105
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. —- 24. dne t. m. so bile galerije zbornice vse polne, kajti iz gotovega vira se je izvedelo, da bode minister Hohenwart danes odgovor dal na vprašanje dr. Herbstovo in da bodo potem „ustavoverci" tožili vlado v zbornici. Da bosta Herbst in Giskra javkala iz jeze, da nista zopet ministra, o tem ni dvomil nikdo. Vse je tiho, ko grof Hohenwart prične odgovor, v kterem med drugim reče, da obžaluje, da interpelacija v vladinem programu obljubljene predloge imenuje vzrok nemira, a ne omeni začetka programa, kteri je tak, da prežene vsak dvom o namenih ministerstva. Obstoječe državno pravo smo odločno imenovali temelj, na kterem vlada stoji. Na tem temelji bode vlada vsem upravičenim željam prijazna in bode delala na to, da se notranji mir vrne. Treba toraj le brati naš program, da se vidi, da ni vzrokov za tako interpelacijo. Kar se tiče vprašanja, kdaj da bode vlada predložila svoje predloge? opomnimo, da ne le po naši ustavi, temuč tudi po ustavnih načelih sploh ima vlada neovržljivo pravico, postavne načrte, ktere ona sama iz lastnega nagiba snuje, predložiti takrat, kedar ona misli, da je prav. (Dobro! na desni.) Ker se je pa po tej interpelaciji vnovič želja izrekla po teh predlogih in ker mi radi vstrežemo željam si. zbornice, rečem zdaj , da bodem postavni načrt o v e č i pravici, da deželni zbori o postavo daj stvu prvi kaj nasve-tujejo, precej po velikonočnih praznikih predložil. — Ko je grof Hohenwart končal svoj odgovor, predlaga oče glasovite interpelacije, ekscelenca H e r b s t, naj se prične razprava o tem odgovoru. Zbornica pritrdi. Govorili so: Herbst, Poche, Giskra, Knoli (pa je le bral), Lasser, Rechbauer, Chlumeckv, Weeber, Groholski in baron Ko t z. Zadnja dva sta
pobijala govore prvih, kteri vsi so le prežvekovali to, kar se je poslednji čas bralo v judovskih listih, kterim lepe dobičke nese ,,ustavo ver na" pisarija. — Ko so nehali, poprime grof Hohenwart besedo in med drugim reče to-le: Različna in tudi nasprotna mnenja sem ravnokar slišal o tem, kaj bi naši državi koristilo. Al na posamesna vprašanja bode vlada odgovorila takrat, ke-dar pridejo na dnevni red te zbornice. Naj tedaj odgovorim na nektere opazke, ktere naravnost zadevajo vlado. Prvi govornik dr. Herbst je vladini program prijel in si dokazati prizadeval, da dela naša ne kažejo , da smo prijatelji ustave, a vendar ni mogel navesti del, ki bi kazala, da smo grešili zoper ustavo. Predgovornik se je dalje naslanjal na to, da smo mi v svojem programu izrekli, da je vlada v vseh posames-nih vprašanjih na debelo in drobno popolnoma edina, ter je iz tega sklepal, da, če bi to res bilo, bi mi bili lahko precej s predlogi v državni zbor stopili. Govornik pa je prezrl, da razglasivši program smo govorili le o edinosti principov; edinost načel in pa po teh načelih izdelane postave: to pa je dvoje. On je tudi omenil, da časniki prinašajo o ministerstvu pogo-stoma take novice, ki delajo nemir med ustavover-nimi, — al govornik tega ni povedal, da vsi ti spisi izvirajo iz enega kotla, in da segajo na eno stran. (Dobro! dobro! na desni.) Očitala se nam je tudi prepoved svečanosti nemških zmag. Zarad tega sem že unidan dokazal, da vlada ni tega prepovedala zato, da bi enemu narodu nasprotovala, ampak zato, da se ne žalijo drugi narodi v Avstriji. (Dobro! dobro! na desni.) Drug govornik na levici je to prepoved porabil tudi v to, da je rekel, da je ministerstvo zunanjih oprav navskriž s tem ministerstvom. Grof Hohenwart dokaže , da ni res, in da se novemu ministerstvu očitati ne more, kar se je doživelo pri parlamentarnem (Herbst Giskrovem) ministerstvu, ktero se je razcepilo na dvoje: v večino in manjšino. (Veselost na desni, nemir na levi.) Nam se kaj enacega ne more očitati. (Dobro! na desni.) — Dalje nam je očital Rechbauer naše vedenje proti časnikom. Moja gospoda! mi spoštujemo in častimo popolnoma prostost tiska, a smo tudi preverjeni, da tisti, kteri vživa korist tiskovne prostosti, tudi mora škodo sprejeti. O prostosti tiska pa mora biti tudi meja, ktera se ne sme nikoli prestopiti gledč na prid državni, in na prid javne morale. (Prav dobro! na desni.) Isti govornik je omenil tudi ukaza gospoda ministra nauka, kteri deželne šolske svete poživlja, naj šolsko postavo pregledajo, in ako so o njej kaki pomisliki, naj jih naznanijo ministerstvu. Gospoda! ali pač more kdo v tej zbornici trditi, da ona šolska postava ni pomanjkljiva? Al more zbornica le eno deželo imenovati, ktera je zadovoljna ž njo? Mislim, da ne. Gosp. dr. Rechbauer je tudi očital, da smo se pogajali z nasprotnimi strankami naše ustave. Prašam: kaj neki se je v tem obziru zgodilo? Pogovarjali smo se s posamesnimi voditelji češke stranke. Je li to napačno? Mi smo na čelo našemu programu stavili, notranji mir napraviti. Mislim, da to mora načelo biti vsakega državnika v Avstriji. Najbolj čudno pa je to, da nam to levica očita. Al je mar posedanje ministerstvo prvo, ktero je vtem obziru s Cehi razprave imelo? Mislim, da je bilo tudi parlamentarno ministerstvo, ktero je prej ono stranko k razpravam na Dunaj vabilo! — Priporoča se nam politika čakanja, odlašanja. Res je to tudi ena politika; al dvomim, da je prav, da se nam ta politika priporoča od levice, vsaj so bili ravno isti možje, kteri so zarad take politike   najbolj   nasprotovali  onemu ministerstvu,
ktero si je na zastavo svojo zapisalo: „mi moremo čakati" (Prav dobro! na desni) in takrat, menim, bila bi ta beseda menda bolj upravičena, kakor zdaj, ko se gode v Evropi reči, ktere Avstrijo resno opominjajo, ne trenutka zgubiti, da se vendar enkrat vredijo notranje razmere. (Dobro! na desni.) — Prvi govornik je razmotraval program ustavoverne stranke in stavil na čelo: državna politika ima pred vsem nalogo, skrbeti za to, da celotane ra zpade na kose. Vsaj tudi mi to želimo ; al mi pa tudi vemo to, da krepka moč v središču državnem je le tam mogoča, kjer se naslanja na zadovoljne dežele. (Dobro! na desni.) Mislim, da skušnje dosedanje ne dokazujejo, da se je na prejšnji poti moč centralna okrepčala. (Prav dobro! na desni.) Dr. Giskra je omenil, da, če se razširi avtonomija (samouprava) deželnih zborov, je treba novega korektiva (pomočka) za okrepčanje centralne moči; ta korektiv bile bi direktne (neposrednje) volitve v državni zbor. Ko smo mi izrekli, da hočemo v posta-vodajavstvu razširiti pravico deželnih zborov, vse je reklo, zdaj se ne sme na ustavi nič popravljati. V^ gospoda, pa zvhtevate od nas direktne volitve, ki bi ravno predrugačile ustavo, kajti indirektne (po-srednje) dosedanje volitve so podlaga naših zastopov* (Prav dobro! na desni.) Opomnim pa, da vprašanje direktnih volitev ni novo. Deželni zbori in tudi zbornica poslancev so o njih že obravnavali. Pokazalo se je takrat, da je napravila hud prepir med narodi. Čudno se mi zdi, če se od nas, kteri bi radi pomirljivo delali, tirja, da bi to delo s tem začeli, da bi iznova vrgli prepir med stranke. (Dobro, prav dobro! na desni.) — Tako je' levičnike kakor muhe pobijal minister. Vsi osupnjeni so mu drugi dan davke spet za mesee april dovolili.
Telegram vNovicamu 28. marca. Pri današnji obravnavi one postave, po kteri naj Granica neha vojaška naprava biti, sta Danilo in dr. C o sta govorila za to, naj se poprej zaslišijo o tem postavni zastopniki. — Jutri pride protest ljublj. konstitucijskega društva zoper volitev kranjskih državnih poslancev. Odbor nasvetuje, naj zbornica izreče, da so volitve veljavne. Ako se sprejme ta predlog, je oni protest nova blamaža ljublj.v„ustavovercev"!
Francosko. — Se zmirom je v Parizu strahovita vlada puntarskih razbojnikov na vrhu. Spet je dala vstreliti enega generala, drug je na smrt ranjen. Prava vlada, ki je v Versajlu, nima moči, da bi zatrla rdečo drhal v Parizu.
106