Naročnina pnevnn Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celolelno 240 Din za inozemstvo iac >cčno 35 Din ncde' |slta Izdala cclole nov Jugo-slavijl SO Din, za inozemstvo 100 D £0VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsla malt oglasi po 150 ln 2 D. več JI oglasi nad 45 mm vl&lne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v urednf tkem delu vršilca po 10 Dir g Pri veilem O naročilu popusi Izide ob 4 zlutraj razen pondeljKa in dneva po prazniku vr^aništuo le v Kopltarlevl ulici »i. 6III1 K (opisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprslemajo - Uredništva telefon Stev. 50, upravnlštva štev. 32S ■BBS Političen list sa slovenski narodi Uprava le v Kopitarjevi al.št.e - Čekovni račun: C/ublfona štev. 10.650 In tO.349 xa 1 naerate, Saralevošt.7563, Zagreb Si. 39.011. Praga In Hunal St. 24.797 Žalostna slika. Da se je zadnja leta dinar dvignil za tretjino, ni zasluga naše dobre finančne politike, oiti dokaz naše notranje konsolidiranosti. Ako bi res naša finančna politika ravnala in vladala z dinarjem, potem bi poskrbela, da bi se ae dvignil tako brzo, kajti s to brzino j« bila zadana marsikatera velika škoda domači industriji in trgovini. Da skok dinarja tudi ni finančni izraz naše notranje konsolidacije, je tembolj jasno, ker dinar ni niti najmanj reagiral na »sporazum« med Pašičem in Radi-čem, o katerega veličini bi si inozemstvo moglo napraviti napačne predstave. Skok dinarja je pripisovati ne naši finančni politiki, ne našim notranjim razmeram, ampak samo dejstvu, da je naš izvoz presegal naš uvoz. Vsaka občina mora imeti proračun, isto-(ako vsako podjetje. Ta velikanska občina in to ogromno podjetje, ki se imenuje naša država, pa je imela dosedaj še komaj en proračun. Sedaj se ob splošnem desinteresmentu vladnih strank in nekaterih opozicionalnih strank dela v finančnem odboru na drugem proračunu. A politični položaj je že tako moten in zapleten, da danes nihče ne more reči, ali bo ta proračun dobil tudi kdaj zakonsko sankcijo ali ne. Brezproračunskega stanja so krive vladne stranke, sedanje in tudi bivše, med katerimi Pribičevičeva ni poslednja. Še hujše pa je, in to nam neizmerno Škoduje v inozemstvu, da dosedaj še sploh nimamo nobenega za.ključnega računa. Ne davkoplačevalci, ne poslovni svet v inozemstvu ne vedo, kam gre naš denar, kako se uporablja in koliko koristi našemu nadalj-nemu gospodarskemu razvoju. V resnih in poučenih krogih se govori, da se naš davčni denar ne porabi ves v namene, ki so navedeni v proračunu in državnih zakonih, ampak, da se iz tako nastalih »viškov« daje denar za ustanove, ki niso nikjer določene in preračunane. Nihče tudi zagotovo ne ve, ali se nekatere pokrajine pri plačevanju davkov ne favorizirajo še bolj, kakor se nam to predstavlja v nezanesljivih izkazih belgrajskega časopisja. Celo žalostno sliko, kako neresno se pri flas obravnavajo najvažnejše državne zadeve, nam nudi sedanja proračunska razprava v finančnem odboru. Ko se začne proračunska razprava, se odide predsednik vlade solnčit na francosko obal, češ, kaj mene brigajo državne finance! Ako je predsednik trajno bolan ali star do delanezmožnosti, naj odstopi! Finančni minister si postavi najbolj neukega tovariša-ministra za namestnika in jo odpiha v Ameriko, čeprav bi bilo za to časa dovolj pred ali po proračunski razpravi. V celi proračunski razpravi ne govori noben član vladne večine, nekateri molče iz nesposobnosti, drugi iz nemarnosti. Tudi izmed opozicije nekatere stranke niso na svojem mestu. Stranka g. Pribičeviča, katerega so hvaležni slovenski volivci na ramenih nosili po ljubljanskih ulicah, kakor zadivljeno in očarano poroča tukajšnje njegovo slovensko glasilo, je svoj-čas dovolila svojim slovenskim poslancem napram sedanji vladi izjemno stališče. Zato dosledno ni ne dr. Žerjava ne dr. Pivka k proračunski razpravi. Ko bo krava že iz hleva, bosta v plenumu nemara zopet največja gro-niovnika, in slovenski demokratski svet bo pozabil tudi nn njuno sedanje neodpustljivo zadržanje napram Slovencem. Če vse to gledamo, kako nemarno se pri nas zastopajo ljudske koristi, kako malo se zakonodajne ustanove brigajo za najnujnejše potrebe ljudstva, potem se pač ne bomo čudili, zakaj slovenski narod hoče biti na svoji zemlji svoj gospod, zakaj hoče imeti svojo zakonodajno avtonomijo. Čudili pa se tudi ne bomo, zakaj so ljudje kakor Žerjav, Pivko, Pucelj, Kristan in tovariši tako besni na avtonomijo. Narod bi doma ž njimi hitro obračunal ter jim dal zasluženo plačilo za njihovo sedanje »delovanje« v Belgradu. Naroda jih je strah, zato mu nečejo dati svobode! RADIČEVCI »UJEDINJUJEJO«. Zagreb, 23. jan. (Izv.) Podtajnik v ministrstvu prosvete Pasarič je obenem predsednik Hrvatskega profesorskega društva, hoče združiti hrvatsko in jugoslovensko profesorsko društvo. Tozadevno je imel te dni v Zagrebu več pogajanj in razgovorov. Doslej njegova akcija še ni uspela. Vsekakor je značilno, da podtajnik v ministrstvu na ta način uveljavlja svoje predsedniško mesto v profesorskem društvu. Brussel, 23. (Izv.) Kardinal Mercicr jc danes popoldne ob 3. uri umrl. * * * Desire Mercier je bil rojen leta 1851. Bil je profesor bogoslovja v Malinesu in Lovanju v Belgiji in postal L 1906. nadškof v Malinesu ter priimas belgijski. Leta 1907 je bil imenovan za kardinala. Kardinal Mercier je bil eden najznamenitejših modernih bogoslovcev katoliške cerkve, luč bogoslovske znanosti na katoliški univerzi v Lovanju in obnovitelj skolasti-ke. Znamenita je zlasti njegova psihologija na novosholasbični podlagi. Sploh je obdelal ves sistem katoliške filozofije na temelju tako to-mdstičnih načel kakor izsledkov modernega iakustva. Prav junaška doba njegovega delovanja pa se začenja s svetovno vojno 1914-18. Ko so Nemci, pogazivši nevtralitetno pogodbo z Belgijo, to deželo proti vsemu pravu zasedli, se je kardinal Mercier postavil neustrašeno v bran germanskemu nasilju, pravice svoje domovine branil v javnih nastopih in pastirskih pismih ter pred celim svetom razgaljal brez-pravje, ki so ga uvedli Nemci v deželi, ne stra- Belgrad, 23. jan. (Izv.) Včeraj smo poročali, da se nahaja znani radikalni prvak Stali o j e v i č v Belgradu. Dopoldne ga je kralj sprejel v avdienco, nakar sta bila v avdienci tudi Jovanovič in N i n č i č. Tem avdiencam in posvetovanjem Sta-nojeviča z Ninčičem in Jovanovičem, pripisujejo politični krogi največjo važnost. Posebno se naglaša dejstvo, da je Aca Stanojevič zasebno pozval v Belgrad več uglednih radikalnih poslancev, da bi se sestali z njim. Opažati je živahno akcijo, katere smeri še ni mogoče sedaj natanko določiti. 0 tej stvari pišejo današnji belgrajski listi. »Vreme« piše sledeče: »V prestolnico prihaja vsak dan več narodnih poslancev 0 Pašičevi vrnitvi krožijo v političnih krogih razne vesti. Po mnenju ne- šeč ae ne ječe ne drugih muk in šikan mogočnega sovražnika. Moralno ogorčenje, ki se je polastilo vsega iziomikanega sveta nad brutalno prepotenco Nemcev in njihovimi vojnimi cilji, je v veliki meri zasluga junaškega kardinala, ki je v imenu krščanstva in Cerkve žigosal nasilstvo Nemčije. Bog mu je dal učakati osvoboditev domovine in cele Evrope ter malih narodov. Ob njegovi smrti se klanja njegovemu spominu ves svet. Visoko ga je še pozneje odlikovala sv. Stolica, kralj Albert, predsednik francoske republike, angleški kralj, Amerika, Italija. Zadnja leta se je rajni veliko prizadeval za olajšanje bede ruskih emigrantov. Ogromne so njegove zasluge za idejo zedinjenja krščanskih cerkva. Ob njegovi inicijativi so se vršili razgovori med katoliškimi in anglikanskimi ter pravoslavnimi teologi v to svrho. Kardinal Desire Mercier je eden največjih mož našega stoletja in v zgodovini mu je namenjeno eno najbolj častnih mest med heroji ljubezni do domovine, delavci za krščansko kulturo in knezi katoliške Cerkve. Večna slava spominu kardinala Merciera! katerih se bo vrnil v pondeljek ali najkasneje v torek, drugi pa so mnenja, da se pred koncem januarja ne bo vrnil. Vendar pa mero-dajni krogi ne dajejo nobenih informacij. Od včeraj biva v Belgradu Aca Stanojevič, nekdanji prvak radikalne stranke. Njegov prihod se spravlja v zvezo z raznimi političnimi kombinacijami. Okolnost, da je bil Stanojevič v avdienci, je dala povod novim kombinacijam. Nekateri pravijo, da se dela na preureditvi današnje koalicije. Istotako se v vseh krogih trdi, da se pripravljajo tla za to, da bi prišel na čelo malo spremenjene vlade kak drug prvak radikalne stranke, ker Pašič ni več sposoben za to mesto. Kot kandidati se imenujeta Marko Trifkovič in Momčilo Ninčič. Sta-no.ievičeva avdienca je v zvezi s temi pripravami.« ministra na to, da jc treba tc kredite znatno povečati. Žalostno je stanje obrtno-nadaljeval-nih šol vMariboru, katera ima 23 razredov in jo obiskuje nad 1000 vajencev in vajenk. Vlada noče dati podpor. Za leto 1924-25 dolguje 30.000 Din. Strokovni učitelji in profesorji na tehnični šoli so uvrščeni v III. kategorijo, ljudskošolski učitelji pa v II. Potrebni bi bili krediti za nabavo učil, za zbirke kolekcij itd Hipotekama banka je državni zavod, za katerega garantira država. Ta zavod ima preveliko število uradništva, ki se od leta do leta povišuje, čeprav vemo, da je poslovanje tega zavoda zelo skromno. V. vseh pokrajinah so se ustanovile podružnice tega zavoda, samo na Slovenijo se je pozabilo. Ojx)zarja na usodo pupilarno varnih hranilnic, okrajnih, mestnih in občinskih, katerim preti nevarnost, ako se bo izvajal zakon o hipotekami banki, da namreč od leta 1927 ne smejo ti zavodi sprejemati pupilarno varen denar in da se morajo vloge od leta 1927 prenesti v državno hipotekarno banko. Imenovane hranilnice so najstarejši, denarni zavodi v Sloveniji. So najpripravnejši način reševanja vpnašanj.3 kreditov. Nerazumljivo je, zakaj se daje za reorganizacijo državne hipotekarne banke kredita 200.000 dinarjev, med tem ko za druge mnoge potrebe ni nobenih kreditov. V tem kreditu ' so najbrž obseženi kaki honorarji. Nato so govorili zemljoradnik V u j i č , Šumenkovič in Dcmetrovič. Poslanec dr. Kulovec govori o industriji in izjavlja, da delo tega ministrstva zato nc more vplivati na razvoj industrije, ker ne skrbi s primernimi določbami za obrtnike. Govori o strokovnem šolstvu in prehaja na obrtne in trgovske nadaljevalne šole za katere je ministrstvo postavilo samo 130 tisoč dinarjev, od tega je vladna večina črtala še 30.000. Vlada vzdržuje s številnimi podporami šole tc vrste v Srbiji in Vojvodini. Pri nas je zato šolstvo kredita 200.000, za Srbije in Črno goro pa 6 miljonov. Za Vojvodino, ki ima isto število šol, pa 6 miljonov 400.000. Vsled nezadostnih podpor šolstvo hira, nove šole se pa ne morejo ustanavljati. Dosedaj se je živelo na dolgu, ali pa so sc morale šole zapreti. Najmanjša svota, ki bi jo morali zahtevati, je 900.000 dinarjev. Zato zahteva, da minister tudi tc amandemente sprejme v proračun. Govori o obrtnem zadružništvu za katerega je samo 30.000 Din kredita. Očita vladi, da nima nobenega smisla za samopomoč na zadružni podlagi. Če daje za philadelphijsko razstavo, ki je za nas manj važna, 10,000.000 dinarjev kredita, mora imeti tudi za naše šol stvo. Stavlja tozadevne predloge. Nato odgovarja minister predgovornikom. Po njegovem govoru pa je bil proračun sprejet s predlaganimi redukcijami. V Sloveniji so reducirani 1 koncipist, 1 komercialni tajnik, od materialnih kreditov krediti za kisarniške in manipulativne stroške od 30.000 na 20.000 dinarjev, za kurze, izobrazbo in predavanja od 30.000 na 25.000 Din. Splošni izdatki za ministrstvo in osrednje urade in za material za drž. tovarne so znižani na 50,600.000 Din. Za Srbijo in Črno goro znašajo krediti 16 miljonov 337.694, za Bosno in Hercegovino 12 miljonov 987.000, za Dalmacijo 5,730.710, za Slovenijo 6,612.632, za Hrvatsko skoro 10 miljonov dinarjev. Spor med Rusijo in Kitajsko. London, 23. jan. (Izv.) Spor ua rusko-kl* tajski meij postaja vedno hujši. Čang-co-lin je . dal zapreti sovjetskega ravnatelja vzhodno-kitajskih železnic Ivanova. Vzhodno kitajsKa žcleznica pelje skozi severno Mandžurijo v Vladivostok in je bila zgrajena z ruskim kapitalom in pod ruskim vodstvom, kontrolirajo pa jo kitajske oblasti. Spor med ruskimi uradniki in kitajskimi oblastmi pa je nastal predvsem radi prevoza kitajskega vojaštva. Takoj po aretaciji Ivanova so .sovjetske oblasti vložile oster protest i', sovjetski poslanik Karahan je v zunanjem ministrstvu izjavil, da je sovjetska vla-cL. pripravljena svoj položaj braniti tudi z orožjem. Radi tega je nastalo veliko razburjenje tudi med Japonci. Kitajske čete pa so že zo sedle progo Peking—Mukden. Peking. 22. jan. (Izv.) Čičerin je odposlal kitajski vladi nolo, v kateri zahteva, da se Kitajska brezpogojno drži vseh sklenjenih pogodb in dogovorov in tekom štirih dni popravi svoje postopanje v vprašanju vzhodno kitajske železnice. Nota nhteva tudi takojšnjo izpustiti zaprtega ravnatelja železnic Ivanova. Vlada proti našemu obrtništvu, trgovini ZA TRGOVINSKO MINISTRSTVO NI DENARJA, — CELOTEN PRORAČUN TEGA MINISTRSTVA ZNAŠA PETINO IZDAKOV ZA OROŽNIŠTVO. — VLADA ČRTA KREDITE ZA STROKOVNO ŠOLSTVO. Bclgrad, 23. januarja. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o proračunu ministrstva za trgovino. Trgovinski minister dr. K r a j a č je podal kratek ekspoze, v katerem jc zagovarjal proračun in obenem naglasil, da je premajhen. Posl. P u š e n j a k ugotavlja v svojem govoru, da nam proračun trgovinskega ministrstva jasno priča, da se vlada nc zanima niti za trgovino niti za kmetijstvo. Proračun znaša 95,807.000 Din in se je celo od lanskega zmanjšal za 3,373.000 dinarjev, proračuni manj važnih ministrsev pa so sc znatno povečali. Ako prištejemo kredite, ki so določeni za državno hipotekarno banko, ki tvori posebno kreditno institucijo, in samostojno posluje, znaša proračun toliko, kolikor dispozicijski fond in je manjši od proračuna za obmejne čete. Znaša eno petino kreditov za orožnike. Naloga tega ministrstva je pospeševati trgovino, obrt in industrijo. Posebno jc treba naglasiti, da so potrebni stiki z zunanjo trgovino, da je treba skleniti trgovinske pogodbe, in da se interesi gospodarskih krogov ne ščitijo dovolj. Še slabše jc glede pospeševanja industrije, katere nimamo in katero bomo morali šele ustvarjati Mesto pospeševanja industrije vidimo, da sc njenemu obstoju povsod delajo ovire. Njen napredek se na vse mogoče načine ovira. Treba bi bilo zmanjšati tarife na železnicah in rekah za prevoz izdelkov, ukiniti carine na uvoz surovin in polizdelkov, skleniti bi bilo treba trgovinske pogodbe, znižati no- sredne davke. Domačemu delavstvu je treba dati ugodnosti. Te ugodnosti nc obstojajo v plačevanju neposrednih davkov, dosedanjih državnih in občinskih trošarin, ampak v oprostitvi carin, prostemu uvozu strojev, dajanju . brezplačnih stavbišč in stavbnega materijala, I rcfakcij, premoga iz državnih premogovnikov ; po režijskih cenah. Mesto teh ugodnosti pa ! posega ministrstvo v tehnično delo. Odvrača tuj kapital. Kje se jc še ustvarjala domača industrija brez tujega kapitala, Država oddaje dobave tujim tvrdkam, čeprav so stavile domače ugodne pogoje. Na protestnem zborovanju Zveze industrijcev 15. januarja t. 1. se jc govorilo o industrijski politiki. Soglasno sc jc sprejela resolucija, ki protestira proti neznosnim bremenom in obsoja vladno industrijsko politiko. — Poslanec citira sprejete resolucije. V »Trgovskem listu« je izšel članek, ki sc je bavil posebno z demontažno politiko Savica. Članek trdi, da so Savičevi nazori za slovensko industrijo pogubni in katastrofalni. Pospeševanje obrti se vrši s pomočjo izobrazbe in z razdeljevanjem cenenega kredita. Obrtnik mora biti trgovec in znati kalkulirati ter mora imeti smisel za skupnost. Potrebni so krediti za zadruge za nabavo surovin, za strojne zadruge in tako dalje. Potrebna jc izobrazba t obrtnih šolah in obrtno nadaljevalnih šolah. Krediti pa so se zmanjšali od 200.000 na 100.000 Din, četudi smo oktobra meseca lanskega leta ooozariali Priprave za izpremembo v predsedstvu vlade. Tedenslci pregled V finančnem odboru nar. skupščine so bili uiinoli teden na dnevnem redu in po vladni večini izglasovani sledeči proračuni: Proračun zunanjega ministrstva v skupnem znesku 182 milijonov dinarjev; posl. dr. Kulovec je v razpravi opozarjal na imperialistične težnje Italije, na stremljenje Avstrije za priključitev k Nemčiji, na položaj naših bratov v Italiji in na Koroškem in izseljencev. Proračun ministrstva za gozdove in rudarstvo znaša 461 milijonov dinarjev; posl Pušenjak se je zavzel posebno za rudarje. Proračun ministrstva za vere znaša 141 milijonov dinarjev; od tega je določenih za pravoslavne cerkve okroglo 70 milijonov dinarjev, za katoliške pa 34 milijonov dinarjev, tako da odpade na pravoslavne po 14 Din na osebo, na katoličane pa po 8 Din na osebo (pri čemer pa treba vpoštevati, da je pri plačevanju davkov nesorazmerje še večje, a to zopet na škodo katoliškega dela prebivalstva); v razpravi je posl. Smodej na podlagi številk in dejstev dokazal krivice, ki jih vsebuje proračun nasproti katoliškemu delu prebivalstva. Minister Triiunovid je v svojem odgovoru priznal, da je duhovščina sploh fceraško plačana in da bo izkušal to izboljšati. O konkordatu je izjavil, da je potreben in da se mora skleniti. Proračun finančnega ministrstva znaša 1.300,000.000 dinarjev; v razpravi je posl. Pušenjak razkril vso nesmotre-nost, škodljivost in pristranost vladne finančne politike. Proračun za vojsko izkazuje ogromno vsolo: 2.440,000.000 dinarjev, to je petino celokupnega državnega proračuna. Poslanca Kulovec in Pušenjak sta v razpravi podala vse slovenske pritožbe in zahteve glede naše vojske ter opozorila tudi na sploš-ue nedostatke; opozarjal sta zlasti tudi na ogromno nesorazmerje stroškov za vojsko, kar z ozirom nn mednarodni politični položaj nikakor ni opravičeno. — Proračun železniškega ministrstva znaša skupno 3.142,000.000 dinarjev; za nove proge je določenih 08 milijonov, za dograditev že začetih prog 188 milijonov dinarjev; iz vsote za nove proge je določenih za Slovenijo 6 milijonov — za progo Rogatec—Krapina, vse drugo odpade na Srbijo. Posl. dr. Kulovec je v razpravi branil naše prometne potrebe in zahteve in se zavzel zlasti tudi za zeleznienrje. Proračun vrhovne državne uprave izkazuje 133,127.483 dinarjev izdatkov; od tega odpade na kraljevo civilno listo 24,180.000 dinarjev, na dvorno pisarno 1,751.160 dinarjev, na narodno skupščino 74,042.023 dinarjev, na ministrsko predsedstvo 2,933 910 dinarjev itd. Posl. Pušenjak je zahteval depolitizacijo uprave, izplačilo >r<:, od tega 240 v Chicagi. Duhovnikov — :veinili in redovnih — je 1168. V nadškofiji si.t dve katoliški vseučilišči: ?Loyola Univer-~ily■ in »De Paul Univereityc. A Risum tencatis amici! (Prijatelji, ne smejte se!) Včerajšnje »Jutro« je zapisalo v uvodnem članku samohvalo: »Mi smo bili vedno prijatelji poštenih in svobodnih volitev!« Seveda teh prijateljev poštenih in svobodnih volitev pa nikakor ni oviralo, da so pri zadnjih skupščinskih volitvah z orožniki vohunili za vsakim našim pristašem, nam razbijali in prepovedovali shode, da so po celi državi zapirali varuhe volivmh skrinjic, presi-pavali kroglice, ponarejali volivne zapisnike, izdajali vstopnice za volišče, balinali svoje nasprotnike m da tudi sedaj pri volitvah za delavsko zbornico tekmujejo s socialisti za palmo večje goljufivosti in nasilnosti. Zato tudi komisarju, ki je prišel iz Belgrada gledat njihove in socialdemokraške sleparije. »Jutro« prav milo prigovarja, »da volitve v delavsko zbornico — kar se tiče terorja — vendarle še zaostajajo za volivnim terorjem... v Južni Srbiji in drugih delih države«. Sijajna morala teh prijateljev pošienih in svobodnih volitev! A Tudi za avtonomijo? »Jutrovci« našim delavcem hudo zamerijo, da so se zaradi sleparij pri volivnem postopanju za delavsko zbornico obrnili na ministra za socialno politiko, ki bi naj kot edina višja pristojna Oblast naredila konec zlorabam in nasilju. Minister je res poslal v Ljubljano komisarja in sedaj je ogenj v strehi. »Jutro« nas krega in poučuje, da smo vendar avtonomisti in vsled tega ne bi smeli Belgrada klicati na pomoč. Res je, nostra culpa, grešili smo! Preklicujemo skesani tudi vse napade na oba demokratska tigra,, ki sta se junaško skrila za avtonomijo slovenskega naroda in s prezirrn,''em gledata, kako tam doli v Belgradu hudobni centralisti nalagajo Slovencem bremena in jim črtajo vse kredite za železnice, ceste, mostove in brezposelne. A Železniška zvoza Slovenije z morjem. Samostojni tiger je v proračunskem odboru srečno prespal tudi to velevažno slovensko zadevo. Niti glasu ni dal od sebe. ko je bila zadeva v razpravi. Obeh demokratskih tigrov pa sploh ni bilo blizu, seveda na veliko zadovolj-nost radikalov. Ko je bilo nedavno zborovanje novomeškega okraja za železniško zvezo Slovenije z morjem, so samostojneži in demokrat-je prisegali narodu, da jim je ta stvar sveta in da bodo vse svoje sile vložili za njeno uresničenje. Še ni minulo štirinajst dni, so pozabili na svoje prisege. Hvaležni nnrod pa jim bo pozlatil njih »trud« in jih zopet volil! A Ali smo re3 boPšcviki? Smo, tako nam vsaj dokazuje včenjšnje »Jutro«. Ker je samo bolj slaboumno si je sposodilo dok«7e iz »La Federation balcanioue«, ki baje v eni zadnjih Volitve v Delavsko zbornico. številk simpatično piše o dr. Korošcu in naši stranki. Ali naj »Jutrova« vest služi plemenitim njegovim denunciatorskim namenom, ali pa v opravičbo nekaterih komunističnih de-zertn.cij v socialpatriotski in demokratski tabor, je težko presoditi. »Jutru« bi samo priporočali, da se ne bavi preveč z boljše viki in njihovim programom, kajti svinčene nacionalizacije, plačkanja kapitalističnih bank, trboveljska grozodejstva itd., to vse dokazuje, da demokratom ni treba boljševiš^e šole. A Brcz-riaicraa hudobija. V Sloveniji smo v politični borbi navajeni marsičesa, tako da nas kmalu ne preseneti kakšna še tako velika politična grdotija. Kar pa je storilo »Jutro« v svoji številki cd 23. t. m., je vsekakor tak rekord politične brezvestnosti, da mora osupniti vsakdo, kdor ima še količkaj moralnega čuta v sebi. V zvezi z nekim članko... . uuljšc-viški »Federation Ea!kanique«, o katerem izvemo šele po »Jutru«, natolcuje ta list našo stranko, češ, da s tistimi izvajrnji simpatizu-jemo, v dokaz pa nava;a »Jutro« naš članek »Vzhodna nevarnost« z dne 13. t. m., kjer da smo pisali, »da se z naglimi koraki bliža človeštvo spopadu dveh svetov«, konštatuje, da »z veselim pogledom opazuje tc dogodke bolj-ševiška Rusija in jih z vso močjo pedpira, a Evropa nima dovolj letal in strupenih plinov, še manj pa ljudi, da bi mogla zajeziti vzhodni naval« ter končno ugotavlja, da zavlada potem, ko bo dvobejevana borba dveh svetov z zmago vzhoda, to je boljševiške Rusije, ;ki izvaja beje načelo, da so ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, — »mesto nasilja pravica, mesto sovraštva pravi mir in ljubezen med narodi«, to se pravi; uveljavljajo se — katoliška načela! — V resnici pa govori pisec našega članka samo o prizadevanjih raznih azijskih in drugih narodov po politični osvoboditvi iz jarma zapadnih narodov, katere bolj-ševiška Rusija v svojih namenih podpira, zaradi česar so Zapadu skrajno nevarna. — Na kcncu pa naš člankar pravi: »Mi katoličani smo lahko ponosni, da edino sveta slolica prav pojmuje vzhodno nevarnest, ko posveča največ pozornosti v zadnjih letih ravno Vzhodu. Samo ona pa ima tudi edino uspešao sredstvo, da mesto nasilja zavlada pravica, mesto sovraštva pravi mir in ljubezen med narodi, namreč katoliška načela.« — Sedaj po poglejmo, kako je »Jutro« to potvorilo, kako piscu podtaknilo, česar ni ne mislil ne zapisal, kakšno zvezo napravilo — pa razvidimo brezmejno grdobijo, ki jo je zagrešilo! Ali vas gospodje res ni čisto nič sram takega načina politične borbe? PREISKAVA. V petek zvečer ob polosmih je sklical odposlanec g. ministra za socialno politiko g. Z. Konstantinovič zastopnike organizacij, ki so vložile volivne liste za volitve v »Delavsko zbornico«, na sestanek v Delavsko zbornico, d;, sliši njihove pritožbe glede volivnih manipulacij in jih sporoči g. ministru v nadaljno postopanje. Sestanka so se udeležili za »Jugoslovansko strokovno zvezo« narodna poslanca Fr. Kremžar in Fr. Smodej, za Socialistično stranko Jugoslavije g. Svetek, za Bernoto-vo socialdemokratično organizacijo g. Bernot in še en njegov tovariš, za Narodnosocialno strokovno zvezo in Unijo g. Juvan, za listo Kmečko-delavske zveze (Prepeluh-Pucelj) g. inž. Debelak in predsednik glavnega volivnega odbora g. dr. Mrak. G. Svetek je v svoji izjavi priznal, da se volitve ne vršijo v redu, opravičeval je pa to z dejstvom, da so to prve volitve v Delavsko zbornico. Pritoževal se je nad nasiljem poslo-dajavcev, ki ne bi se smeli vmešavati v volitve v Delavsko zbornico. Priznava da njihova agitacija med delavstvom ni bila pravilna, opravičuje pa to s trditvijo, da so drugi enako postopali v tovarnah, kjer njihovi pristaši niso v večini. To kar .so počeli socialisti njegove skupine, ne smatra za teror. V ostalem misli, da ministrstvo ne more ničesar več popraviti. Za Jugoslovansko strokovno zvezo je podal izjavo poslanec Smodej. Reagiral je na izjavo g. Svetka, katerega skupina vodi volitve i., je zanje odgovorna in katere postopanje je glavni predmet pritožb radi goljufij, nasilij in sleparstev. G. Svetek ni mogel za svoje trditve navesti niti enega konkretnega dejstva in j:> trdil, da delajo tudi drugi nasilja, da bi nasilja zaupnikov lastne organizacije olepšal in nekako opravičil. Volitve v Delavsko zbornico se vršijo dejansko pod takim pritiskom, s takimi sleparslvi i varanjem delavcev, da niti iJaleč ne bo izraz resnične volje delavstva. Krivda za ta volivni falzifikat ni samo v volivnem redu, nego tudi v glavnem volivnem odboru, v katerem so pristaši organizacije, proti kateri se predvsem pritožujemo. Socialisti so izvedeli od njih neoficielno za vse ukrepe glavnega voliv. odbora, pred drugimi so p-' volivne ukrepe skrivali. Oficielne osebe, raznašalci kuvert so sleparile. Kontrolorji bolniške blagajne so dobili navodila za postopanje, kakršnega sedaj izvajajo. V nadaljnem navaja goroslasne slučaje goljufije, nasilja in sleparstev, iz katerih je razvidno, da niso bila slučajna, marveč so bila sistematično pripravljena. Zato zahteva, da se volivni akt ukine, odvzamejo osebam, ki so se za volivno vodstvo diskreditirale volivne agende in izročijo drugim, ki bodo jamčili za objektivno postopanje in izvedbo svobodnih volitev na podlagi novega volivnega reda, ki bo onemogočil sedanje manipulacije. Za njim je podal izjavo g. Bernot, ki se je pcpclnoma strinjal z izjavo g. Smodeja in njegovimi predlogi. Polemiziral je z izjavo g. Svetka, zlasti je kritiziral nedemokratične besede g. Svetka, ki je priznal in odobraval teror in se je postavil na neko aristokratično stališče, ki daje oblast samo nekaternikom, drugo delavstvo da pa sme in mora samo ubogati. G. Juvan je kritiziral volivni red, ki dopušča možnost sleparstva in mahinacij. ki so se res vršile. Potrjuje agitacijo uradnih oseb in ostro obsoja glavni volivni odbor. Socialisti so že davno vedeli, da bodo smeli voliti tudi železničarji in so pripravili za vpis seznam 4000 železničarjev, drugi so pa za to zvedeli šele dva dni pred koncem reklomacijskega postopanja. Nasilja in sleparstva so bila taka, da so jih morali naznaniti državnemu pravdništvu in so dovoljna, da bi se razveljavile volitve. Veliko se pa ne da več popraviti. V zapisniku pa ni zahteval novih volitev, nego samo nov voliv-n! red, ki bo dal delavcem možnost svobodnih volitev. G. Debelak je izjavil, da zastopa kmečko-delavsko republikansko (!) zvezo in da je za nov volivni red. Kuverte naj bi se dostavljale po pošii in volivni rok naj se podaljša. Dejal j3 da se od vseh strank vršijo nasilja Dokaza za to ni nnvedel nobenega druzega kakor poročila v »Slovencu«, »Jutru« in v »Delavski politiki«. O vseh izjavah se je napravil zapisnik. Včeraj je ministrski odposlanec zaslišal glavni volivni odbor in je vodil preiskavo tudi v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Kupujte srečke Dij. potip. društva v Ljubljani! DELAVSKA ZBORNICA IN SDS. V 2. številki »Socialne misli«, ki je pravkar natisnjena, je Fran Erjavec objavil Jako interesanten in stvaren članek o Delavski zbornici. Potem ko je pisatelj poudaril pomen te stanovske korporacije za delavstvo in za državo sploh, izvaja z ozirom na vlogo samo-stojnodemokratske stranke glede na Delavsko zbornico sledeče: I. Po vojni je oživelo to vprašanje (delavskega stanovskega zastopstva — op. uredn) tudi pri nas vnovič in tokrat je bilo tudi rešeno z zakonom o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922, ki uslanavlja in ureja s §§ 36. do 69. a na ozemlju naše države o^em delavskih zbornic kot javnopravna »razredna predstavništva delavcev in nameščencev«. Sloven- ska delavska zbornica je dobila že dne 5. de. cembra 1921 tudi svoje prve člane, ki so se sešli k svoji prvi seji dne 6. januarja 1922 ter izvolili zbornični upravni odbor. Tekom leta 1922 je začel poslovati tudi zbornični urad. Ta delavska zbornica je bila pa le začasna, kajti njeni člani niso bili voljeni, temveč imenovani od ministrstva za socialno politiko. Ta provi. zorij je trajal polna štiri leta, kajti prve volit, ve se vršijo šele v prihodnjih dneh, nakar šele stopi zbornica v svoje normalno življenje, Ce pogledamo našo delavsko zbornico ter njeno dosedanje štiriletno delo, tedaj nam je ona živ dokaz protisocialnega in reakcionarnega duha naše »Samostojno demokratke stranke« ter popolne nesposobnosti različnih naših socialnodemokratičnih frakcij za uprav ljanje stanovskih zadev delavstva. O naših povojnih socialno političnih za. konih, za katere nosi vso odgovornost sloven. ski del SDS, se je govorilo in pisalo v zadnjih letih že opetovano, toda ugodnega in priznali nega malo, kajli skoro vse preveva na eni strani značilni policijski duh, na drugi strani pa popolno strokovno ignorantstvo. In na teh dveh temeljnih hibah bolehajo tudi zakonska določila o delavskih zbornicah. One nikakor r:io samostojna stanovska zastopstva delav. stva, kakršne bi mora.le bili, temveč dejansko lo nekaki pomožni organi ministrstva za so-cialno politiko, od katere dobre in slabe volje so popolnoma odvisne. Vsi važnejši sklepi, pro ačun, imenovanje tajnika itd. morajo biti potrjeni od ministrstva za socialno politiko po njegovem prostem preudarku m to jih tudi še pesebe »nadzira po svojih posebnih komisar-jih« (§ 67). Ne glede na to, da zakon sploli izmeno ne predvideva, kakšnih sredstev se sme zbornica pri izvrševanju svojih nalcri po. r!..ževati, daje v § 69 '-di jako bedno izpričeval državnim osrednjim oblastvom, ker do loča osnovanje skupnega tajništva vseh zbor-nic v Belgradu zato, da »opravlja čim uspešnejše svoje posle pri centralnih oblastvih«, Razen tega je pa SDS, ki je imela v tistih letih v rokah ministrstvo za socialno politiko, tudi sicer dosledno ovirala in onemogočala zbornici redno poslovanje. Čeprav je sprejela zborni-ca že na svoji seji dne 19. septembra 1922 svoja pravila in proračun, je trajalo vendarle več let, preden je izdalo ministrstvo potrebna potrjenja, s čemur je samo negovalo protizakonito stanje v zbornicah, kajti § 66 z. z. z. d. izrecno poudarja, da se čim prej izvolijo člani definitivnih delavskih zbornic. Pa tudi sicer so ministrstva v večji ali manjši meri ignorirala jasna zakonska določila in niso pošiljala zbornici v izjavo zakon-skih osnutkov in naredb (n. pr. dr. Žerjav kot minister za šume in rude svojega usodnega pravilnika o bratovskih skladnicah). Skratka: SDS je nastopala nasproti temu delavskemu stanovskemu zastopstvu dosledno kot izrazito protisocialna, kapital stična in reakcionarna stranka, kar jo tudi popolnoma diskvalificira za zastopstvo in upravljanje stanovskih zadev m interesov našega delavstva v njegovi zbornici, zato je tudi vprav presenetljivo, da se pojavlja pri leh volitvah celo ona s svojo kandidatno listo, še bolj presenetljivo pa je da je dobila celo zaveznika, čeprav le v — 'narodnih socialistih.« PO GLASOVNICE! Do 27. januarja je še čas, da dvignej« volivci glasovnice in kuverte pri poslovalnicah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Naj nobeden ne odlaša! Opozorite tudi druge! Danes so poslovalnice tudi odprte. Odprte so do osmih zvečer. KAM Z GLASOVNICO IN KUVERTO? Nobena kuverta z glasovnico ne sme po posti na glavni uradni volivni odbor. Pošliite vse pod posebnim ovitkom na tajništvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana. Jugoslo-vanska t skarna. Le tako se obvarujemo pred s.eparijami in zvijačami nasprotnikov. Na Štajerskem pošljite na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Maribor, Aleksandrova cesta. DEMOKRATSKA »NEODVISNOST« IN NJIII TERORIZEM. V rokah imamo od dr. Josipa Klepca podpisano okrožnico samostojnih demokratov, v kateri čitamo med drugim: »Na kuverto, ki se jo dobi, naj se uslužbenec podpiše ter isto izroči Vam. Vsakemu uslužbencu zabičajte, da mora kuverto zanesljivo prmeiti domov in jo uročiti Vam. SDS podpira Neodvisno delavsko listo, katere nosilec je gospod Rudolf Juvan.« — Kako so se branili nekaj časa v »Jutru«, kakor da je »Neodvisna« od njih neodvisna. Sedaj to jasno priznajo. Da so denio-kratje nasilneži, to smo vedeli. Zato nas tudi poziv, da morajo uslužbenci gospodarjem izročiti kuverte, prav nič ne preseneča. Le to ne razumemo, zakaj si taki ljudje nadevajo ime demokratov. KAKO DRŽE NAVODILA? Iz Tržiča nam poročajo, da je prišel k po^ slovalnici Okrožnega urada socialist in dobil z i celo delavnico kuverte in glasovnice. Drugod pa se tako kapricirajo na to, da treba dvi-guti glasovnice osebno in z legitimacijo. Ali glavni volivni odbor ve, kako se izvršujejo mecova navodila? STRAHOVIT TEROR SOCIALISTOV V TRŽIČU. Kuverte z glasovnicami za volitve v De-/avsko zbornico so se pričele deliti 15. Januarja. Najprej so jih prejeli po obratih z nad 20 delavci. Ta dan je bil zelo vroč in bo ostal marsikomu za vedno v spominu. Najhuje je bilo v predilnici, kjer so »združeni« sodrugi nastopili s takim nasiljem, kakršnega ni nihče pričakoval. Celo njihovim lastnim ljudem se je zdelo preveč in obsojali so tako nasilno početje. K temu je pripomogel največ g. Snoj, delovodja, ki je poslal v volivni lokal svoje delavce pod pretvezo, da imajo tam delo. So pa v resnici bili samo za agitacijo in pa nasilno odvzemanje kuvert mladoletnim in pa ženskam. Naše ljudi pa je g. Snoj hotel tudi s silo odpraviti iz volivnega lokala, kar mu je delno tudi uspelo. Tu je izrabljal g. Snoj svojo avtoriteto popolnoma v strankarske svrhe. Očividci, ki so resni ljudje, pravijo, da te volitve ne morejo biti veljavne, ker niso svobodne in ker se krši zakonsko pravo na vseh koncih. Videli so se že predznaki tega nasilja. Dan pred volitvami so »združeni« navalili v tovarni na našo delavko tako, da je moral priti nadmojster g. Bohm, da jih je razgnal in do-tično rešil nasilnih ljudi, ki so jo obmetavali z raznimi priimki. Eden izmed surovežev ji celo reče: »Najraje bi te kar ubil!« Vri nec posurovelosti pa je v tem, da je udaril po obrazu Miha Štefe našo delavko, kateri se je kar kri pocedila. Tako so se vršile volitve v predilnici. Po drugih obratih je bilo drugače. Edino v Kozinovi tovarni so se hoteli »združeni svobodomiselck nekaj šopiriti, vendar je tudi v tej tovarni oddalo glasovnice našim zaupnikom tri petine delavstva. Delavstvo v ostalih obratih pa je oddalo v celoti, razen par izjem, glasovnice našim zaupnikom. Ako bi ne nastopili naši nasprotniki s takim nasiljem v predilnici, bi bila zmaga krščanskega socialnega delavstva v Tržiču sijajna. Vemo pa tudi, kar naj vedo tudi »sodrugi«, da vsako nasilje le do gotove dobe traja in da sila rodi protisilo. Naše delavstvo v predilnici je kljub nasilju ohranilo samozavest, da je šlo v vol ni boj s poštenim namenom, nasprotniki pa so šli z agitacijo laži in obrekovanja, z grožnjami in nasilstvom. Te volitve so dokazale, da je ideja krščan. socializma v Tržiču trdna, ker trži-ško delavstvo ni okuženo od materializma, ampak je zdravo, zna misliti in zato v njem živi idealizem. Drugo poročilo iz Tržiča se glasi: Glasovnice po večjih obratih so delili ve-Cinonia samo socialisti. Dvakrat sem se informiral pri krajevnem vclivnem odboru, to je pri ekspozituri OUZD v Tržiču, pa nikdar nisem prejel jasnega odgovora. Predsednik volivnega odbora g. dr. Zobec mi je v navzočnosti dveh uradnikov ekspoziture dal naslednjo informacijo: .»Ker ni v nobenem obratu zakonito voljenih zaupnikov, zato so po vo-livnem redu upravičeni razdeljevati glasovnica prvi trije, ki so v volivnem imeniku dotič-nega obrata. Ako pa ti trije niso sposobni, pa se poiščejo nadaljnji, ki so v volivnem imeniku po redu.« Zgodilo pa se je vse drugače. Sodrugi se niso ozirali na volivni imenik, pač pa so kar imenovali svoje eksponente za razdeljevanje glasovnic. Ko smo mi vse to ugotovili, sem se zopet oglasil pri ekspozituri in sem ugovarjal, da se ni delalo tako kot je bilo rečeno. G. Nosan se prične izgovarjati, »da nič ne ve o takih nerednostih« ter dostavi: »Če je g. Vehovec kaj od zunaj govoril, to pa njega ne briga.« G. Vehovec pa se na to oglasi: »Ja to je pa organizacija dala prej na vse tvrdke, vi pa nimate nobene organizacije.« Tako mi je bilo takoj jasno, s kom imam opraviti. Na tem mestu ugotovim, da me g. predsednik ni nalagal, ampak se je delalo za njegovim hrbtom, kdo bo delil glasovnice in da se njegova navodila niso izvršila v polni meri. Dogodilo se je še tole v Kozinovi tovarni: Kuverte z glasovnicami so prevzeli za razdelitev Ahačič Ignac, Tomšič Janez in Zihler Franc. Razdeljeval jih je pa še nekdo drugi in poleg agitirai. V kuvertah pa so bili že izpolnjeni listki za »Združene« ali pa so se delili poleg kuvert. To bomo tudi s pričami dokazali pred za postavljeno oblastjo! PRAVILEN ODGOVOR NA NASILJA IN SLEPARIJE. Z ozirom na teror, nasilje in sleparije od sfrani socialnih demokratov pri volitvah v Delavsko zljornico, ki ga vrše socialisti posebno nad ženskami, je sklicalo delavstvo tovarne sSaturnus« v Ljubljani v sredo 20. januarja sestanek, na katerem je sklenilo 75 dosedanjih članov in članic socialno demokratske strokovne organizacije svoj odstop in takojšen pristop k Jugoslovanski strokovni zvezi. Par socialističnih zaupnikov iz tovarne je hotelo to preprečiti, toda naša zavedna dekleta so jim tako temeljito izprašale kosmato vest, da so osramočeni odšli. Živela korajža in zavest krščanskega delavstva! STORITE POVSOD TAKO! Naše delavstvo se povsod t gnjevom in "Torčenjem obrača od socialnih demokratov, ki se te dni povsod izkazali mojstre v goljufijah in terorju. Pravi izraz ogorčenja delav-.i nad socialisti so številni izstopi iz socialno >kra'ske organizacije, delavstvu pepirni-Ra tlečah j j sledilo ono iz tovarne »Sa-i inus v Ljubljani. V Celju je po nedeljskem .orlu ,.....pilo k »Jugoslovanski strokovni zvi . mnoeo novih članov. Iz treh nadaljuih tovaren v Ljubljani je prejela JSZ poročila, da se želi kompaktno vse delavstvo organizirati v Jugoslovanski strokovni zvezi in izstopiti iz socialno demokratske organizacije. Delavstvo pravi: Dosedaj jih nismo poznali. PROTESTIRAMO! • Iz Kranjske gore nas obveščajo, da je na ti.mošnje županstvo poslala poslovalnica na Jesenicah kandidatske liste, da jih izobesi. Poslane so vse liste razen liste krščanskega delavstva. In vendar je bila naša prva vložena. Kje je enakopravnost? Kje je glavni volivni odbor, da napravi red? KDO IMA TOLMAČITI VOLIVNI RED? Bratovska skladnica na Jesenicah, kjer je predsednik krajevnega volivnega odbora g. glavar iz Radovljice, po poročilih z Jesenic in Koroške Bele noče izdajati onim pod 18. letom kuvert in glasovnic. Volivni red ne pozna pri volivcih nobene starosti, ampak le zavarovano dnevno mezdo. Tudi razglas v Uradnem listu z dne 4. decembra 1925 pozna le zavarovano dnevno mezdo Din 5.26. Sicer pa so v volivnem imeniku in nihče jim ne me kratiti volivne pravice. Prosimo nujno gospoda okrajnega gln~ % v Radovljici, da napravi red! ZELO NAPREDEN ČLOVEK. Izvedeli smo slučaj, ki se tiče g. Drago Vojske, izdelovalni je perila »Triglav«. Tu je bila ob priliki volitev odpuščena služkinja Marijana Mrak, češ, da Vojska ne trpi v hiši »tercijalk« in »klerikalk«. Ni treba dopovedovati, da je ta gospod napreden — narodni socialist. SPET KUVERTE BREZ GLASOVNIC. Iz Št. Vida nam poročajo, da tam nekateri delavci nimajo glasovnic. Delajo v Ljubljani. Tu so dobili v tovarni kuverte od socialističnega zaupnika. Doma pogledajo in vidijo, da so kuverte brez glasovnic, torej brez vrednosti. Kam bodo socialistični agitatorji s temi glasovni jami? Gospod predsednik glavnega volivnega odbora naj bi temu vprašanju posvetil vso pozornost. Mi smo mnenja, da je on za vse te zvijačnosti soodgovoren, ker je glavni volivni odbor določal način dostavljanja glasovnic. DVA ZNAČILNA DOPISA. Iz Trbovelj nam pišejo: »Pred 14 dnevi je prišel uradnik Ignacij Siter od poslovalnice okrožnega urada Zagorje med delavce tukajšnje cementne tovarne. Povedal je, da prinese prihodnje dni glasovnice za volitve v delavsko zbernico. Izjavil je, da naj glasovnice izročijo kr njemu nazaj. Vprašamo, ali ni to uradno agitiranje? — 18. januarja je Uv uradnik res prinesel glasovnice. Razdeljeval jih šele drugi dan socialistični zaupnik Belina. Zahteval je od vsakega takoj podpis in kuverto nazaj, češ da mora oddati takoj kuvert- v »Delavski dom« Trbovlje. — Tako je mnoge preslepil, ki ne bi nikoli glasovali za socialiste Kristanove sorte. Ukrenite vse potrebno, da delavstvo pride do svobodnega izraza svoje volje.« Iz Rajhenburga pa nam pišejo: >Poročam vam nesramno nasilje združenih socialnih demokratov in komunistov. 16. januarja so se delile kuverte in glasovnice. Socialisti in komunisti so postavili svoje uajsurovejše ljudi na stražo. Obstopili so vsakega in zahtevali kuverto. Kdor se jim ni brž udal in izročil kuverte, so ga zmerjali in preklinjali. Mnogi delavci niso vzeli kuvert, ker so slutili, da jih ne odneso pred nasilneži. Kaj se bo sedaj zgodilo s temi kuvertami? Strašno trpimo pod tem nasilstvom. Ne pustite, da tnki nasilni ljudje zastopajo delavstvo. Svoboda volitev mora biti zavarovana. Te volitve niso nikake volitve, ko sme. komunisti vsakega napasti in straho-vati, ne da bi se oblast zganila. Ali smo v državi, kjer pravijo, da je še pravica? Ali nai tudi nad državo samo obupamo? Če nas pred nasilji socialistov in komunistov ne obvaruje poklicana oblast, kje naj iščemo zaščite? — Pa tudi dobro stran imajo te volitve pri nas. Delavci vidijo, kaki prijatelji delavstva so združeni socialisti in komunisti.« TUDI »SVOBODA«. V četrtek 21. januarja so se razdelile v tovarni pletenin »Franceljc na Prulah kuverte zsi volitev v delavsko zbornico. Par delavkam jih sploh niso dali, ker jim je bilo rečeno, da so v bolniški blagajni v prenizkem razredu v; isane. Druge delavke so dobile kuverte vse v roko in jih morale lastnoročno podpisati ter odprte oddati nazaj lastniku tovarne g. F. brez glasovalnega listka. Ker so hotele delavke same voliti, jim je pa lastnik zagrozil, da katera ne bo oddala odprte kuverte nazaj, ji bo vsaki brez izjeme odpovedal v soboto 23. januarja na 14 dni. Seveda, delavke v strahu za svoj borni kruhek, so se pokorile tem »svobodnim« in »tajnim« volitvam. Dve delavki sta zahtevali, da jih morata doma pokazati, kar jima je dovolil, seveda proti vrnitvi. V tej tovarni je zaposlenih okrog 30 delavk. Na isti način kot tu se je zgodilo tudi v tovarni pri imenovančevem bratu H. na Prulah. Potres za potresom. Le malo dobrega sc zgodi in sliši. Edino dobro, kar imamo |e, da oblačila prav ugod. kupimo pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. Gospodarska kriza v Avstriji. Vsa Evropa preživlja hudo gospodarsko krizo. Avstrija pa hira še posebej zaradi težkoč, ki jih drugod ni. Ljudje, ki so prevrgli igraje stari politični red, vidijo, da s tem ni bilo pomagano nikomur, ter se pripravljajo resno na socializacijo. Državna oblast je nekako nehala funkcionirati. Ljudstvo razpada v skupine, katerih si vsaka hoče delati pot po svoje brez ozira na druge: kmet in obrtnik, uradnik, delavec: tako smo se več ali manj že razvrstili. Omeniti je le še, da se uradnik ni nastanil prav daleč od delavca. Ljudje izgubljajo zavest, da imamo vsi skupne interese in organizacije začenjajo korakati čez obrambno mejo ter pripravljajo napad. Delavstvo stremi po diktaturi, ker se mu je s prevratom dalo veliko na papirju, ni se mu pa dalo v življenju. Položaj delavstva se ni zboljšal in se ne more, ko propada produkcija. Kdo si predstavlja bedo, ki jo pomeni 250.000 ljudi brez dela v mali naši državici? Dobivajo podporo, ali ta ne more zadoščati in ''reme teh podpor tira v pogibelj produkcijo, kakor se na ledu udira neprevidni pomagalec, ko hoče pomagati nesrečniku, ki se potaplja. S svojimi socialnimi postavami maršira Avstrija menda vsemu svetu na čelu. A kaj, ko naša ladjica tega bremena ne prenese? Znano je, da pride v Avstriji ena uradniška oseba na pet civilnih. Šest milijonov je ljudi, en milijonov duš štejejo uradniške družine. L. 1924. je imela država 712 milijonov šilingov dohodkov, od tega je šlo 584 milijonov samo za uradnike in vpokojence. Upravni aparat porabi skoro vse državne dohodke! Ravnokar se pa neopaženo poroča, da to breme nesmiselno raste; zdaj ko vendar imamo »Abbau«, ko bi se moralo znižati in je vsakdo pričakoval, da se bo znižalo, raste abnormalno! L. 1923. se je potrebovalo za uradnike (državne in železniške) 580 milijonov šilingov, 1. 1925. se je potrebovalo 910 in prihodnje leto zraste potreba na 9681 To je za 68% (»Karat. Tagblatt, 17. jan. 1926.) Kaj pa se je tu zopet zgodilo? Ko država ni hotela zvišati uradnikom plač, ker ni bilo za to denarja, si je uprava pomagala s tem, da pusti vse avancirati tjavendan. Boljše uradnike moraš na cesti kar vse pozdravljati kot prezidente, ker zdaj že dvorni svetnik nič več ni, vse polno jih je. >Kamtner Tagblatt« piše obupno: »Odkar se je krona Ustalila, se je breme, ki obtežuje gospodarstvo, podvojilo. Vsled tega je padla vrednost produkcijskega aparata na polovico, podvojilo se je pa tudi število ljudi, ki jim produkcija več ne more dajati dela. Ljudje bi morali že uvidevati, da je treba produkciji prizanašati, ne pa jo ropati (die \Virtschaft zu schonen anstatt sie zu pliindern).« Spregovo-rlia se je enkrat prava beseda. Obrtnik in pa kmet sta zaostala v organizaciji, zato ju drugi bolje organizirani izžemajo do mozga. Kako dolgo še? Strakosch je izračunal, da je kmet bil obremenjen 1. 1914. za ha zemlje z davkom 3.80 zlatih kron in socijalnim bremenom 2.50 K, vkup 6.30 K. L. 1924. pa je znašal davek 7.80, socijalno breme 16, vkup 23.80 zlatih kron in vrhu tega so zrastle plače poslov tako, da jih kmet sploh ne more plačevati. Dobro situirani kmetje, ki razpolagajo še z gozdom, se pripravljajo posle sploh opustiti in delati samo še z družino. In polem zavzema davčna oblast nasproti kmetom čudno stališče: Večji gospodar, lastnik mlina in žage, je imel bruto dobička 68 milijonov kron, pa mu davkarija meri čisti dobiček na 250. Umevno je to nastopanje le, ako finančno oblast goni urad-| niška organizacija, ki hoče iz produkcije izse-I sati čimvečji dobiček, vedoč, da tega lahko j zahteva potem za zvišanje svojih dohodkov. ! Regnum inter se divisum, popolnoma razdvo-! jena država. V ti krizi prihaja vlada z nekim i gospodarskim načrtom, ki je slabši nego »svet-i ličar, katero si kuha berač. Finahčni red se j mora na vsak način vzdržati — treba je štediti in ne sme se več izdajati, nego se sklene: :>Z inozemskimi bankami se bo vlada pogajala radi posojil; podjetniki naj skupno z uradniki in delavci razmotrivajo, kako bi se dali stroški produkcije znižati!« To je pa vse prepozno, ker ni med stanovi več nobene solidarnosti in je organizacija organizaciji sovražna. Vlada upa z. raznimi palijativnimi sredstvi zvišati produkcijo iu priti do sredstev, da se zvišajo plače uradnikov in vpokojencev. S to obljubo hoče vezati še nase svoje služabnike in jih držati še nekaj časa, da popolnoma ne odidejo v socijalistični talx>r. Kaj pride potem, če uradništvo stopi na stran socijalistično organiziranega delavstva, je težko povedati, misliti si stvar moremo in pripraviti se bo treba na to evantualiteto. Nastal je nek Mohuvabo-buc, država brez vlade, vlada brez ugleda, parlamentarna večina, ki si v svet. nazoru ni edina. Samo eno drži vse vkup kvišku: strah pred sosedi. Ko je nastalo nesoglasje med ministri in je Ahrer odstopil, ker se ni v stranki sprejel njegov načrt, je dejal Mataja. da se je hotelo :> od poni oči gospodarskim težavam in ustaviti razširjajoči se obup«. Ta beseda označuje položaj. Obupan je nad vsem. Razumljivo je, da vidijo vsi edino rešitev v priključitvi k Nemčiji. To je politično najvažnejša stran tega problema, ki se občutno dotika tudi sosedov. ro. Zobje beli in čvrsti ustr sveža m lepa to je uspeh zobne paste PCECCO Za nego kože: „P E B E C O - Cold - Cream" Madjarska afera. Budimpešta, 23. jan. (Izv.) Francoski policijski uradnik Doulcet je izjavil, da bodo francoski uradniki sporočili svojo podatke bu-dimpeštanski policiji šele potem, ko se bodo prepričali, da so podatki povsem točni. S svd-jimi prehitrimi izjavami nočejo nobenega kompromitirati, kakor se hočejo na drugi strani varovati pri svojem delu pred vsakim vplivanjem. Budimpešta, 23. jan. (Izv.) Državni pravd-ni'k Strache je izjavil, da so vesti, da bi bila preiskava v ponarejevalski aferi že končana, netočne. Državno pravdništvo mora izvesti še več zaslišanj, ker se pojavlja,jo v zadevi še vedno novi momenti. Pričakovati je še nekaterih nadaljnih aretacij. ČEŠKOSLOVAŠKA PRIZNA SOVJETSKO UNIJO. Praga, 23. jan. (Izv.) Praški večerni listi se pečajo z vprašanjem priznanja Rusije tudi de iure in vprašujejo vlado v koliko so dogodki tozadevno že dozoreli. Ministrski predsednik je izjavil, da bo to vprašanje rešeno gotovo še pred otvoritvijo parlamenta. ITALIJANSKI PARLAMENT RATIFICIRAL L0CARNSKI PAKT. Rim, 23. jan. V včerajšnji seji je poslanska zbornica ratificirala locarnski pakt. Fašistov-ski poslanec Barduzzi je v razpravi nastopil proti ponovno probujajočemu se nemškemu imperializmu. Opozarjal je, da bo dosegla Nemčija z morebitno priključitvijo Avstrije isto višino prebivalstva, kakor ga je imela med vojno in vrhu tega boljše meje. Prezreti se ne sme velika nevarnost nemškega vpliva v Rusiji, ki bi ogrožal sedanji red v Evropi. Nujno potrebno je, da latinski narodi sklenejo zvezo in se zavarujejo pred neizbežno zvezo med Nemci in Slovani. Govornik pozdravlja dejstvo, da je v Franciji čimdalje boljše razpoloženje za stalni sporazum z Italijo. VLADNA VEČINA SE PREPIRA. Belgrad. 23. jan. (Izv.) Zvečer se je vladna večina posvetovala o proračunu ministrstva za prosveto, ki pride jutri na dnevni red. Na seji ni prišlo do nobenih zaključkov pač pa do burnih scen. UPOPOJITEV ZAGREBŠKIH PROFESORJEV. Belgrad, 23. jan. (Izv.) Demokratski poslanec Agatonovič je vložil na ministra za prosveto interpelacijo radi upokojitve zagrebških profesorjev. KDO BO NOVI REKTOR V ZAVODU SV. HIERONIMA? Zagreb, 23. jan. (Izv.) Zagrebško časopisje se bavi s sporazumom naše vlade z Vatikanom v vprašanju zavoda sv. Hieronima. imenujejo se imena kandidatov za novega rektorja v tem zavodu. Rektor naj bi bil naš državljan. Doslej se imenujeta kanonik dr. S 1 a -m i č, tajnik zagrebškega nadškofa, in prof. dr. Juraj Madjerec v Belgradu. iičitelfsžvo ADogodki v UJLT so strašen udarec zft Žerjavov tabor in ni čuda, če »Jutro« besni. Vpije o triumfu klerikalcev, povdarja stanovski interes učitelja, ki ne sme biti župnikov hlapec, in piše: »Svobodoljubno stališče do šole je še-le učitelja dvignilo iz sramotne odvisnosti in sedaj, ko je s trudom napretin« stranke, in sicer SDS, velik del dosežen, naj se svobodoljubnost vrže med staro šaro? — Zopet se je »Jutro< samega krepko udarilo po zobeh. To je lepa »svobodoljubnost«, ki ne pusti učiteljstvu svobodne volje, da se otrese strankarske služnosti in postavi svojo organizacijo v službo edino-le stanovskim interesom. Ni treba, da je učitelj ne župnikov hlapec, ne Žerjavov hlapec; svoboden slovenski učitelj naj bo, to bo najbolje zanj in za slovensko šolo. Kaj neki je dolžan slovenski učitelj SDS, da bi moral ostati pod njeno kuratelo? Mislimo, da bo učiteljstvo v UJU zdaj spričo pisave >Jutra« še bolj spoznalo, kaka je »svobodoljubnost'. tam, kjer hočejo učiteljstvo z očitki in moralnimi pritiski ukloniti sebi. Taka svo Ividnljnbnost je res za staro šaro! Danef ob po! 3 pop. žrebanje dijaške loterije v Akademskem domu. Miklošičeva cesta 5, Dnevne novice Sparanje z miljardami. (Veselo-žalostna pesem.) V »Kmetskem listu« razlaga g. Pucelj s številkami, kaj vse je kot zaveznik in ponia-gač g. Radiča doslej že storil za slovenskega kmeta, in pripoveduje: Veste, ljudje božji, stvar je pravzaprav talca: Prva številka, ki je najstrašnejša, je skupna številka državnega proračuna, ki znaša dvanajst milijard devetsto milijonov dinaijev. Te svote pri sedanjem slabem gospodarstvu ne zmoremo več. Torej je jasno, da jo je treba znižati. To pa gre samo s šparanjem. Šparati pa se da samo s črtanjem izdatkov v državnem proračunu. Pa smo črtali: pri tem ministrstvu toliko uradnikov, pri onem toliko, pri tretjem toliko itd____in smo s tem prišparali lepe milijončke. Samo pri ministrstvu poljedelstva nismo črtali nobenega uradnika, ker tam sem bil poročevalec jaz in to je zasluga naše politike. Pač pa smo pri materijalnih izdatkih za poljedelstvo prišparali čez tri in pol milijona dinarjev. Torej kaj pravite, ha? Ali nismo imenitni gospodarji? Pa smo RR šparal pa — pa se nismo nič bal pa ... Korajžna pesem g. Puclja je kratka. Plašna pesem slovenskega kmeta na to bo pa malo daljša. G. Pucelj! Vi pravite, koliko ste prišparali... Ampak: proračun Vaše vlade je še vedno veliko večji, nego so bili prejšnji proračuni. Kaj ste potemtakem prišparali? Prišparali bi le, ko bi bil Vaš proračun manjši! Vaš način šparanja je ravno takšen, kakor če trgovec na blago zviša ceno od 100 na 200 dinarjev, pa mi ga proda za 150 dinarjev, češ, glej, kako sem ti ga po ceni dal. V resnici me je pa za 50 dinarjev opilil. To je ena. Druga je la, da šparate tudi tam, kjer ste Imeli Vi prvo besedo in kjer ne bi smeli šparati, ampak bi morali še kaj več dati, da bi vsaj kmet kaj od tega imel. To je pri ministrstvu za poljedeljstvo. Tam ste črtali čez tri in pol milijona. Zakaj ste jih črtali? Zakaj niste proračun za poljedeljstvo rajši zvišali za toliko milijonov? Zakaj ste od tistega malega, kar je določeno za kmeta, še dober kos od-ščipnili? Glavna pa je tretja. Vaša vlada špara, pravite. A za koga špara? Za-se ali za nas? Kaj pa ho s tem šparanjem nam pomagano? Ali nam bodo s tem kaj znižani davki? Vi šparate le pri izdatkih, ne pa pri dohodkih. Skrčili ste izdatke, dohodkov (iz davkov) pa niste skrčili niti za dinar. Torej nam boste dajali še manj ko doslej jemali nam pa ravno toliko. Torej rabi Vaša vlada še več denarja ko prejšnja. Torej je še slabši gospodar. Torej Me špara, ampak še bolj zapravlja. In žalostno se bo razlegnila pesem slovenskih kmetov: RR nam špara, kaj nam prišpara? Davki ostanejo — na boben gremo! Prosto po »Kmetskem listu«. k Somišljeniki! Ker so zadnji dnevi za dviganje glasovnic in kuvert za volitev v Delavsko zbornico, prosimo nujno vse somišljenike, naj skrbe, da vsak volivec dvigne glasovnico. Skrbite, da jo v redu odda našim zaupnikom. Vsak, kdor ne glasuje, dejansko glasuje za socialne demokrate. * Srečke »Dijaškega Podpornega društva« dobiš danes le še v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5. ■k Vinsko razstavo spojeno z vinskim sejmom priredi Vinarska zadruga v Metliki dne 28. t. m. po prihodu dopoldanskega ljubljanskega vlaka, ki odpelje iz Ljubljane ob 6. uri 20 minut zjutraj. Da so se tudi belokranjski vinogradniki odločili za priredbo vinskega sejma, jih silijo pač v to težke gospodarske razmere, ki osobito od večjih mest oddaljenega vinogradnika hudo tlačijo, ker ne more svojega pridelka tako hitro spraviti v denar. Zato bi bilo želeti, da ta sejem poseti čim možno obilo kupcev, tudi taki, ki belokranjskih vin in zanimive Belekrajine onkraj Gorjancev še ne poznajo. Prepričani smo, da se jim to potovanje, ki se lahko vse v enem dnevu opravi, hvaležno izp'ača. * Kmetijski tečaji. Na državni kmetijski Soli na Grmu (Novo mesto) se vrše tekom tega leta naslednji tečaji za praktične gospodarje: 1. Živinorejsko-mlekarski tečaj, tri dni v februarju. 2. Vinarski tečaj, dva dni v fe-bruarju-marcu. 3. Klctarski tečaj, tri dni v februarju. 4. Sadjarski tečaj, dva dni v marcu. 5. Tečaj za pridelovanje krme, dva dni v maju. Kd or se želi enega ali drugega ali vseh tečajev udeležiti, naj se prijavi najpozneje do 2. februarja t. 1. pri ravnateljstvu šole. Dan pričetka tečnja se mu bode pravočasno naznanil. Tečaj se bo vršil le, Ce se priglasi vsaj 20 udeležencev. * Potres. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici nam pišejo: V četrtek zvečer ob tri četrt na deset smo občutili tukaj potresni sunek. Precej hudo tresenje pa so občutili v Bušeči vasi, posebno v šoli, tako da so se močno prestrašili. Po vaseh blizu Cerkelj so celo ure budilke padale. Treslo se je kakih 6 sekund. Smer ie. morala bili od vzhoda proti zahodu. * Umrl je 22. t. m. Janez Pipan, kroiač v Dornikih pri Smledniku. Bil je dolgoletni naročnik »Domoljuba« ter občinski odbornik SLS. Sredi najlepše moške dobe je preminul po kratki bolezni pljučnici. Zapustil je ženo z osmero nedoraslimi otroki, ki se sedaj obračajo do usmiljenih človeških src za pomoč in podporo v skrajni sili in bedi. Devetero živili bitij je prepuščeno usodnemu in bednemu življenju. Usmiljena srca pomagajte revni družini brez očeta. Darila sprejema Manja Pipan v Dornikih pri Smledniku. * Umrla je dne 18. jan. na Limovcih župnije Št. Gotard pri sorodnikih Marija Raz-boršek, sestra pokojnega čast. g. dekana Raz-borška v Šmartnem pri Kranju, ozir. teta č. g. Jakoba Razborška, župnika v Tunjcah pri Kamniku. * Iz Uradnega I;sta. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 22. t. m. objavlja Pravilnik za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu. * Velike tatvine na glavni pošti v Novom Sadu. Na novosadski glavni pošti so se že par let dogajale velike nerednosti. Izginjala so pisma in razne druge poš ljatve. V zadnjem *asu so se pritožbe trko množile;' da je poštno ravnateljstvo začelo osobje nadzorovati. Dognali so, da so izginjale pošiljatve, s katerimi je imel opraviti nameščenec Štefan Boškovič. Poštni ravnatelj je nato na sebe samega naslovil pismo, kateremu je priložil zaznamovan bankovec. Ob sklepu uradn;h ur so detektivi prijeli Boškoviča in ga preiskali. Našli so pri njem nad 70 pisem, med temi lu-di ravnateljevo. Nato so izvršili pri Boškoviču tudi hišno pre;skavo. Našli nad 2000 vseh mogočih pisem in pošiljatev, med temi tudi uradne. Razen lega so našli veliko število čekov, menjic in nakazil, ki si jih Boškovič ni bil upal vnovč ti. Dalje so dobili v Boškovi-čevem stanovanju veliko število svilenih no-govic, dragocenosti, klišejev itd., kar vse je Boškovič pokradel na pošti. Boškoviča so zaprli in je krivdo v celem obsegu priznal; zagovarja se s stisko, ker je moral odplačevati dolgove. Boškovič. ki je star 32 let, je doma iz Žabalja, kjer je bil trgovec; šlo mu je slabo in skleniti je bil moral prisilno poravnavo; za obveznosti so mu vsak mesec odtegnili od plače po 500 Din. Oženjen ni bil. —■ Skoro istočasno so aretirali na novosadski pošli ruskega begunca Sviderskerskega, ki je kot uradnik na znamkah po 3 D;n radiral označbo »50 para« in jih nato uporabljal pri priporočenih pismih. •k Poskusen samoumor. V Kamniku je hotel v tovarni »Vesna« v petek 22. t. m. mizar Anton Sitar iz Tržiča napraviti svojsmu življenju konec. Preje je še napravil oporoko. Ko je nameril nase samokres, se je obstrelil na desno uho. Ko je njegov sostanovalec sli- ; šal strel, je prihitel ravno ko je kandidat I smrti zopet mislil izprožiti. Odvzel mu je strelivo. Vzrok nepojasnjen. f Dekan Jožef Kržišnik. Iz Trnovega na Krasu je došla včeraj vest, da je prejšnji dan, v petek 22. januarja, umrl po kratki bolezni ondotni dekan, župnik in duh. svetnik dr. Jožef M. Kržišnik. Pokojni je bil rojen pri Sv. Lenartu nad Škof jo Loko dne 21. marca 1865. V mašnika je bil posvečen v Mariboru dne 25. julija 1891. Nato je od avgusta 1892 do oktobra 1899 služboval po raznih krajih lavantinske škofije in sicer v Rajhenburgu, v Vojniku, na Dobrni in na Teharjih. Za tem je bil nekaj časa na dopustu v svrho studiranja, pa je vendar med tem tudi pastiroval pri Sv. Lenartu in ua Boh. Bistrici v ljubljanski škofiji. V letu 1900 je promoviral doktorjem modroslovja. V avgustu 1900 je bil sprejet v ljubljansko škofijo in nastavljen za kaplana v Trnovem pri Ilir. Bistrici. Po smrti župnika in dekana Ivana Vesela je bil imenovan za župnega upravitelja, nato pa 12. aprila 1901 umeščen za župnika v Trnovem. Kmalu za tem je bil na željo vseh imenovan tudi za dekana trnovske dekanije in obenem za škof. duh. svetnika. Po vojni je pripadla dekanija Trnovo v administracijo goriške nadškofije, za lanske Rinkošti pa skoro vsa dekanija novoustanovljeni reški škofiji. Pokojni je tedaj služil v štirih škofijah. To je skromen okvir življenja pokojnikovega, ki pa je prepolno zaslug za slovenski narod na vseh polj'h. Pokojni je bil neumorno delaven, kot dušni pastir in kot prosvetni delavec, bil je blag človek in zelo priljubljen. Neustrašeno se je vedno in povsod potegoval za pravice Slovencev, zato jo bil »odrešiteljem« v novi domovini trn v peti. Bog ga je nepričakovano poklical k sebi, zato je njegova izguba tem bridkejša za Slovence v italijanski zemlji. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. dopoldne. Naj v miru počiva! Za tapetnike razne kvalitete in barve dobiš najceneje pri tvrdk Stanko Florjančič trgovina z železnlno Ljubljana, Sv. Petra c. 35 k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo (er knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. •k Če jetra otečejo izpij dnevno 2 do 3 čaše ^roče Radenske vode! ■fcOsebe, ki so bolne v želodcu, črevih, na ledvicah jetrih, žolču ter bledični dosežejo z rabo naravne »Franz-Josek grenčice urejene prebavne razmere. Sloveči strokovni zdravniki potrjujejo, da so zelo zadovoljni v vsakem oziru z učinki »Franz-JoscI« vode. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. k Samoprodajo pisalnega stroja »Continental« — izdelek Wandererwerke — je prir dobila tvrdka Ivan Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, za Slovenijo in obmejne dele Hrvatske. Tvorniško novi pisalni stroji »Continental« se dobijo odslej samo pri omenjeni tvrdki in njenih zastopnikih. k Zlatnik v milu »Zlatorog« so našle v poslednjih dneh: gospa Kristina Arouš, Sveta Jedert pri Slov. Gradcu, gospa Golma, Maribor, Frankopanska cesta, gospa Marja Pučko, Iljaševci pri Križevcih, gospa Marija Laboda, Vič-Glince, gospa Helena Matičič, Dob pri Domžalah, gospa Julija Majnik, Ziri nad Šk. Loko. • Bil je jetičen, suhljat, Pravcat groba kandidat. Zdaj pa hrust je tak! Zakaj! Redno pije »Budha« čaj! NAZNANJAM da pričnem z novim te(Vem pouk ▼ krojnem risanju in prikrojevanfn dnnvkih oblek 3. februarja t. 1. — Priglase sprejemam ustno in pismeno. — Učenkam izven Ljubljane preskrbim stanovanje in hrano po ugodni ceni. ROZA MEDVED obl. konc. učiliSče za krofro risanie damskih oblek LJUBLJANA — MESTNI TRG 24. Pogreb bivšega župana ljubljanskega dr. Periča. Nagnili so se prapori, okinčani s cvetjem in ogrnjeni s širokimi črnimi trakovi nad krsto pokojnega dr. Periča. Veličastni voz mesinega pogrebnega zavoda je zapeljal pred vhod hiše v Miklošičevi ulici, ki je bil zastražen^ s častno vojaško stražo s potegnjenimi meči, skupino pa je zagrnila številna pestra množ ca, ki je napolnila široko lepo Miklošičevo cesto in vse dohode. In zaplavali so nad zbrano množico žalni lepo ubrani glasovi pevcev moškega zbora »Pevskega društva Cankar«, ki so zapeli svojemu sodrugu žalestinko. Duhovščina je molila in blagoslovila truplo, globoko ganjeno občinstvo pa se je spoštljivo odkrilo In zatopilo v žalne misli. Saj je vsak čutil, da je umrl mladi mož, ki je imel po svoji požrtvovalnosti, poštenosti in skromnosti ter širokemu, tolerantnemu mišljenju malo enakih, mož, ki je zavzemal kot župan najv.šjo čast v n šem mestu, pa je umrl reven. Res bil je borec, ki je iz zvestobe nesebično stal povsod na mestu, kamor ga je postavilo zaupanje v njegovo sposobnost in značajnost ter nesebično darovanje drugim. Zato je tudi prevzelo ganotje vse, ko so se spričo krste razlegala vojaška povelja in je vojaška godba zaigrala himno bivšemu dobrovoljcu. Bil je svojevrsten kontrast: očeije franč.škani, ki so spremiili k večnemu počitku truplo moža, ki je prekrasno spravljen z Bogom odšel po svoje večno plačilo — rdeče zastave društev, ki jim je pripadal kot strankar, vojaki in častniki, ki ?o počastili borca z.a svobodo Jugoslavije. In razvil se je vel časten sprevod, ki ga je svojemu bivšemu županu priredila mestna občina, z nepregledno množico pogrebcev. Zastopane so bile vse civilne, mestne in vojaške oblasti, socialistična politična, kulturna in strokovna društva s prapori, zastopniki krščansko-socialn.h delavskih političnih in strokovnih organi acij, njegovi tovariši iz bivše Zveze delovnega ljudstva, poslevodeči podpredsedn/k SLS prof. Remec, mnogo katoliških akademič-nih starešin, zastopniki industrije in trgovine, ljubljanskih listov in drugi, zlasti veliko pa delavstva, ki je hotelo izkazati zadnjo čast prvemu ljudskemu županu Ljubljane. Sprevod je šel po Miklošičevi cesti mimo Frančiškanske cerkve čez Mirijin trg mimo magistrata in cd tam proti pokopališču k Sv. Križu, kjer so položili vzornega moža in očeta, bratskega tovariša in neumorno požrtvovalnega visoko naobrpženega delavca slovenski grudi. Počivaj mirno po trudapolnem, ljudstvu posvečenem delu! £fwMfana O Danes ob poltreh popoldne se vrSI v dvorani Akatiemskega doma na Miklošičevi cesti štev. 5 v Ljubljani žrebanje dobrodelno loterijo »Dijaškega podpornega društva«. Sreč-ko se dobe istotam do začetka žrebanja. O Pevci »Ljubljano« se za pogreb g. P i r -c a zbero danes, v nedeljo, ob tričetrt na štiri popoldne poleg hotela Lloyda na Sv. Petra cesti, hkrati počnste spomin bivšega pevovodje »Ljubljane«, g. Svetka, ki je bil rajnikov zet. O »Ljubljana« bo imela vpondeljek, 25. t. m., ob 8. uri zvečer važen (družaben) sestanek, pri katerem je navočn st prav vseh članov nujno potrebua,, obveza. Na veselo svi-den je! priporoča lepe čeike gradlne za žimnice, pravo platno, po jako ugodnih cenah F. in I. GORIČAR — LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 29. 0 Krekova mladina v Ljubljini proslavi v nedeljo 31. januarja 1926 ob pol 8 zvečer v Ljudskem domu 25 letnico Ivana Peterlina od kar deluje na naših diletantskiih odrih. Ker ima mož veliko zaslug na naših odrih, vabimo vsa ljubljanska kulturna društva, da se pro-slave v čim večjem številu udeležijo in s tem pokažejo svojo kulturno zavednost. Prosimo vsa ona društva, ki nameravajo poslati svoje zastopnike k proslavi, da nam iste javijo do 29. januarji, da jim rezerviramo vstopnice, ker je povpraševanje po vstopnicah veliko. VstoD-niče bodo v predprodaji od četrtka dalje vsak dan od 8 ure zjutraj do 9. ure zvečer v Jugo-slovanski strokovni zvezi, Stari trg 2-1. © Za abstinentsko akademijo, ki jo priredi podružnica »Svete vojske« na III. realni gimnaziji v dvorani Rokodelskega doma danes ob poltreh vlada veliko zanimanje. Vstop, nine ni. Pridite pogledat. O Sejom za kožuhovino se vrši v ponde-ljek dne 25. januarja v prostorih Ljubljanskega velesejma. Ta sejem je organiziran na bad detajlne predaje in nakupa. Istočasno pa spre-jema Lovska zadruga na sejmišču kožuhovino vse vrste v detajlu od lovcev in v večjih partijah od trgovcev v svrho februarja meseca vrše-če se organizirane predaje dražbenim potom. Vse informacije se dobe na dan sejma v uradu velesejma, oddelek Divja koža. O Na mestnem drsališču pod Tivolijem igra danes v nedeljo, dne 24. januarja 1926, godba Dravske divizijske oblasti cd 15. do pol 17. ure. V slučaju za drsanje neugodnega vremena godba ne igra. © Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Hrušu-ran, poljska dninarica, hiralka, 63 let. — Fran Gravel, gostač, 56 let. — Antonija Petrič, po-strežnica, 77 let. — Ana Jevnikar, zasebnica, 72 let. — Jernej černe, hotelirjev sin, 3 me-»ece. © Policijske vesti. Policija je aretirala tri osebe in sicer radi nedostojnega vedenja, radi telesne poškodbe in pa radi beračenja. Ovadb pa je bilo vloženih 16 in sicer radi tatvine 2, radii prekoračenja policijske ure 2, radi kršenja cestno-policijske-a reda 3, radi zapiranja trgovin 4 in pa ena radi poneverbe, nedostojnega vedenja, plakatiranja, radi nošnje orožj? in pa radi prestopka kinopredpisov. © Nevarna tujka. Pri več strankah v Ljub-ljani se je zglasila te dni neka srednje stara čedno oblečena ženska in je spraševala po neki služkinji, katere niso n/ikjer poznali. Bjla je srednje postave, nosila je pristrižene; lase in je govorila dolenjsko narečje. Ko je odšla, so povsod pogreš li, kak kos obleke ali pa čevlje. Policija je dobila že več podobnih prijav in opozarja občinstvo, da je v občevanju s takimi ljudmi previdno in naj jih, če se jim zde sum-ljivi, prijavijo pcl.ciji. © Maščevanje. Neki odpuščeni tovarniški delavec Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani je vlomil v tamošnji konjski hlev in odnesel hlapcema N. Kremžarju in Francetu Valenča-ku skupno 1100 Din. Denar sta imela shranjen v malih kovčekih med obleko in perilom. Tat je bil odpuščen radi delamržnesti in ker so ga že osumili da ni pošten, vendar mu miso mogli ničesar dokazati. Kam je mož pobegnil, do sedaj še niso ugotovili. © Vlom v Florjanski ulici. V Florjanski ulici štev. 3 je bilo vlomljeno v trgovino z usnjem Marije Vehovčeve. Tat je razbil ključavnico s kosom železa. V stanovanju je vlomi v predal toaletnega ogledala in je ukradel 10 bankovcev po 100 Din in en bankovec za tisoč dinarjev. Ravno tam je nekdo pred kratkim ukradel iz listnice, ki jo je shranil mož v trgovini tudi 10 bankovcev po 100 Din. -Te tatvine pa takrat niti prijavili iuso, uver-jeni, da bodo iireli sitnosti, denarja pa itak ne bodo dobili. Vsi znaki kažejo, da mora biti tat prav dobro poučen o domačih razmerah. © Vsakdo ve, da dobimo vseh vrst najboljših čevljev in nogavic najceneje samo pri »Voika« Ljubljana nasproti Mestnemu domu. Maribor □ Papeževa pomoč Rusiji. Petkov prosvetni večer je bil ena sama vroča prošnja: za vzhod! Vseučil. prof. g. prelat dr. Grivec se je uvodoma spominjal Slomška in pomena bratovščine sv. Cirila in Metoda, od njega ustanovljene, ki je že 1. 1861. imela 150.000 članov in imela večji pomen kot istovrstno gibanje na Francoskem in v Rimu. Po kratkem uvodu je prešel na glavno temo: Papeževa pomoč Rusiji. Predočil nam je borbo Benedikta XV. z rusko vlado, borbo sedanjega papeža in njegove misije v Rusiji. Številne krasne skioptične slike so občinstvu sliKale vso strahoto gladu v Rusiji in blagodejno pomoč papeževe misije. Občinstvo, številno zbrano, se je g. predavatelju toplo zahvalilo. □ Mestna plinarna. Kakor doznavamo, se akine v letošnjem letu plinarnica tukajšnje delavnice državnih železnic in se priključi na omrežje mestne plinarne. Ta načrt železniške uprave je vsega uvaževanja vreden, ker je v prid delavnice same in pridobi obenem mestna plinarna novega veleodjemalca ter tako izpopolni nastalo vrz;l vsled odpadle javne razsvetljave. □ Orlovski odsek v Mariboru vabi na akademijo v nedeljo, 31. januarja 1926, ob petih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. Spored: 1. Dr. B. Ipavic: Imel sem ljubi dve. O. Dev: Spov tičke pojo. (Poje odsekov moški zbor.) 2. Dr. Andrej Veble, okrožni predsednik: Govor. 3. Proste vaje za 1. 1926. (Člani.) 4. Proste vaje za 1. 1926. (Članice.) 5. Po jezeru ... Moški naraščaj. (Sest. br. dr. Ulaga.) 6. Bradlja. 7. Vaje z vetrnicami. (Mladenke.) 8. Vaje moškega naraščaja. 9. Boks-vaje. (Člani.) 10. Rajanje. 11. Tri dobe češke zemlje. (Članice.) 12. Drog. — Odsekovni odbor. □ Proračun mestne občine Maribor je bil fla petkovi seji občinskega sveta Maribor z veliko večino sprejet. Ker je v mnogih točkah spremenjen in kaže mogočen napredek zlasti v socialni smeri in da odgovorimo tudi socialistom na njihove prazne očitke, se bomo z njim pečali obširno prihodnjič. □ »Jutra« v odgovor. Strinjamo se, da je za razprave v občinskem svetu poslovni jezik po poslovniku slovenski in naj se dosledno izvaja. V zadevi govora obč. svetnika Pfrie-merja, ki je govoril nemški, pa naj se »Jutro« blagovoli informirati pri obč sv. dr. Kukovcu, kakšno mnenje je n. pr. on zastopal. Kje pa »Jutro« išče poročevalca za »Slovenca« v občinskih zadevah, je njegova stvar. Kakor po lavadi, pa ga gotovo tam ni, kjer ga ono išče. □ Poroke ▼ stolnici. Danes v nedeljo se poročijo v stolnici: G. Lu-dovik Barbre, pivo-var v Laškem, z gdč. Marijo Mere, kuharico iz Št. Vida pri Ptuju; g. Friderik Jug, železn. uradnik iz Čakovca, z gdč. Mclanijo Scrjauc, zasebnico, ameriško državljanko. □ Misijonske prireditve na svečnico. V smislu sklepa seje osrednjega odbora zveze raisijonov v Zagrebu z dne 15. oktobra sc bo tudi v Mariboru na svečnico vršila večja misijonska prireditev s sodelovanjem obeh dijaških kongregacij. V kratkih slikah bodo pred-očene zablode paganstva iz Afrike in Kitajske. Program bo obširen, prvovrsten in ga bomo objavili pravočasno. □ Jugoslovanski ples. Notica o tem predmetu v »Slovencu«, podpisana od —ce, je zbudila veliko pozornost, ker je bilo v njej izraženo, da naj bi take prireditve imele res pristni narodni značaj, da se smejo tako imenovati, moremo danes konstatirati, da se bo v smislu te želje skušal prirediti večer res kot — jugoslovanski. Tako beremo v »Taboru« dne 22. januarja 1926, da so narodne dame pozvane, naj pridejo v jugoslovanskih narodnih nošah, —ce. □ Ruski tečaji na ljudski univerzi v Maribora pričnejo 3. februarja ob 8. uri zvečer, in sicer v dekliški šoli, Cankarjeva ulica. Otvorita sc dva tečaja: začetniki in nadaljevalni ali konverzacijski. Prijave, in sicer pismeno, je nasloviti na Ljudsko univerzo, Slomškov trg, ustmeno pa sc sprejemajo v predavalnici Ljudske univerze v ponedeljek, 25. januarja, v petek, dne 29. januarja, in v ponedeljek, 1. februarja, od 7. do 8. ure zvečer. □ Kavarna »Jadran« dnevno do 2. ure Zjutraj odprta. Točijo se najboljša ljutomerska vina, kakor: rulandec, rizling. Dnevno sveže domače pecivo, žganje in likerji najboljše vrste. Za obilen poset se priporoča vodstvo ka- sarne. Celje & Vsi na.m volivci in volivke danes na Sestanek, kjer govori 0 pomenu volitev v Delavsko zbornico poslanec Ar. H o d ž a r! Sestanek se vrsi v veliki dvorani pri Belem volu nb treh popoldne. ■0" Služkinje! Vsaka pa prav vsaka mora najkasneje danes to jc v nedeljo iti po kuverto za volitev! Naj Vam bo Marija Kranjc isu zgled, kako se brani prava krščanska služkinja socialilcmokraske nadlege. Nobene ne sme zmanjkati! o Slabi nameni, ki jih imajo socialni demokrati so razvidijo tudi iz tega, da Se do sedaj n so poslalii v obrate, ki »o organizirani v miši Jugoslovanski strokovni zvezi, ali kojih sodstvo imajo v rokah naši pristaši, uradnih glasovnic. Namen je čisto prozoren. Zadnje popoldne nvorda celo že ob 6 zvečer bo ves zasopel prisopihal uradnik bolniške blagajne v te obrate in hotel v naglici razdeliti glasovnice in kuverte ter isto tudi obenem pobrati z pristavkom da je nujna sila in da morajo delavci kuverte takoj njemu oddati. Pa se boš obrisal, Luka! To ti garantiramo. Če jih tudi prinesete zadnjo uro, bodo vsi naši ljudje izpolnili svojo dolžnost. Zadnje upanje stavijo socialni demokrati na Westnovo tovarno! Danes se bodo namreč delile volivne kuverte za delavce v tej tovarni. Socialni demokrati so ta trdi oreh prihranili za poslednji dan, zavedajoč se, da je tukaj velik del naših delavcev in delavk. Krščanski socialci te tovarne! Vsi do zadnjega na plan in dvignite glasovnice ter se ne dajte premotiti ne grožnjam ne zapeljivim besedam tujih agitatorjev. Pred grožnjami Vas bomo branili mi, pred zapeljivimi besedami naj Vas pa brani Vaš krščanski značaj in ponos! -©" Sleparije in nasilja se nadaljujejo. Do 27. t. m. je še samo nekaj dni in zato hočejo socialni demokrati ta kratki čas dobro izrabiti. Vsled tega sedaj še bolj pritiskajo s svojim terorjem in gledajo na vsakega posameznega volivca ali volivko. Svoj »generalštab« so zato preselili kar v vežo ekspoziture ^Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« v Vodnikovi ulici. Tam stoje po cele dneve socialni demokrati, ki hočejo posebno volivkam kar trgati kuverte iz rok. Tako se je zgodilo danes Kranjc Mariji, ki se je s prav največjo energijo rešila tega nasilja. Drugim spet ne izročajo kuvert, akoravno so vpisani v volivni imenik. Znana sta nam dva taka slučaja, ki nam bosta v zvezi z drugimi prav dobro služila za pritožbo proti tem »svobodnim« volitvam. G o z n i k Franc v Št. Jurju o. južni železnici do danes tudi še ni dobil izročene glasovnice, čeravno je vpisan v volivni imenik. Le tako naprej :vsvobodomiseluk bratje demokratov. •©• Prostori novoustanovljene Slomškove zadruge bodo kar najlepše urejeni. Trgovina bo tudi preskrbljena z najboljšim blagom, katero bo v ceni in kakovosti lahko konkuriralo z vsakim drugim tovrstnim podjetjem. Zato že danes opozarjamo vse naše kroge na to podjetje. ■©• Mestna občinska seja se ne bo vršila pred 30. t. m. Naši mestni očetje — a ne vsi — žele namreč najprej dočakati, kak uspeh ali pravzaprav neuspeh bo doživel Pribičevič s svojim shodom v Celju. Vederemo! er Vprašanje okoliške šole, za katero se dsedaj bije tako hud boj, bo rešeno te dni. Upamo, da bodo merodajni oinitelji, ki sede v Mariboru, spregledali in uvaževali resno voljo občinarjev okoliške šole ter se prilagodili zahtevam okoliških ol>činarjev. Za dne 28. t m. je razpisan komisionelen ogled na licu mesta. Radovedni smo koliko gledalcev bo imela ta komisija. Krekova mladina priredi danes popoldne v veliki dvorani ^Narodnega doma:; veseloigro :>Lumpac.ij Vagabund . Vsi, ki ste v teh resnih časih žejni dobre in poštene zabave, pohitite ob 4 popoldne v »Narodui dom :, da bodete za trenutek pozabili v smehu ua vsakdanje skrbi in težave. -©• Mesarji pravijo, da jim sedaj gre zelo trda. To pripisujejo takozvanim -furežem«, to so oni domači prazniki, ki jih praznuje vsaka družina ob priliki klanja domačega ščetinca. Ob takih časih imajo ljudje doma še precej mesa in radi tega ne hodijo v mesnice. Na drugi strani se pa spet one gospodinje, ki niso tako srečne, da bi posedovale v svoji domači hiši kako štirinogato žival, spet hudo pritožujejo nad cenami, ki vladajo po mesnicah pri govejem mesu. Govedina je namreč sedaj v živem stanju tako po ceni, kot še ni bila tedaj, ko je cena živini bila najnižja, lil vendar se to pri mesu v mesnicah prav nič ne pozna. Dobro bo, ako se bo merodajna oblast spet malo pobrigala za novo ureditev cen. Kmet mora dati živino poceni, meščan pa jo mora drago plačati. Finančno prokuraturo rubi mestna občana. Vojaštvo je namreč ostalo za leto 1923 dolžno na najemnimi za augmentacijsko skladišče. Ker je to dolg, ki izvira iz prejšnje dobe, ne more pravza/prav nositi odgovornosti sedanje poveljstvo mesta. Tem značilnejše je pa od finančne prokurature, pri kateri menda sede možje, ki dobro poznajo izvršilni red. da se zaradi za državo malenkostnih 5000 Din, raje hoče pustiti rubiti, kakor pa ta dolg plačati. Radovedni smo, kako se bo la kompe-tenčnk boj končal. Bomo o tem poročali, ker se slišijo zelo čudne stvari. £s Pristojbina za kreditna pisma znaša po taksnem zakonu eno desetinko procenta od dotične svote. Tega predpisa očividno naša davkarija ne pozna, ker zahteva, da se plača cel procent od zneska. Zgodili so se že slučaji, ko je sodiščo v Ljubljani ugotovilo ravno to dejstvo. Četudi bi tozadevno to je glede višine teh pristojbin obstojal kak dvom, bi moralo tudi za državo obveljati načelo in dubio pro reo,« to je, v dvomu za reveža. In danes je vsak velik pa prav velik revež, ki mora plačevati te grozne taksne pristojbine. in Predstave v mestnem gledališču bodo zopet pričele, ako smemo verjeti tozadevni notici v : Novi dobi«. Izgleda pa, da reflektira naše mestno gledališče samo na krog čitateljev :>Novo dobe,« ker objavlja svoja poročila na javnost le potom >Nove dobe« in posredno po tej v >Jutru<. No nam je tudi prav! Enako postopa pri nas tudi Ljudsko vseučilišče, katero tudi samo tam razglaša, da se vrši v ponde- ljeik ob 8 zvečer predavanje g. ravnatelja : Glasbene matice« Karla Sancina o važnem vprašanju ^Glasbena umetnost kot narodna last«. & Afera železničarjev vzbuja v našem mestu veliko senzacij. Tekom leta 1924 in 1925 se je vršilo na tukajšnjem sodišču več zasebno kazenskih razprav radi žaljenja časti, v katerih razpravah so nastopali razni železničarji kot tožitelji, ker so jim razne osebe očitale, da so v prvih povojnih letih čudno manipulirali z blagom, kii so ga prekladali na železnici odnosno v skladiščih. Ti mnogoštevilni procesi, v katerih so pa vedno zmagali železničarji, so vzbudili sum policije, ki je ta teden aretirala desetonico celjskih železničarjev in jih oddala v celjske zapore, da se zadeva na sodišču enkrat korenito preišče. S Posledice nasilja. Delavci, videči, kako so socialni demokrati uporabljali pri agitaciji za volitve v Delavsko zbornico vsa nedovoljena sredstva, so sc v petek v večjem številu vpisali v Strokovno zvezo rudarjev na Vodah. Tudi pri predavanju o socialni šoli na večer smo opazili več delavcev, ki dosedaj niso posečali teh predavanj. ESI Rudarji! Komur je bila glasovnica od socialnodemokratskih agitatorjev odvzeta ali jim pod pritiskom nasilja oddana, in bi jo rad nazaj dobil, da voli po svojem prepričanju, naj jo od dotičnega agitatorja zahteva nazaj; če jo pa nc dobi, javite orožništvu, da bodo ti posredovali. ESI Orožništvo je bilo primorano nastopiti. Na razne pritožbe delavcev, da se jim nasilno jemljejo glasovnice iz rok, je v petek orožništvo napravilo red na zunanjem obratu in s svojo navzočnostjo preprečilo vsako izrabljanje. Ravnotako sc nam danes v soboto javlja, da je bilo orožništvo navzoče pred čakalnico zapadnega obrata in se tudi tu ni moglo trgati glasovnic iz rok. Da je bilo nasilje socialnih demokratov pri delitvi glasovnic v resnici veliko, se zdaj jasno vidi iz tega, da je bilo orožništvo primorano nastopiti. Tudi sodruga Kru-šiča je v petek dopoldne orožništvo iskalo. E3 Nadaljni odpust delavcev. Na dnevnem kopu Doberne se je odpustilo zopet 86 dclav-cev. Odpusti še slede. Nekaj volivcev še ni vzelo glasovnic pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Storite to nemudoma, kajti kdor pusti glasovnico pri okrožnem uradu, je isto, kot bi glasoval za socialne demokrate in komuniste. Pri volitvah so uganjali socialisti in komunisti velik teror v Zagorju, kakor smo že poročali v časopisju. Tajništvo strokovne zveze v Zadružnem domu vabi vse, ki ste bili terorizirani bodisi s silo ali grožnjami, da se oglasite, da bo pritožba na glavni volivni odbor tem popolnejša! Gospodinjska tečaja se vršita letošnjo zimo dva v Zagorju, pa še nekaj priglašenk ni bilo mogoče sprejeti. Uspeh pri obeh tečajih — kot kaže — bo prav lep. Spevoigro Kovačev študent i bo mogoče videti dne 24. januarja v Zagorju v Zadružnem domu. Začetek ob 3. uri. 17. januarja jc bila dvorana do zadnjega napolnjena, čeprav jc bilo skrajno slabo vreme. Da je bil usoeh tako lep, imajo največ zasluge res v vsakem oziru spretni igralci. Ešr&MO V tukajšnji pivovarni delavci sploh ne dobe v roke svojih glasovnic, katere leže v pisarni podjetja. Gospodje iz pisarne silijo delavce, r.iaj podpišejo kuverte in jih kar tam puste. Kdor zahteva kuverto zase, da bi on ž njo razpolagal, mu je ne dajo, češ da morajo kuverte ostati v pisarni. Naj glavni volivni odbor stori svojo dolžnost ter delavstvu zaščiti svobodno glasovanje! Očividno bi te delavske glasovnice šle za Žerjavovo listo, če ne bo ta nakana pravočasno preprečena. Nasilja socialističnih agitatorjev. V Hudi-jami (separacija) so sc dne 22. januarja od 1. do 3. ure delile glasovnice. Govorilo se jc, da so volitve svobodne, toda paznik sepa-racije je svobodo tolmačil tako, da je svoboda samo njemu dana, da lahko dela, kar hoče. 2c prej jc zabičaval ljudem, da morajo glasovnice prinesti vsi njemu. Ko so delavki; in delavci separacije sprejeli glasovnice, so sc takoj odvzele in so sc nekateri podpisali, zopet druge pa je vzel neki fant (ime znano), seveda po naročilu, in jih sam podpisal. Pripomnimo, da se jc to zgodilo med časom, ko traja služba, namreč med 1. in 2. uro. Mnogi so oddali glasovnice iz nevednosti, večina pa zato, ker sc bojijo šikaniranja svojega paznika. Zelo mučno jc za dclavcc, čc jih paznik zaradi njihovega prepričanja šikanira v službi. Vodstvo rudnika je strogo na stališču, da v službi nc sme biti nobenega strankar. stva, nobene agitacijc niti za eno niti za drugo stranko, kar jc gotovo v korist celemu obratu. Prepričani smo, da vodstvu niso znane razmere na separaciji, posebno kaj se j« uganjalo v petek. Želeti bi bilo, da se stvai preišče! Priče so delavci separacije. f Aleksij Hoblek. Radovljica je pretekli petek izgubila en^ ga svojih najodličnejših meščanov: umrl nam je daleč na okoli poznani lekarnar g. Alekse4 R o b 1 e k v visoki starosti 84 let. Rojen je bil na Dvoru dne 15. julija 1842. V Radovljico je prišel kot farmacevt; leta 1871 je poročil vdovo prejšnjega lastnika lekarne Zalokarja, Josipino r. Kamen, iz tega zakona je bilo troje otrok, znani planinec in lekarnar n ■ Bledu Hugo, ki se je 13. jultja 1920 ubil pri skoku iz 3. nadstropja hotela Balkan v Trstu, da bi se rešil iz požara, ki so ga zažgali fašisti, dalje hči Cestina, poročena z dvornim svetnikom Benedikterjem in Olga poročena ® šumarskim svetnikom Figalo. Življenska doba pokojnega g. Robleka je bila vele važnega pomena za razvoj mesta Radovljice. Vsled izrednih zmožnosti je stal skozi 34 let — s kratkim presledkom — na čelu občine. I dobe njegovega županovanja datirajo skoro vse važnejše naprave v mestu, tako kanalizacija, ustanovitev Mestne hranilnice, graditev stanovanj, hiš, nova cesta s prijaznim drevoredom od šole do gas. doma, električna razsvetljava, moderna železniška postaja, ki se je zgradila s prispevki občine, skratka, povsod je iniciativno in organizatorično. sodeloval pri razvoju in procvitu našega po lepi legi slovečega mesta. Pokojni je bil mož širokega obzorja in povsem originalnega značaja. Kdor je kdaj občeval z njim, mu je ostal gotovo v neizbrisnem spominu. Na zunaj je bil v besedah rad piker, a v srcu vedno silno blag in mehak! Siromaki so neredko dobivali zdravil po znižanih cenah ali zastonj iz njegovo lekarne; vsled svoje dolgoletne lekarniške prakse je znal tudi sam uspešno svetovati v bolezenskih zadevah. Na političnem polju je bil ranjki konservativen in je dr:" I dosledno z domačini. Ko je v zadnjem vročem volivnem boju za občino prišel celo g. Ž. moledoval za njegov glas, se ni udal: svojemu sosedu, ki ga je že bolnega spremljal na volišče, je dejal: »Kajne, m; ostanemo to, kar smo vedno bili!« Radovljica bo svojemu častnemu meščanu ohranila hvaležen spomin! tniatte sto! o&raz . . .........onvnvlla i/.pi> Razkrinkano socialistično sleparstvo: Kaj so vse počeli socialisti v Hrastniku, je nezaslišano i u ni čudno, če so se mnogi rudarji pri volivnem odboru pritožili. Vladni zastopnik g. Maršič je zaslišal večje število rudarjev. Pri zaslišanju je konstatiral, da je glavni krivec vseh manipulacij g. U r 1 e p ml., ki je nepravilno delil kuverte. Socialisti so priznali, da so delavcem glasovnice nasilno jemali in celo brez podpisov. Vladni komisar je dal nalog, da morajo socialisti vrniti vse glasovalne kuverte, ki so bile potom prevare pridobljene. Enemu rudarju morajo celo nazaj na doni nesti gl. kuvreto. Vse te manipulacije so bilo v konzumu organizirane. Zdaj je dana prilika, da vsak lahko zahteva nazaj glasovalno kuverto, kdor jo je izročil komu nevede. Socialisti so se javno na shodu bahali, koliko glasov že imajo. S tem so socialisti (Korunovci) doživeli strašno blamažo. Delavci pa vsi, ki pravite, da vam je žal za glasom, vsi jih zahtevajte nazaj! En glas mora vrniti tudi demokrat Tanšek. Delavci na shod! Danes se vrši shod Strokovne zveze rudarjev v prostorih g. Alojzija Logerja ob 3. uri popoldne. Dnevni red: Volitve v Delavsko zbornico. Na shodu poroča g. žužek iz Ljubljane. Savinjska dolina Volitve v Delavsko zbornico. Iz tovarne v Št. Pavlu se slišijo čudne stvari. Glasovnice se mislijo delili v pondeljek, dati delavcem eno uro časa, da podpišejo, nato pa kuverte takoj oddati. Tako se glasi ferman nekaterih paznikov. Zagrozilo se je z raznimi šikanami in celo z odpustom iz službe, kdor bi si predrzni 1 odnesti kuverto domov, ali pa jo dati celo drugemu. Opozarjamo podjetje na lo in prosimo, da se delavstvu da svobodna volitev ter da se posebno mlajše delavke zaščitijo pred raznimi petelini. Delavstvo opozarjamo, da jc volitev svobodna, naznanite nam vsako nasilje in preskrbeli bomo, dn s<> tudi razni mojstri : pouče o zakonu. Tovarno na Polzeli opozarjamo, da prejete glasovnice takoj razdeli delavstvu. — Prejeli sle jih že v sredo. Upamo da tu ni kaj druzega vmes. Uradnik iz Celja je zadnji čas dostavljal glasovnice osebno. Ker se je pri lem izpustilo precej oseb, predvsem poslov, kateri so med tem premeni I i gospodarja, poživljamo, da se jim dostavijo kuverte na njihov novi naslov! Evcntuelne pritožbe glede postopanja pri volitvah v Savinjski dolini lahko javite tudi osebno na naslov: Franc Turnšek, Polzela. Preskrbelo se bode, da dobijo razni teroristi iu nasilneži plačilo po zaslužen,ju. Istotam pa lahko tudi oddajate kuverte za J. S. Z. S tem si prihranile poštnino, PAročili so se zadnji čas: G. Vinko Šerhek organist z gdč. Marijo Karber in g. Anton Kač iz Št. Pavla z gdč. Anico Jošove iz znane rodo-vine Jošovcove iz LociČe. Pod ero »scljačke« vlade. Na občinski deski na Polzeli je nabitih 18 oklieev prisilne dražbe vsled neplačanih davkov! Družbeni oklici sicer niso zadnji čas nič novega, toda kar trinajst naenkrat, je tudi za naše, vsega vajene živce precej. Kakor se vidi je tudi v Celju davčno oblastvo jalco pridno in g tovo dela samo veselje g. finančnemu delegatu v Ljubljani. V Braslovčah so se zadnje dni siepli fantje m eden je dobil pri tem smrtno nevarno rano na vratu. Kedaj bo konec surovosti pri nas? Stariši, mladino v katoliška društva, dovolj je že podivjanosti! Orehovka pri Št. Zemelis. Poroki. 18. t. m. sta bila poročena v naši podružnični cerkvi dva para: Jernej Zupančič, mizar in posestnik, v Mirni peči, s lvarolino Novak, hčerjo tukajšnjega trgovca in gostilničarja Josipa Novak, ter Janez Kovačič, posestnik, s Terezijo Šiško, prcvžitkarico iz Tolstega vrha. Ginljiv je fcil prizor, ko se jc od neveste Karoline Novak kot Marijine hčere poslovila v imenu Marijine družbe njena prijateljica Tončka Jakšc. Letošnja zima. Snega imamo skoro za meter visoko; smo se vse prezgodaj veselili rane spomladi po hudem mrazu. Bati sc je, da se ne bi uresničil pregovor: Božič za steno — Velika noč za pečjo. V enem oziru pa smo lahko s snegom zadovoljni; imamo krasen saninec in najlepšo priliko, da se z ma'im trudom preskrbimo z drvami z gorž. Tudi pred sedaj tako pogostimi požari smo kolikor toliko zavarovani. Požar. Imamo zopet zabeležiti v naši bližini nov skrivnosten slučaj požara. V noči od 30. na 31. decembra je pogorelo gospodarsko poslopje Miklavža Bratkoviča v Stražniku pri Pleterjih. Požar je do danes neoojasnjcn, kakor že mnogo prejšnjih v naši okolici. Smrt. 20. t. m. smo pokonali mladeniča Antena Kovačič iz Bičcvja. LTmrl jc za za-vratno boleznijo, stišico. po mukapolncm trpljenju. Pohvalno omeniti moramo pri tem pogrebu vzorno obnašanje fantov-nosačev. Vsi čitajoči iz molitver.ika tekom cele sv. maše, stoječi strumno na pozor, bili so vsem navzočim za zgled, kakor se je vesti pred svojim Bogom. Čast takim fantom! w a — ■> ^ Ji & Občni zbor čevljarske zadruga v Tržiču se je vršil dne 10. januarja t. 1., ob devetih dopoldne. Navzočih jc bilo čez 100 članov. Predsednik g. Papov pozdravi navzoče ter poda kratko poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu, kar je 2 odobravanjem bilo soglasno sprejeto. Po poročilu tajnika St. Demšarja jc imela zadruga v pretečenem letu vpisanih 27 vajencev, oproščenih 24, obrtno dovoljenje je dobilo 11, rednih sej je imela zadruga 12 in 6 izrednih. — Blagajnik M. Stcg-nar poroča, da je imela zadruga skupnega prometa 8553 Din 70 p. Predlaga tudi, naj se pristopnina za mojstra poviša od 200 Din na 250 Din, kar se sprejme, — O skladu podporne bolniške blagajne poroča predsednik Jakob Kralj, da izredno dobro deluje in želi, naj pristopi še več članov, za katere je namenjena dobra podpora v slučaju bolezni in onemoglosti. — Sklenilo in odobrilo se je dosedanje delo odbora. ~k Veselo razpoloženje jc med mladino, ker jc snega toliko, da lahko tekmujejo v drsanju. Tudi smučarjem iz drugih krajev bi ne bilo žal, ako bi posetili naše kraje. Društvo sv. Jožefa je uprizorilo prav zabavno igro Matijčck se ženi«. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Igra se ponovi v nedeljo, dne 24. . m., ob 4. uri popoldne. Občinstvo sc uljudno vabi. Sneg. V praznikih smo imeli v naš: dolini prav spomladno vreme. Splošno se je govorilo: Božič zelen, Velika noč snežena. Sedaj pa imamo zopet dosti snega, ki bo po prerokovanju starih ljudi najbrže dolgo obležal. Zopet so vozniki veseli, ker je izboren saninec. Tem trpinom je privoščiti, da jim je nekoliko trud olajšan. Saj jc čez leto pri teh slabih cestah trpela živina in ljudje. Tatvina. Prejšnji teden so bili v Ribnici meueni tatovi, ki so tr. Lovšinu iz »Gase- raz-Mii štiri panie čebel. Med so pobrali, čebele pa razmetali po tleh. Na sumu so ciganje, ker so se naslednji dan klatili v Otavcah Plesne veselice. V Ribnici se ta predpust živahno prirejajo plesne veselice. Ze so vse nedelje določene, kje se bodo vrtili. Tak ples Je priredila zadnjo nedeljo godba »Iskra« pri Ceneta. Do zjutraj so se nekateri tako vrtili, da so bili še čez dan vrtoglavi. Pa tarnamo, da ni denarja! Nekaj »isker« se je zjutraj ustavilo pri Gregorju, ker ima dober čaj. V gostilni je bila mirna družba dveh gospodov in ene dame, seveda tudi iz veselice. Fantje so začeli to družbo izzivati in kmalu so se .-'iskre; vnele. Močan gospod pograbi eno iskro za vrat in potlači na fla. Gospa gre pomagat močnemu gospodu. Nato se vstijejo So droge Mskrcc in bila je živa kopa na tleh. Pravijo, ko bi ne bil Ul-čariev lila doc razdvojil, bi se bila la živa i-t:: dolgo iskrila po mokrem podu. K sreči pa so se takrat saje vnele pri KramarCkovi v Gasi, pa fce je v6e poravnalo, ko so šle »iskre* saje gasit. netilke. Pogreb blago žene. V sredo Rvečor so se naenkrat oglasili žalostno zvonovi v številnih cerkvah naša župnije in nam sporočili nenadno smrt blage matere in dobre gospodinje Ane Ne ni a nič iz Žlebeja. Zjutraj je vstal« zdrava, ob csmili jo je zadela srčna kap, ki jo i je pustila v nezavesti do štirih popoldne, ko je za vedno, komaj 39 letna, zalisnila svoje oči. Pokojna Je bila dobra soproga bivšega narodnega poslanca in župana Jožefa Nenianiča in poznana mnogoterim. Kolikim gostom je postregla, kako je znala skrbeti, da ni nihče odšel od hiše, ne da bi čutil njene požrtvovalne prijaznosti! O priljubljenosti pokojne je govoril pogreb, ki se je vršil v petek dopoldne ob velikanski udeležbi. Vodil ga je g. prior V. Učalc ob asistenci 4 duhovnikov in nepregledne vrste raznih zaStopov in znancev so spremljale blago gospo k zadnjemu počitku. Novi orlovski prapor iz Metlike si je za to priliko nadel prvikrat žalni trak in s spremstvom r,o fantje pokazali' hvaležnost za vedno naklonjenost pokojne. f5» irej&iis!arrje OBČINSKE ZADEVE. Velika občina Murska Sobota je dobila korifenr' lanskega-1elu novega gerenta in novi sosvet. Od obeh si občani mnogo obetajo. Izgleda, da dobre volje in zmožnosti ne manjka ne enemn ne drugemu. Gerent g. Joško B e n -k o je znan kot praktičen, delaven in enegi-čen mož, ki bo gotovo tudi v občini pokazal, kaj zna. V občinski hiši že dela red. Akcija, da dobi prestolica Prekmurja končno električno razsvetljavo, in to pod najugodnejšimi pogoji, se energično nadaljuje. Izgleda, da bomo prihodnjo zimo že pogrešali neprijetne petrolejke in plinove svetiljke. Napeljava elektrike bo sicer stala prccej denarja, vendar je vodstvo občine že poprej, zlasti pa v zadnjem času, skrbelo tudi za lo in bo brez clvonia storilo ?e več korakov, da se prihrani čimveč sredstev na način, dr. obrani tega niti čutili ne bodo. To je po našem mnenju tudi v marsičem mogoče. Pobiranje občinskih doklad za alkoholne pijače po iinančnih organih n. pr. stane občino letno 18.000 do 20.000 Din. Ta posel bi lahko brez posebnega truda opravili itak premalo zaposleni občinski nastavljenci. Občina pristopi k peštnemu čekovnemu uradu in vsak prijavitelj alkoholnih pijač dobi na občini že izpolnjeno poštno položnico, s katero plača na pošti doklado. Na ta način bi bila tudi kontrola boljša, ker bi jo imela občina in finanea. Da ima občina poleg ostalih nastavljeneev še posebnega drago plačanega blagajnika, je povsem nepotrebno in tisti tisočaki bi lahko ostali za druge namene. Plačila naj bi se kolikor mogoče vršila potom poštno-čekovnega prometa s položnicami in s pomočjo v občinski pisarni stalno nastavljenih uslužbencev. Za kon trolo pa se bo gotovo rad poleg gerenta žrtvoval brezplačno še la ali oni sosvetnik tedensko enkrat ali dvakrat po eno uro, saj promet ni tako velik. Ravnotako bo manj godrnanja med občani, če se prenese izdajanje živinskih potnih listov ua stalne nameščence v občinsko pisarno in pridejo vse takse za izdajanje samo v Občinsko blagajno v prid vseh občanov. Tudi bo za vse ugodnejše, če bodo dobili živinske potne liste sredi mesta med uradnimi urami in vedeli, kdaj jih lahko dobe..Tudi prepis lastnika (koncesijoniranje) naj bi prevzeli stalni občinski uslužbenci in pobirali takso za občinsko blagajno. Pristojbina za živinske potno liste kakor tud; za druge občinske posle naj bodo vsakemu razvidne v občinski pisarni. Na ta način bi občina pridobila težke tisočake, ki se sedaj porazgube. Pretirana klavniška pristojbina naj bi se primerno znižala, kontrola klanja po dvoriščih in gnojiščih nekaterih kramarjev pa poostrila in občinska blagajna bo zopet na bolj?em. Da bi si nekateri člani za mala poia izplačevali ministrske dnevni/e. se ne sme zgoditi S takimi in enakimi »malenkostmi« tii se dobilo precej sredstev za dru-e potrebe, /lasti za razsvetljavo, Napeljavo telefona v občinsko pisarno vsi razumni pozdravljajo, ker se bo prihranilo mnogo časa in podplatov. Moderno poslovanje pisarne, kakor je potrebno v centrali Prekmurja, zahteva nujno pisalni stroj z izurjeno strojepisno močjo, da siredo razni zapisniki, por čila. odioki itd. hitro v lepi in lični obliki naprej. Čujemo, da se novi gerent tudi zolo zanima za omiljenje akutne stanovanjske krize v Murski Soboti in pa za ceslc; o tem pa drugič več. * ?• * šolstvo. Ra-pisana učiteljska nie&tn: V okraju Murska Sobola so razpisana naslednja stalna učna mesta: 1. na štirira-redni državni osnovni šoli v K uzd obla« ju eno učnj mesto za učiteljico; 2. na trira'.redni evangeličanski osnovni šoli v Puconcih eno u^no mesto za učiteljico; na trirazredni državni osnovni šoli v Z e n a v 1 j i mesto šolskega upravitelja. Termin za vlaganje prečenj v treh predpisanih izvodih pri pristojnih šolskih upraviteljstvih je določen dt dne 5. februarja, pri prosvetnem oddelku velikega župana v Mariboru pa morajo bili najkasneje lo 10. februarja t. I. Kdni bodo te prošnje t rešene, o tem bi Mlo iluzomo razpravljati, ker se te stvari rešujejo zelo počasi. Imenovanja n. pr. za službena mesta, razpisana pred kakimi tremi meseci za šole v Dokle-žovju, Gederovclh in drugod, še danes niso izvršena in mislimo, da bodo na nova razpisana mesta konipetenti mornli tudi biti potrpežljivi. PcJpbrft za Škodo po toči. Na intervenci-j jo gosp. poslanca Klekla je ministrstvo za kmetijstvo nakazalo 10.000 Din podpore, katera 'se je razdelila med po toči najbolj prizadete občih Dol. Leuikva. Novi tednik : Nepujsag« se lepo siri. Je izvrstno urojevan. Vsom se dopade. V 2. številki je lomil kopje za enotno krščansko:soci;ilno stranko brez razlike narodnosti in vere. Ne priporoča samo (niadjarskim narodnostim v Jugoslaviji) naj se je oklenejo, ampak odločno zahteva, da se to mora zgoditi. Če se mu posreči premagati velike začetne financielne težave, bo iiiiel bodočnost. Przmor&ko Zaradi narodne pesmi pred sodiščem. Te dni se je vršila v Trstu zaključna razprava proti dvemu hrvatskima kmetoma iz Kringe v Istri, ki ju je bil sicilijanaki kondukter ovadil, da sta pela v vlaku iredoptistične slovanske pesmi. Kmeta sta dokazovala, da sla pela čisto nedolžne narodne pesmi, a sodišče je bolj verjelo sicilijanskemu kondukterju, ki sploh ne razume nobene slovanske besede. Kmeta i!a bila v prvi instanci obsojena vsak na šest mesecev zapora in 250 lir globe; to razsodbo je sedaj prizivno sodišče potrdilo. Kaj bi rekli Italijani, če bi se kakemu njihovemu rojaku v Jugoslaviji tako zgodilo? Smrtna kosa. V Gorici je umrla ga Franja Draščik, soproga pekovskega mojstra g. K. Draščlka na Kornu. — V tržaški bolnici je umrl g. Štefan Šiškovič, dolgoletni liadučitelj v Herpeljah in brat nedavno umrlega K. Šiško-viča iz Črnega kal a. Težko slovo. Dno 19. januarja so zapustili koprski samostan hrvatski, odnosno slovenski oo. frančiškani in se odselili v Jugoslavijo. Lani so bili dobili odlok, da zapuste Italijo tekom enega leta. Rok je sedaj potekel in treba jer bilo iti. Da je bilo slovo težko, je umevno. Saj so oo. frančiškani slovanske narodnosti živeli in delali v Kopru nepretrgoma celih 500 let. Ljudstvo, ki je z vseh bližnjih in daljnih istrskih hribov redno prihajalo v Koper po opravkih, je imelo v njih svoje dobre prijatelje in dušne svetovavce. Pri njih so kmetski ljudje kakor v misijonu vedno mogli opraviti svoje verske dolžnosti. Sedaj bo postalo pusto in prazno tudi v tem samo&tanu in cerkvi. s»j se naselijo tu trdi italijanski redovniki, ki ljudstva ne bodo razumeli, ne ljudstvo njih. Smrt italijanskega učenjaka. V Paviji je umrl znameniti patolog prof. Camillo Golgi, ki je dobil za svoja znanstvena odkritja poleg mnogih drugih mednarodnih priznanj tudi No- j blovo nagrado (leta 1906). Iz Edinosiine« jubilejne številke. Zadnji »Pučki Prijatelj« se peča v par daljših noticah z »Edinostino« jubilejno številko. Predvsem ugotavlja, da je »Edinost« v svojih spominskih člankih o narodni borbi popoluoma prezrla dr. Matico Lnginjo, ki ga nikjer ne omenja niti z besedo. In vendar je obče znano, da je bil ravno dr. Laginja najmočnejši steber narodne borbe v Istri. Laginja je vse svoje življenje po-svelil istrskemu ljudstvu, kmetje so ga sploh imenovali svojega očeta in bi bili šli zanj v ogenj. Nič manj priljubljen in spoštovan ni bil dr. Laginja med Slovenci, saj je bil po svojem značaju eden najplemenitejših, najpožrfvoval-nejših narodnih mož. Kljub temu v »Edinosti-ni« jubilejni številki ni našel omembe. Že to je izredno značilno. Še bolj izrazito se vidi pravega duha »Edinost!« v tem, da je v Svoji jubilejni številki dovolila napadati pokojnega biskupa Mahniča iu župnika Grašiča. In sicer je to delo opravil — dr. Zuccon (Cukon) ki je sicer italijanski državljan, pa je prepustil islr-; sko rajo njeni grenki usodi in si poiskal ugodnejšega roložaja v Jugoslaviji. Tako piše »P. i P.« Mi bi dodali le še to, da je prinesla I »Edinost« med čestitkami k 50 letnici na pr-! vem mestu dr. Zerjavovo, pa >Julrovo< in po I vrsti Kramerjevo itd. Seveda je to popolnoma v redu in prov. Re"i hočemo le. da je »Edinost« liberalen list iu da bi bilo lepo, če bi »Edinost iega tudi sicer ne tajila. S£S ! Pri Sp. Sv. Kungoti je imel poslanec Ž e -ho t v nedeljo 17. januarja dobrouspelo zbo-rovmje Radičevi volivci se Radiču izneverjajo na celi črti. Poslanec Strcin jc imel v zadnjem času več zelo dobro obiskanih shodov. Dne 27. decembra 1925 v Vodicrh, 6. januarja 1926 delavski- shod v Komendi, 10. januarja ob 7. uri v Smrrtncm v Tuhinjski delini, cb 11. uri v Z.^or. Tuhinju, popoldne istega dne pa na Se-lih pri Kamniku. Dne 17. janurrja je bi! sb.od zjutraj v Podgorici, ob 11. uri pa v Krašnji Ljudstvo jc kljub neznosnemu dpvčncmti vijaku in skrajno slobim gospodarskim razmeram trdno dločeno vztrajali in sc čim dalje bolj okk-na SLS. Vsepovsod so volivci brez naj-mahjSejfa ugovora Izrabili popolne zaunnnje Jugos'ovanskcmu klubu in njega načelniku dr Korošcu. SNEŽNI ZAMETI V LJKI. Zagreb, 23. jan. (Izv.) Liška železnica je zopet zaprta, Dasi snežni plugi delajo neprestano, vendar je proga tako zasnežena, da je promet nemogoč. Viharji so nanesli na progo Čez 2 m snega. Več lokomotiv je v snegu obstalo in zamrznilo. POTRES V BREŽICAH. Brežico, 23. jan. (Izv.) V okolici Brežic j« prebivalstvo čutilo sinoči ob 9.45 več slabeiših potresnih sunkov. Potres se je čutil tudi v Čatežu in Samoboru. Med prebivalstvom je veliko razburjenje, ker je ta okoliš znan kot vul-kauski. Potres ni napravil nobene škode. ŽELEZNIŠKA NEZGODA V SEVNICI. Zagreb, 23. jan. (Izv.) Pri postaji Sevnicte je nekaj vagonov skočilo s tira. Vlak je imel dve uri zamude. Več vagonov je poškodovanih Spor med Rusijo in Kitajsko. Orel " Orlovski odsek v Križali pri Tržiča ponovi rfnnes ob treh jiopoldne viteško dramo v polih dejanjih . Roza Jelodvorska«. Ker je igra polna ganljivih prizorov, naj nihče v bližini ne zamudi te prilike. Vsi okoličani iskreno vabljeni. Scntpoterskn orlovska srenja v LJubljani priredi s sodelovanjem orlišklh krožkov telovadno akademijo dne 2. februarja 1926 (na svečnico) ob 8. uri zvečer v društveni dvorani v Mostah % za-u mivim sporedom. Vjjudno vabljeni. Vstopnice se dobijo od pondeljka dise Januarja do 1. februarja pri br. Oradišku v Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. 1. nadstr.. dne 2. februarja pa od 10. do 12. ure in od 2. do 8. ure zvečer v Društvenem domu v Mostah. Spori JUBILEJNE DRSALNE TEKME SK ILIRIJE, Kot uvodne prireditve v jubilejno leto 15letnega obstoja SK Ilirije so se priCele včeraj popoldne na drsališču Ilirije tekme v umetnem drsanju. Absolvirale so se predtekme ju-niorjev in druge skupine seniorjev. Udeležba tekmovalcev je bila žal maloštevilna; ker {e ta prekrasna športna panoga izven Ljubljane pač še slabo razvita, oziroma se nesmotreno neguje, je izostala v teh dveh kategorijah 20-nanja konkurenca. Izredno ugoden vtis so napravili včeraj juniorji, ki so z gotovostjo in cleganco obvladovali razpisane nelahke like. Druga seniorska skupina v splošnem ni bil« tako sigurna razpisanega programa. Najugerh nejšo klasifikacijo med juniorji ima doslej Avw čin (SK Ilirija), med seniorji Betetto (SK Ilirija), vendar se lahko pozicija v danalnjem nadaljevanju tekem še popolnoma spremeni. Natančnejše poročilo prinesemo po danaSnJih tekmah. — Danes popoldne se absolvira važnejši in zanimivejši program. Ob 9. url nastopijo dame k obveznim likom, ob 10. url prva skupina seniorjev k obveznim likoni za prehodno darilo dr. G. Fuchsa. Najlepttj točk« tekmovanja predstavlja prosto drsanje, ki prične približno ob 11. url ob sprcmljevanjn godbe ZJZ. Izven tekem sledi produkcija bivšega svetovnega mojstra dr. Gilberta Fuchsa ter dvojice gdč UrbančičeVa (SK Ilirija) — g. P. Švab (SK Celje). — Drsališče je dobilo sinoči okusno dekoracijo. V uvaževanje publiki se opozarja, da je večji drsalni prostor danes dopoldne za čas tekme zaprt za Jiršo publiko. Pač pa se vrši od 15. do 17. ure splošno dostopen promenadni koncert. • t * SK Ilirije nogometni trening v torek, 2» t. m., ob 18.15 v jahalnici. Polnoštevilna udeležba obvezna! — Načelnik. Tinristma. Bohinjska Bistrica, 28. jan. ob 7 zjutraj: vre-me jasno, -10» C, snega 80 cm, za zimski šport ugodno. 1 Kranjska gora, 23. jan. ob 7 zjutraj: —14» C, barometer se dviga, brez oblakov, pršič, suh sneg 10 cm. saninec ugoden. Članom Pogrebnega društva Marijine bratovščine sporoča vodstvo, da Je občni zbor, ki se ,:e vršil dne 17. januarja 1926, sklenil, da znaša letni prispevek za tekoče leto 00 Din za vsakega dara in 1 Din za novo člansko knjižico. Članarina se bode pobirala v nedeljo dne 31. januarja in na isvecnfco one 2. februarja od 9. do 12. ure dopol-dne n od 2. do 5. ure popoldne v društveni pisar-m, Hrenova ulica 6 (dvoriščna zgradba). Član} se vabijo, da po možnosti ta dva dneva poravnajo svojo obveznost napram društvu. Novi člani se sprejemajo istotam. Uradne ure so razven navedenih dveh dnevov v mesecu januarju in februarju vsako nedeljo od 2. do 4. ure popoldne, nadalje pa vsako prvo nedeljo v mesecu. Razven teh dnevov se lahko oddado knjižice in članarina društvom napovedovalki, ki stanuje v isti hiši in se kasneje istotam dvignejo knjižice 9 potrdilom vplačanega zneska. Isti občni zbor je napravil tudi sledeče sklepe: Ako ni poravnan članski letni prispevek ob času članove smrti in je že potekel rok za poravnavo prispevka gl. § 7 društvenih pravil, dru.-tvo ne oskrbi pogreba in preostalim tudi ne izplača od obenega zbora določenega zneska gl. S ■> pravil Vsi od iimiloga člana vplačani zneski pripadajo V takem slučaju v korist drušlva. Za umrlega Mana, kateremu društvo ne oskrbi pogreba, se mora predložiti članska knjižica v svr-lio izplačila, katerega jo določil občni zbor dru-slvn za take slučaje lokom pol lota od dneva smrti dana. Ako se Planin knjižica ne predloži v na-znrčenem roku. ni dolžno društvo preostalim iz-vršiij izplačila. Vse zvišane pogrebne stroške od onih, kolikor znašajo isti iz ljubljanskegn Domeri-ja na pokopališče Sv. Križ, morajo poravnati dn»-stvu preostali po umrlem članu pred vrsltvijo pogreba, sicer so Isti izplača gl. § 5 društvenih pravil od občnega zbora določeni znesek. Ako pre-oslnli po um!cm članu ne reflektirajo na posamezne dajatve (krsta, sveče alf slično), katero nudi drušivo svojim umrlim članom, ne povrne isto ni-kakeffa zneska ako ».! preostali nabavijo navedene predmete sami drugod. Članski prispevki morajo biti ^poravnani v prvi polovici Icla, ker sicer iziTU-b! član pravico do dajatev, i.-»i»ro nudi drušivo svojim članom. — Vodstva Pismo iz Amerike. Lemont, ob novem letu 102G. Kaj že pravi pravljica o Ameriki, ali kakor se še drugače imenuje Koromandija? To-le pravi: Koromandija je srečna dežela za deveto goro in tretjo vodo. Šarkeljni in medeni kolači služijo Koromandiji za opeko pri postavljanju hiš. Zrak je poln vonjav, kaj bi ne bil? Pečeni golobi plavajo po njeni sem in tja in to venomer, pa hrepenijo v neodo-Ijivein hrepenenju in pričakovanju, kdaj, kdaj bodo že zdrhteli v večno združenje s človekom ... Vile povodkinje in vile pogorkinje te razveseljujejo s svojim prečudežniin petjem, * svojo dražestjo, s svojo lepoto itd. Prav taka je koromandija — Amerika, Kakor pripoveduje pravljica. Lesene so nam hišice, časih še dehte po gozdu... Iu to po vsej Ameriki od severne Kanade do zadnjih južnih pokrajin. Šele v novejšem času je po mestih zabranjeno hiše tesati, da se omeji nevarnost ognja. — Zdaj boste tudi vi razumeli, kar suib tako pogosto slišali Evropci, da v Ameriki hiše kar prestavljajo in prenašajo iz kraja v kraj. (Nebotičniki seve tudi preje niso bili leseni, se razume.) Pa ni treba mislili, da so te hišice pod kritiko, povem vam, da so desetkrat lepše iu lagodnejše, ko vaše zidane v starem kraju. Okusne so nad vse, po teh hišicah ločiš ravno okus in kulturo posameznih narodnosti. Zakaj vsak narod ima v mestu svoje posebne distrikte, vsaj v Čikagi je tako. Centrum Čikage obstoja iz samih orjaških nebotičnikov — milijonarskih stavb —, državnih poslopij, okolica, ki je večja od Kranjske, pa iz teh malih distriktov. — Vozil sem se po teh distriktih (peš v Čikagi tako ne moreš nikamor ali pa tvegaš življenje), pa sem bil v resnici očaran; samo zelenje vsepovsod, sami nasadi, hiše, dasi lesene, zgle-;lajo kot najlepše vile, vsaka ima svoj »por-tič« aH kakor pravimo pri nas verando. Zlasti Cehi se med Slovani odlikujejo. Tako-le spoznaš narodnosti: kjer je veliko otrok na cesti, lam so Poljaki doma, kjer je mnogo perila, Japonci, kjer je mnogo trgovin, Čehi, kjer je nmogo salonov — to so nekdanje gostilne — pa Jugoslovani. Najbolj umazane so kolonije Nigrov. Nigri po večini ne poznajo nobene snažnosti. po večini, pravim, kajti najdeš tudi oigre-milijonarje, ki si vse mogoče privoščijo. Mehikanci in Italijani se drže lx>lj industrijskih okrajev. V industrijskem okraju leži tu-di naša slovenska fara sv. Štefana. ,Te še kolikor toliko lep ta del, samo ko bi no bilo nesrečnih pleskarjev. — Tovarne nam sproti pleskajo hiše s sajami in dimom; če bi skrbno ne zapirali oken, bi nam še od znotraj po-pleskali domove, tako vsiljivi so. Sobe tam ne moreš do dobra prezračiti, pa napravi, kar hoceŠ. Odpri okno, pa boš imel vse cigare čikaških tovarn v sobi: kube, portorike, vir-žinke in ne vem, katero še vse. Zato je treba v Čigagi skleniti zavezo s svojim nosom kakor je sklenil Job zavezo s svojimi očmi. Po zimi prižigajo pri belem dnevu luči radi pregoste- j dima. Notranje stene naših hišic — nekaj rentimetrov debele lepenke — lepimo z okusno barvanim papirjem. Tako nam zgledajo sobe ko salončki. Najrazličnejši ptički nam prepevajo s sten, zvezde migljajo izpod stropa in rože nam nazdravljajo. Evropcu se zato strašno čudno zdi, sam konfort vsepovsod; ko sliši in zve, kako praktičen je človek v Ameriki, ee pa smeji priprostosti in znajdlji-vosti njegovi. Taka so nam stanovanja v Kovom and HI. Zdaj pa naprej 1 Tudi zrak nam je poln vonjav, kakor pravi pravljica. Milijon osebnih in tovornih avtomobilov napuha toliko gazo-lina na ceste, da se zlasti nam evropskim zelencem — greenhornom — nos in želodci: obračata. Po večnem združenju pa hrepene ti golobi ravno tako kot oni v pravljici. V enem mesecu je po vsej Ameriki gotovo nad 500 smrtnih nesreč (avtomobilskih seveda, ne štejem pobojev in umorov, ki jih ni veliko manj). Tudi vile, kratkokrilke nam plešejo po restah, s pristriženimi lasmi, nage kakor one povodkinje v pravljici, pa od ušes do ušes, od čela do zadnjega podbradka pofarbane. Čudežni tički, ki nam pojo in lajšajo težave življenja — težave so tudi v Koromandiji — so pa cestne železnice in lokomotive, ki neprenehoma mukajo in tulijo, kakor mukajo in tulijo pri nas krave, kadar so lačne. Ali ni srečna dežela Koromandija tu za deveto goro in tretjo vodo, Torej železnica. Kdor je enkrat sedel na ameriškem vlaku, ve, da je demokracija v praksi. Prvič ni razlike v razredih, samo en razred pri vseh kompauijah, potem ta noble-sa, ta komforut v vagonih; nobenih saj nikjer, nobenih čilcov, plunkov in sl čnih dokazov evropske kulture. Tudi ne ekstra-kupe-jev, razen družinskih oddelkov. Če pride kaka družina v celoti na vlak, plača par tolarjev več in dobi svoj oddelek. Drugače pa ni razlike med Rockefcllerjem in zadnjim njegovim delavcem, ne med predsednikom Unije, pa med menoj, do vratu zelenim Green-liornoin. /'a kadivce je v vsakem vagonu poseben ralonček s šestimi fotelji (mirabile dietu, še bolj mirabile visu). Človek se kar po dolgem lahko zlekne po njih, pa si zapuši riinreto in si lahko misli, da je predsednik linije- ali pa \Villi v svoji nekdanji gloriji. •ile/.i v osebnem salonu so nadvse pripravni. premikaš jih lahko na vse načine; če ti niso d dopade, so obrneš k njemu, če ne, mu obrni hrbet in kmalu ti bo t trd i on obrnil hrbet, razeu če se mu tvoj zdel velezanimiv. Spalni vozovi imajo vsak svojega postrežčka-zamorca, ki skrbi za snago na vozovih, snaži potnikom čevlje in pa obleko, za napiUiino seveda, kajti brez nje tudi v Koromandiji ni nič. — Vlaki so sami ekspresjii, osebnih ni, obstoji le pri večjih postajah; če si namenjen na kako manjšo, moraš po cestni železnici naprej. S cestnimi železnicami je vsa Amerika na gosto preprežena, tudi po vaseh jih dobiš. Amerikar.ci se strašno smejijo, ko jim pravim, koliko tramvajev imamo v Sloveniji. Vlaki in te železnice strašno grdo tulijo, da opozore ljudi, zakaj čuvajnic in pregraj tu nič ne poznajo, vlak se kar naenkrat pokaže v sredi mesta, kjer jo najhujši promet. Zdaj si pa misli, kaka zmešnjava bi nastala, če bi vlak sploh neprenehoma ne tulil. Evropska piščalka bi nič ne izdala flegmatičnim ušesom Amerikanca. Poleg tega ima vsaka lokomotiva še poseben zvonec, ki neprenehoma zvoni, nekako tako zvoni kot pri nas mrliški zvonec, saj je tudi premnogim, ki hodijo po cestah, mrliški zvonec. Lažejo pa Evropejci, ko pravijo, da nisi varen svojega življenja na ameriških vlakih samih. Bolj varen kot na naših, četudi drvi ko vihra. Kar veselje je, gledati vlak, mogočen, velik, ki hiti, da je je kaj. S tem vlakom preclirjaš lahko vso Ameriko od Kanade do Newjorka v 48 urah. Ko bi ne bile vlade v Evropi tako nazadnjaške, bi dale železnice v privatno oskrbo. Tukaj ena kompa-nija tekmuje z drugo, kako bi boljše postregla potnikom. Če povem še to, da ima duhovnik na vseh progah polovično vožnjo, na nekaterih samo četrliusko, pa ne za to, ker jc državni uradnik, ali kaj sličnejj«. temveč samo ho-noris causa, sem povedal dovolj o amerikan-skih železnicah. Še nekaj, kar je velikega pomena za nas Evropce: bolh ni na vlaku. Bolh sploh po celi Ameriki ni. Ne vem ali ni klima zanje, baje že vse v evropskih obmorskih lukah pocrkajo, ali se pa l>oje Amerikancev, ki so toliko napredni, da bi n;:čli tinkturo zanje, ki je Evropec na noben način ne more znfcjli, dasi je »brihten« za deset Amerikancev. Nekateri ameriški učenjaki nosijo bolhe čez morje v posebnih škatljah za šolske kabinete, kakor nosijo Evropci gorile iz azijskih otokov v stari kraj. Za enkrat naj bo zadosti. Naznanila Dve predavanji v Rokndolskom domn. Danes oh 5. uri popoldne bo predaval v dvorani Rokodelskega doma msgr. Viktor Sleska o dogodkih iz življenja mladega mučenca sv. Tarciziju. Predavanje nam fco predočilo vnemo prvih kristjanov za sv. vero in posebno za sv. evliaristijo in bo toliko bolj zanimivo, ker bomo posamezne dogodke videli v skioptičnih slikah. — V pondeljek 25. januarja ob 8 zvečer bo govoril oravni izvedenec o obrtnem delavskem pravu. Vstop k obojnemu predavanju je prost. Kalni, društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane, mojstre in pomočnike, da se udeleže pogreba blagopoko.fnega častnega člana in dobrotnika g. Pelrn 1'trca, pekovskega mojstra. Pogreb bode danes ob šliriii popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 11, na pokopališče 1; Sv. Križu. ZbiraliSče članov je ob pol Štirih v Rokodelskem domu Sestanek in di«kusiiski večer društva »Treznosti« v Ljubljani s;' vrši v torek dn<> 2f>. januarja 1026 ob 18. uri (0. uri zvečer) v higienski točilnici na vele-ejmu. Tema: »Ženska v boju proti alkoholizmu?. Diskusijo vodi br. Puhar. Ostali dnevni red: 1. Poročila iz Ormoža in Maribora. 2. Skupščina oblastnega Saveza STM za Slovenijo. 3. Naše akcije. 4. UVentiialia. — Odbor. Zveza uradnic in trgovvkih nastavljenk vpri-zori dr.nes v novi dvorani Mladinskega doma ob pol petih dve veseloigri: »Pri rdečem volu- in Njen ideal'. Vljudno vabimo. Pozor! P. t. tvrdke in slamo občinstvo se tem potom obveščajo, da je bilo I. splošno podporno društvo uradnih slug dno 17. januarja ob 3.47 popoldne razpuščeno in nima nobena oseba več pravice 7 a imenovano društvo podpor pobirali. &oiszvetlovanfa Naši« se. je molitvena knjižica v bližini realke. Dobi se v upravi ^Slovenca*. Našla sta se v Ulici Stare Pravde v bližini cerkve sv. Jožefa dva ključa. Kdor jih je izgubil, • jih dobi v upravi »Slovenca:. "Prosvetnu azvessa SOCIALNO PROSVETNA ŠOLA NA JESENICAH. Krščansko socialno delavstvo na Jesenicah si je postavilo za cilj svojega gibanja dvigniti splošno in strokovno izobrazbo svojih članov. V ta namen si je osnovalo ciklus predavanj, ki sc bodo vrš'il:i redno vsako nedeljo in pravnik ob 4 popoldan v župnijski dvorani. Danes fco ob 4 uvodno predavanje iu otvoritev. Ob 5 pa začne g. profesor dr. Capuder s predmetom: Zgodovina socialnih razmer. Pouk je brezplačen, zato se člani vl judno vabijo, da se teh socialno prosvetnih predavanj redno udeležujejo. Jlaskerski tečaj so vrši v nedeljo 31. januarja. Priglase sprejema Prosvetna zveza /a tečaj do 28. januarja. Udeleženci se /.bero ob pol 9. liri v Ljudskem domu. Vsak naj princ jO s seboj šminke, brisačo, zvezek iti svinčnik. Tečaj traja od pol 9.—12. ure in od 2.-6. lire. Prešeren—Slomšek—Krekova proslava se vrši danes popoldan ob 3. uri v društveni dvorani v Dobu. Na sporedu so pevske, dramatične točke in slavnostni govor prof. Dolenca. Častilci naših treh velikanov se prav vljudno vabijo. Ribnica. Prosvetno društvo priredi danes popoldan po večernicah v društvenih prostorih skioptično predavanje: Preganjanje kristjanov v rimski državi. Predava g. Černilec. Rokodelski dom. Danes v nedeljo bo )b 5 popoldan skioptično predavanje o mučeniku sv. Tarciziju. Predava g. msgr. V. Steska. K temu predavanju se prav lepo vabi naša mladina! Broznica. Naše izobraževalno društvo priredi danes po večernicah skioptično predavanje o svetopisemskih očakih in o Egiptovskem Jožefu. Ker je to prvo predavanje te vr«!e, se člani ka' or tudi prijatelji društva vabijo, da sc v obilnem šlevilu udeleže. Dobrepolje. Danes popoldan po večernicah priredi Prosvetno društvo predavanje o Koroški. Številne skioptično si ke bedo kazale lepo Rožno dolino, krasna jezera, slovenske trge in vasi. Loški potok. V nedeljo 24. t. ni. bo po večernicah v Društvenem domu zanimivo p-tir-no predavanje o Devici Orleanski, Juditi in pravlj ca o Rdeči kapici. Cerknica. Prosvetno društvo vabi na ski- optično predavanje o severnem tečaju, ki se med sodobno družbo. Zborovanje se prične ob 3 popoldan z referatom dr. Korošca: Žena in politika. Ob 4 se vrši redni občni zbor Slovensko Krščanske Ženske Zveze, nakar sledi skioptično predavanje dr. Rožmana: Žena v luči katoliške cerkve. Krščanske žene iu dekleta pokažimo z obi'no udeležbo, da se zavedamo kakšne dolžnosti nam nalaga sedanja doba. Kdor rad bero, naj se vpiše v knjižnico Prosvetne zveze. Miklošičeva c. 7. Proti malenkostni odškodnini je na razpolago bogata izbira slovenskih, nemških in hrvatskih knjig. Poslovne ure so vsak delavnik od 9.—12. in xl 14.—18. ure, ob ponedeljkih in petkih do 18. ure. Mohorjani, ki so želijo \pisati v Družbo sv, Mohorja pni Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7., naj storijo lo takoj! Uduina znaša 20 Din. Kot družben dar dobijo udje /a prihodnje leto 4 knjige, za doplačilo pa še 2; na željo se dobijo proti malemu doplačilu knjige tudi vezane. Knjigoveški in knjižničarski tečaj se bo '•ršll na Sveonico 2. februarja t. 1. od 8.—17. ure s presledkom opoldne v prostorih Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 7. Kdor se namerava tečaja udeležiti, naj se priglasi t a k o j. Udeleženci naj prinesejo s seboj kako manjšo nevezano knjigo in močno šivanko. Knjige in revije »MLADOST«. Pravkar je izšla 1. številka letošnje »Mlado-sti'. V novi obleki, ki ji jo je dala umetnica gospa Helena Vurnikova.je posebno očitna. Poganjajoča bršljanova mladiko, polna mladostnega življenja, tolmači listovo ime, glava prve btruni pa nain v živahni skupini treli fantov, zatopljenih v iski en pogovor, prikazuje listov namen in pomene vzgajati in izobraževati fnnln — zlasti slovenskega Orla. — Vsebina je raznolika in zelo zajemljiva. Prva stran nas vabi v H i m na III. me .narodu« tekme katoliških telovadcev (3., 4. in 5. seplemb. t. 1.). Tekem se udeleži ludi Jugoslovanska orlovska zveza. Zato prinaša list izredno lepo sliko svetega očeta Pija XI., ki bo osebno prisostvoval tem tekmam in «o jili že sedaj — nekdaj sam športnik iz srca veseli. Vabilo izzveni v poziv: Bratje! Rini nas čaka, v Rimu pa častna zmaga, ako bomo pripravljeni. — V listu pogrešamo letes dr. Preglja. Tri leta je pisal, zakaj neki se je letos umaknil. Ali jo Slovenske legende konec? Ne, no sme jo biti še kone-.I Da bomo živeli iz nje še v tretjem, četrtem in še katerem delu...! V nadomestilo jo v leposlovnem delu črtica Jožeta Jagodica: Krvava zarja, ki utegne biti zelo zajemljiva in poučna, ker je vzela iz življenja, ki je pretežni večini naročnikov po vseh okoinosiih najbližje. Olokar Janez —star znanec »Mladosti.: — je zavzel kar tri trani s popisom svojega potovanja v Ameriko. Sega v in navihan kakor ie, nas je pripeljal komaj preko Jesenic. Kdaj l«>mo šo v' Ameriki I Menda za Rožiči Dolga bo ie! Jn prav je, veliko bomo iz-vedeli dofloj. V. Kocijančič nas v članku: Le čevlje sodi naj kopilar! uči, naj pametno skrbimo za svoje zdravje. Brat Janez pa piše orlovsko pismu prijatelju Joži: Odkriva mu tajnosti njegovega zorenja iz otroka v moža. Uči ga in mu obljublja, da ga hoče ludi v nadaljnih pismih učiti, kaj naj stori v tej dobi, ko mu polno skrbi pretresa mlado dušo in mu iz globočino nemirnega srca vre sto vprašanj. — Listu, ki je glo.-.ilo Orlovske pod-/.veze, je treba seveda skrbeti, da svoje naročnika stalno obvešča o organizacijskih nalogah in vprašanjih. V tej številki razlaga Svečanov Lojze tistim, ki narobe govore, potrebo članarine v organizaciji. Trdi, da orlovstvo v feni oziru orje ledino in vrši nalogo, ki je tem težja zato, ker druge organizacije še vedno ne uvidijo svoje usodepolne napake, ki je v tem, da ne zahtevajo vsaj primerne članarine od vsakega člana. Nadaljna članka nas obveščata o nnpredovnju akcije za Orlovski stadion v Ljubljani. Stadion bo edini te vrste v naši domovini. Zidanje danes ni več samo načeta ideja, temveč je dejansko toliko napredovala, da se že vidijo ograjni zidovi, ki zapirajo prostor, na katerem se ima Stadion dograditi po načrtih genialnega arhitekta Josipa Plečnika. Zbiralna akcija se je precej obnesla, pomagali pa hoče tudi efektna loterija, katere žrebanje se bo vršilo dne 28. marca t. I. in so srečke zanjo že v obtoku. Ker letos orlovstvo na zimskih fantovskih večerih študira zlasti socialno vprašanje, je v listu kratek tozadeven donesek o Kolpingu in njegovih rokodelskih društvih. — Zastopani so ludi trije pesniki (Jože Pogačnik, p, Krizostom in Leopold Turšič), katerih pesmi so v lista, kakor je »Mladoatc, na mestu. — Na zadnjih sedmih straneh pa so v Tem iu onem: telovadna in sporina poročila (Sv. oče o telovadbi in športu!), dr. Šnrabonove raznoterosti, urednikove ocene novih knjig, dalje zloglasni urednikov rndio(!) iu. kar je letos novo, tolmačev nabiralnik, ki razlaga tuje, neslovenske besede, ki jih je čiindaljebol] polno slovensko časopisje in so neukemu človeku v nemalo zadrego in nadlego. Dopisi sporočajo orlovske novice iz kraja v kraj, urednik Domen pa na zadnji strani razkazuje svoje komedije? nekaterim za -slo, mnogim zares. — Bodi kakorkoli — list napreduje in se usovršuje ter je v svojem 10. letu pokazal življenje krepkega fanta. Zato je tudi goiovo, da organizacija. ki ima tak iisl, ne bo, dokler ga bo imela, nikdar propadla. Iz sebe bo živela in iz tistega, kar ji življenje daje. Zdravo življenje pa raste in kipi iz moči zdravih sokov. Sokov, ki so za Orlov tvo v mladosti in »Mlndosik. — List urejuje Jože Jagodic v Ljubljani izhaja 17. v mesecu in stane za nečlane 30 Din na leto. Naroča se v tipravništvu v Ljubljani, Ljudski dom (pisarna Društvene nabavne zadruge). Naše prirettifve Predavanje o ljubljanski stolniii. Deveti pro« svetni večer (22. januarja) je bil posvečen ljubljanski stolnici, cerkvi, o kaleri je rekel predavatelj msgr. V. Steska, da je poslikana z nnjlen-šimi slikami med vsemi božjimi hrami v Jugosla- P dne 23. januarja 192(5. Krni 1 Cas Boro- meter Tempe-raluro Ke!. vlaga . v x Veler Obiač-nosI Padavine v mm - Lfablfana 7 772-5 — 4-0 89 sev. vzh. va 0 megla 14 770-G — 0-3 68 sev. zah. Vi — 21 770-6 — "0 81 zahod '/< — Mnrihor 7 771-3 Z»greto 7 -6-0 «9 sev. vzh. 0 megla Bclfjrad 7 770-7 -5-0 83 zahod 3i, 0 Sarajevo 7 772-8 - 6-0 89 brezvetr. 4-0 sneg Praga 7 768-7 - 12-0 — sev. zah. v« 0-4 megla popoiaan po veuernicun. ; , nad Kamnikom. Oh priliki našejjh j&JI dne, ki ga priredi Prosvetno dru-leg igre tn petja danes po vfvemi- vrši danes popoldan ;;o večernicah. Sela nad dekliškega štvo bo pele cah tudi zabavno skioptično predavanje: l.i- -.i zika v Indiji Koromandiji. SLOVENSKA KRŠČANSKA ŽIvNSKA ZVEZA. V nedeljo 31. t. m. se vrši v Akademskem domu veliko zborovanje naše žensko zveze. Na to zborovanje vljudno vabimo članice zvene, Krekovo prosveto, Poselsko zvezo. Orllško zvezo, Slomškovo zvezo ild. Skrajni čas je, da zaveje tudi med n' šini ženstvom oni socialno prosvetni duh, ki vlada v številnih naših mladinskih in prosvetnih organizacijah. Skušnja prav zadnjih dni kaže, da se naše ženstvo vs orctnalo zaveda svoicsra visokega poslanstva Ekonomija svetlobe nas uči no kateri način se izkoriščajo v svetlobi se nahajajoče kulturne ni gospodarske sile. Onn kaže, koko se z dobro uporabo svetlobe povečava produkcija, prodajo in 'ijjurnost prometa. 'm O 5 R A M ■iji. Ta zgradba, talso izvrstno zamišljena po svo •em načr.u, izredno akustična, ttelj se je bavil najprej z vprašanjem, kdaj je bila /grajena prva cerkev na tem mestu. Iz več razlogov je odklonil Valvasorjevo mnenje, da so /gradili že leta 7-15. ljubljanski ribiči na tem meri« svetišče svojemu patronu sv Nikolaju; brez ozira na to, dn leta 745. ni še niti Valjhuii, sin Kajtimarov. boja krvavega bojeval za krščansko vero, je Valvasorjeva trditev neverjetna že radi taja, ker v osmem stoletju sv. Nikolaj po naših krajih še ni bil v m; če*čenje tega sve nika se je pričelo pri nas ; proti koncu II stoletja. Prva cerkev sv. Nikola ja to. pj pač ni slala ua tem me--stu pred 12. siolei.j.• m. Ko se je leta 1401. us ano-vita ljubljansk i -'kofiia in je postala cerkev sv. Nikolaja, doslri podrumii-.-i sv. Petra, stolna cerkev ter obenem i'": cerkev za ves obzidani del Ljubljane, je bilo treba prvotno zgradbo razširiti. To drugo stavbo, ki je vsebovala še mnogo delov prvotne zgradbe, e močno poškodoval let i 1000. potres, tako da m j r opustil načrt, stavbo popravljati. ampak -. e i« klenilo sezidati novo stolnico. Sedanjo stolnico • torei tretjo zgradbo na is'em prostoru — so zgradili v letih 1701—1706; zidana kupola in nekateiv ,-like in kipi so iz poznejše dobe. Skioptičnr, slike iso nam pokazale obe prednici sedanje stolnice in njene glavne umetnine, številna udeležba občinstva vseh slojev pri predavanju je pokazala, da je med občinsvo že globoko prodrlo zanimanje za zgodovino in kakovost naših domačih umetnin. Želeti bi bilo da bi taka predavanja posečalo v čim večjem številu zlasti dijaštvo. Dijak se mora itak naučiti predavati. Med našimi predavatelji pa pač malokdo dosega msgr. Stesko po izredno vabljivem načinu, kako aaia podati sleherno snov mikavno za izobražence in za priprostega poslušalca. Ker črpa predavMelj iz bogate zakladnice strokovnega znanja, pridobljenega z neumornim delom desetletij, in iz obširne splošne izobrazbe, odhaja poslušalec od vsakega njegovega predavanja s prijetno zavestjo, da ie bil večer dobro porabljen. Naslednje predavanje bo dne 5. februarja. Predaval bo prof. dr. Fr. Kovač i 5 iz Maribora o celjskih grofih. MEDNARODNA ORGANIZACIJA DUŠEVNIH DELAVCEV. Dne 15. I. ni. so na slovesen način otvorili f Parizu mednarodni institut za duševne delavce ob navzočnosti predsednika republike in zastopnikov vse.' v Parizu zastopanih poslaništev ter drugih odličnih organizacij. 2e 1. 1020. je bila v okviru Zveze narodov' ustanovljena posebna komisija za dučevno vzajemno delo, ki je kmalu uvidela, da rnora imeti za svoje namene poseben organ, s katerim bi mo;;Ia izvesti svoj mnogoličen program, lierriotovo nmstrstvo je lansko leto julija meseca dalo v iu namen primerno vsoto na razpolago z edinim pogojem, da naj bi bil sedež mednarodnega instituta za duševno vzajemno delo stalno v Parizu. Dne 15. t. m. je bil pogoj izpolnjen in s tem je dobil duševni delavec vsakega naroda mednarodno najvišje mesto za smotre vsakega organiziranega duševnega dela. Gotovo jc ta dan ustanovitve mednarodnega instituta za duševno vzajemno delo za vse narode velikega pomena, ker se na ta način ustvarjajo resni kulturni stiki ne le med poedinimi učenji ki in organizacijami duševnih delavcev med posameznimi narodi, nego tudi ustvarjajo zlati mostovi med celimi narodi, ki se po svojih zastopnikih morejo tu svobodno uveljaviti na kulturnem polju veiiko bolj kot pa na konkurenčnem gospodarskem ali političnem polju. Najsi tudi se v bližnji bodočnosti ne 1k) še moglo veliko doseči, to pa je gotovo, da bo z vzajemno pomočjo duševno delo dobilo novo vrednost in višjo ceno ravno po novi organizaciji, ki bo donašala koristi vsem narodom iem večje koristi, čim agilnejši bodo in čim bolj bodo pojmovali njihovi duševni zastopniki svoje naloge. Eno opombo pa bi si dovolili, o kateri smo prepričani, da bi imela lahko velike posledice, če bi se ta nova mednarodna organizacija z vso svojo avtoriteto zavzela zn vse, kar more med poedinimi narodi duševno delo dvigniti na najvišjo stopnjo, kar je možno le tako, če se napravijo vse znanstvene institucijo vseh narodov dostopne — vsem narodom! Danes žal na to ne misli nobena država in malokatera vlada, da treba poleg raznih trgovskih m političnih dogovorov skleniti tudi pogodbe na kulturnem polju. Tako n. pr. nujno potrebujemo vsi brez razlike, da postanejo razne knjižnice, muzeji itd. pod gotovimi mednarodno določenimi pogoji obče dostopni vsakemu duševnemu delavcu kateregakoli naroda. Treba je doseči mednarodno zvezo med temi institucijami pod mednarodno zaščito, tako da bo n. pr. znastvenik lahko dobil knj:go, ki jo potrebuje za malenkostno odškodnino, ako ne že popolnoma brezplačno za gotov termin v roke. Kakor so danes razmere, je znanstveno delo n. pr. pri nas v Jugoslaviji silno otežkočeno, ko so naši znanstveni zavodi silno beraško dotirani in poleg vsega medsebojno skoro nič v stiku ali pa šele v pričetku medsebojnega obrata. O izposojilu knjig i/. Avstrije ali Ogrske danes ni nobenih dogovorov, najmanj pa takih, da bi vzajemno drug drugemu šli brezplačno ali za prav malenkostno odškodnino na roko. Še več, celo države Male an-tanto nimajo med seboj nikake take kulturne medsebojno konvencije, dasi imajo v o j a šk e redne dogovore o vzajemni pomoči! Kako olajšano bi bilo duševnemu delavcu, ki ht v danih povojnih razmerah ne more na leto kupiti niti ene znanstvene knjige, ne da bi denar odtrgal od list svoje družine — če bi mogel dobili za malenkostno plačilo, recimo 1—3 Din znanstveno delo iz knjižnice na Dunaju, v Gradcu, v Budimpešti, Pragi, Parizu. Rimu itd., enako pa tudi znanstvenik v drugi državi, ki bi pristopila k mednarodni kulturni konvenciji vsai tako, kot je iz političnih razlogov pristopila k Zvezi narodov, če se misli na mednarodno gospodarsko zvezo, če se govori in piše o Pan-Evropi, potem je nujno treba zvezali narode na poliu, ki vsem enako donaša kulturne dobrine v toliki meri, kolikor koče vsak narod sini po pridnosti svojih duševnih delavcev. Ali ne bi se dn'o potom mednarodnega instituta za vzniemno duševno delo doseči i to, d'i bi za gotove dragocene rokopise, knjige itd. dobili znanstveniki v roke prepise, fotografije itd. za malenkostno odškodnino? Ali ne bi bilo možno duševno de'o tudi tako omogočiti in podpreti, da bi se za študije v tujini izdale mednarodno veljavne pospbne vozovnice, ki bi za malo ceno »mofmFPe pot v naioddaljeneiše kraje. In tudi to bi se da'o organizirati na temelju reprocitete, da bi vs'tka narodna zveza duševnih delavcev ene države preskrbela najcenejšo in naj-udobnejšo eksistenco znanstveniku članu katerekoli narodne zveze duš°vnih de-1 a vre v v tistem mestu, kamor bi ga vodila njegova Studii s1'a pot. NaVga zastopnikov zlasti mali11 narodov ie, da te stvari sornviio na pravem mestu, v centrali na r?z?ovor in ne j«niaio prei. dokler se ne ^ose-ž°io vsaj mrvi-e pri boCasa Editrice Niccolo Tomma-seo« v Trstu dva zvezka o mgoslovanskem pesništvu z nas'ovom -»Poeti jugoslavi del Rinascimento*. Prvi zvezek je posvečen srbskim pesnikom .lovanu Jovanoviču, Zmaju in Branku Radičeviču. Drugi zvezek je posvečen hrvatskim pesnikom: Prerado-viču, Šenoi, Niemč'ču in Trešič-Pavičiču ter slovenskim: Prešernu, Gregorčiču in Ketteju. Oba zvezka je priredil g. I. Kušar. ki pripravlja še tretji zvezek z naslovom »Poeti Jugoslavi moderni«. S tem bo dobiio italijarsko Pitajoče občinstvo, ki se hoče dobro poučiti o kulturni višini svojih vzhodnih sosedov, prav primerno delo v roke. Gotovo pa bodo s ""g1 i po vseh treh zvezkih zlasti oni, ki se uče italijanski jezik, a jim manjka primerna nuto'ogija za čim boljšo vajo v izražanju v tujem jeziku. G. Kušarja treba po' valiti za trud, da bi zanesel zanimanje za sladki glas naše govorice« med zapad-ne sosede! —a— Murnjomefno fvletiišče v Narodnem domu. Nedelja 21 jan. ob treh in ob 6: SNEGULCICA (dr. 1. Lah), GAŠPER — SLIKAR (Pccci). Slovensko Mnrijonctno gledišče ponovi v nedeljo dne 24. t. m. splošno priljubljeno in vedno uyelo Lahovo lutkovno igro sSnegulčicac tKrka-: na Dvoru je prijavila likvidacijo. Zavarovanje državnih podjetij. Minister za gozdove in rudnike' je sklenil zavarovati vsa podjetja svojega resora proti požaru in nezgodam. Zavarovanje se bo izvedlo na javni licitaciji. Trgovske pogodbe. Iz Belgrada poročajo, da se bodo nadaljevala deloma že začeta pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med našo državo in Anglijo, Francijo ter Češkoslovaško spomladi in poleti v Londonu, ozirome v Parizu in v Pragi. Za ustanovitev francosko-juogoslovanskc trgovske zbornice. V večerni izdaji francoskega gospodarskega dnevnika s L' Information« z dne 15. t. m. piše g. Mato Vučetič, časnikar, da se naj v svrho intenzivnejših trgovskih zve« med Francijo in Jugoslavijo ustanovi v Parizu francosko-jugoslovanska trgovska zbornica s podružnicami v Belgradu iu Zagreb«.. Na ta način bi francoski izvoz dobil bazo za konkurenco Nemčije in Avstrije. . T Licencovanje zasebnih žrcbcev za k 1926 so vrši po sledečem sporedu: 1. okraj; Celje (razen Št. Jurja ob j. ž ) dne 3. februarja ob 0. Tušem se lahko prižene tudi iz gornjegraškega sreza. 2. Okraj Dolnia Lendava dne 28. januarja ob 9 v Dolnji Lendavi. — 3. Okraj Ljutomer dne 26. januarja ob 9 v Ljutomeru. — 4. Okraj Maribor desni breg (razen Poljčan) dne 4. februarja ob 9 v Mariboru. Semkaj je pri-gnati tudi žrebee iz Korene, Rošpoha in Duple-ka, okr. glavarstvo Maribor levi breg. — 5. Okraj Maribor levi breg (razen Korena, Rošpoha in Dupleka) dne 5. februarja ob 9 pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — 6. Okraj Murska Sobota dne 2£. januarja ob 9 v Murski Soboti. — 7. Okraj Ptuj na dveh krajih: dne 27. januarja ob 9 v Ormožu iu dne 29. januarja ob C v Ptuju. — 8. Okraj Slovenjgradec dne 6. febr uarja ob 9 v Dravogradu. — 9. Okraj Šmarje dne 3. februarja ob 3 popoldne v Šmarju. Prignali je tudi žrebce iz Št. Jurja ob j. ž. in Poljčan. — Licencovalna komisija sestoji iz enega zastopnika mariborske oblasti, 2. upravnika državne žrebčarne, 3. enega ali dveh odbornikov konjerejskegfl društva in 4. uradnega veterinarja, ki vrši obenem veterinarsko policijo. Kdorkoli hoče rabiti svojega zasebnega žrebca bodisi zastonj ali proti odškodnini za plemenjenje tujih kobil tekom letošnje ple-menilnu dobe, ga mora predstaviti komisiji. Kdor bo spuščal nelicenciranega žrebca se kaznuje z denarno globo od 200 do 3000 Din, lastnik kobile pa ■/. globo od 100 do 500 Din. — Zastopnik velikega župana: Dvorni svetnik dr. Stare, s. r. Morsza Dne -3. januarju 1020 Denar. Zagreb. V današnjem prostem prometu jO bilo slišali sledeče ktirse: Berlin 13 4°—13 455 (13.40—13.50), Italija 228—228.25 (227 12—220.57), London 274.75—274.85 '273.80—275.80), \ewvork o6.43 56.45 (56.134 —56 734). Pariz 212—213 (211.50—215.50). Praga 107.525—167.555 (166.53— 168.53), Dr naj 7.ilii (7 007—8.007), Curih 10.8825— 10.0625 (10.925) Curilt. Mr-grad 9.175 (9.175). Budimpešta ■ 72.00 (72.60). Berin 128 30 (U'3.80). Mnlifa 20 01 (20.90) London 25.17375 (25.1775), Newvork 517.75 (517.45), Pari/, 10.37 (10.10), Prara 15.325 (15 325). Dunaj 72.90 (7290). Bukarešt ->.375 (2.275), Sofija 3.55 ( 3.50), Varšava 72 ro (72.50). Ams i-dam 208 12, Bruselj 23 52 (23'0), Madrid 73.35. Atene 7.10. Argentiniia 11 50. I-onenhagen 128.65, na'" I 105.25, Stockholni 138.57. Ilelsinefors 130.70 Po širnem svetu POGIN RUSKEGA CARIZMA. Zadnji francoski poslanik v Petrogradu, Maurice Paleologue, je zelo spreten pisatelj. V svoji mladosti je napisal roman, ki pa mu "ni prinesel toliko slave, kot v zadnjih letih nje-gcvi poučni leposlovni spisi. Njegovi spomini »Na carskem dvoru med svetovno vojno«, ki so že pre\edeni v nemščino, so njegovo ime p< nesli daleč na oju-cg. Oba dela teh spominov se ne čitata samo kol roman, temveč se vrh tega odlikujeta s silno zanimivostjo, ki pritegne bralce z močjo kakega epohalnega filma. Paleologue je namreč živa priča vseh intrig, ki so se odigrale od 1. 1914,—1917. v Petrogradu. Njegovi spomini podajijo sliko umirajočega carskega dvora, ki izžareva v zadnjih dihih. Francoski poslanik je bil v ruskih višjih krogih splošno priljubljena osebnost. Paleologue je bil pa tudi bolj sposoben in bolj dfstopen, kot njegov mirni in resni prednik Louis in vsled tega so mu razne zaupnosti kar deževale od vseh strani. Imel je tudi velik direkten vpliv na carja samega, nov povod, da so se mu bližali vsi s tem večjim zaupanjem. Ta diplomat pa je bil, ker je imel toliko prijateljev, nalančno poučen o vseh dogodkih, ki so se izvršili v politiki ali na dvoru. Veliko »zaupnih« stvari je vedel že v naprej. Le v enem oziru je on odpovedal, in sicer to vsled tega, ker mu ni bilo mogrče neposredno opazovali, — v spoznanju silne eksplozivne moči, ki se je pripravljala v revolucionarnem gibanju. Zmage velike ruske revolucije ni on dočakal, ker je zapustil Petrograd v maju leta 1917., torej nekaj tednov po vrnitvi Lenina in Trockija ki sta šele pričela resno z organiziranjem ruske revolucionarne drame. Že od početka pa je Paleologue slutil razdejanje, ki ga je zanesel Rasputin na carski dvor. Diplomat je tega sibirskega kmeta osebno spoznal v marcu leta 1915. »Dolgi rjavi, razmršeni lasje, črna gosta brada, širok nos, nršičasta usta. Celoten izraz obraza pa sili v oči, ki so popolnoma modre in se odlikujejo s privlačnostjo. Pogled je obenem prodirajoč in nežen, otroški in zvijačen.« Rasputin je bil srečen, ko je mogel govoriti s pos!an;kom Francoske. Tudi on je računal, da doseže s posredovanjem francoskega diplomata pri carju več uspehov. Gotovo je, da po carici Aleksandri ni dosegel vsega, kar je želel. Rasputin je govoril poslaniku o trpljenju ruskega naroda »v kratkih stavkih in z mogočnimi krelnjamk. Nadalje je zahteval od Francije denar, toda nič več kot prej za »uradnike«, temveč za kmete. »Govori s carjem samim^ mu je rekel Paleologue. Rasputin pa je Odvrnil: »Jaz nisem carjev finančni minister, jaz seift Wir.ister njegove duše.« Ta ruski kmet je videl revščino in katastrofo, ki jo mora vojska prinesti ruskemu narodu. Na tem je slonela njegova politika na dvoru, cn je spoznal, da se mora skleniti mir. Francoski diplomat je nadalje spoznal gospo Vyrubovo, prijateljico Rasputina. Ona je silno iskala vplivnega poslanika, ker se je hotela kot zaupnica carice informirati o njegovem mišljenju o dnevnih dogodkih. Paleologue piše o ruskem carju Nikolaju kot vestnem človeku, ki pa ni bil dovolj sposoben za svoje mesto in ki ni imel odločne Volje. Vsled raznih nasvetov se je udal najbolj ekstremni reakciji. Takrat je bilo več oseb, ki 30 hotele skleniti z Nemčijo separatni mir, toda samo radi tega, ker so videli v pruski monarhiji največjo zaslombo za ohranitev ruskega carizma. Toda kcnec tega se je bližal z naglimi koraki. Veliko so k temu pripomogle tudi govorice o Rasputinu, ki so se silno razširjale in ki so dvoru jemale ugled in spoštovanje. Sledil je umor Rasputina po esebali, ki so hotele rešiti carizem s tem, da se otresejo Rasputina. »Carica in car sta videla v Rasputinu >bcžje orodje«, ki naj jih reši. V resnici pa Jim je ta človek izpodkopaval prestol. Car ni odredil demokratičnih institucij, ko je bil čas, temveč šele tedaj, ko je bilo prepozno in jih je že izsililo ljudsko gibanje. IZGUBLJENA BANKA. V Varšavi se je zgodil nov bančni S'- •• dal, ki ne bo nič doprinesel ugledu itak slabotnega poljskega izvoza. Varšavska Agrar-nc-olirtna banka je f.inansirala izvoz prašičev na Češkoslovaško. Na čelu banke je stal Ko-vvalczuk, nar. poslanec Witoszeve skupine. Ceno poljsko blago je uspešno tekmovalo z jugoslovanskim in romunskim. Agrarno-obrt-na banka je navezala stike s češk. zavodi in si je izposodila pri njih £00 tisoč ČK. Denar ni bil pravočasno povrnjen in češke banke so izročile zadevo sodniji. Tcda njih odvetnik je zaman iskal po Varšavi zadolženo banko. Ko jo je poiskal po naslovu na bančnih pismih, se je prepričal, da se je banka izgubila. Svoje prostore je prodala neki trgovski družbi, svoje papirje pa jo zmetala v klet istega poslopja. Šele na finančnem ministrstvu je zvedel odvetnik, da je banka »tiho umrla«, ne da bi to razglasila po časopisih. Stvar je izročena seveda sodniji. RUSKA ZIMA. Letošnja zima na Ruskem je izredno muhasta. Od kraja je bila bolj topla. Volga je zmrznila šele 15. decembra, tako pozno, kakor nikd r pt prej. Po novem letu pa se je pričel mraz. ki ie dosetral v Petrocradu 30 stopinj Reamurja. (Tudi izjemna redkost v pomorskem mestu). Telefonska proga Petrograd—Revelj je prenehala delovati. Vsled neprestanega kurjenja razbeljene peči so povzročile v Petrogradu 52 požarov tekom ene noči. V Moskvi je mraz tudi zelo hud in je bilo tam v teku treh dni 102 požarov. V Sibiriji je padla temperatura do 40 Reamurja ped ničlo. Po celi Ukrajini in južni Rusiji divja snežena burja. Vlaki gredo zelo neredno vsled žametov. Najhujše pa je na Krimu, kjer so se potopili trije parobrodi pred Novo-ro3sijskem. Burja jih je pokrila s tako debelo plastjo ledu, da niso megli naprej. BERLIN - MESTO CVETLIC. Naš dopisnik nam piše v pismu iz Berlina med drugim tudi sledeče: »Kdor izmed domačinov in tujcev se v tem silnem mrazu vendar upa na cesto, p::gleda od časa do časa z veseljem in pokornostjo v krasne izložbe cveti čam. Tudi človek, ki ni posel no navdušen za naravo in njene pestre barve, je razočaran o lepoti cvetja. Tekom zadnjih let se je Berlin razvil v kulturno mesto vrtnarstva ;n cvetlic. Daleč na okrog v predmestjih so na delu vrtnarji, ki marljivo delujejo v svoj. h cvetličnjakih na izboljšanju in križanju raznih vr3t. Kako krasni so koši, polni rumenih rož v krasnih varali državne porcelanske manu-fakture, pestre in pisane orhideje, ki so prišle semkaj iz tropičn'h pragozdov Brazilije in so našle tu domovino! In kar je najbolj razveseljivo: njih cena danes ni več tako nedosegljiva, da bi si j h mogli nabaviti le nekateri privilegirani sloji bogatašev. Zares so orhideje dražje od drugih domačih cvetlic, pa ostanejo tudi dalj časa sveže. Pa tudi oni ljudje, ki si ne morejo nabaviti teh krasot, gredo mimo, si ogledajo cvetje in so hvaležni vrtnarjem, da jim pričarajo sredi najhujše zime sanje o boljšem in lepšem lelnem času — pa mogoče tudi o boljšem in lepšem svetu... RUŠČINA NA PRUSKIH GIMNAZIJAH. Ruščina je obve/en predmet na vseh srednjih šolah v Prusiji. Razun tega se predava tudi na 17 gimnazijah in realkah. Do sedaj je bila ruščina neobvezen predmet, predlanskim pa je dovolil prosvetni minister tudi obvezen pouk s 3 tedenskimi urami. Do sedaj je vpeljana obvezna ruščina na 3 gimnazijah: v Breslavu in Gori tzu. Pouk traja 3 leta (v treh zadnjih razredih). Profesorji =0 zadovoljni z uspehi, dasi ovira pouk po-ranj-| kanje primernih knjig in malo število ur. Di-; jaki se naučijo ruski dobro govoriti, zato pa | poznajo mn°go pisateljev od Puškina do A ! Bloka in Bolmonta in od Gogolja do Čehova ter celo Merežkovskega. Učni načrt stremi predvsem za tem, da bi poživil zanimanje za ruske razmere. Takozvani »Rus:« prirejajo svoje večere, kjer igrajo na balalajki in pojejo ruske pesme v ruskem jeziku. Prirejajo tudi rus' e predstave (Čehovove enedejanke). Vse to pa je le začetek. Ruščina mora, pravijo, pn-stati obvezen predmet na vseh srednjih šolah. Na Ruskem je namreč nemška bodočnost. Prosvetni minister bo končno pr'trd'1 tej upravičeni zahtevi, katero vedno zopet spi-minjajo strokovni in splošni listi. Nemčija se more zanesti na besede Turgenjeva o »vel'1 eni jeziku, ki je dan velikemu narrdul — Tako p še prof. Dietrrh v Preuss Pchul-tg.« in omenja tudi uspehe Čehoslovaške, ki ima ruska učila in obvezno ruščino na trgovskih šolah Narava In MRTVA VODA. Vsi mornarji — od Arabcev in Grkov do sedanjih Angležev in Norvežanov so ohranili čudne povesti o mrtvi vodi, usodni za vesla in jadra. Človeško oko ne zapazi ničesar, toda barka se kar naenkrat ustavi in ne uboga več krmila. Znanost do zadnjega časa ni mogla pojasniti, kako nastane »mrtva voda«. Razlago je dobila šele sedaj francoska oceanografska ekspedicija. Vzrok leži v takozvani gravitacijskih valovih, ki nastanejo v globokih in bolj težkih slojih morske vode. Gibanje gornjega sloja 111 istovetno z gibanjem doli.jcga. Valu, ki narašča na površju morja, odgovarja navadno pod njim drugi, ki pada. Radi tega ni videti tega valovanja. Vsak predmet, ki se nahaja istočasno v obeh nasprotnih si slojih, je izpostavljen valovom, ki mu vzamejo lastno hitrost. Gravitacijski valovi nastanejo tam, kjer se voda hitro deli v sloje vsled nenadnega mraza ali naraščanja odstotka soli. ČLOVEK IN STROJ. Prof. de Baufre je zbral podatke o meha-nizacijiživljenja v Zed. državah. L. 1920. so šteli tam vsi stroji skupno 500 milijonov konjskih moči. To pomeni pri 105 mil. prebivalstvu, da pride na vsakega posameznika do 5 konjskih moči. Konj je več nego desetkrat s:lnejši od človeka. V Zedinjenih državah deluje torej za vsakega Amerikanca do 50 mehaničnih delavcev! Voda je tvorila 5 odstotkov vseh virov mehanične moči. naravni plin 3 odstotke, petrolej 13 in pol, premog čez 73 odstotkov. Veter je izrabljen samo pri kmetih (1 odst.) Zaloge premoga, nafte in naravnega plina so omejene. Najprej bo zmanjkalo nafte in sicer že v teku 200 do 300 let! Premoga bo zadostovalo menda za tisoč let. MIKROSKOP ZA UHO. Optične leče kažejo našemu očesu oddaljene zvezde in neskončno male svetove. Ameriški fizik Fil. Thomas pa je izumil »miskro-skop za uho«, ki bo poostril naš sluh, kateri je veliko nepopolno jši od očesa. Naše uho se ne odzove na zračne valove pod 16 in nad 40 tisoč tresljajev v sekundi. Vse kar leži onstran meja. se nam zdi brezzvočno, v resnici pa doni vse, tudi najdrobnejši deli naših možganov. Te gluhosti nas hoče rešili izum dr. Thomasa, ki temelji na navadnem telefonu. Toda telefon ni zmožen poroviti nad 4 tisoče tresljajev v sekundo. Radi tega trpi v njam posebno godba in glasba ki je navezana na \ečje število tresljajev. Philipp Thomas je izkoristil občutljivost električne iskre, na katero vpliva poljubni zvok. Njegov aparat pošilja po rad ju najvišje note godala ali glasbenika, katere je dosedanji radio podajal le v obliki šumenja. Še bolj važna je znanstvena uporaba novega mikroskopa. Učenjak ali študent bo zdaj lahko poslušal z njegovo pomočjo tudi utripanje srca ali vibriranje človeških možgan, da ne govorimo o zvoku peroli najdrobnejšega mrčesa. Tega je dosti za prvi korak, kateremu bodo gotovo sledile nadaljnje izpopolnitve. DINAMOMETRIČNI VOZ. Iz Petrograda se je povrnil v Berlin zanimiv železniški voz, ki n;ma sebi enakega na celem svetu. Nemški tehniki so zgradili la dinamometrični voz, da bi mogli inženerji natančno preračunati vse klanre in ovinke železniške proge. Vse delo se vrši avtomatično, med tem, ko se pelje voz po določenem Poslušaj, bebica moja! Da je perilo lepo bleščeče in tnrui prijelen vonj, se mora prali vedno le z „OAZ hI.A"-milom, ki je najboljši domači izdelek delu proge. Na ta način odpade drago in dol-i gočasno preiskovanje na licu mesta. Nemčija je posodila la voz ruski vladi za štiri mesece 111 ga je zdaj vzela nazaj. Osi vagona se lahko prestavijo za normalne nemške ali Inilj široke ruske tračuice. POTURČENJE CARIGRADA Ni ga zlepa tako kozmopolitskega mesta na svetu, kakor je mesto ob Bosporu, tajin-stveni Konslantinopel — Carigrad. Tu se srečujejo vsi evropski pomorski narodi, balkanske in maloazijske bi bilo odveč omenjati. Čuda ni, če je glavno mesto osmanskega cesarstva, pa s tako ugodno lego, privabilo svoj svoj čas toliko tujcev. Danes polagoma usiha. Prehud udarec mu je zadal Kemal paša, ko je ! proglasil Angoro za glavno mesto Turčije. : Lahko bi napravili paralelo: Leningrad-Mo-i skva, Carigrad-Angora. Carigrad mu je bil preveč na meji, premalo varen, premalo nacionalen. In tako se je selila vlada, uradni-1 štvo, vojaštvo, selila so se poslaništva v azij-| sko vas — drugače takratni Angori res ne | moremo reči. Marsikdo se je nerad ločil od veselega, razkošnega Carigrada, a kaj je ho-I tel. Sicer pa vlada Angore ne zanemarja; de-: nar se steka iz cele države in iz tega denarja raste tam v Aziji nova prestolica; zgrajena bo seveda šele tekom dolgih let. — Carigrad i se je zatopil v sanje, v spomine. Kulise so , ostale, a akterjev ni več. Ostale so trgovine, električna cestna železnica, telefon itd. A onih množic, ki jih je vezala nase prestolica, ni več To, kar je ostalo, hoče Kemal paša nacionalizirati, poturčiti. Nacionalizira on, ki je | pod strogimi kaznimi prepovedal nacionalno ! pokrivalo, fes. Vsa podjetja inozemcev morajo imeti odslej turške napise; tuji napisi morajo biti za dve tretjini manjši od turških. Tujci, ki hočejo v Carigradu izvrševati svoj poklic, pa naj bodo to zdravniki, pisarniški nameščenci, inženirji, ali pa natakarji ali iria-zilci čevljev, morajo dobiti za to vladno dovoljenje; tega dovoljenja pa vlada skoro nikdar ne da, kakor poroča Spender v VVestminster Gazetle«. — Sedaj hočejo še odpustiti inozemsko osobje cestne železnice; izdati hočejo celo naredbo, da se smejo vršiti telefonski pogovori le v turškem jeziku. Lahko si mislimo, kaj bi pomenilo, če bi se taka naredba tudi v praksi izvedla. Treba počakati. Začasa sulta-nata se je govorilo, da vsaka naredba živi tri dni: na dan, ko je izdelana, ko stopi v veljavo in ko je preklicana. To se dogaja tudi še sedaj, a ne vedno: priča fes in nesrečneži, ki se mu niso hoteli odpovedati. Vsekakor: prebivalstvo je v negotovosti. Trgovine počivajo; ustanavljanje novih podjetij je skoro nemogoče. Carigrad se pogreza v spanje. Valovi Bos-pora mu šume pesem uspavanko: pesem o nekdanji slavi in bogastvu, o žvenketu orožja in o mehkužnih tajnostih haremov, o dvornem sijaju in o mrtvaški grozi ječ, pojo o vsej fan lastično pestri zgodovini Stambula in šepetajo še pravljice tisoč in ene noči. Mesto ob Bosporu: lahko noč! Poizkusi brezžičnega brzojavljanja in telefoniranja iz vlaka so končno dovedli do zaže-ljenih uspehov. Kmalu po novem letu so upe-ljaLi brezžično radiofonijo na Dvlaku Berlin— Hamburg. Sedaj je dana pril ka, da potnik govori iz vlaka z enim izmed teh dveh mest, pomeje hočejo zvezo razširiti tudi na druge kraje. V par tednih bodo tudi Dvlaki Berlin —Miinchen urejeni; na kolodvorih so že tozadevne priprave dokončane. Cena za razgovor ali brzojavko iz vlaka ni tako visoka, posebno za nemške razmere ne. Pogovor stane 5—1(1 mark, istotako Irzojav, to je 75—150 Din. * -j- Obrekovalki. Berlinski šivilji, vdova Hverden in hčerka, sta obrekovali vse sosede v velikanski hiši delavskega predmestja, kjei sta stanovali. Med drugim sta naznanili nekega trgovca trikrat, češ, da širi boljševiške lelake, ponareja denar in končno prodaja dekleta Drugi sosed, pismonoša, je bil obdolžen tatvine dolarskih pisem in je pričelo vsled tega ravnateljstvo preiskovati njegovo vestnost Tretjemu sosedu, delavcu kovinske stroke, sta očitali tatvino zlata. Vodstvo tovarne, ki je dobilo nepodpisano pismo z ovadbo, ga je poklicalo na odgovor. Obtoženec je dokazal svoje nedolžnost, toda doma si je v razburjenosti vzel življenje: prerezal si je vrat z britvijo. Končno je dognala policija vir stalnih ovadb. Porotniki so obsodili obe ženski na 4 mesece ječe. Občinstvo je protestiralo s kriki: »Premalo, premalo za njih grdobijo!« 4- Nemi pos. V nekem mestecu v severni Češki je pred nekaj dnevi nastal velik požar v mlinu in bližnji skedenj je v kratkem času pogorel do tal. Med ognjem so domači čisto pozabili na psa, ki je bil privezan pri svoji hišici v neposredni bližini skednja. Šele kes-neje so opazili, da je pes, ki je bil sicer jako živahen in ni kazal nobenih znakov, da bi bil bolan, zdaj nenavadno tih in ne da glasu iz sebe. Živinski zdravnik je psa preiskal in ugotovil, da ie pes vsled groznega ognja izgubil glas, tako da je nem. Ta pojav je nekaj nenavadnega in zdaj se ne zanima za lega psa samo ujeuova okolica, temveč tudi znanstveni kroni. Moda. om. Vzorec >China-Kreppa« bodi rjavkasto-inodro-zelenkast. Za to obleko je najbolj prikladen plašč, ki ga vidiš na tretji sliki in je iz mehkega, lahkega blaga. Tudi ta plašč je spodaj ves v zgibkih in so tudi rokavi taki in ovratnik. Vsa drugačna je srednja obleka. Bluza ima obliko moškega ovratnika, kar je posebno v inodi, ima moški ovratnik in pentljo. Ob tem ^telovniku« je v polkrogu trak, ki drži široko, nabrano krilo. Na rokavih so našitki, ki zelo sličijo »škrnicljem« in najnovejša iznajdba na polju mode. Vsa obleka je prav mladostna in je lepo, če je narejena iz zelenega ali rjavega blaga. Za okraske vzameš kovinaste gumbe in trak iz usnja ob robu telovnika. Tudi na plašč moreš našiti blesteč trakec vrh zgibkov, ki se začenjajo ob nazobčani črti pod pasom. PULL-OVER ŠAL IZ GAZE-A PREHODNA DOBA MODE. Veliko je že besed in načrtov za pomladansko modo. Vendar je poglavitnega pomena poglavje o krilu. To krilo nove vrste je močno zgibano, a je zgoraj gladko, spodaj pa se zdi, da ima obliko zvonca, čeprav je to le navidezno. Dobili smo pravzaprav ono krilo, ki se širi bolj in bolj in ki smo ga imeli že v v prejšnjih dobah, krilo, ki je pripravno za lahkotno gibanje in zato tudi za dolgo hojo, za turistiko in šport. Vendar ni treba, da bi bilo tako krilo narejeno iz težkega sukna, ampak je krilo te vrste tudi lahko iz svile ali žamela, da celo iz krzna. S tem krilom smo pa dobili tudi pas, tako, da je telo spet nekako zažeto v pasu. Tudi život posiaja krajši. Sploh je pričakovali modo, ki bo podobna oni, ki smo jo imeli pred leti. Za pomlad je prišla vpoštev spet modra, t e m n o m o d r a barva, ki že dolgo ni bila v modi. Mimo tega so priljubljene Vsaka drobna vršilca IDIrt 1'50 ali vseka beseda SO par. Najin njši 5 Etin. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko črne obleke in pa temno-rjave, ki se nagibajo nekoliko v rdečkasto. Tudi zelena barva ima veliko besedo pri novih oblekah, posebno tista zelena, ki se nekoliko izpreminja v rumenkasto ali modričasto barvo. 2e zdaj so obleke takih barv najbolj moderne. Ker so pa vse te moderne barve temne, zato so take obleke okrašene s kovina-stimi našitki. Ne vemo pa še, ali bodo bolj priljubljeni zlati ali sreberni ali bakreni okraski; posebno za cesto nismo še na jasnem, katere vrste okraski bi bili prikladni za javnost. Če pogledamo pričujoče slike, vidimo najprej svileno obleko modre barve za promenado in obiske, ki jo moreš nositi tudi v poletnih večerih. Kakor zahteva nova moda, je krilo nagubano in prišito na zgornji ravni del. Rokavi so spodaj zelo široki, v obliki trcmbe in so okrašeni, kakor dolgi in široki »rever«, s pisanim »China-Krepp« - Trg pomočn k vojaščine prost, se sprejme v večjo špecerijsko trgovino v LjubUani. — Ponudbe pod: »Trgovski pomočrik« štev. 427 na upravo »Slovenca«. Pull-Over (»obleci če7.!«) pomeni obleko za šport, ki jo potrebuješ tudi za potovanja. Spodaj moreš imeti svileno bluzo. »Pull-Over« je vedno pripraven, je za vse letne čase — tudi za poletje. Časih je brez rokavov, časih pa ima dolge rokave; in spet ima zdaj visok ovratnik, zdaj spet je izrezan v srčasti obliki. »Pull-Over« je vedno ves pisan in so vsi vzorci prav živi in bujni. Seveda moraš paziti, da se barve lepo skladajo in ni preveč kričečih vzorcev. t£;Jl rasafflBSHHHSBSHP Dcfcra ŠIVILJA izurjena v vsem, gre šivat na dom. event. na dež To. — F. ROGAČ, Galjevica št. 3, Ljubl.ana. ea čevljarsko obrt sprejme JANKO KOS, čevljar, Ljubljana, Tržaška cesta. - Stan in doni. Elagajničarka (ZAČETNICA) solidna, iz boljše hiše, se sprejme tr.koj v prvovrstno hotelsko restavracijo. Hrara, stanovanje v hiši; plača dobra. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 538. ~DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA enega za fina šivana ženska luksusna dela, d-ug2-ga za mešano delo trkoi sprejmem JANKO KOS, čevljar, Ljubl;aa, Tržaška cesta. - Stan in dom. Čevljarski VAJENEC ki se je že nad dve leti učil, išče mojstra. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 495. PRODAJALKA mlaiša moč, želi mesta v trgovini na deželi, pomagala bi tudi pri hišnih diiih. Pismene ponudbe na up-avo Psta pod šilro: » Zanesljiva« 498. Starega gospa IŠČE POSTREŽNICO «7.ir. sostanovalko, ki bi o'.;nr'm opravljala kuhinj-t. a dela. — Naslov pri upravi lista pod št. 500. GOSPODIČNA uradnica ali dijakinja, se sprejme na stanovanje ozir. v celo oskrbo pri g. F. BUH, Ko odvorska ulica 28, vis-a-vis Ljubljanskega dvora. 520 SPREJME SE KUHARICA srednjih let ter HIŠNA za boljšo rodbino v Ljubljani. Pogoj: poštenost, pridnost in ubogljivost Plača dobra, nastop takoj. Naslov v upravi lista pod št. 519. IŠČE SE' z dobrimi spričevali za 1. marcc 1926: Mesarski pomočnik, 1 hlapec k gov. živini 1 de'la k svinjam. Hlapec in dekla po možnosti zakonski par. imata prednost. Ponudbe ozir. poizvedbe v upravi »Slovenca« v Mariboru. Prodajalka dobra moč, vajena mešane stroke, išče službo. Gre v mesto ali na deželo. - Naslov se izve v upravi lista pod it. 335. Dobro ohranjen TRGOVSKI PULT z 9 predali, iz najboljšega f. r d e g a lesa, 2 m dolg, 64 cm širok in 91 cm visok, jc naprodaj. Naslov pove uprava pod It. 512. Ecljsi soliden gospod IŠČE SOEO. Ponudbe na upravo pod: »Odv. koncipilent«. lagovotfja z večletno in zadovoljivo prakso, ki je izurjen v dobri izrabi lesa, v dobri organizaciji delavstva ter i v vzdrževanju reda, dobi i službo ra parni žagi v ; ČRNEM LUCU pri Delnicah. - Ponudbe na naslov KAJFEŽ & HEINRIH*R. Sušak. 44« Vajenca zdravega, krepkega, za medičarsko obrt, s hrano v hiši, sprejmem. Naslov v upravi lista pod: 434. Sobarico rrz. ki zna nekoliko šivati. — Ponudbe pod šifro: »Sobarica« it. 480 na upravo. HLAPCA h konjem, vajenega kmečkega dela sprejme takoj Frarjo Gro-bovšek, Novo mesto 89 Carin. t'e'rlrran! z daljšo prakso v koloni jalni stroki, se sprejme v večjo importno trgovino v Ljubljani. - Ponudbe pod: »Import« štev. 423 na upravo »Slovenca« Naznanjam, da sem se radi stanovanjskih zadev prostovoljno odpovedal privatni praksi do preklica ter ordiniram šc nadalje samo za fcol. iško tlagaTO. Dr. Pavei JANE'"!č uradov zdravnik OUZD. Bivšt orožnik, sam., star 29 let, sprejme službo Predam POSESTVO hiša, zid. hlev in svinjak, velik sad. vrt, 6 johov gozda. Setve za 25 mernikov redi se lahko 4 govedi in prešiče. Vse na solnčni legi. Cena 5C.000 Din. - Ant. Zupai čič. Za-podje, p. Vače pri Litiji. " SV i m iniiF ozdravite z BOSUI.IN svečica "i. Škatlja 30 Din z navodilom. Izdel-ije in razpošilja samo leka nar Hočevar, Vrhnika št. 23. Ledna omara (Eiskasten) za jedila, manjša, dobro ohranj na, se kupi. Ponudbe up-avi pod: »Ledna omara 13«. pisarja, pisarn, ali trgov, sluge, skladiščnika, vratarja ali potnika. Nastop službe takoj ali pozneje, j - Cenjene ponudbe pod šifro: »Vesten in rrarlfv« št. 439 na upravo lista, j Gckfa se takoj v najem v novozgrajeni eronadstrop i biši, cirkn 12 km od Ljubljane, v prometnem kraju, več lepih prostorov, primerni /a trgovino ali obrt, in več stanov«-';. - Poizve se v upravi lista pod št. 445 Iščem lokal najraje v trnovskem okraju. — Ponudbe na upravo lista pod šilro: »LOKAL« št. 513. TRGOVSKI LOKAL v zvezi s stanovanjem, katero obstoji iz sobe, kuhinje, se odda. Nas!ov v upravi pod itev. 516. Kupim lahke sani za enega konja, sedež za hlapca zadaj. - Ponudbe naj se doprtšljejo upravi lista pod: »Sani« it. 431 vseh vrst, posebno lepe orehove, rfabrove, javor-jeve HLODE itd. Veliko takoj in v kratkem za izvoz. - Natančne ponudbe na: HOJNIK — Ce'e-Levcc (Slovenija). 470 DR A? J17. s petimi sobami in vsemi prit;klinami, v mestnem središču, 7.AMENJAM za cenejše stanovanje s štirimi sobami, pritiklinami in vrtom na mestni periferiji. - Prijave na up-avo »Slovenca« pod šilro: »Dražje stanovanje,« Stara vrata PEČI in 7"lo dobro ohranjene STOPTTJICE ter ploSee iz kra^kerfa kamna ima naprodaj Zbornica trgovino, o^rt in rdu-stri;o v Ljubljani. Beethovnova ulica 10 Ogleda se pri stavbnem vodstvu vsak dan od U. do 12. ure. 485 "STANOVANJE!...... Lepa velika solnčna soba s kuhinjo in pritiklinami po nizki ceni, na lepem kraju se zamenja za večje. — Selitev prevzamem sam. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Lepo zrrč o stanovane« KLAVIR kratek, črn, dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Naslov v upravi: št. 499. TAMEURAŠI1 Yi Berdo proda RUDOLF BAVHAN, Sv. Marko 15, Trbovlje II. 517 KOLO in BAS proda Ludv. PavclJek — Loke 211, Trbovlje I. NARPODAJ: mala JEDILNA SOBA iz orehovega lesa (staro-nemška), klečalnik, igralna miza, toaletna miza, velik izrezljan okvir, »Wertheimerica« (varn. blagajna) in drugo pohištvo. Miklošičeva 6/11. Težke SANI prodam. - Ivan PEZDIR, Brezovica 27, pri Ljublj. HARMONIJ dobro ohranjen, se kupi. - Natančen popis s ceno na Župni urad Bela cerkev, Dolenjsko. 503 Ujjrn eno- ali dvodru-IIIOU žinsko hišo, če na prometnem kraju, tudi s trgovino, se kupi. -Ponudbe na upravo lista pod »Hiša« štev. 509. ""oprave" spalne, jedilne in drugo pohišlvo, iz hrastovega in češnjevega lesa, po zelo nizki ceni nudi IVAN NAPAST - zaloga pohištva, Vižmarje 76, pri Lj. LOKAL se daje v najem pod ze-j lo ugodnimi pogoji ali pa | se išče koir.pa'-jonka na I zelo promctne-i mestu v ! Ljubljani. - Naslov pove | uprava lista pod št. 493. Potrebuješ ga za gledališče in plese in je večinoma istih barv kot obleka ali pa je tak vzorec, da ga moreš nosit tudi k drugim oblekam. Moda pravi, da bodi ta barva bledo-rožasta, nekoliko rjavkasta. Na konceh je tak »šal« obšit s krznom ali puhom. Zavežeš ga tako, da je en del na hrbtu in drugi na prsih ali pa napraviš široko, vihravo pentljo, ki jo nabereš na rami in ti pada en konec po hrbtu daleč dol do nog kakor kaka vlečka. Tak način je najnovejši in je posebno na velikih plesih prav priljubljen. Efublfansteo plesišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja 24. jan ob 3 pop.: ZAPELJIVKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: DRUGA MLADOST. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Pondeljek 25. jan.: OBRT GOSPE WARRENOVE. Red C. Torek 26. jan.: Zaprto. Sreda 27. jan.: IFIGENIJA NA TAVRIDI. Gosto- vanje v Celju. Izven. Četrtek 28. jan : HENRIK IV. Red A. Petek 29. jan.: DRUGA MLADOST. Red B. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja 24. jan.: EVA. Ljudska predstava po znižanih cenah lzvnn. Pondeljek 26. jan.: Zaprto. Torek 26. jan.: SRCE IZ LECTA, POZIV NA PLES, CAPRICIO ESPAGNOLE. Red F. Sreda 27. jan.: ZVEDAVE ŽENSKE. Red D. Četrtek 28. jan.: Vojaška predstava. Izven. Petek 29. jan.: AID A. Red C. Premog, drua, oglie, briheti in feofos. »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8, Ljublj. - Tel. 220. Ženini m neveste! Ako si hočete nabaviti res lepo, trpežno ter solili, sobno OPREMO in to po zmernih cenah, tedaj si OGLEJTE velezalogo pohištva, tapetniških izdelkov, žime if morske trave pri tvrdki PETER KOBAL - KRANJ podružnica: LJUBLJANA - KOLIZEJ. Zahvala. Posodim 10.000 Din onemu, kateri mi preskrbi i družinsko STANOVANJE : z nekoliko zemlje v me-j stu ali blizu mesta Mari-i bor, Celie, Ptuj, Ljubljana, Zagreb ali Novo tnesto -Ponudbe na upravo lista pod štev. 331. Vsem, ki so z nami čutili, vsem, ki so poskrbeli za častno zadnje spremstvo, nam stali ob strani v najtežjih urah, zlasti njegovim stanovskim tovarišem, gg. pevcem za prekrasno žalo-stinko in darovalcem krasnih vencev in cvetja, naša najiskrenejša hvala! Ljubljana, dne 23. januarja 1926. Žalujoča rodbina Kavčičeva. Prodam osebni auto znamke »Opil«, popolnoma ohranjen s 4 manišimi sedeži, za 25 000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca • nnrl it*v 524. I HIŠA NAPRODAJ i oddaljena 10 min. od glav. kolodvora v Ljubljani. V | njej sc nahaja dobro ido-' ča pekarija z vsemi pritiklinami, 4 sobe, 2 kuhinii, i obsežne drvarnice k sta-[ novanju in pokanji. Na-! slov v upravi pod št. 496 Maj bo sfero aH mlado, vse gre k na MARTINOVO CESTO kupovat rado, ker »c moške štofe in perilo, raznovrstno kotenino, kakor tudi drugo manulakturno blago — dobi dobro in poceni, kakor drugje nikjer tako. obl. preizkušeni mestni tesarski mojster, KRANJ, Kokriško predmestje št. 80. Prevzema po danih kakor tudi po lastnih načrtih vsa v svojo stroko spadajoča dela, in sicer: zgradbo mostov, jezov, hiš, vil, gojpodar.-kih in industiifskih stavb, stolpne strehe, kupole, cerkvena ostrešja, balkone, vrtne uticc, verarde ter razna tla in stoonice. Pekovska zadruga v Ljubljani javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član in odbornik, gospod pekovski mojster včeraj preminul. Pogreb se bo vršil v nedeljo popoldne ob štirih, katerega naj se vsi člani udeleže, V Ljublj ani, 23. januarja 1926. Kuhfcjuko cmajlirano rseh vrst in dr potreb-ičine, dobit«; najceneje iri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni trg št. 5. jHEMdOi-CEiHN Mol.ova ulica 1/11. - leleton "i Nanrodaj GOZD 25 oralov, poln, smreka, bukev, bor, hrast itd Dkoli 1 ure oddaljen od postaje za občin, cesto, 50 let star, najsi-^urneiše naložen kapital. Ponudbo na upravo lista poH šifro »GOZD« št. 285. Redka priiikaT Parli'a novih ŠIVALNIH STROJEV po zelo nizki coni naprodaj. — F, BATJEL, Ljubljana, Karlovska ccsta 4. 340 POZOR. ŽENINI IN NEVESTE! ŽfMCE modrocc, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane. divane in tapetniške izdelke, doMte ! najccneje pri RUDOLFU PADOVANU, tapeir iku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 203 DIJAKE sprejmem na stanovanje in zajtrk. - Naslov v upravi pod it. 433. Modna Šivilja MIGI IINEL1 LJUBLJ, NA Oeethovnovs ulic« 9/11. časopisi razni domači in inozemski, kakor tudi ilustro-vani, se vsak dan ceno oddado. - Kje, pove uprava lista pod Stev. 380. starin, uir-etn. stvari kakor: podobe slikarskih umetnikov, gobelini, star. pohištvo, porcelan-fajan-se itd., se razprodaiaio še do 28. januarja na gradu Dvor »Weixelstcin« pri Radečah. — Postaja za brzovlak Zidani most. OcMam lokal ali prodam PULTE in STELAŽE. - Naslov pove uprava lista pod št. 400. Z dvema stanovanjema, v mestu na Štajerskem, i a-prodaj. Zraven je velik vrt; pripravno za vrtnarja ali obrtnika. - Na-dov v upravi lista pod št. 437. Diskre*no posredovanje za vsakovrstna po nizki obrestni meri. Dopisi pod »Zar.es j'vo in hitro« št. 332 na upravo »Slovenca«. želez, blagajna proda'dniJka oprava, izložbene omcihe in peč radi selitve poccni ra-prodaj. — F. MERSOL, Mestni trg 18, L'ub!jana. RMroce vsakovrstne, žične vložke, otomane, divane in klub. garniture, dobavlja in izvršuje po naročilu priznano solidno in najceneje RUDOLF SEVE« (Gosposvetska cesta 6). Majhno POSESTVO dobičkanosno, pri Sevnici i ob Savi, 15 min od po-; staje: 2 vinograda, gozd. ; njive, travniki, zasajeni s sadjem plem. vrst, naprodaj - Naslov in natančna pojasnila daje A. Šranelj, žel. in pos., Sevnica o, S Sisek prlcro a bol|i», rtartir cr, • i, tlture. strun i ol® In v e pctrebiflr.e >a rs ^s^^^CJig jlssb;,« Odlfconn m pariški , Cen ki (ranico, razstavi v dvorani posojilnice tik kolodvora 7. In 8. februarja 1926. Izvrstne kakovosti. — Zmerne cene Prireditelj: Viuarsko društvo Gornja Radgona. Gostilničarjem in vinskim kupcem se posebno priporoča obisk razstave v oziru ua zelo nizke cene, katere še veljajo v tukajšnjih vinskih okoliših. Približno 200 vrst za izbiro z več tisoči hektolitrov. Vas Stari log pri Ko- j čevju bo prodala večji skupni gozd, obstoječ iz SOBA se odda, — Naslov pove uprava »Slovenca«-, pod št. 430. borovega lesa. klavir (k^k ru^ ** za nizko ceno naprod,\|. Naslov v upravi: št. 467 Gozd jc oddaljen od okr. ceste 20—30 min. Javna dražba bo y nedeljo, 7. februarja ob 2 pop. Poiasnlla: V a." k o pred-stojništvo Stari log št. 61 ! LEPO OPRAVO kupim za DELIKATESNO | trgovino, v dobrem sta-! nju. - PonuHbc upravi , lista pod: »Dclikate:a«. »Orlovska himna«, kOj Doberdob«, »Vigred se povrne«, »KoroSke narodne pesmi«, in mnogo drugih lepih slov. posnetkov na gramofonskih ploščah se dobe samo v tovarniški zalogi pravih angleških gramofonov, A. RASBSRGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5. - Seznam vseh slov posnetkov zastonj in franko. 424 Vsem stanovskim tovarišem javljamo tužno vest, da je v petek 22. t. m. preminil gospod Ph. Mr. flieiisij Rdeli lekarnar v Radovljici. Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 24. t. m. ob tričetrt na tri popoldne v Radovljici. Dolgoletnemu, zvestemu članu našega gremija in nestorju slovenskih lekarnarjev, bodi ohranjen časten spomin! Ljubljana, 23. januarja 1926. Gremij slovenskih lekarnarjev; G. Bakarčič, t. č. predsednik. PROSTOR dve sobi za pisarno ali kom trgovino, v bliž glav. kolodvora, se takoi odda v najem. Ogleda se od 9—12 in od 3—6 pop v Pražakovi ulici štev. 3. pritličje, desno. 353 NAPRODAJ; Velika mizorska delavnica blizu Kranja — in kmelska hiša z vrtom, gozdom, vinogradom itd. v Jurka vasi pri Straži. Ponudbe na upravo lista pod: »Lepa prilika« 290. 5 pisarn. ŠOB lepih, v II. nadstr., odda takoj skupno ali posamič Pokojninski zavod, Ljubljana, Gleialiika ulica. m '•i"'. MESTNA OFČTNA RAODVLJICA javlja pretužno vest, da je njen prezaslužni, dolgoletni bivši župan, gospod Alekslj Robiek posestnik, lekarnar itd. danes preminul. — Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 24. januarja 1926 ob treh popoldne. Blagega in nadvse požrtvovalnega pokojnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Radovljica, dne 22. januarja 1926. P poslovno knjigo, načrtno m vezano po ¥aši oseiMii ležgž, bodete najbolje postreženi v Knjigoveznici K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6/11. JffiSL VODNE TURBINE gosje in gosji PUH, najnovejše konstrukcije - avtomatične prodaja in razpošilja reguiaSorje, asailvorrsice po najnižji ceni izdeluje in dobavlja E, V JUDA ING- F< SCHNEiT£lii s L0*ia Loka Čakovec, Medjimurje ?rMur'tnG reference. Zahtevajte ponudbe! Komurenlne cent Potrtega srca in v najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc ljubljena žena. preHaga, zlata mamica, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marijana Stirn roj. Eožič po dolgi in težki bolezni, katero je boguvdano prenašala, dne 22. januarja 1926 ob pol 6 zjutraj v 69. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, zatisniia svoje trudne oči in odšla k Njemu v večno veselje — Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 24. januarja ob 9 zjutraj iz hiše žalosti v Hrašah št. 50 na lamo pokopališče v Smlednik. Svete maše zadušnice se bodo darovale v Smledniku in v Št. Janžu na Dolenjskem. Hraše pri Smledniku - Št. Janž na Dalenjskem, dne 22. januarja 1926. ŽALUJOČI OSTALI, Zalivala. Za mrogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ali ki so nam bili izraženi osebno ob nenadni izgubi naše nadvse ljubljene mamice Ane Nemanič izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. — Posebej pa se zahvaljujemo preč. g komturju V. Učaku za pogrebno vodstvo, preč. farni duhovščini ter č. gosp. A. Omanu, preblagorod. g. sreskemu poglavarju in vladnemu svetniku iz Črnomlja, t.lagorod. g. Iv. Golja, mestnemu županu iz Metlike in g. odborniku J. Kambiču, g. županu Ant Bajuku in gg. odbornikom obč. Drašiči, obč. odboru občine Božakovo za polnoštevilno udeležbo, zastopnikom občin Gradec Lokvice, Radovice, Orlom, cerkvenim pevcem za ginljivo petje pred hišo žalosti in na grobu, — Vsem sorodnikom, drafim sovaščanom, prijateljem in prijateljicam za udeležbo pri pogrebu. — Končno vsem, posebej še gospodom in gospodičnam ter gospodom iz Metlike, ki so našo mamico obiskali na mrtvaškem odru ter številno spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala. Žclebej, dne 22. januarja 1926. Globoko žalu oči soprog JOSIP NEMANIČ z otročiči in bližnjimi sorodniki. žVii kapitana Granta. 719 (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. — Peveda so, dragi kapitan, je odgovoril gospod Jakc.b. Petem ko je kapitan Hobson progiasil deželo za angleško pesest in podal prvi guverner Nove Zelandije, je bilo ustanovljenih že devet naselbin na najbolj primernih krajih, vse od 1. 1840—1862. Tako imamo danes v deželi devet provinc, četvero na severnem otoku: province Auckland, Taranaki, Wel-lington in Hawkes-Bay; petero na južnem otoku: province Oiago, Southland, Canterbury, Marlborough in Nelson. Dne SO. junija 1864. so štele vse te pokrajine osemdeset tisoč naseljencev. Na vseh koncili in krajih so začela rasli važna trgovska mesta kakor gobe po dežju. Ko pridemo v Auckland, boste morali odkritosrčno občudovali lego tega južnega Korinia, ki obvlada svojo morsko cesto. Lahko bi ga imenovali most med Indijskim in Tihim oesanom. Šteje že dvanajst tisoč prebivalcev. Na zapadu je Novi Ply-mout, na vzhodu Ahuhiri, na jugu Wellington. Vsa so že cvetoča in mnego obiskovana mesta. Na otoku Tavaj-Punamu bi se težavo odločili, ali daste prednost Nelsonu, novozelandskemu vrtu, ali Piktonu, Cbr'-tchurchu, Invercargillu, Dunedinu, ki so v bo-g 11 provinci Otago, kamor se vprav sedaj stekajo iskalci zlata iz vseh krajih vseta. Pa nikari ne mislile, da vam govorim o kupu raztrganih koč, o tropi napol divjih ljudi, govorim vam o pravih pravcatih mestih s pristani, cerkvami, bankami, nasadi, parki, muzeji, društvi, krožki, klubi, časopisi, bolnišnicami, dobrodelnimi zavodi, šolami, prostozidarskimi ložami, p vskiroi zbori, gledališči, palačami za razstave, nič več in nič manj kakor v Londonu ali v Parizu! In če me ue vara spomin, je bila 1. 1865., to se pravi letošnje leto in mogoče prav sedaj, ko vam to pripovedujem, v tej ljudožrški deželi razstava industrijskih izdelkov vsega sveta. — Kako! Pa pravite, da je v deželi vojska! se je ! začudila Glenarvanova gospa. — No, gospa, Angeži pač niso ljudje, ki bi jili take malenkosti kakor je vojska, spravile iz ravnotežja. Bijejo se, hkrati razstavljajo! je odgovoril Pa-ganel. To jih prav nič ne meti. Ndvozelandci streljajo nanje, oni pa grade v sovražnem ognju železnice. V aucklandski provinci prereže železnica, ki veže glavno mesto z mesti Drury in Mere-Mere, kraje, kjer imajo divjaki svoj glavni stan. Stavim, da streljajo delavci z lokomotive. — Kako daleč pa je že prišla ta večna vojska? je vprašal John Mangles. — Glejte, celih šest mesecev smo že od doma, je nadaljeval Paganel, kako bi mogel ved .ti, kaj se je zgodilo po našem odhodu. To se pravi parkrat som že pokukal v časopise, tako n. pr. tam v Avstraliji v Maryborougu in v Sejmouru. Takrat so se na Novi Zelandiji presnelo bili. — I kdaj pa se je ta vojna pravzaprav začela? je poizvedovala gospodična Mary. — Gotovo ste hoteli reči: »zopet začela«, gospodična, zakaj prvi upor e bil že 1. 1845. Sedaj pa je zagrmelo 1. 1863. To dolgo pred tem, da Stranka upornih narc pagando, naj izvolijo vrhovnega poglavarja, vseh Maorov slarega med rekama Vajkato novega kraljestva. 1 zvijačen bolj kakor 1' in prebrisanega mini' hahvov, ki so slanova ancklandskem nrelivu so se pripravljali že jo angleškega jarma, je začela s si!no pro-■ski rodovi skupnega 3 povzdigniti v kralja n nejgovo vas. ki leži , ra v glavno mesto je bil samo starec, la imel je odločnega ca iz plemena Ngiti-ljčevlm prihodom ob ninistru ie bilo ime William Thompson. On je postal duša vsega gibanja za neodvisnost. Znal je s spretno roko organizirati maorske čete. Na njegovo pobudo je neki glavar iz Taranakija združil inna vdušil za boi raztresene rodove; neki drugi glavar Vajkatov je ustanovil »deželno brambo«, ki je imela namen, da prepreči na-rodncslno nezavednim divjakom prodajanje očetnje zemlje angleški vladi. Divjaki so imeli svečane pojedine, bankete, prav kakor v civiliziranih deželah, kadar se pripravlja revolucija. Angleški časopisi so začeii opozarjati na te sumljive znake. Vlada je bila resno vznemirjena radi delovanja : deželne brambe<. Skratka, duhovi so bili razburjeni, samo iskrice je bilo treba, l 1 l5.2 o •— « J= C- ° V s: n O 'e crT ® • H 4> >™ S ~ > ^ * £ s * — > e 5? s 5 "a — ~ E ^ s O' M > T3 > 'S? g N jJ a o i -2 M) 3 l-B tf O jus on "d 0 f* £ V G u e & i«t sillatFl • a N ™ a 5 Ko ~ g 2? N CS a rt S želi vstopiti v službo k solidni lesni trgovini, cvent. industriji, dobro izvežban, agilen mladenič, z daljšo prakso v splošnem vodstvu lesne trgovine na deželi. — Naslov v upravništvu »Slovenca« pod itev. 487. Narf nsša! Kožuhovfna Najnovejša! Stanislav Malte, L ublfana Prodajalna: Sodna ulica 5. Tovarna: Kamniška ulica 20. se priporoča za rasna krznarska dela. Vsa v zalogi nahajajoča kožuhovina po znatno znižanih cenah, posebno jopice iz krtovine, sielelektrik itd. Prevzamem tudi vse vrste kože za strojenje in barvanje. V Celiu prihranijo dotične stranke, katere obiskujejo manufakturno trgovino Valentin Hladin zraven nemške cerkve, ker so se cene blagu zelo znižale radi ogromne zaloge. Prepričajte se pri nakupu, ko Vam je ležeče na Vašem denarju. n Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja MOG iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo i* inozemska premog vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Nasiov: Prometni zavod za premog d. d. v LJubljani, MikSošKeva cesta Stev. 15. II. I ■ ■BSZlBiSSESnBZHSDa BI!B£&S3!SIHHB Išče se za grajski vrt, predvsem veščak za cvetlice in zelenjavo. Prednost imajo oženjeni brez otrok, srednje starosti, ki znajo nemški. -Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava (elektrika) ter druge ugodnosti. Stalno do-življensko mesto. Plača po dogovoru. — NASTOP ČIMPREJ. - Ponudbe z navedbo starosti in kratkim opisom dosedanjih služb pod: »Perfekten vrlnar« štev. 438 na upravo »Slovenca«. ^■■■■■BHIIIIHBBBESeiBIiDBHnBH KANADA Rodbine naselnikov in polski delavci! Kanadska vlada je za pomlad 1926 dovolila naselitev gotovega števila poljskih delavcev in kmečkih rodbin. To število je pa majhno in se ne sme prekoračit). Oni, ki se zanimajo za pobližje pogoje, dobe vsi brezplačne informacije pri CAMADI&U PACIFtC Ljubljana, Jos. Zidar, Dunajska 31 Zagreb, Petrinjska 40 Naznanilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznaniam, da sem odprl v Novem Udmatu št. 13 TRGOVINO Z mešanim blagom. Imel bom v zalogi vedno sveže špecerijsko blago, posebno opozarjam krojače in šivilje, da bom držal v zalogi vse v njih stroko spadajoče predmete. Za obilen obisk se priporočam FRANC ŠUC, trgovec Novi Uc!mat štev. 13 — Ljubljana, POSLOVNE KN/lGt P. n. bančnim zavoaom ter industrijskim podjetjem dobavljam poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v jim in irpeini vezavi i/ najkrajšem času. KNJIGOVEZNICA IN ČRTALN1CA A. JANEŽIČ, Ljubljana, Florijanska ulica št. 14 Stoječi les na ki gravitira na Kamnik, nudi v prodajo po ofertni licitaciji Uprava gornfegrajskih posestev ljubljanske škofije v Marijinemgradu pošta Mozirje* Množina bo precej velika, vendar ne bo presegla mase od m? 10.000. — Točna množina se bo določila šele oblastveno. — Ponudbe naj se pošilja v zaprti kuverti do najkasneje 30. januarja 1926, koje naj vsebujejo: 1) da je kupec za celo množino, ki bo določena. 2) ceno za m3 bodisi na vse, ali za poedine debe lostne razrede. 3) plačilni obroki, garancije, eventuelno predplačila. 4) Izjava, da so mu znane uzance, s kojimi gozdarsko osobje imenovane uprave izroča les ter da se z istimi strinja in da se bo točno držal navodil in predpisov gozdarskih organov glede načina sečnje. 40°|o popusta 49c|o Ežektro-motorji ■HBBnBBaamaHianBniaBMi elektr. lestenci, svetilke (ampel), . žarnice, radio-aparate in materija! Ljubljana, S-. Petra cesta 25 mmi MAIL LINE EEKi '1 i Kr. angleška 1 aoS.no- i p robroiina iinijo. Generalno zas opsivo za kraljev no SHS. ■ Zagreb Trg I. Stev. 17 Redni potniški promet: Hamburg - Cherb urg—Southampton v Novi York in Kanado Cherbourg—Liverpool — Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Sant s, Mortevideo, Buenos Aires, San Paolo. Odprava potnikov I., 2., n. razreda. - Kabine 3. razred« z 2 in 4 posteljami. - Udobnost. - Sigurnost. - Brzino. Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva idica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ul 26. — Metkovič, Ivo Vera a. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečitcrek, Kral a Aleksandra 4. Brzoj. naslov na vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPAC" Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: ■#pska Prometna banka v Sarajevu in Grnžu. Nas ov za brzojavke: Prometna banka. T • i Leta 1849 se je bliskovito raznesla po celem svetu vest: se je našlo v Kaliforniji! Stotisoče l;udi je pohitelo t