Jahaj a vsak petek in stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K ki za četrt leta 3 K. Posamezna številka stane 30 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLASU, Ljubljapa, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna. V Belgradu. Zrak je še prost mušje nadlege, voditelji Jugoslavije, to so naši poslanci in mi-aistri v Belgradu, pa že love muhe. Vtikajo se v vse mogoče in nemogoče stvari, reševati hočejo že danes najdalekosežnejša vprašanja, čeprav zato nimajo prav nobene pravice. Nobeden ni teh gospodov pooblastil, da bi nam danes kovali postave ki mi jih tudi priznali ne bomo. Ko se je v jeseni zlepila Jugoslavija, so ustvarili po dolgih pogajanjih in prerekanjih v Belgradu skupno vlado za vso Jugoslavijo. Socialisti smo vedeli, da nuj-ao potrebujemo mož, ki bi zgrabili za dr-iavno krmilo v onih kritičnih dneh, zato smo to vlado tudi priznali in jo celo podpirali. Ta vlada je pa kmalu začela kazati svoje ostre liberalne rožičke. Ker nismo imeli še določenih državnih mej, zato volitev seveda ni bilo mogoče izvršiti, a vlade tudi nismo mogli pustiti brez nadzorstva ljudskih zastopnikov. Zahtevali smo zato, naj izvoljeni državni zbor nadomesti začasno narodno predstavništvo, v katerega naj pošljejo vse politične stranke svoje zastopnike, ki bodo do volitev opravljali naloge državnega zbora. Ta državni zbor bi imel dve nalogi, ♦o je skrbeti za redno prehrano In pripraviti vse potrebno za volitve. Kakor hitro bi imeli svoje meje, naj se volitve izvrše, ljudstvo samo naj potom volitev odloči, komu zaupa in šele tem izvoljenim ljudskim zastopnikom priznavamo pravico odločevati v zadevah, ki se tičejo vse države. Sedaj gre pariška mirovna konferenca k svojemu koncu in v par tednih bo Imela naša država določene svoje meje. Pričakovali bi torej, da je že pripravljeno vse potrebno za te volitve, da se tudi pri »as začne že enkrat z rednim delom in mirnim življenjem. Stvar je pa precej drugačna. V Bel-gradu so se danes polastili vse vlade in parlamenta liberalci. Ti ljudje vedo, da jih v Jugoslaviji živ krst ne mara in da jih ljudstvo pri prihodnjih volitvah tudi volilo »e bo. Kaj torej storiti? Liberalen odgovor Je tale: »Ne razpisati volitev in vladati še dalje nasilno In proti volji ljudstva.« Slovenski liberalci JDS imajo v sedanji belgrajski vladi tudi svojega zastopnika. Je to neki dr. Kramer, prejšnji urednik »Slovenskega Naroda«, ki se je vsiljeval povsod toliko časa, da so ga res pojavili za ministra, saj v Jugoslaviji je vsakdo dober za ministrski stolček. Temu človeku so poverili priprave za naš bodoči volivni red in za volitve. Možakar pa dobro ve, da bo pri volitvah liberalna stranka pogorela in z ministrskega stolč-ka bo zletel tudi on. Zato se seveda za svoje naloge prav nič ne briga. Moral bi izdelovati volivni red, dr. Krartier se pa vozi na državne stroške okrog in agitira za svojo liberalno stranko. Socialna demokracija proti takemu početju najodločnejše protestira in izjavlja, da tega ne bo nič več trpela. Določitev meja je pred durmi in sedanja vlada z narodnim predstavništvom nima nobene druge naloge in tudi prav nobene druge pravice, kot izdelati takoj volivni red in nato takoj razpisati volitve. Ljudstvo samo naj odloči, kdo mu bo vladal in kdo mu bo delal postave, ker le take postave bomo priznali. Kar pa danes kuhajo v Belgradu, to ni veljavno in tega ne bomo priznali. Nujno potrebno je, da si predvsem ogledamo preteklost našega žalostnega položaja. Majhen kmet in delavec, sta tvorila v bivši Avstriji in tvorita za enkrat tudi v mladi Jugoslaviji steber države. Ta struja je stala vedno na slabih nogah: manjkalo ji je pravih zastopnikov. Ves državni stroj je bil radi tega naperjen proti tema stanovoma. Lev, dasiravno močan, v kletki miruje, a gorje ti, če postane prost. Proslula Avstrija, katero so vodili samo plemenitaši klerikalci in liberalci, je znala vedno tako krmariti, da so valovj ALBIN LAJOVIC: Skrb za obrten naraščal. (Dalje.) II. V predidočem poglavju sem povdar-jal, da je v vsakem že v zgodnji mladosti razvito nagnenje do določnega stanu in da je pametno in priporočljivo, da skrbri starši hranijo in goje to nagnenje tako, da obrodi gotov sad. Tu pa mora priskoči1.! staršem nekdo drugi na pomoč, zakaj drugače je nevarnost, da se poganjki zamore in odpade cvet. Ves svet je strmel nad zmagami nemških vojsk, kakor tudi nad nespretnostjo podjetij avstrijskih zborov. Rekli so, da je treba iskati vzroka v dejstvu, da so Nemci poslali tja, kjer so rabili inženirja, v resnici tudi inženirja, Avstrijci pa kakega peka; ali z drugimi besedami povedano: na strokovna mesta so postavili vedno strokovnjake, medtem ko se Kdo je pooblastil te gospode tam doli? Nihče! Sami so se postavili, sami so se vrinili, zato lahko kuhajo postave za sebe — za ljudstvo jih pa ne bodejo. Sedaj ni nobenega izgovora več, zato mi zahtevamo volitve. Mi bomo sami izvolili može za državni zbor in šele ti bodo res zastopniki ljudstva, ki bodo imeli pravico kuhati postave. Najostudnejšo vlogo pri tej komediji pa igrajo klerikalci. »Domoljub« slepari in laže ljudstvu, da se bori za ljudske pravice, njegova stranka pa v Belgradu molči kot grob in tudi oba klerikalna ministra ne ganeta s prstom, da bi se razpisale volitve. Tudi ti grešniki se boje strašne sodbe ljudstva. tolkli po obrazu nesrečnega proletarca, bučelico. ki je skrbno in varčno 'znašala v panj svoje prihranke, da so jih potem trot-je z velikim veseljem vživali. Ali se je čuditi, če je bilo pred izbruhom vojne vse navprek zadolženo? Ali ne tiči v tem vzrok velike menjave posestev, izseljevanja in drugega gorja? Ali niso tirale te razmere naše skromno ljudstvo v vedno večje pijančevanje in nemoralnost? Tem razmeram smo bili pa krivi v obilni meri sami. Da, dragi moji, bilo je tako in nič drugače. Svobode do danes nismo imeli. De- Avstrijci niso na to ozirali prav nič. Uspehi so bili takemu ravnanju primenji. Torej se nam je ravnati vedno po tem načelu, da naj mizo dela mizar, voz naj okuje kovač itd. Najboljši mizar, kovač pa more biti seveda zopet le tisii, ki ima do poklica posebno veselje in nag-nenje. Mislim, da ne more in ne sme biti mizarju vseeno, kakšnega učenca vzame v uk, temveč da mora prej točno vedeti, da li ima fant veselje do mizarskega dela ali ne. Če potem naenkrat vidi, da ne bode iz učenca dober mizar, ker mu manjka daru za ta stan, in če ni fant, odnosno njegovi starši toliko pogumen, da bi sam od sebe izpregel pri mizarju in šel tja, kamor ga srce žene, potem je to prvi kamen, ob katerem se dečko lahko spodtakne in pade, da ne vstane nikdar več. Fant je izgubljen za mizarja in za človeško družbo, ki zahteva od vsakogar, da bodi mož na svojem mestu. Odveč bi bilo že povedano podpreti še z dokazi, ko jih vendar srečavamo vsak dan na cesti, v gostilni m povsodi. »Ja«, pravijo ljudje, »ta je zgrešil svoj poklic, zato tak konec, škoda ga je«. In. če bi bilo mogoče, da seštejemo vse take Preobrat. LISTEK. —-e~ao-— lali pa smo vedno le to, kar so drugi hoteli, zato smo pa bili vedno in povsod, kadar se je šlo za pravico — pod mizo. Odkrito moramo priznati, da so naš narod in njegovi dosedanji vodniki se razveselili vojne. S kakim navdušenjem je vse vrelo pod orožje. Revež — mali kmet, obrtnik in delavec sta bila mnenja, da gre za vero, dom in cesarja, spekulantje in drugi nepridipravi, ki le izrabljajo povsod in vedno ljudstvo, so se veselili zopet vojne za to, ker so vedeli, da bodo iz nje kovali profite. Kako razočaranje, ko sta prišli te dve stranki skupaj. Revež, brez denarja, se je moral pokorno obračati okrog magnatov, županov, trgovcev in drugih izkoriščevalcev ljudstva za košček kruha. Prvi roji, prve žrtve so bile iz vrst in v vrstah nesrečnega proletarca. Vedno in povsod prvi, če se je šlo za zlo in krivico. Da, šlo ie tako pred vojno in med vojno. Nastane pa vprašanje, ali naj gremo po tej poti tudi po vojni? Ne! Temu mora biti konec. Je pa to mogoče? Da. Vojna nas je marsikaj naučila, in iztreznil se je tudi naš zapeljani narod. Ravno danes, ko postaja stvar vedno bolj resna, je treba trezno misliti. Ne mirno poslušati, kaj se godi okrog nas, kako vadljajo za naše imetje in našo bodočnost. Treba se je nemudoma oprijeti pridno dela, katerega nam razpadla Avstrija ni nudila. Treba se je politično organizirati. Povod za to nam dajejo predvsem razmere, katere so vse preje kot ugodne. Vlada naše mlade države še do danes ni pokazala resne volje, popraviti neštete krivice, ki smo jih morali prenašati stoletja. Poglejmo samo, kako se boji vojnih dobičkarjev, tistih krvosesov, ki so vsakega usmiljenja ne-vredni. Obeta sicer vedno, da jih bode kaznovala, a ne računi s tem, da ima najmanj toliko prebrisane nasprotnike pred seboj, kot je marsikateri član vlade. Deloma pa obstoji sedanji parlament sam iz vojnih dobičkarjev. Da je temu res tako, se bomo morda kmalu pre- | pričali. Ravno to nam je največji dokaz, da ima tudi sedanja vlada, če tudi jo imenujemo demokraško, strah pred mogotci, pred kapitalisti, ki so si denar in imetje pridobili z odiranjem in izkoriščanjem. Želeli smo si svobode, a danes smo še le na potu do nje. Mi si jo pa hočemo priboriti, zato je nujno potrebno, da se z veliko vnemo poprimemo političnih organizacij in sicer onih, ki res zastopajo koristi ljudstva, to so pa edinole naše socialistične. Kolo časa se hitro vrti, zato nemudoma na delo. Ne se zanašati samo na to, kaj bodo storili drugi. Vsak naj zasleduje razmere in sam dela, kar mu veleva pamet in lastna korist. Posezaj pridno po listih, ki zastopajo naše stališče in naš program. Le na ta način postaneš razsoden in boš lahko sledil tej veliki dobi, ki kuje usodo tebi in tvojim otrokom. Od nas samih je odvisno, kakšna bo naša država. U.: Posojilo na gozdove. Leta 1902 so gozdarji na svojem zbo • rovanju v Lipskem sklenili, naj se dela na to, da denarni zavodi ne bodo posojali samo na gozdno zemljišče, ampak tudi na gozd, ki stoji na tem svetu, oziroma na čisti donesek, ki ga daje ta gozd. Seveda le v toliko, v kolikor je donesek po smotreni gospodarski uredbi in primernem nadzorstvu zagotovljen. S tem vprašanjem se je že bavilo mnogo strokovnjakov, kakor tudi veliki denarni zavodi. Težišče vsega leži v tem, kako ustvariti v gozdu razmere, ki bi dajale zadostnih jamstev, da bi bil upnik, to je predvsem kak denaren zavod, gotov svojega na gozd, to se pravi, na stoječi les, izposojenega denarja. Znano je, da se je po večini dajalo posojila sa no na gozdno zemljišče, katero se je cenilo | Don Correra | 89 Spisal G. Keller. B V prihodnji številki našega lista začnemo prinašati krasno in velezanimivo zgodovinsko povest pod zgoraj imenovanim naslovom. Godi se na Španskem in v Afriki v 18. stoletju. Pisatelj je romanopisec svetovne slave. Naročite se vsi pravočasno na list, da bodete imeli to lepo delo v celoti. »škode«, ki jih je moral vsled nevednosti staršev utrpeti samo naš slovenski narod potem b! se prijeli za glavo. je skrajni čas, da začnemo tud; na tem polju »umno gospodariti«, ter si .skušamo vzgojiti ljudi za oni stan, do katerega imajo prirojeno nagnenje, ki so ga starši> in učitelji, spoznavši ga, posebno gojili in netili. Že na ta način bo mogoče, da bomo imeli povsod cele može. Za spoznanje prirojenega nagnenja bo ravno poskrbela delovna šola, ki bode na ta način zadostila svoji nalogi. Drugih činiteljev stvar pa je, da se dovede vsakega posameznika tja, kamor spada po svojem nagnenju. Vsi, ki pokažejo nagne-nje do kmetijstva, ključavničarstva, mizarstva itd., morajo dobiti priliko, da se strokovno popolnoma izobrazijo, odnosno se mora roditelje in njih namestmke ; k temu prisiliti, da si doraščajoča mladina j svobodno voli svoj poklic. S tem pa se i veda nikakor nočem reči, da sme mladina početi, kar bi hotela, temveč se jo m,'i& potem, ko se je odločila za gotov poklic, zopet nrisiliti. da posveti učenju vse svoje moči, če bi njej sami manjkalo dobre vo- , lje, česar pa menda z malimi izjemami i seveda, nikoli ne bode treba. Organizacijo dovajanja obrtnikom obrtnega naraščaja si mislim takole: Vsaka stroka ima menda že danes svojo strokovno organizacijo in vse skupaj so združene, odnosno imajo svoje zastopnike v obrtni in trgovski zbornici. V pravila posamezne strokovne organizacije, odnosno celokupne obrtne zadruge i bi bilo prevzeti točko, da prevzame obrtnik le potom te učence in vajence. Pri obrtni zbornici naj se ustanovi posebni ; oddelek, ki bo imel svoj delokrog le v dovajanju obrtnega naraščaja posameznim obrtnikom. Za le-te pa mora veljati prisiljena organizacija: stanovsko neorganiziranih ne bi smel noben stan trpeti, odnosno bi jih moral na kak način izločiti. Ravnotako bi bilo določiti vsako lato gotov čas. recimo l. Kimovec, ob katerem se vajence sprejema in one. ki so se izučili na poseben svečan način oprošča. Dan vznrciemania novih učencev in opro-ščanja izučenih bi bil za vse obrtnike po- kvečjemu kot njiva slabše vrste, ponavadi pa kot pašnik ali celo kot gmajna. Če p«, je zavod dovolil kredit na stoječi les, kar se je zgodilo še največkrat v Nemčiji, so bile izposojene svote v razmerju z vrednostjo gozda precej neznatne. Da je to velik nedostatek v gospodarstvu in njegovem razvoju, je vsakemu jasno, predvsem onim, ki so prišli v položaj, da so rabili denar in so imeli na razpolago lo gozde v zadostni imeri. Radi tega prido često do uničenja premladih gozdov, ki bi morda šele po nekaj desetletjih prišli do polne svoje veljave in gospodarske vrednosti. In ne malo takih slučajev imamo za znamovati ravno pri naših kmečkih gozdih. Pri tem pa imamo ponavadi dvojno zgubo, predvsem, ako gre tu za velike množine lesa. Na eni strani ne doseže premlad les tako ugodnih cen, ker je predroben, na drugi strani pa je lahko ravno slab tržni čas za les v dobi nekaj let, da se večje množine težko oddajo in primorani smo še tu, da se zadovoljimo z manjšo ceno, ker rabimo denar. Če posekamo torej les v gospodarsko neugodnem času, Imamo veliko lo vsestransko škodo. Te bi se pa ravno ubranili, če bi imeli rešeno vprašanje posojil na gozde. Kdaj se pa poseže po posojilu in kdaj po sekiri, ni težko dognati, če je gospodarstvo urejeno. Gozd je nekako naložena glavnica, ki se obrestuj« na ta način, da ima vsakoleten prirastek na masi lesa. Dokler je vrednost tega vsakoletnega prirastka večja, kot na primer vsakoletne obresti glavnice, odgovarjajoče vrednosti tega gozda, katera rabimo v denarju, sežemo po posojila. Ako plačam naprimer obresti posojila po 5% in gozd mi donaša potom svojega prirastka nekako 8%, kakor povprečno nosijo pravilno urejevani gozdi, je brez dvoma, kaj storim. Vzamem posojilo, če mogoče naravnost na gozd in les, s lem, d* raste, mi plačuje že vse obresti in vrhi tega še 3%, ki so v celotnem gospodarstvu pravzaprav, kot prebitek. Gre pa predvsem za to, da dobim* posojilo ravno na rastoči, stoječi les. Krivo je že to, da ponavadi gozdnega sveta ne cenimo po njegovi pričakovaini vrednosti. To je: vrednost gozdnega sveta leži v tem, da ima v sebi moč, ki v gotovem času lahko zredi tak ali tak les. Ni torej vreonost samo prazne zemlje. Lahka je pod gotovimi okolnostmi tudi. Kolika večji nedostatek pa je, če se gozda ne smatra, kot kredita zmožno vrednoto. Temelj za tak kredit je položen že v sklepu zborovanja, o katerem sem omenil v uvodnem stavku. seben praznik, ki bi se mogel vsako le.» proslaviti z obrtno razstavo pomočnišk’h del. Mislim, da je za vsakega človeka dan, ko se odloči za gotov poklic in dan, ko se izuči v tem poklicu, posebno svečan trenotek in zato je prav, da se za to svečanost določi za vse stanove gotov dan. Le ob določenem času sme vzprejeti obrtnik učenca in na ta način se mora učenec že davno vnaprej veseliti. Na ta način bi bila organizacija dovajanja obrtniškega naraščaja zelo olajšana. Ce bi n. pr. obveljal 1. kimovec kot dan za vzprejemanje vajencev in opro-ščenje izučenih, potem bi moral vsak obrtnik, ki hoče imeti v prihodnjem vajenskem letu učenca, do 15. mal. srpana prijaviti osrednjemu uradu števUo učen-iev, ki jih hoče imeti. Za kritje stroškov osrednjega u*ada za dovajanje obrtnega naraščaja plačaj vsak obrtnik za vsakega vajenca go.av znesek, ki ga določi strokovna organizacija po svojem pre.' Grku. Tako dobi osre !nii urad pregled o potrebi obrtnega naraščaja. Gotovo je, da pravilno gojen in oskr bovan gozd nudi veliko in mnogo več vsestranskega jamstva, kakor negojen. Zavodom pa gre ravno za jamstvo izposojenega denarja in v tem leži 'pereča točka. Da so pa denarni zavodi tudi na-pram moderno urejenim gozdom tako ozkosrčni, je krivo dejstvo, da nimajo Jo danes v svojili podjetjih ljudi s strokovnim gozdnim znanstvom, izgovarjajo se, da gozdom prete velike nevarnosti od naravnih sil kakor: vihar, sneg, plazovi, ogenj, mrčes, bolezni itd. m poleg tega lastnik sam, ki gozd lahko poseka in proda. Ravno v tej zadnji točki pa se da dobro odpomoči s primernimi postavnimi odredbami. Brezpogojno in predvsem je seveda potrebno vseskozi urejeno, moderno gospodarstvo gozdov, katero je temelj za tako razmotrivanje. Kdor pozna take gozue in je imel priliko, ua je opazoval ouporno sno njinovo proti vsem naravnim nezgouam, je gotovo prepričan, da ne urze truitve o nezadostnem jamstvu, beveua laiiko izvanredne krajevne razmere ah dogodki semtertje uničijo ueie gozdov. Venuar pa sivoaa ni mkuar popoma, ker večji uei lesa ostane še vedno več ali manj uporabljiv. Uničenje pa ni izključeno pri nobeni stvari in nas v takem slučaju resi zavarovanje. Sočasno z urejenim gospodarstvom, bi morati uenarni zavodi, ki bi uajali taka posojila, imeti strokovne moči. Kotem bi se laiiko na spiosno zakonitim potom ugotovilo, kake dolžnosti in pravice ima upnik naprain dolžniku in narobe. .Podrobnosti za posamezne razmere iu slučaje bi uredila pa zavod in zadoižnik med seboj. K temu bi pa država tudi morala prispevati svoj dei, in sicer v obliki dobrega in točnega nadzorstva gozdov, kot varstveno-pohtična oblast. Seveda bi zavod od svoje strani potoni lastnih strokovnjakov nadziral gospodarstvo v zadolženih gozdih, 'lak nadzornik bi predvsem skrbel, da se vrednost in varnosf gozda ne zmanjša pod gotovo mero in bi moral v takem slučaju imeti zakonito pravico, da ustavi kako neprimerno odredbo glede gozda od dolžnikove strani, ali pa bi moral ta sorazmerno z večjim zmanjševanjem gozdne vrednosti odplačevati dolg. bpreten, tozadeven zakon bi pa skrbel, da bi ne prišlo do nepoštenega izrabljanja in špekulacije od te ali one prizadete strani. Zato bi bilo na mestu že preje omenjeno državno gozdno nadzor-mštvo, ki bi imelo z ozirom na take gozde še posebne naloge in navodila. Gotovo je, da mai denaren zavod v take svrhe ne more imeti lastnega veščaka. Pač pa več zavodov skupaj enega, če te vrsie posojila pridejo pri manjših denarnih zavodih sploh v poštev. Vsekakor pa bi pomenila taka izvedba velik napredek v našem gospodarstvu. Uozuni svet ponavadi dosega le malenkostno ceno v primeri z vrednostjo lesa, ki na njem stoji. Gotovo bi višina posojila na gozd zaostajala za ono na hiše ali zemljo. Vendar pa ne preveč, če bi država s posestniki in zavodi ustvarila primerne razmere in predpogoje temu kreditu. Naša zemlja je namreč zelo bogaia na lesnih zakladih, ki bi se pa lahko s primernim gospodarstvom potrojili vsaj \ vrednosti. Ue pomislimo, da bi pri urejenih razmerah obsegali gozdi nekako 40/-vse naše jugoslovanske zemlje, si lahko predstavljamo ogromne zaklade, ki so nam varno naloženi v gozdih z višjimi obrestmi kot denar v zavodih. In nanje oi dobili posojila, če bi rabili denar, ob-les^ k* nam pa dobro plačeval rastoči ^ri malih kmečkih gozdih bi pa to vprašanje najboljše in najlažje rešilo zadružništvo, o katerem sem govoril v prejšnjih razpravah. Zadruga sama bi za vsakega svojega člana stala napram upniku, kot dolžnik oziroma porok in bi radi velikega skupnega imetja razpolagala s tem večjim kreditom, če bi potem zadruga kot taka v drugi obliki ne skrbela za kredit svojim udom. Dopisi. iz Ribnice nam pišejo: »Polagoma se obrača na ooije,« taKo pravijo revnejši sioji, Kateri cei cas vojne niso imeli sreče, ua bi se bui vsaj oo neueijan uo sitega uajeuii. Kea, venKo je bno pomanjkanje m to bedo smo proletarci grozno oucuun, Ko so si raznem vojni uooicKarji polnih žepe, ter si vsega v obilici privoščili. Kako milostno so nam delili drobtinice od svojin bogato obloženih miz m rm smo 10 trpen ter lakoto m pomanjkanje dobrovoljno prenašali, le pesti smo stiskali v žepni. — izčistimo, razkrinkajmo to golazen parasitov in ako tudi zasmrdi do neba, ce tudi nastane škripanje z zobmi v ceiern Izraelu. — Kdor javno nastopa in javnosti služi, mora biti cist in ne srne imeti umazanih rok radi dobička. A žalibože živimo še vedno v čudnih razmerah, najbolj nestanovitni elementi so pri prejšnjih vlauah imeli največ zaupanja. Kakor se pa vidi, še dolgo ne bode bolje, ker še vedno isti naduti puhlogiaveži in tirani zvonec nosijo, ki imajo takorekoc roke krvave od ljudske krvi. In ti krvosesi še nadalje udobno sede na svojin stolcih, ali pa delajo kupčije pod patro-nanco državne oblasti. Človek! Ali si moreš misliti večje pijavke, večjega tirana in zatiralca delavca, kakor je milijonar Ivan Sutej v Jeiendolu in Konštantin v Glažuti, kjer ima v najemu 2 parni žagi. Delavec je delal in delal in bolj ko je delal, bolj je lezel v dolgove, nazadnje pa popustil vse ter pobegnil. Ravno tako se je godilo tudi voznikom. Zarubil jim je konje in voz, kar je seveda potem njemu ostalo za dolg na žganju in vinu, a njega pognal po svetu, ne oziraje še na družino in deco. Pr* milijonarju v Jeiendolu in pri Konštantimi v Glažuti morali so vsi delavci potrebščine po pretirano visokih cenah kupovati, ostanek plače pa zapiti. Kar naenkrat, pri vsem delu in trudu, bil je v dolgovih in da se iz teh ni nikdar izkopal, sta skrbela Šutej-Konštantin. Dokopal se je do velikanskega denarja, a ta denar je krvav. Sedaj pa še stanovanja! Ali res tak človek nekaznovan lahko dela, kar hoče? — Vse leseno tik tovarne med kupi različnega rezanega in okroglega lesa. Kaj bi nastalo v slučaju požara, kdo bi se neki rešil? Nihče! In takemu človeku gre vlada na roke in mu podaljša termin za nadaljnje sekanje lesa v državnih gozdih, namesto, da bi se ga kratko in malo odslovilo ter primerno obdavčilo. Nasprotno se ga za vse krivice, katere je prizadjal delavstvu, še nagradi. — Delavec molči in misli. Iz Blok: Kdo bi si mislil, da bodo v te klerikalne bloke prišli »brezverski-; socialisti. A prišli so pa vendar, vkljub peklenskemu strahu klerikalcev. Dne li. t. m. se je vršil v naši ijuuski šoli krasen shod, ki ga je sklical ouoor nase socialistične organizacije. Poročat je prišel Tokati iz Ljubljane. Shoau je predsedoval Ivan Korošec in je podal takoj po otvoritvi beseuo sodrugu l okanu. — V jedrnatih in vznesenih besedah nam je govornik pokazal, da sta delavec in mali kmet tista, ki se morata skupno boriti za svobodo in svoje pravice. Dalje je kaza!, kako so klerikalni in liberalni poslanci pred vojno hodili po shodih in agitirali, da naj volijo nje za poslance. Obetali so jim nebesa že na zemlji. Ko so bili pa izvoljeni, so pa naenkrat pozabili na vse obljube ter navdušeno glasovali za kanone in davke ter blagoslavljali kanone in strojnice. Pojasnil je ljudem, da mi ne nasprotujemo nobeni veri, da nismo nobenega križa vrgli iz šol in nobene cerkve podrli. Kapitahstične stranke narn mečejo te pesek v oči, da nas v imenu vere obrekujejo, ker se boje, da se ne bi ijuuje vzurannii. Pokazal je na Križanega m vprašal, zakaj ne izpolnjujejo njegovih naukov oni, ki so v prvi vrsti poklicani, božja zapoved pravi: »Ne ubijaj«, a ljudje so pa k temu hujskali na moritev in pobijanje. — Kazal nam je dalje, kako se je naša jara gospoaa zbiraia okrog cesarskega trona m kianjaia vsakemu habsburškemu viauarju po iiinosti božji, isti ijuuie se ueiajo uanes najvnetejse Jugoslovane; na socialiste pa kriče, ua smo protina-roum, ker pravimo, ua sovraštva med naroui ne sme biti. — Mnogo važnega nam je sourug iokan v svojem uve in pol urnem govoru se poveuai. Ker pa zmanjkuje prostora, sem omenil le naj-giavnejse. bnou je bn nepričakovano dobro ouiskan. Premajhna je bila prostorna šolska soba in mnogo ljuui je vsled prenapoi-njenja moralo uornov. zastopam na snodu so bih tuui iz Loza, sv. Viua, Roba, bo-urazice in cerkniškega okraja. Krasen shod je zaključil sourug Tokan s pozivom na naročbo lista »Naprej« in »LjuUski Glas«. Ljudje so bili zeio zadovoljni s shodom in si žeie, da bi še prišli socialisti v te kraje. Naj omenim še vrlo neustraše-nost sodruga Karoia Mrska iz Ravnika, ki je proti vsemu posmehovanju, zmerjanju in zaničevanju od pristašev drugih strank prav pridno agitiral za shod. Njemu se imamo danes zahvaliti da obstoji naša organizacija, ki se vkljub vsem zaprekam lepo razvija in pogumno kaže pot v bodočnost. ssss Po svetu. Mirovna konferenca dela in mešetari dalje. Na eni strani sklepa mir z Nemčij'), na drugi pa pripravlja mirovno pogodbo z Avstrijo in Ogrsko. Nemčija se pa sramotnim m uničujočim pogojem, kakor smo jih objavili zadnjič, močno upira. Po vsej Nemčiji se prirejajo shodi proti takemu »miru« in tudi nemška vlada je izjavila, da ne podpiše svoje smrtne obsodbe. biino se jezijo ententni kapitalisti in njim prodano časopisje na nemške mirovne delegate v Parizu. Ta ohola banda kapitalističnih ententnih tatov in nasilnežev je mislila, da se bodo Nemci priplazili na kolenih prednje ter s povzdignjenimi rokami prosili za milost in usmiljenje. No, po silnem porazu izpametovana Nemčija se pa opira ie na pravico in na VViisouove točke, ki jih je ententa v časih hude stiske priznala, zato nastopa v Ra-nzu precej ponosno. Postala je ententnim zastopnikom že več not, v katerih jasno pove, da takega poniževalnega in uničujočega miru ne more sprejeti. Kako se bo zadeva rešila, se še ne ve, gotovo pa je, da mora priti do konečne odločitve že v nekaj dneh. Mir z Nemčijo je najkočljivejša zadeva mirovne konterence in od tega bo odvisna tudi usoda konference same. Še par tednov more torej trajati vsa ta pariška komedija. V najkrajšem času se mora razjasniti zadeva z Nemčijo in če bo ta podpisala mirovno pogodbo, potem bodo mirovne pogodbe z Avstrijo, Ugrsko, Bulgarijo in Turčijo podpisane in rešene prav v kratkem. Tako bo končno vendarle zaključena žaloigra, ki je prinesla svetu toliko nesreče in gorja. Sedaj bomo torej izvedeli svoje meje, izvršile se bodo lahko volitve, nato se bo lahke začelo s prepotrebnim urejevanjem naše mlade države. Naša stvar na konferenci stoji slabo. Na Štajerskem bo tekla meja najbrže tam, kjer stoje danes naše čete, na Koru- škem pa najbrže ne bomo dobili onega, kar zahtevamo. Izgubljeno je pa naše lepo Primorje, Trst, Gorica in Pulj. En-tenta, ta gobezdava »zaščitnica« pravice in malih narodov bo izročila tako najboljši del našega ljudstva in najdragocenejši kos naše zemlje požrešnim italijanskim kapitalistom in imperijalistom. Peka bo po odločnem VViisonovem nastopu pripadala skoraj gotovo nam. Italijani, Prancozi in Angleži nam jo sicer izkušajo izviti v eni ali drugi obliki, a VVilson jo zahteva odločno za nas. Tudi Dalmacija je skoraj izven nevarnosti, čeprav se Lahi derejo kot obsedeni, da brez Dalmacije ne morejo živeti. Avstrijske vojne dolgove bode baje morala plačati Nemška Avstrija in Madžarska. Jugoslavija, Češka, Poljska in Kumunija bodo morale plačati le sorazmerni del predvojnih avstro-ogrskih dolgov. Na vzhodu se gode čudne stvari, iz Kusije, Poljske, leio Krajino, češ, til so ljudje se uaiec od sveta, ne poznajo nas se m gotovo se nam bo posrečilo vloviti nekaj backov, lako govorjeno — tako storjeno. une 11. maja so sklicali v Petrovo vas shod, kamor jo je primahal kaplan Jalen, ki je bil nekoč vojni kurat — dobro poznamo take vojne kurate! Ljudi se je nabralo precej in navdušen kaplan je začel kričati: »To nas jel Zborovali bomo kar na prostem.« Cela garda se res poda na travo pred šolo. Pa so se urezali. »Z mojega grunta dol — ne boste mi tlačili trave«, se oglasi lastnik in pobrali so jo nazaj v šolo. Tu se je pa začela igra, kakršnje navdušeni kaplanček gotovo ni pričakoval. Komaj je začel govoriti, takoj je začelo razjarjeno ljudstvo protestirati. Je pač tako, gospod kurat in ne pomaga prav nobeno mazilo in nobene limanico. Ljudstvo vas več ne mara, zato je zastonj vsak trud. Ostanite v cerkvi in izpovednici, na shode se pa ne prikažite več, sicer se vam zna pripetiti še kaj hujšega. Zbrano ljudstvo je oznanjevalcu »Kmetske zveze«, jasno in odločno povedalo, da klerikalcev več ne mara in naj pridejo pod tako ali tako firmo. Na shod je prišel seveda tudi človek, ki naj bi se raje zaril pod zemljo, da uide maščevanju ogoljufanega ljudstva. To je naš slaboznani izžemalec ljudstva, navdušeni šusteršicijanec in zanikrni in pristranski župan Grahek. Ta oholi petoliz-nik, ki ima na cente masla na glavi, v svoji domišljavosti še vedno misli, da bo gospodaril kakor nekoč. No, na shodu je imel priliko izvedeti, da je njegove slave konec za vedno. Bela krajina je precej daleč od Ljubljane zato se ne čudimo, da je naša vlada popolnoma pozabila na tega človeka. Opozarjamo jo nanj tem potom in zahtevamo od vlade, da tega človeka nemudoma odstavi, sicer bomo obračunali z njim sami. Naše potrpežljivosti je konec in prav nič več nam ne bodo ljudje njegove sorte ukazovali. Poizkusili so klerikalci tudi pri nas, a opekli so se tako, da menda ne bodo poizkusili vsiljevati našemu osleparjenemu ljudstvu svoje umazane stranke še drugič. Naj bruha »Domoljub« še take laži, mi smo in bomo socialni demokrat-je, ker vemo, da se le ta stranka bori za naše teptane pravice. S Iz naše države. S Vrednost krone so nam v Belgradu zopet znižali. Ln dinar vetja že tri krone To pa presega pač že vse meje. Kaj nas hočejo prav popolnoma oskubiti in odreti kožo z nas. V ameriških in angleških bankah, kjer določujejo vrednost denarja, velja krona skoro ravno toliko, kot dinar, tu doma pa narede tako razliko. Kaj delajo naši klerikalni in liberalni ministri v belgradu? Doma in po shodih se kar cedijo ljubezni do ljudstva, v Belgradu se pa seveda ne zmenijo zanj. Usta nam maše. Zadnjo številko našega lista nam je cenzura svobodne in demokratične kraljevine SHS močno pobelila. Gospod cenzor, ki je zaplenil ona nedolžna mesta, je moral biti vzgojen v pravi avstrijski šoli. No ja, potrpimo; le do volitev še, tedaj si bo pa znalo ljudstvo izbrati take zastopnike, ki nam bodo ustvarili svobodno Jugoslavijo, ne pa policijsko kraljevino SHS. Na Koroško so po ponesrečeni ofenzivi odšli zastopniki naših vojaških oblasti, da se dogovorijo z Nemci v Celovcu o premirju. 1 a pogajanja so se sedaj vsleJ nemške nepopustljivosti razbila in so naši zastopniki zopet odpotovali. Torej še vedno ne bo miru. Agrarna retorma. Razdelitev veleposestev se bo izvršila, to je gotovo. Gre pri vsej zadevi le zato, kako se o i to izvršilo. Mi pravimo, da sedanja liberalna belgrajska vlada in sedanji liberalni parlament v Belgradu nima pravice odločati o tem, ker ni izvoljen od ljudstva. Tu namreč igra silno veliko važnost vprašanje, sdo bo odločeval pri rešitvi agrarne reforme in da od liberalcev ne moremo pričakovati pravične rešitve, je več kot jasno. Predpriprave za to o-gronmo delo se morajo pa seveda začeti takoj. V to svrho je bil imenovan pred kratkim posebni minister za agrarno reformo, ki bo vodil vse priprave. Ker so pa v vsaki deželi drugačne razmere, je treba zato v vsaki deželi posebnih samostojnih odborov in komisij, ki bodo proučevale razmere dotičnih pokrajin in stavile svoje predloge. Tudi za Slovenijo' se je že osnoval pri deželni vladi poseben oddelek za agrarno reformo in načelo tega oddelka so postavili drja. Lukana. O »Vojni zvezi« in goljufijah, ki so se godile tam, kvasi zadnji »Domoljub« ne- kaj svojim zarukanim bralcem. Pravi, da je to socialno demokratična organizacija in kriči: »Glejte, taki so sociami demo-kratje, kradejo in goljufajo.« Mi »Domoljubovim« lažem ne odgovarjamo, povemo pa našim bralcem resnico, da bodo vedeli primerno ceniti ta umazani in res neumni list. V odboru »vojne zveze« sedi 5 Nemcev, 5 klerikalcev in 4 socialni de-mokratje. To torej ni nobena socialistična organizacija, ampak popolnoma nemšKc-klerikalna in zabiti »Domoljub« tolče samega sebe po zobeh in oznanja svoje lastne greiie okrog. Ker pa ve »Domoljub« toliko lagati o socialističnih »goljufijah«, bomo mi v prav kratkem posvetili v klerikalno zadružno centralo, da bo ljudstvo izvedelo, kako so klerikalci tudi drugod razmetavali milijone ljudskega premoženja in se igrali z usodo tisočerih našili kmetij. Pristavljamo še, da je vsa škoda pri »vojni zvezi« poravnana od krivcev samih. Dva nepoštena uradnika sta namreč na svojo roko prodajala sladkor, prišli so jim pa pravočasno na sled. Posvetiti bo sploh treba tudi v druge klerikalne »gospodarske« organizacije. V parlamentu se bije zadnje čase hud boj med liberalci (demokratski klub) in staroradikalci (Pašičeva stranka). Mi se v ta boj ne vtikamo, ker sta nam obe stranki enako zoprni. Obema je Jugoslavija le molzna krava. Komisije proti draginji. Na predlog ministrskega podpredsednika dr. Korošca je sklenil ministrski svet, da se ustanove posebne komisije, ki naj bi proučile, kak ; bi se omejilo neprestano dviganje cen blaga. liskanje dinarskih bankovcev. V Zagrebu so pričeli v deželni tiskarni in tovarni Rožankovski na bavski cesti s prvimi pripravami za tiskanje bankovcev. Oba zavoua so adaptirali nalašč za tiskanje novih bankovcev. Okna so opremljena z železnimi zastori ter se bodo stroji mesece rabili samo za tiskanje bankovcev. Vojaške in finančne straže bodo noč in dan vršile nadzorstvo ter bo tudi poslopje samo, kjer bodo izdelovali bankovce, neprestano vojaško zastraženo. V Zagrebu bodo tiskali bankovce po 20 dinarjev. Ostale bankovce bodo tiskali v Pra gi in Parizu. Vojnim invalidom. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov je sklenila, da izkoristi za vojne invalide obstoječe topliške in kopališke naprave v: RogašKi Slatini (za bolne na ledvicah, sladkoseč-nosti, črevesnih katarih) in Dolenjskih Toplicah (za revmatizem, posledice ran in zlomljenja kosti). Vrhtega se priredi grad Golnik za lahko bolne na pljučih in kirurgično tuberkulozo. Invalidi, kateri žele priti v eno teh zdravilišč, se imajo s prošnjo javiti pri okrajnem glavarstvu svojega bivališča, da se tam zdravniško preiščejo. Ministrski svet. Na eni prejšnjih sej je sklenil ministrski svet, da bo imel vsled dogodkov v zunanjepolitičnem svetu kakor tudi vsled notranjega položaja države vsak dan sejo ob 10. uri dopoldne. No, o naših ministrih bomo prihodnjič poročali nekoliko več. Posvetovanja s pravoslavno duhovščino. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je prišel v Belgrad, da stopi v stik s srb-.sko duhovščino. Razgovor ima navodno namen pojasniti nekatera vprašanja o razmerju cerkve do države. 13 židovskih tatov. V Belgradu so zgrabili tolpo 13. Židov, ki so bili izvedli tatvine od 50.000 kron. Namesto za spomenik — za dobrodelnost! Po odloku deželne vlade se morajo uporabiti nabrane svote za spomenik Franca Jožefa 1. za kako javno ustanovo ali kako človekoljubno svrho. Amerika za naše otroke. Amerikanci so določili za naše revne otroke 370.000 dolarjev, sicer samo za otroke pod 14. letom. Dobili bodo sladkor, mleko kakao in riž. Izdaja potnih listov. Ministrstvo za notranje zadeve je pooblastilo Deželno vlado za Slovenijo, da sme izdajati potna dovoljenja za inozemstvo. Podpore svojcem vpoklicanih. Svojcem k orožnim vajam vpoklicanih vojakov se dovoli za dobo orožne vaje prispevek za preživljanje po določilih naredbe z dne 19. decembra 1918, št. 219, oziroma naredbe z dne 2. aprila 1919, št. 434, odstavek lil. Tudi za vlaganje prošenj veljajo določila teh dveh naredb. Regent Aleksander poseti naše kraje, čim bo definitivno zaključen mir. Ostane nekaj dni v Ljubljani, poseti pa tudi Bled, kjer bo stanoval, kakor čujemo, v v!>; kneza Windischgraetza. »Glas Slobode« ustavljen. Naša beograjska vlada nam s svojimi naredbami vsak dan bolj dokazuje, da je njeno »načelo« v vladanju popolna svoboda in demokracija. V Sarajevu je ustavila tamošnje glasilo »Jugoslovanske socialistične delavske stranke« (komunistov) »Glas Slobode«, in pustila zapreti veliko sodni-gov (med njimi tudi brata Jovo in Sreta-na Jakšiča). Policijski minister Pribiče-vič posnema popolnoma svoje bivše av-stro-ogrske tovariše, katerih notranje politično delo je ugonobilo staro monarhijo! Podelitev državljanstva. Vladi prihajajo številna vprašanja o podelitvi jugoslovanskega državljanstva. Vlada je sklenila, da se do končne demobilizacije ne podeli nikomur več državljanstva, tudi ne prebivalcem, ki so se naselili na našem ozemlju. Davek na samce. Finančni minister je predložil državnemu svetu zakonski načrt o davku na samce. Izjava. K razglasu glede uvedbe pre-kega soda v obmejnih krajih smo pooblaščeni pripominjati,' da sta bila naša dva zastopnika pri vladi, sodr. Anton Kristan In Albin Prepeluh, odločno proti takemu ukrepu, da sta zastavila vse svoje sile, da bi se to preprečilo in da nista tedaj — naravno — glasovala zanj. Besedilo tozadevnega razglasa predsednika deželne vlade, ki pravi, da so se zedinile na tem vse tri politične stranke, je torej popolnoma zgrešeno in se ima v toliko radikalno popraviti. NAROČNIKOM. Ponovno se nam javljajo novi naročniki, ne da bi ob enem poslali tudi naročnino. Opozarjamo vse naše prijatelje, da naj naročnino takoj poravnajo, ker lista zastonj ne bomo pošiljali nobenemu. Uprava »Ljudskega Glasu« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/II. Učiteljska tiskarna. Gospodarske vesti. Srebrna krona je vredna 1 dinar. Agrarna reforma. Odbor za agrarno reformo je imel sejo, v kateri je sklenil, da se da v najem potrebnim kmetom tudi ono zemljo, ki je že zorana in posejana. Lastniki dobe za to posebno odškodnino. - Razpravljalo se je tudi o raznih finančnih vprašanjih in se je razprave udeležil tudi finančni minister dr. Momčilo Ninčič. Jugoslavija — žitnica srednje Evrope. »Večer« piše o Jugoslaviji, ko o žitnici srednje Evrope. V Evropi je samo Rusija večja agrarna dežela od Jugoslavije. ki šteje od 100 prebivalcev 80 poljedelcev. Ce se izvede agrarna reforma, bo sposobna, da preživi s svojimi pridelki ne satno sebe, ampak preskrbi tudi sosede. , 0*tozdujte goličave. Pomlad je tu in Ugoden cas za pogozdovanje neplodnih pustinj. Lena lesu gre navzgor. Gozdno drevje uspeva tudi tam, kjer druge rastline ne rastejo ali se ne izplača, da bi jih sejali. Gozd je neprecenljiva zakladnica. Gozd dvigne vrednost vsake domačije. Ne pozabimo torej pogozditi vsako pomlad nekaj nerodovitne zemlje, zakaj tudi tu velja pregovor: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Podraženje premoga. Cene premogu so se zvišale povprečno za 5 K pri IcO kg, torej za celo tretjino. Oblačilno blago v Ljubljani. Deželna vlada je dovolila ljubljanskim veletrž-cem, da smejo uvažati blago za obleke. Blago pa morajo prodajati malim trgovcem in kupujočemu občinstvu pod državnim nadzorstvom. Vse cene na debelo in drobno morajo biti na kosih napisane in odobrene od vlade. Občinstvo naj samo nadzoruje in vsako nerednost prijavi Pie-hodnogospodarskemu uradu v Ljubljani, kjer so vzorci in cene blaga na vpogled. Žveplovo moko oddaja »Slovenska kmetijska družba« vinogradnikom po 6 K kilogram. Modro galico že prodaja »Slov. kmetijska družba« po 6 K 50 vin. kilogram. Inozemske vrednote na zagrebškem valutnem trgu. Zagreb, 18. maja. Kupčija na zagrebškem valutnem trgu je bila tudi v preteklem tednu izredno živahna. Povpraševanje po tujem denarju je naraščalo, ž njim pa so narastle vrednosti tuzemskih plačilnih sredstev. Za 100 dolarjev so plačevali 3100 K, za*100 frankov 475 K, za 100 lir 385 K, za 100 romunskih lejev 215 do 220 K in za 100 dinarjev 310 do 315 K. Za angleški denar je bilo povpraševanje manjše, za livre šterlinge se je plačevalo 122 do 123 K, padel pa je tudi kurz za napoleondore, ki se je gibal med 141 in 142 K. Trboveljska premogokopna družba je principielno sklenila, da preloži svoj sedež z Dunaja v Ljubljano. szz Prosveta. SZZ Tehnika. Slovenci bomo polagoma morda res dobili vse šole, ki jih narod potrebuje za ustvaritev svoje kulture. Dne 19. maja so otvorili v Ljubljani začetek slovenske tehnike, to je visoke šole za iu-žinirje. Tako je stvorjen prvi korak do lastnega, popolnega vseučilišča. ^ Medicinska fakulteta. Vlada je odredila, da se v Belgradu in v Ljubljani c-tvorita medicinski fakulteti, to je visoka šola za zdravnike. Krmila za konje. Vsled demobilizacije se je število konj v Sloveniji zelo pomnožilo. Vsled tega je občutno pomanjkanje krme za konje in tudi goved. Vedno prihajajo vprašanja kmetovalcev, kako je temu pomanjkanju krme odpomoči, kje in kako bi se dobilo nadomestilo za seno, da bo omogočeno prekrmljenje živine, posebno konj do nove paše. V naslednjem navedemo nekaj krmil, katera naj se v sili po--klada. Kot dobra krma za konje v nadomestilo za seno je ajdova slama. V času vojne so na Nemškem poskušali krmiti konje tudi z ajdovo slamo in dosegli so s tem krmilom prav dobre uspehe. Konji so kaj radi žrli to krmo in so pri tem tudi dobro uspevali. Pri krmljenju so pokla-dali polovico ajdove in polovico druge slame ter dodajali seveda tudi malo ovsa. Ker se pa nahaja v ajdovi slami precejšnja množina lesne tkanine, smolnatih snovi in čreslovine, mora to krmilo veljati le kot nadomestilo za pravo krmo. Na vsak način je dodajati taki krmi primerno množino sena, ovsa ali pa tudi razrezane pese ali repe. Če se krmi le z ajdovo slamo, lehko nastane pri konjih zaprtje. Gle- de krmilne vrednosti vsebuje ajdova slama okroglo 6 % beljakovin, 5 % tolšče, 40 % škrobnih snovi in 28 % vlaknine, je torej enaka dobri slami ali srednji vrsti sena. Seveda se ta krmilna vrednost razlikuje tudi po vrsti ajde in kje je rastla. Ajda, ki je rastla na močvirnih tleh, d6 mnogo slabšo slamo nego ona iz višjih suhih leg. Na vsak način je dobro izkoristiti v današnjih časih tudi to vrsto krme kot nadomestilo, ker primanjkuje sena. Koruzni storži so zelo redilna krma, le treba jih je zdrobiti, da se jih lažje po-klada. Navadno so se uporabljali kot kurivo, šele med vojno so prišli na redilno vrednost teh storžev. S^eda so jih v prvi vrsti uporabljali za mletev v moko ter dodajali to moko pri peki vojnemu kruhu. Velika hranilna vrednost tega nadomestila tiči v prvi vrsti v škrobu, sladkorja in pentozanih, vsebujejo pa tudi nekaj škroba in tolšče in imajo 26 % krmilne vrednosti, torej toliko, kakor kako prav dobro krmilo n. pr. ovsene pleve. Največ so se uporabljali v vojni pri mešanju z melaso, kar je dalo prav dobro krmo za konic. Ako krmimo koruzne storže, je najbolje, če jih zmeljemo ali zdrobimo in jih nato zmešamo z rezanico ali tudi z ovsom. Na vsak način bi bilo to krmilo uporabljati povsod tam, kjer ga imamo na razpolago, da nam ne gre v kvar in da z njim skušamo nadomestiti seno in oves, ki ga je itak malo. Pirnica (grana) je izvrstno nadomestilo za oves. Pirnico dobimo pri oranju kot plevel. Korenike pirnice vsebujejo velike množine beljakovin, tolšče in skio-ba in je torej to krmilo enako vredno kot oves. Korenike pirnice se zberejo, operejo in posuše in se potem krmijo. Pred krmljenjem je dobro te korenike zdrobiti, vsled česar jih konji boljše izrabijo. Tega plevela imamo na njivah zelo mnogo in ga lehko pridobivamo pri jesenskem in spomladnem oranju. S tem očistimo najprej naše njive tega neprijetnega plevela, potem pa pridobimo še dobro krmo za konje. Ta krma naj se ne zametuje, kajti j tudi v mirnem času je izkoriščanje tega plevela zelo koristonosno. S iz naše stranke. S Sporazum med socialisti. Upanje je, da bo prišlo do sporazuma med. socialisti levice in onimi desnice. More se pričakovati. da se bodo socialisti po združenju obeh kril vdeležili parlamentarne seje. Kakor znano, se bosanski socialisti in srbski doslej niso hoteli udeleževati sej parlamenta, ter so stali na strogo revo-lucijonarnem stališču. Sedaj so pa tudi ti izprevideli, da njihova taktika ne pelje k cilju, zato se vedno močneje nagibajo k taktiki slovenske socialistične stranke. zzs Za ženske. SZ0 Jed, ki nasiti za dvanajst. Namoči zvečer fižola in ga skuhaj predpoldne dc mehkega. Razreži košček prsnega ali vratnega mesa, razbeli malo čebule na masti, operi v tem meso, posoli in deni vanj odcejeni fišol in sirov riž. Ko se je vse skupaj parilo kakih deset minut, zalij s fižolovko in skuhaj do kraja. Na XA kg mesa vzemi ravno toliko riža in fižola. Meso je najbolje svinjsko; če je iz boljšega kosa, bo jed pač boljša. Malo majarona in paradižnika se poda. — Ta jed je dobila 1. 1912. na Dunaju častno darilo 200 K v zlatu, ki je bilo razpisano za najbolj tečno, ceneno in okusno jed za ljudstvo, samo da je dal izumitelj sirov fižol z rižem obenem k mesu in kuhal zalivaje počasi z vodo. Takrat je stala ta jed prera-čunjena na tri osebe približno 1 K, sedaj bi prišla seveda nekaj dražja, ali izplača se vendar, ker močno nasiti. Pomladanska juha. Naberi mlade odganjke jagodnjeka, rmana, kislice, regrata, grenkuljice, peteršilja in kopriv, vsakega enako množino, operi in skuhaj na slani vodi, odcedi vodo in razsekljaj zelenjavo. Na sirovem maslu zarumeni zdrobljenega Suhorja, zalij z odlito zeliščno vodo, deni zelenje nazaj in prevri. Žlica smetane in par strupenih jajec poboljšajo to zdravo jed. Fižol z makaroni. Naredi bolj gosto fižolovo juho ip skuhaj makarone posebej, ne smejo pa biti do kraja kuhani. Oplakni makarone in deni v fižol, da se kuha vse skupai še dvajset minut. Je okusna in nasitnk jed. Lahi kuhajo zraven še riž. Juha cvetnega zelja. (Ameriški način.) kg cvetnih glavic kuhaj do mehkega na slani vodi in pazi, da ne razpadejo. Kuhane pusti v vodi na toplem. Drugi % kg cvetnih glavic polij s poldrugim litrom juhe in pristavi k ognju. Operi čebulo in deni v juho, deni tudi paradižnik, listek muškata in ščepec popra. Ko so cvetne glavice mehke, stresi v juho tudi Vi kg drobtin, in ko so dobro prevrele, pretlači juho skozi sito. Glavice, ki so se kuhale posebej, deni v skledo za juho, vodo, na kateri so se kuhale, pa pri-lij k pretlačeni juhi. Potem raztepi pet rumenjakov in tri žlice smetane, stepi \ juho in vlij v skledo na glavice. V juho deni še riževe klobasice, glacirane maro-ne ali opečen kruh. — Postne dni zalij z mlekom namesto z mesno juho. Opekline na obrazu. Da ne zapuste hrast, drži se z obrazom večkrat nad gorkim mlekom, da gre topli sopar na obraz. Dobro mazilo je rumenjakovo olje, ki se dobi, če se skuha jajce, vzame rumenjak ven, drži nad plamenom sveče in polove kaplje, ki pridejo iz rumenjaka, ko se segreje. Nekateri si narede tudi mazilo iz zmečkanega rumenjaka in mandeljevega olja. ali ocvro jajca na olju in si mažejo rane s tem oljem. Noge In roke postajajo trde. Tari jih zjutraj in zvečer z gabezovim mazilom in koplji v češarkovi ali v otrobovi izkuhi. Za razpokane prste sežgi sirka (met-ličje), zmešaj pepel z beljakom m namaži razpokline. Za jugovico in ožuljene noge sežgi staro usnje in štupaj s pepelom. Za kašelj In nahod kuhaj štiri pesti detelje na litru vode in osladi z medom. Cvetno zelje je dosti bolj okusno in lepo, če se kuha na mleku. Kuhane ribe so bolj bele, če deneš v krop par žlic mleka. Sedilo pletenih stolov se usloči rado. Obrni stol in obloži sedilo od notranje strani z rjuho, ki je namočena v kropu V dveh urah se pletenje uravna. Nov modni list se bo osnoval v Ljubljani, kakor hitro bodo premagane nekatere tehnične in prometne ovire. Osnoval se je poseben konsorcij za to. List se bo imenoval »Vesna« in ne bo pisal samo o modi, ampak o vsem, kar spada v umstveno in čustveno kulturo. Prosvetno literarno vodstvo lista bo v rokah dr. Prijatelja, artističen-ilustrativen del pa v rokah slikarja Vavpotiča. Drobiž. <££23 Žita želi živeti v Italiji. Po vesteh >Radioza« je izrazila bivša cesarica Žita Željo, da bi se njih otrokom dovolilo bivanje v vili Piandre. Po zaključku mira misli dobiti tudi zase dovoljenje, da bi se preselila v Italijo. Vila Piandre leži med Pizo in Niareggia ter je privatna lastnina bivše cesarice Zite. Tam je bila rojena in vzgojena, tam je preživela ves čas do sarajevskega atentata, ko se je moral njen mož preseliti na Dunaj, ker je postal prestolonaslednik. Vojna obveznost. Kakor poročajo, so na Turškem ukinili vojno dolžnost za krščanske podanike. Dunajski župan, klerikalec dr. Weis kirchner je upokojen. S tem je za vedno konec klerikalnega gospodstva na Du-niju. Ljudstvo se je pri volitvah, kakor smo poročali, v ogromnem številu izreklo za socialiste. Dar Francije Češki. Iz Prage se poroča: »Narodni Listy« izražajo Franciji toplo zahvalo za dar 115 zrakoplovov, ki jih je sprejela Čehoslovaška država od Francije. Največje cerkve na svetu. Največja cerkev na svetu je cerkev sv. Petra v Rimu, v katero gre 45.000 ljudi, za njo piide cerkev sv. Pavla v Londonu, v ka tero gre 38.000 vernikov. Milanska katedrala ima prostora za 37.000 ljudi, koprska za 30.000, cerkev sv. Petronija v Bo-lonji za 25.000, Aja Sofija v Carigrodu za lonji za 25.000, Aja Sofija v Carigradu za v Rimu za 22.000, cerkev sv. Štefana na Dunaju za 12.000, cerkev v Pizi tudi za 12.000, cerkev sv. Dominika v Bolonji za 11.500, a monakovska katedrala za 11.000 ljudi. Samo jeden Pasteurjev zavod za ves Balkan ne zadošča. Te dni je bil v Pasteurjevem zavodu v Zagrebu neki mož iz Stare Srbije. Prišel je prepozno. Cepljenje mu ni nič več pomagalo. Revež je hodil deloma peš, deloma se je vozil z železnico. Ljudje, katere ugriznejo zbesnele živali, morajo dobiti zdravniško pomoč takoj. S spremembo zakona o ločitvi zakona se je pečala škofovska konferenca v Beogradu, kakor se od tam poroča. Ljudski plebiscit... Na otoku Cresu so predkratkim zbobnali vse prebivalstvo na glavni trg, češ, da bodo delili obutev Ljudstvo, ki je obutve potrebno, se je temu pozivu odzvalo v velikem številu. Na trgu zbrano množico so Italijani fotografirali in jo na to razpršili. Te slike so poslali v Italijo. Ilustrirani listi so prinesli te slike z napisom: »Prebivalstvo otoka Cresa manifestira za Italijo.« O priliki razdeljevanja živeža so laški oficirji po razdelitvi zaukazali zbrani množici, naj dvigne roke in jo v tem hi, u fotografirali. Slike so odposlali v Italijo z opombo: »Narod glasuje za Italijo«. MALI OGLASI. Za vsako vrsto je plačati 1 K naprej. Pri več kot petkratnem oglaševanju velja vrsta le 80 vinarjev. Masirajte vrat od zunaj in grgrajte od znotraj s Fellerjevim bolečme ‘ola/e- čim »Elsa Fluidom«. Pri prehlajenju to dobro stori. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici 9 kron. Več nego stotisoč zahvalnih pisem. Lekarnar E. V. Feller, Stu-biča, Elsa trg št. 358. (Hrvaško.) Ovitek in poštnina se računa posebej, a najceneje. Cim več se naenkrat naroči, več sc prihrani. Na delo se sprejme takoj proti dobri plali vetje število: tesatjev, M.mizaijev. kolarjev, zidarjev, kleparjev in kostev. Zglasiti se je pri fDržavnl posredovalnici za delo* v Ljub- :: :: Ijani, Grad šče 4. :: :: lahko takoj preskrbi „Državna posredovalnica za delo“. Kdor jih rabi, naj se zglasi osebno v našem uradu, ali pa naj piše ponje in navede plačo ter druge pogoje. Državna posredovalnica za delo, Ljubljana, Gradišče. Ljubljana, Frančiškanska ul.6- registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmoder-neše plakate in vabila :: za shode in veselice. :: Letne zaključke Namoderneša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur itd. itd. Stereotipija Litografija. EsaisaaEsa hnai Mino a Min m itnn 1 ni vpisana zadruga z omejeno zavezo. Društvo je ustanovljeno leta 1908 ter ima sedaj 3330 članov. Iz računskega zaključka za leto 1917/1918 je razvidno, da znaša: rezervni sklad............................K 30.893'— dispozicijski sklad....................... 20.000’— bolniški sklad............................ 21.000'— pogrebni sklad............................„ 10.000'— deležni sklad.............................„ 100.901'14 Zaostali pp umrlih članih dobe posmrtno podporo. Člani, ki so bolni dobe bolniško podporo. T • u o Društvene prodajalne so v Ljubljani in okolici, na Jesenicah, Savi, Koroški Beli in Tržiču. j , - tr Kot član pristopi lahko vsakdo. Pristopnina znaša K 1, delež K ou. Pisarna in centrala: Ljubljana-Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica štev. 56.