METULJI CERKNICE IN OKOLICE 
I. MACROLEPIDOPTERA, RHOPALOCERA 
DIE SCHMETTERLINGE VON CERKNICA UND UMGEBUNG 
I. MACROLEPIDOPTERA, RHOPALOCERA 
JAN CARNELUTTI 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 21. DECEMBRA 1977 
VSEBINA 
Izvleček - Abstract 260 (4) 
Uvod . . . . . . . . 261 (5) 
Sistematski pregled . 261 (5) 
Horološki in zoogeografski pregled 267 (11) 
Die Schmetterlinge von Cerknica und seiner U mgebung. I. M a c r o 1 e p i -
do p ter a, R h opa 1 o cera (Zusammenfassung) 271 (15) 
Literatura ................................ 272 (16) 
Izvleček UDK 595.783-19 (497.12-14) 
Carnelutti, Jan: Metulji Cerknice in okolice. I. M a c r o 1 e p i d o t e r a, R h o -
p a 1 o c e r a. Acta Carsologica 8, 257-272, Ljubljana, 1978, lit. 10. 
Delo obravnava za Cerknico in okolico favnistiko in zoogeografijo dnevnih me-
tuljev (R hop a 1 o cera), vključno fam. H e speri i da e. Ugotovljenih je bilo 121 
vrst, kar je kar 67 O/o vseh dnevnih metuljev na Slovenskem. Avtor daje tudi horizon-
talno in vertikalno zoogeografsko analizo. 
Abstract UDC 595.783-19 (497.12-14) 
Carnelutti Jan: The Butterflies of Cerknica and its Vicinity. I. M a c r o 1 epi do -
t e r a , R ho p a I o c er a. Acta carsologica 8, 257-272, Ljubljana, 1978, Lit. 10. 
The fauna and the zoogeography of diurnal butterflies (R hop a 1 o cera) in-
cluding Fam. H e speri i da e, of Cerknica and its vicinity are treated in the work. 
There were 121 species stated, corresponding to 67 O/o of all diurnal butterflies in Slo-
venia. The author introduces the horizontal and vertical zoogeographic analysis too. 
Naslov - Address: 
Jan Carnelutti, 
Biološki inštitut Jovana Hadžija, SAZU 
Novi trg 3 
61000 Ljubljana, Jugoslavija 
UVOD 
Cerknica s svojo širšo okolico in izredno raz.gibanimi tereni, ki tvorijo iz-
jemno heterogene biotope, ima prav twlro zelo bogato leipidopte:rsiko favno. Pod-
robno opiisovanje poedinih širših in ožjih življenjsik.ih pvostorov tega področja 
opuščam, ker so to v drugih sestavkih storili že drugi avtorji. Zato se omejujem 
pri nadaljnjem op1sovanju favne metuljev le na 1kraiJke ikaraskteristike biotopov, 
kjer žive posamezne vrste. Več poudarka sem dal tudi nekatedm drugim bio-
loškim j,n ekološkim zanimivostim posameznih vrst. Tako hranilnim rastlinam, 
generacijskim razmeram, vertikalni ra:zširjenosti itd. S temi podatki sem želel 
na splošno okarakterizirati vse ·podvočje kot zelo temnofilno rim k:serotermno, ki 
na južno eksponiranih predelih omogoča življenje mnogim submediteranskim 
in celo eumediteranskim vrstam. Mnogo jih ima tu svojo severno arealno mejo. 
V tem prvem delu, ki obravnava le dnevne metulje - R h o p a 1 o c e r a -
vključno H e spe r i i d a e , te značilnosti še iniso taiko razvidne, kot je to pri 
nekaterih vrstah in celo družinah H e t e r o c e r a. 
Vse to področje je bilo do ,pred 40 Jeiti še neraziskano. Ker sem tu živel od 
šolskih let naprej in se zelo zgodaj začel ukvarjati z raziskovanjem lepidopterov, 
sem ga kar se da temeljito raziskal. Zal takrat nisem imel na razpolago takih 
tehničnih možnosti, zlasti ne za 1ov ponoči z lovn1mi UV 1svetili itd. Razisko-
vanja, nekako od 1936. leta naprej, ki sem jih prekinil v vojni,h letih, sem na-
daljeval po vojni, ko sem bil tu do 1951. leta za;poslen. Kasneje, zlasti v zadnjih 
letih sem jih še dopolnil. Tu so po vojni ra:ziskova1i tudi š. M i c hi e 1 i , 
R. R a k o v e c in še tik pred vojno, ko sem ga opozoril na nekatere vrste, tudi 
I. Hafner. Zadnja leta je raziskoval v okviru Biološkega instituta Jovana 
Hadžija SAZU tudi sodelavec P. Ton k 1 i. 
Vse razmeroma majhno področje še vedno ni povsem enakomerno raz-
iskano. Zlasti manjkajo raziskovanja nočne lepidopterske favne v gozdnih pre-
delih Javornikov in sploh po,vsod v višjtih legah. Zato sem se omejil le za prikaz 
dnevne favne, ki je brez dvoma dovolj dobro raziskana v vseh predelih opiso-
vanega področja. 
Veliko podatkov, oz. materiala so zbrali študenti biologije, ki so imeli na 
Slivnici daljše terenske vaje pod vodstvom prof. dr. K. Tarmana. 
SISTEMATSKI PREGLED 
Papilionidae 
Papilio machaon L. V dveh generacijah raztreseno in dokaj redek. 
Iphiclides podalirius L. Pogostnejši ,in zlasti po kraških zagrmičenih trav-
nikih (na hranilnih rastlinah Crataegus, Pmnus .. . ) v dveh generacijah. 
Parnassius mnemosyne L. Zelo lokalno na vrhu Sliv;nice in na njenih po-
bočjih nad Brezjami. 
261 
6 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Pieridae 
Aporia crataegi L. Tako kot P. podalirius L. na Prunus, Crataegus in drugo 
sadno drevje navezana vrsta, ki pa je zelo razširjena i:n v nekaterih letih ta:ko 
številčna, da je škodljiva. 
Pieris brassicae L. Zaradi dovolj ugodnih klimatskih r~er v treh gene-
racij ah. Večkrat v zelo močnih in škodljiv,ih kalamitetah. 
P.- rapae L. Tako koit pri prejšnji vrati. 
P.- manni MAYER. Juma vrsta, ki je tu redka. Opažani sta bili le dve 
generacij1i. 
P.- napi L. Tudi to vrsto, ki je tu povsod raizšiirjena, smo redno opazovali 
v treh generacijah. Bryon1dne oblike le v višjih predelih Snežmika. 
Pontia daplidice L. Migrant, iki je bil tu opažen le obdobno v letni generaciji. 
Anthocharis cardamines L. Povsod raiz:širjena !i:n pogostna vrsta. 
Colias crocea FOURCR. Migrant, ki ga j-e dobiti v več generacijah od po-
mladi do poz:ne jeseni. Vmes so bile opažene, vendar le ·poredkoma polimorfne 
obl1ke <jl f. helice HBN., <jl f. helicina OBTH. 
C.- hyale L. To vzhodno vrsto smo opazili le ,poredkoma, ,čeprav je to mi-
grantsika vr:sta. 
C.- australis VRTY. Pravta:ko migrant, ki pa je za razliko od prejšnje 
C. hyale L. ,zelo pogosten. 
Gonepteryx rhamni L. Povsod •zelo pogostna in razširjena vrsta. 
Leptidea sinapis L. Povsod razširjena vrsta v dveh, izjemno tu celo v treh 
generacij ah. 
Libytheidae 
Libythea celtis LAICH. Južnoevropska vrsta, ki je bila ik:ot migrant nekaj-
krat opažena v juliju pri Cerknici. 
Nymphalidae 
Apatura iris L. Dokaj redka vrsta. Pogostnejša v obrobnih predelih jezera 
(Salix - hrani1ne vrste!). 
A.- itia SCHIFF. V osnovni obliki zelo redka. Prevladuje v f. dytie 
SCHIFF. Zelo lokalno razširjena, ,podobno kot prejšnja vrsta. 
Limenitis populi L. Tudi ta vrsta je zelo lokalna, vendar po vsem opiso-
vanem področju ,kjer so večji sestoji Populus tremulae L. 
L.- reducta STGR. Južno-,srednje evropska vrsta, ki je tu razširjena po-
vsod v svetlih redkih goZJdnih predelih. Na južnejših toplejših prisojnih pre-
delih tudi v drugi generaciji. 
L.- camilla L. V vseh gozdnih predelih precej pogootna. Druga, sicer le 
delna generacija ni bila opažena. 
Neptis rivularis SCOP. Redkejša od prejšnje vrste, sicer pa pravtako le v 
gozdnatih predelih. 
Nymphalis antiopa L. Od julija in po prezimitvi, ,zlasti v okolici jezera 
(Salix vrste!). 
N.- polychloros L. Dosti redkejša vrsta. Pogostnejša po prezimitvi. 
N.- xanthomelas SCHIFF. Izrazita vzhodna migrantska v11sta, :ki je bila 
le enkrat dobljena v okoLici Ce11lmice (Meniši.ja) v juliju. 
262 
Jan Carnelutti, Metulji Cerknice in okolice 7 
Inachis io L. Izjemno redek dnevni metulj v vsem opisovanem področju. 
Kaže, da je pogosrfmejši kot migrant, a le obdobno. 
Vanessa atalanta L. »Admiral« je znan migrant, ki smo ga tu dobivali redno 
tudi v prezimljeni generaciji in nato še v dveh generacijah. 
V.- cardui L. Kosmopolitska mi,grantska vrsta, ki je tu stalna - opazovali 
smo prezimelo generacijo - in tudi močne selilne nalete. 
Aglais urticae L. Povsod razširjena in zelo pogostna vrsta. 
Polygonia c album L. Povisod razširjena, vendar ne pogostna vrsta, ki smo 
jo dobili v dveh in v prezimeli generaciji. 
P.- egea CR. Medtteranska vrsta, k:i je bila ujeta tudi pri Cerknici. Najbrž 
gre za slučajno prileteli osebek. 
Argynnis paphia L. V vseh ,gozdnatih predelih precej pogostna vrsta. V viš-
jih predelih Javornika tudi v polimorfni, a zelo redko, obli1ki S? f. valesina ESP. 
Mesoacidalia aglaja L. Tudi tu eden najpogostnej.ših bisernikov. 
Fabriciana adippe SCHIFF. Nekolriko reclikej.ša vrsta. Le ,poredkoma dobrima 
f. cleodoxa O. 
F.- niobe L. Pravtako :r,azširjen in pogosten bisemik, ki je tu znan le v 
f. eris MEIG. 
Issoria lathonia L. Migrant, ki pa je razmeroma redek. 
Brenthis hecate SCHIFF. Zelo lokalno na nekaj mestih na gozdnih jasah 
v Menišiji. 
Brenthis daphne SCHIFF. Južna~srednje evro,psika vrnta, tudi tu na termo-
filnih gozdnatih mestih. 
Clossiana euphrosyne L. Široko razširjena in ne posebno pogostna. 
C.- dia L. Zlasti po vseh kraških travnikih pogostna v treh generacijah. 
Melitaea cinxia L. Značilen m povsod razširjen predstavnik kraških trav-
nikov. 
M.- phoebe SCHIFF. Tudi to južno-srednje evropsko vrsto, ki leta tu 
lokalno, dobimo v dveh generacijah. 
M.- didyma ESP. Kot M. cinxia L. zelo i:zrazita vrsta kraških travnikov 
v dveh generacijah. Zelo varira, vendar je rasno pripadnost težko opredeliti. 
M.- diamina LANG. H1grofilna vrsta razširjena lokalno po močvim1h in 
vlažnih trav;nikih. 
Mellicta athalia ROTT. Zelo razširjena po vseh travn~kih in jasah ter zelo 
pogostna. 
M.- aurelia NICK. (parthenie BKH.) Enako pogostna in široko razširjena 
kot M. athalia ROTT. 
M. - britomartis ASSM. Vzhodna vrsta, ki je tudi tu zelo lokalna na kraških 
travnikih Slivnice in Menišije. 
Euphydryas maturna L. Lokalna povsod, talko tudi tu znana le tz redkega 
go2Jdnega območja v Menišiji. 
E.- aurinia ROTT. Precej pogostna, vendar dokaj lokalna travniška vrsta. 
Satyridae 
Melanargia galathea L. Posebno značilen metulj vseh travniških povrsm, 
ki je zelo pogosten. Zeil.o variira in so tudi od tu znane števiLne op.i:sam.e fol'l!Ile 
kot f. galene O., S? f. leucomelas ESP. Vsa ;populacija pa pripada f. procida 
HERBST, kar daje tudi rasno karakteristiko te vrste. 
263 
8 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Hipparchia fagi SCOP. Zelo lokalno na kserotermnih skalnih traivnilkih pri 
Cerknici. 
H.- semele L. Tipična kraška rasa ssp. cadmus FRHST. je tudi tu po vseh 
ska1na:tih travintkih pogostna. 
Chasara briseis L. Tudi ta petrofilna vrsta je značilen in pogosten pred-
stavnik suhih skalnatih travnikov. 
Minois dryas SCOP. Kot prej,šnja tUJdi ta na suh:Lh traivni1kih :zm.ačilna in 
dokaj česta vrsta. 
Brintesia circe F. Tip1ona vrsta redkih gozdov je tu povsod razširjena, a le 
lokalno pogostniejša. 
Arethusana arethusa SCHIFF. Južm.a-sretlnje evropska vrsta, 1ki na kraških 
traVIIlikih Meniišije doseže v Sloveniji severno mejo razširjenosti in tu :rui redka. 
Erebia ligea L. Povsod v nekoliko višjih legah Slivinice, Javornikov lirrl celo 
v Menišiji v go2idndh predelih. 
E.- euryale ESP. Le v višjih predelih Snemiika nad 1400 m, ,kjer je precej 
pogostna. Prirrnenki so :konstantno manjši in populacija pripada lokalni ciJzoJ.i-
rani rasi. 
E.- aethiops ESP. Na nižinskih gozidn,ih jasah, še pogo,stnejša v vseh vtšjih 
predelih Javornikov i,n Slivnice. 
E.- medusa SCHIFF. Po ndcži:nskih kraških travnikih vendar le lokalno, 
v zelo znači1ni okati in predvsem večji obliki. V višjih legah nad 1000 m po 
travnikih in go2idnih jasah Slivni,ce in Javorniko,v v občutno manjši formi. 
Maniola jurtina L. Eden od najpogostnejših iiin tudi tu razšLrjenih metuljerv. 
Na termorfilnih nižinskih predelih v delni drugi generacij<i. 
Aphanthopus hyperantus L. Lokalno v grmO'VTI.aitih predelih Menišije. 
Pyronia tithonus L. Doslej je bila opažena le v sami okolki Cerknice. 
Coenonympha pamphilus L. V več generacijah do pozne jeseni eden naj-
pogostnejših metuljev po 1vseh travnikih. 
C. arcania L. Povsod po grmičastih in gozdnih predelih. 
C.- glycerion BKH. Lokalno po vlažnejših t:riav:n!iikih, še posebno višje po 
go2idnih jasah Slivnioe. in Javorniikocv. 
Pararge aegeria L. ssp. tircis BUTLER (egerides STGR.). Po grmovnatih 
in goZJdnih predelih v dveh generacijah. 
Lasiomata megera L. Petrofilna in termofilna vrs:ta je povsod raiZJširj.ena 
v dveh rednih in delni tretji generaciji. 
L.- maera L. Tako kot prejšnja v dveh generacijah precej ,pogostna petro-
filna vrsta. 
Lopinga achine SCOP. Značilna vrsta redkih gozdnih in ,grmičevnatiih pre-
delov, vendar ni posebno pogostna. 
Nemeobiidae 
Hamearis lucina L. V vseh grmovnatih predelih v dveh generacijah. Druga 
generacija je mnogo redkejša. 
Lycaenidae 
Thecla betulae L. Zelo lokalno razširjena grmovnata vrsta in tudi redka. 
Qurcusia quercus L. Izključno na Quercus navezana vrsta, ki je zato precej 
razširjena po kraških predelih Menišije. 
264 
---
Jan Carnelutti, Metulji Cerknice in okolice 9 
Nordmannia acaciae F. Redka ks,eroterrnna grmovnaita vrsta. 
N.- iLicis ESP. Pogostnejša vrsta, ki je tudi vezana na sestoje Quercus-a. 
Strymonidia spini SCHIFF. Grmovnata (Prunus, Rhamnus, .. . ) vrsta, ki je 
lokaJna in do,ka,j redka. 
S.- w album KNOCH. Kot prejšnje, tudi grmovnata zelo lokalna in redlka 
vrsta. 
S.- pruni L. Lokalna redka vrsta, ki jo, dobimo le !kjer so hranilne rastline 
Prunus -vrste. 
Callophrys rubi L. Zelo ra,zširjena grmovnata vrsta, ki je redkejša v drugi 
generaciji. 
Lycaena phlaeas L. Kseroiktermna v11sta, ki je zelo razširjena, vendar nikjer 
pogostna. Na termofilnih biotopih v treh geTIJeracijah, v višjili legah le v dveh. 
L.- dispar HA W. ssp. rutilus WERNEBURG. Vzhodna, predvsem pa higro-
filna vrsta. Tudi tu le lokalno na močvirnih travni!kih okoli jezera v ,dveh gene-
racijah. Zelo redka. 
Heodes virgaureae L. Raztreseno povsod po travnilkili bogatih na cvetju, 
vendar ni pog,ostna. 
H.- tityrus PODA. Mnogo bolj pogostna in razširjena v dveh, na južnih 
toplih predelih celo v delni tretji generaciji. 
Palaeochrysophanus hippothoe L. Le na močvirnih iln vlažnih travnikih 
v dv;eh generacijah. Zato je lokalno razširjena, vendar ne redka. 
Syntarucus pirithous L. IzrazLta mediteranska vrsta, ki ,pa kot selec zaide 
tudi proti severu. Pri Cerknici smo jo nekajkrat opazovali. 
Everes argiades PALL. Tudi ta modrin je zelo lokalno razširjen na vlaž-
nejših travnikih ob jezeru. 
Cupido minimus FUESSL. Povsod Tazširjena in pogostna vrsta, ki smo jo 
redno opazovali v treh generacijah. 
Celastrina argiolus L. G11movnata v:rista, ki ni posebno redka v dveh gene-
racijah. 
Glaucopsyche alexis PODA. Travniška vrsta gozdnih jais in robov. Razšir-
jena povsod, tudi v višjih legah v eni sami generaciji. 
Maculinea alcon SCHIFF. Zelo lokalna vr,sta znana iz vlažnih gozdnih trav-
nikov Menišije. 
M.- arion L. Modrin suhih skalnaitih predelov. Tu je izjemno lokalen in 
redek. Znan le z nekaj zelo omejenih področij 1kraških traV1nilkov v Menišiji. 
Philotes vicrama MOORE ssp. schiffermillleri HEMMING. Suhi kraški trav-
niki, kjer rastejo hranilne rastline Thymus vrste so idealni biotop, vendar pa 
je ta vrsta redka. Najdemo jo v obeh generacijaih. 
Scolitantides orion P ALL. Zelo lokalna in redka vrsta kserotermnih trav-
nikov, tam kjer raste hranilna rastlina (Sedum v:riste), v dveh generacijah. 
Plebejus argus L. Travniška vrsta, ki je tu zelo razširjena in mestoma po-
gostna. V nižinah v dveh, višje (Javorniiki), le v eni generaciji. 
Lycaeides idas L. Mirmekofilna vrsta, ki je rnavezana na vrste mravelj 
(Lasius niger L., Formica cinerea MEYR. in fusca LAPR.) Zato ·zelo lokalno 
razsirJena, vendar pogostrna. Populacije opisovanega področja pripadajo izra-
ziti 1kraški rasi ssp. latolimbo VREY. Leta v dveh generacijah. 
265 
10 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
L.- argyrognomon BRGSTR. Izredno lokalno raz,širjena mirmekofHna vrsta 
navezooa na hranil>ne rastline Coronilla vrste. Našli smo jo le ma nekaj mestih 
v obeh gemeracijah. 
Aricia agestis SCHIFF. Dokaj lokalno (Geranium vrste) razširjena in ne 
posebno pogostna v dveh generacij ah. 
Cyaniris semiargus ROTT. Na vlažnejših in s cvetjem bogatih travnikih. 
V višjih predelih pogostnejša. 
Plebicula dorylas SCHIFF. Izrazit predstavnik kraških kameni.tih, pesknatih 
travniških biotopov. Povsod razširjen, vendar ne pogost. Tudi tu, razen v višjih 
legah, v dveh generacijah. 
P.- amanda SCHN. Vrsta, ki je zadnja leta v močni elkspooziji, širi svoj 
aTeal proti zahodu, je bila šele pred dvemi leti ujeta na gozdnih travnikd:h 
Snežnilka in Javornikov v višinah med 800 in 1100 m. 
P.- thersites CANT. Le lokalno (Onobrychis hranilna rastlilna) po travnikih 
v dveh generacijah. 
Meleageria daphnis SCHIFF. Na k.serotermn1h, termofilnih travnikih, a zelo 
lokalno in redko. Le v nekaj primevkih smo dobili temno obliko ~ f. steeveni TR. 
Lysandra coridon PODA. Najizrazitejši predstavnik družine modrinov kra-
ških kamenitih in pesknatih terenov. Povsod je pogosten. 
L.- bellargus ROTT. Povsod razširjen po travntkih in pogosten v dveh 
generacijah. Vmes je večkrat dobiti tudi modrikasto~ f. ceronus ESP. 
Prav na opisovanem področju, zlasti v nižiniskih predelih letata skupaj zelo 
številno obe vrsti tega rodu: L. coridon PODA in L. bellargus ROTT. Zato do-
bimo tu večkrat posameme primer,ke križancev med obema vrstama f. polonus Z. 
Polyommatus icarus ROTT. Najbolj rrazširjem, od niž1n do najvišjih predelov, 
in najpogostnejši modriln. V dveh in včasih na termofilnih mestih še v tretji 
poznojesenski generaciji. 
Hesperiidae 
Pyrgus malvae L. Povsod po traivnikih, še posebno na močvirnih okoli je-
zera. Pogostna vrsta, ki leta v nižini v dveh generacijah. 
Pyrgus alveus HBN. Povsod po travnikih, vendar nikjer pogost. V nižinah 
v dveh gemeracijah. 
P.- armoricanus OBTH. Leta po suhih in termof,ilnih mestih. Le lokalno 
je pogostnejši zlasti v drugi ,generaciji. 
P.- serratulae RBR. Zelo lokalno razširjena in redka vrsta, ki smo jo tu 
našli le v vdšjih (narl 1000 m) predelih Javmmikov .in Snežniika. 
P.- frittilarius PODA. Tudi ze1o lokalna in redka vrsta, ki smo jo tu opa-
zili le na posameznih lokaliziranih mestih nižinskih kraških travnikov. 
Spialia sertorius HEPMGG. Precej razširjen po vseh ,kserotermnih trav-
nikih v dveh generacijah. 
Carcharodus alceae ESP. Lokalna vrsta, ki je s hranilnimi rastlinami ve-
zana na rastišča Malva - Althaea vr.ste; tu pa je pogostna v dveh generacijah. 
C.- flocciferus ZELL. še bolj lokalna vrsta (Marrubium-, Stachys - vrste) 
in tudi redka v obeh generacijah. 
Lavatheria lavatherae ESP. Južna vrsta, katere hranilna rastlina je Stachys 
recta L. Pri Cerknici je eno severnejših nahajališč. 
266 
Jan Carnelutti, MetulJi Cerknice in okolice 11 
Erynnis tages L. Zelo razširjen in pogosten debeloglavec v dveh genera-
cijah. Tudi v višjih predelih. 
Carterocephalus palaemon PALL. Na gozdnih jasah, robovih, v grmovnatih 
predelih, vendar razmeroma rec1ka vmta. 
Thymelicus acteon ROTT. Povsod po suhih travnatih predelih, vendar le 
mestoma pogostnejši. 
Th.- lineola O. Prav tam kot Th. actaeon ROTT., vendar dosti bolj iPOgoot. 
Th.- sylvestris PODA. Povsod, tudi v višjih predelih na suhih mestih 
pogost. 
Hesperia comma L. Izrazit predsta:vinik suhih apnenčastih tal. Zato je tu 
eden najbolj razširjenih in pogostnih vrst od nižin do najvišj,ih predelov. 
Ochlodes venatus BREMMER & GREY. Prav tam kot prej,šnja vrsta in tudi 
pogostna v dveh generacijah. 
HOROLOŠKI IN ZOOGEOGRAFSKIPREGLED 
Kot sem že v uvodu poudaril, obravnavam le dnevnike (D i urna). To je 
bolj umetna, praktična sistematska skupina. Med D i u r n a uvrščamo razen 
pravih dnevnikov (R hop a 1 o cera) tudi debeloglavce (H e speri i da e), 
ker so izraziti heliofilni metulji. Sicer pa uvrščamo to družino v naddružino 
H e speri o i de a, ki pa v filogenetskem sistemu zavzema povsem drugo 
mesto v celotnem sistemu Lepi do p ter o v. 
Dnevniki so v opisovanem področju dobro raziskani in je doslej ugotov-
ljenih 121 vrst. Od vse poznane slovenske favne Diurna, ki šteje 182 vrst je to 
skoraj 70 O/o. Tolikšno število vrst dokazuje, da je favna zelo bogata, še po-
sebno, če izvzamemo izrazito mediteranske, alpinske in mnoge subalpinske vrste, 
ki jih tu ni in jih tudi ne moremo pričakovati. Iz tabelarnega pregleda po dru-
žinah je še lepše razviden kvalitativen odnos med slovensko in cerkniško favno: 
Družina Slovenija Cerknica •1. 
Papilionidae 5 3 60 
Pieridae 20 12 60 
Lybitheidae 1 1 100 
Nymphalidae 45 33 73 
Satyridae 
! 
40 21 52 
Nemeobidae 1 1 100 
Lycaenidae 
i 
45 
i 
34 75 
Rhopalocera 157 105 67 
Hesperiidae 25 16 64 
Diurna 182 121 66 
267 
12 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
Če ne upoštevamo obeh monospecifičnih družin, so ostale precej enakomerno 
zastopane. Nekoliko več je predstavnikov iz fam. N y m p ha 1 i da e (73 6/o) in 
L y c a eni da e (75 O/o, slabše pa Sat y r i da e (53 O/o). Med slednj~mi je zelo 
velitko alpinskih in subalpinskih vrnt, zlasti v rodu Erebia, ki pa tu sploh ne 
morejo živeti. 
Sestav favne dnevni'kov po krLterijih ho r iz on t a 1 n e splošno evropske 
razširjenosti da zanimivo zoogeografsko sliko. Ta se kaže predvsem v dosti 
zastopanosti vseh razširjenostnih kategorij. Razumljivo je, da iz že prej ome-
njenih vzrokov odpadejo predvsem južnejši elementi (eu- in mediteranski), 
razen migrantov, tudi številni t. im. orientalni (s. str.) in atlantski. Tudi tipični 
arkto- ·irrl boreoalpinsikih oz. severnoevropskih vrst ni. Pregledlila tabela nam še 
najbolje ilustrira zoogeografsko horizontalno sliko: 
I. Srednje do severno evropska razširjenost 
Nymphalidae 4 
Satyridae 4 
Lycaenidae 2 10 8,30/o 
II. Srednjeevropska razširjenost 
Pieridae 1 
Nymphalidae 3 
Satyridae 1 
Lycaenidae 1 
Hesperiidae 3 9 7,5 O/o 
III. Vseevropska razširjenost 
Papilionidae 1 
Pieridae 7 
Nymphalidae 10 
Satyridae 2 
Lycaenidae 12 
Hesperiidae 6 38 31,6 O/o 
IV. Južno - srednje evropska razširjenost 
Papilionidae 1 
Pieridae 1 
Nymphalidae 3 
Nemeobidae 1 
Satyridae 3 
Lycaenidae 7 
Hesperiidae 4 20 16,50/o 
V. Južno evropska razširjenost 
Pieridae 1 
Nymphalidae 3 
Lybitheidae 1 
Hesperiidae 1 6 5,00/o 
268 
Jan Carnelutti, Metulji Cerknice in okolice 
VI. Južnovzhodno evropska razširjenost 
Papilionidae 
Pieridae 
Nymphalidae 
Satyridae 
Lycaenidae 
Hesperiidae 
1 
1 
4 
2 
4 
1 
VIL Vzhodno - južno evropska razširjenost 
Satyridae 4 
Lycaenidae 3 
Hesperiidae 1 
VIII. Vzhodno - srednje evropska razširjenost 
Nymphalidae 2 
Satyridae 5 
Lycaenidae 4 
IX. Vzhodno evropska razširjenost 
Pieridae 
Nymphalidae 
1 
3 
X. Srednje - zahodno evropska razširjenost 
Hesperiidae 1 
13 
13 10,80/o 
8 6,61l/o 
11 9,2 O/o 
4 3,3 O/o 
1 0,8 O/o 
Opisovano ozemlje Cerknice z okolico, ki ga zoogeografsko uvrscamo v 
kraško ali dinarsko regijo, ki pa tu skoraj meji na submediteransko in tudi 
predalpsko, premore zares pestro favno. Vedeti moramo, da to pogojujejo še 
nekateri drugi lokalni faktorji: tukajšnja orografska razgibanost in s tem po-
vzročena lokalna mikroklima; geološki sestav, ki ustvarja na eni strani ksero-
filne in na južno eksponiranih pobočjih tudi izjemno termofilne biotope, po 
drugi strani pa omogoča zadrževanja voda in precej specifične hidrološke raz-
mere, ki omogočajo stalno ali obdobno razvoj mnogim higrofilnim vrstam. 
Tudi vegetacijski pokrov je odV'isen od omenjenih faktorjev, od njega pa favna. 
Prevladujejo sicer gole kraške, precej kamenite, delno zagrmičene travniške 
površine. Vendar je v Cerkniški dolini tudi precej kulturnih površin, zlasti 
okoli naselij in na samem Cerkniškem polju. Veliko je tudi gozdnih površin 
mešanih gozdov, Listavcev in največ iglavcev. Iz pregleda razvidimo, da pre-
vladujejo vseevropsko razširjene vrste, 1ki jih je 38 (31,6%,). Tem bi lahko prišteli 
še 9 (7,5 O/o) srednjeevropskih vrst. Severnoevropsikiih predstavnikov .n:i. Sem bi 
lahko šteli le dve vrsti, ki ju nekateri zoogeografi smatrajo za boreoa1pinski 
vrsti, Erebia ligea in E. euryale. Prehodnih, srednje- do severnoevropskih pa je 
10 (8,3 'O/o); karakteristične vrste so tu: Limenitis populi, Melitaea diamina ter že 
omenjeni vrsti Erebia ligea in euryale. 
Na vsem območju, razen v višjih predelih, se zelo močno uvelja:vljajo juž-
nejši elementi. Zato je veliko južno- do srednjeevr~pskih vrst, kar 20 (16,5 O/o), 
269 
14 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
od katerih je poudariti zlasti tiste, ki so že i,zr~tejši submediteranski elementi, 
kot npr.Iphyclides podalirius, Colias croceus (migrant), Brenthis daphne, Issoria 
lathonia (migrant) Hamearis (Nemeobius) lucina, Melanargia galathea, Erebia 
aethiops, Pyronia tithonus, Strymonidia spini in S. pruni, Aricia agestis, Lycaei-
des argyrognomon, Plebicula thersites, Pyrgus armoricanus, Carcharodus alceae, 
Thymelicus acteon. 
Pravih južnih elementov, to je eu- in mediteranskih vrst je zelo malo. 
Od 6 (5 O/o) so prav vse razen Pieris manni migranti: Vanessa atalanta in V. car-
dui, Polygonia egea, Lybithea celtis in Syntarucus pirythous. 
številčno močna je tudi skupina t. !i. južnovzhodnoevropskiih vrst, 13 
(10,8 °/o), ki se prepleta s podobno vzhodnojužnoevropskih predstavniikov. Ti pa 
so že 011ientalni (s. lato) elementi in jih je 8 (6,6 O/o). 
Med prvimi je poudariti prav za to območje značilne vrste: Parnassius mne-
mosyne, Pontia daplidice (migrant), Limenitis reducta, Melitaea phoebe, Bren-
this hecate, Erebia medusa, N ordmannia ilicis, Plebicula dorylas, Lysandra bel-
largus, L. corydon in Lavatheria lavatherae. Od druge skupine vzhodnojužno-
evropsko razširjenih vrst pa je omeniti: Chazara briseis, Hyparchia fagi, Aret-
husana arethusa, Lasiommata megera, Nordmannia acaciae, Everes argiades, 
Meleageria daphnis in Carcharodus flocciferus. 
Pravih vzhodnih vrst je le malo, nekoliko več, vzhodnosred,njeevropskih 11 
(9,2 °/o). Pomembnejše za našo favno so Euphydryas maturna, Melitaea parthe-
nie, Brintesia circe, Hipparchia semele, Aphanthopus hyperantus, Lycaena dis-
par rutilus, Maculinea alcon, Plebicula amanda. 
Izrazito vzhodnoevrops,ke vrste so le 4 (3,3 O/o); dve sta tudi tu zelo redki, 
čeprav sta migranta: Colias hyale i>Il Nymphalis xanthomelas. Pogo,stnejši, če­
prav le lokalno razširjeni pa sta Neptis rivularis in Melitaea britomartis. 
Pravih zahodnih elementov je nas;ploh malo. Tudi v opisovani favni je le 
eden, ki ga uvrščamo med srednjezahodnoevropsko razširjene vrste Spialia 
sertorius, ki pa je precej razširjen. 
Iz celotne zoogeografske ainalize horizonta1ne razširjenosti lahko ugotovimo, 
da najdemo na opisovanem področju skoraj vse g.lavne skupine poedinih širših 
evropskih regij. Raziskovano območje Cerknice in okolice v resnici leži na zani-
mivem zoogeogra:l)skem ,stičišču. Sami dnevniki tega ne ilustrirajo talko dobro, 
kot bi bilo t,o razvidno i,z homlooke slike vseh Lepidopterov, kar pa bo v na-
daljevanju vsekakor potrebno in koristno stor1ti. 
V e rt i k a 1 n i r a z š i r j e n o s ti lepidopterske favne splošne orografske 
razmere raziskovanega ozemlja sicer ne dovoljujejo posebno velitko možnosti za 
kaj bolj 1pestro slilko. Venda:r pa mejne, kar precejšnje višine Javornikov in 
Snežn:ilka, pa tudi Sli'Vlli!ce, omogočajo prisotnost nekaj ,subalpmskih vrst. MOIIl-
tanske (incl. submontanske) pa so celo zelo številne. 
Iz pregledne tabele razvidimo, da je montanskih vrst 12 (10,0 °/o). Iz dru-
ž1ne Pa p i 1 ioni da e je to Parnassius mnemosyne. Kot predstavnika družine 
Pie r i da e lahko štejemo sem bryonidne višinske oblike vrste Pieris napi. 
N y m p ha 1 i da e zasto~ajo štiri vrste: Melitaea phoebe, M. didyma, Fabricia-
na niobe in Mesoacidalia aglaja; Sat y r i da e le dve vrsti: Erebia aethiops in 
Lasiommata maera. Maculinea arion, Scolitandites orion in Plebicula amanda so 
iz družine L y c a e n i d a e , iz družine H e s p e r i i d a e pa Pyrgus alveus. 
270 
Jan Carnelutti, Metulji Cerknice in okolice 
Vertikalna razširjenost: 
Družina 
Papilionidae 
Pieridae 
Nymphalidae 
Satyridae 
Lycaenidae 
Hesperiidae 
Montanska 
1 
1 
4 
2 
3 
1 
12 (10,0 'O/o) 
15 
Subalpinska 
3 
1 
4 (3,30/o) 
Subalpinske vrste SIO le štiri (3,3 °/o) in od teh so kar tri iz družine Sat y -
r i d a e : Erebia medusa, E. ligea in E. euryale. Pyrgus serratulae pa je iz dru-
žine H e s p e r i i d a e. 
Analiza vertikalne razširjenosti dnevnih metuljev iz Cerknice z okolico 
pokaže, da prevladujejo v veliki meri nižinske pred.vsem celililske vrste. Dwolj 
razgiban teren predv,sem pa večje gozdne površine, še posebno pa severno 
eksponiraini gozdovi imajo ne glede na višino precej submonta,nslcih oz. montan-
skih vrst. Teh je v skrajnih višinah, zlasti v Javornikih z delom Snežniškega 
pogorja, še več in so tudi pogostnejše. 
Komaj dobre 3 O/o subalpinskih vrst je precej realno število, ki bi se neko-
liko povečalo, če bi upoštevali v analizi vso leptdoptersko fav,no. 
Zusammenfassung 
DIE SCHMETTERLINGE VON CERKNICA UND SEINER UMGEBUNG 
I. Macrolepidoptera, Rhopalocera 
Die Lepidopterenfauna von Cerknica und Umgebung ist sehr interessant. In unse-
ren Zusammenfassung sind 'nur die Tagfalter (D i urna) inklusive H e speri i da e 
bearbeitet. 121 Arten, d. h. 67 O/o von 182 bisher in Sl.owenien registrierten Arten, sind 
hier festgestellt worden, was auf eine qualitativ sehr reiche Fauna hinweist. 
Das beschriebene Sammelgebeit gehort zoogeographisch der breiteren Karst- bzw. 
Dinarischen Region an und liegt fast am Kontakt zwischen der Voralpinen und Sub-
mediterranen Region. Daher ist das Bild der horizontalen Verbreitung der Tagfalter 
dieses zwar kleines Gebietes au13ergewonnlich bunt und flir die Kenntnis der Choro-
logie der slowenischen Lepidopteren sehr deutsam. Die uber ganz Europa und Mittel-
europa verbreiteten Arten sind vorherrschend, doch kommen die sudlicheren Elemente 
stark zur Geltung. Auch echte mediterrane Arten, vorwiegend Migranten, kommen 
hier vor. Ziemlich haufig sind sudostliche und weiterhin ostliche Elemente mit sudost-
lichem Einschlag. Ostliche (orientalische s. str.) Arten sind nur schwach vertreten 
271 
16 Acta carsologica VIII, 1978 (1979) 
und noch geringer ist die Anzahl westlicher (atlantischer) Arten, was ja mit Rucksicht 
auf die geographische Lage dieses Gebietes verstandlich ist. 
Auch die orographischen Verhaltnisse bedingen mit ziemlichen Hohen des Javor-
nikizuges und teilweise auch des Notranjski Snežnik und der Slivnica eine ziemlich 
mannigfache vertikale Verbreitung. So wird die beschriebene Fauna durch ziemlich 
zahlreiche submoniane und montane und sogar subalpine Arten bereichert. 
Andere lokale, besonders geographische, geologische und andere Faktoren schaffen 
ein sehr heterogenes Vegetationsbild und lokale Mikroklimate (xerotherme, thermo-
phile, hygrophile Biotope). Spezielle hydrologische Verhaltnisse ermoglichen die Ent-
wicklung vieler hygrophiler Arten. 
Literatura 
Car ne 1 ut ti, J., š. Mic hi e 1 i, 19'55: Prispevek k favni lepidopterov Slovenije. 
Biološki vestnik 4, 43-55. Ljubljana. 
Car ne 1 ut ti, J., š. Mic hi e 1 i, 1960: II. prispevek k favni lepidopterov Slovenije. 
Biološki vestnik 7, 101-111. Ljubljana. 
Bartol, V., J. Carnelutti, š. Michieli 1965: III. prispevek k favni lepi-
dopterov Slovenije. Biološki vestnik 13, 69-75. Ljubljana. 
Car ne 1 ut ti, J. 1971: IV. prispevek k favni lepidopterov Slovenije. Biološki vest-
nik 19, 169-180. Ljubljana. 
F o r ste r, W., A. W oh I f ah rt 1954: Die Schmetterlinge Mitteleuropas. Stuttgart. 
Hafner, J. 1909-1912: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Grofl-
schmetterlinge. Carniola, Ljubljana. 
Hafner, J. : Izpopolnjeni seznam kranjskih metuljev (In literis). 
Mic hi e I i, š. 1970: Zur lepidopterologischen Erforschung des sudostlichsten Alpen-
und Voralpenraumes. Sonderdruck aus dem Jubilaumsjahrbuch 1900-1970, 35, 
1-16. Munchen. 
Se it z, A. 1905-1915: Die GroBschmetterlinge der Ertle. Stuttgart. 
Veri t y, R. 1940-1953: Le farfale diurne d'Italia. Firenze. 
272 
1