Spremljajmo tudi uresničevanje nalog!
Prvo med občinskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij je obravnavalo načrt uresniče-vanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini predsedstvo občinske-ga sindikalnega sveta. Na prvi ponovoletni seji so se ustavili le pri gospodarskem delu de-lovnega osnutka načrta. Seje so se udeležili tudi Marija Jere-tina, članica republtškega sve-ta Zveze sindikatov Slovenije, Franc Hribar, predsednik mestnega sindikalnega sveta. in nekateri člani sveta za spremljanje in proučevanje dolgoročnega programa go-spodarske stabilizacije pri ob-činskem sindikalnem svetu.
Sindikalisti so gospodarski del delovnega osnutka zelo dobro ocenili. Predvsem so ga pohvalili, ker je konkreten. Oblikovali pa so tudi vrsto pri-pomb nanj. Motilo jih je, da načrt ne predvideva načina spremljanja izvajanja posa-meznih nalog, saj smo podob-ne naloge bolj ali manj zapiso-vali že v resolucijah in drugih programih, pa še vedno niso uresničene. Načrt uresničeva-nja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije mo-ra biti nek^kšen opomnik in stalno vodifo za stabilizacijsko delo in obnašanje, zato mora predvideti tudi posledice za morebitno neodgovornost.
Najpomembnejši je v osnut-ku načrta vsekakor izvoz, zato so člani predsedstva občin-skega sindikalnega sveta opredelili cilj - 20 odstotno pbvečanje deleža deviznih pri-livov v celotnem prihodku -
kot zelo kakovosten, a ure-sničljiv le, če bodo imele orga-nizacije združenftga dela za usmeritev v izvoz tudi svoje ekonomske motive. Izvoz za vsako ceno bi bila vsekakor zelo kratkovidna opredelitev, saj bi pomenila, kot je dejal Oto Erman, razprodajp nacio-nalnega bogastva. Razpravljal-ci so zelo podprli krepitev viš-jih oblih menjave. Motilo jih je med drugim tudi, da na po-dročju zaposlovanja načrt ne predvideva zaposlovanja pri-pravnikov in delovnih invali-dov. Zelo pa so negodovali nad tistim delom delovnega osnutka, ki obravnava zmanj-ševanje družbene režije. Bese-dilo, ki je napisano zapleteno in nerazumljivo - prav biro-kratsko, kaže, da si družbena režija še dolgo ne bo začela žagati veje, na kateri sedi.
Franc Hribar je v razpravi opozoril na tista področja na-šega življenja in dela, kjer bi lahko prav tako marsikaj pri-varčevali, pa se jih načrt ne dotika. »Zakaj se na primer ne zavzemamo za uvajanje skraj-šanega delavnika in štirih izmen, kjer je to mogoče. Tako bi dosegli večjo zaposlenost, izkoristek in dohodek,« je de-jal. Povsem smo tudi pozabili na kmetijstvo. Čeprav si v Ljubljani ne moremo preveč obetati od obdelovanja zemlje, pa vseeno ni zanemarljivo. Prav gotovo pa bi svoje mesto v stabilizacijskem prograrrtu lahko našli vsaj vrtičkarji. Veli-ko bi lahko prihranili tudi z bolj organiziranim zbiranjem se-kundarnih surovin ter z dejan-
skim omogočanjem nekate-rim, predvsem storitvenim obrtnikom, da bi lahko naje-mali zdaj predrage lok^le ter uresničili zapisane cilje v ma-lem gospodarstvu.
Pred nami so tocej smele na-loge, a zaključimo naj z mislijo Živka Rusa, da se bo moralo za njihovo dosledno uresničitev marsikaj spremeniti tudi v gla-vah Ijudi in predvsem v našem obnašanju.
VIDA PETROVČIČ