188. številka, Ljubljana, nedeljo 19. avgusta. X. leto, 1877. Iftbaja veak dan, i*-.»eni« ponedeljke in dneve po prazr.icih, ter velja po poiti prejetuan »a avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gld., zh pol leta 8 gld. m četrt ieta 4 gld. — Za Ljubljano bres posipanja na dom ca celo leto 13 gld., h četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za pogiljanje na dotu se računa 10 kr. sa meaec, 30 kr. %& četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor pofitnina iznaša. — Za goapode učitelje na ljudskih iolah in »a dijake volj* sniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačuje oi eetiriatopno potit-vrate 6 kr., če ao oznanilo enkrat tiska. 6 kr., če ae dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska Dopiai naj ae isvole franki r»ti. — Rokopiai ao ne vračajo. — Urednlltvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej Iti »i St. 3 „gledalifika stolba". OprsTniitTO, as katero naj ie blagovolijo poailjnti naroćniue, reklamacije, esnauila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hifiL Telegrami. Dunaj 17. avgusta. „Pol. Corr." trdi, da pomeni odstop srbskih ministrov Stevča-Mihajlovič udeleženje Srbije pri vojni, ker ta dva sta bila zoper vojno. Bukurešt 17. avg. General Gurko je sem prišel. On potuje v Peterburg, da prevzame komando nad gardami. Carigrad IG. avgusta. Rusi še vedno prepravljajo črez most, ki so ga pri Pirgosu blizu Ruščuka naredili, vojsko in artilerijo. Telegram iz Vidina porota: Turske baterije so streljale na rusk parobrod in ga tako poškodovale, da je bil boja nezmožen.! V Adrijanopolji so Turki obesili 30 Bul-garov. Aleksandrija 16. avg. Od tod gre vedno več Grkov kot prostovoljcev v Grecijo, da se bodo udeležili vojne proti Turkom. Sarajevo 17. avg. V bitvi pri Kij uči sta pala italijanska novinarja dopisnika Belini in Gonti, ki sta hrabro vojskovala se z vstaši vred proti Turkom. Vojska. Za nas vse Slavjane iu tudi za vso drugo Evropo nij zdaj nič tako važnega, tako pre-tresujočega v politiki, kakor vojska naših bratov Rusov za osvobojenje slovanskih bratov. Zatorej naj se nihče ne ćudi, če mi dan na dan največjo in prvo pozornost svojo in svojih slovenskih bralcev v prvej vrsti le na to obra čamo in trdno upanje gojimo, da bode končno zmagala pravična stvar rusko-slavjanska. Velikanske vrste ruskih vojska se vale proti jugu na bojišče. Črez Železni most pri Barboših je šlo te dni 10 do 12.000 mož. Kiudenerjev kor, ki je Šel črez most pri Listek. Popotna pisma. IV. V Višujej gori. „liug daj norcem pamet!" Jtor. pregovor. Višnjanje so (izvzeniši malo številce poštenjakov, katerim cela dežela hvalo ve) volili z nemškutarsko stranko. Ker v Višnjej gori prej šo nikoli nijsem bil, namenil sem se bil torej precej iz Postojno vrniti se na Dolenjsko, da vidim to slavno nemško mesto „prikleueuega polža". Poročal bi vam bil uže zadnjo nedeljo o vspehu svojega potovanja, ali vtis, ki mi ga je naredil ženijalui poslanec in nemški govornik, advokat Tostonjski dr. Miide, je bil tako silen in prevladen, da poslednji teden nijsem mogel nikamor več potovati. Šč le ta teden sem v Ljubljani pred Sistovi, šteje najmenj 30.000 mož, tako, da ima zdaj, pomnožen z Itumuni pod polkovnikom Anghelescu najmanj 100.000 mož. Turška armada, ki mu stoji nasproti, je vsaj za 20.000 mož slabša. Bazen tega je središčna armada pod poveljnikom carjeviča, kakih 80.000 mož velika, v ozko dotiko stopila s Krlidenerjevim korom. Glavni stan ruskega vrhovnega poveljnika je bil uže 6. t. m. v Bjeli. Njegova armada obstoječa iz 11. in 12. kora, gre nasproti Me-hemed-Aliju, ki ima svoje središče v Osman-Bazaru, svoje desno krilo pri Razgradu, levo krilo pa blizu Trnova. Ruske in turške armado si stoje dakle nasproti, da bijejo odločilno bitko. Ravno tako važno, kot vedno dopolnjevanje in pomnoženje vojne moči je tudi to, da rusko vojno vodstvo uvidja napake in jih hoče popraviti. Tudi ruski narod in časnikarstvo dela, kar je velicega naroda vredno; ne s puhlimi tožbami, nekoristnimi sumničenji in denunci-jacijami, nego s pravim lekom hote ozdraviti zlo. In dunaJBkej vladne* „Abendpost" se piše iz Peterburga: „ Nepričakovane neudače, še bolj pa pomanjkanje uradnih poročil iz Bulga-rije vzburjajo narod. Vsi naši časniki obsojajo naš način vojevanja. Naši hrabri vojaki so vrlo napredovali, a za njimi nij bilo pomoči. Po-sedeui kraji so se mogli torej zopet sovražniku prepustiti. Nadejamo se, da bodo krvavi nauki obrodili dober sad.u Ker je tako, je smešno ono upanje in uže skoro tri tedne staro prorokovanje, da bodo Turki štrli rusko moč. Ti so imeli dovolj dosti časa, svojo „zmago" pri Plevni porabiti. Ker je dozdaj nijso, ne bodo je ni odslej. Manjka jim moči. Rusija ima pa še ne-izcrpljive vire. Zato smemo z mirom čakati in Slonom pogodil se s rijakerjem, da me je peljal za dva ranjška na Gresiiplje do Koščaka po dolenjskej cesti. Naslonjen v mehak kot, sem premišljal doli mimo Lavrice, črez svetokrižki klanec in črez Šmarje, kako bom Višnjane"^ okolo sebe zbral in jim pridigo naredil, zakaj so izdali domovino, zakaj nijso z domačini volili, ampak z nemškutarji. Dejal jim bodem s svojim nekdanjim profesorjem Pogorelcem: Viš-njanjo, ali ste uže slišali povest o Tobiji Švalbe? — In oni bodo gotovo rekli, ker nijso pod Pogorelcem na ljubljanskoj gimnaziji študirali: Nijsmo slišali. In jaz jim po-rečem: Torej čujte. Tobija Švalbe je bil poreden dečko; učitelj ga je vprašal: Kdo je svet ustvaril V Tobija Svalbe je molčal. Kdo je svet ustvaril? vpraša učitelj ostro v drugo iu tretje, in glejte, Tobija Švalbe je jokaje odgovoril: „jaz sem ga, ali nič več ga ne bom," — „ieh hab's gethau, ich werd' es aber nicht zato ne smemo verovati veliko onim vsakdanjim telegramom sovražnih listov, ki iz vsake male praske prvih straž delajo tja v en dan turške zmage. Politični razgled. V Ljubljani 18 avgusta. ttft-istski tabor v Cirkvenici, katerega je naš telegram omenjal, važen je zlasti zarad tega, ker nam kaže, da se Hrvatje opirajo na Slavjanstvo, torej so na istem stališči, kakor mi. Po tem tacem bode enkrat zjedinjenje Slovencev z njimi lehko in gotovo. V Sisku je jutri 19. avgusta tabor ;a izrečenje simpatij Rusom in okupacijo Bosne. Naj naši rojaki, dobivši ta list v roke, v imenu Slovencev telegrafirajo Siščanom. Mtt t/j u »-.v i. * nNaplou hoče, naj se zdaj pokaže tolikokrat slavljena energija ministra Tisze zoper — Hrvate ! — Tudi drugi magjarski listi kličejo žveplo z neba na Hrvate, ker nijso in nehte za Turke navduševati se. fmtčhu vlada je poslala svojim poslanikom, ki so na tujih dvorih, spomenico, v kate rej kaže velike nevarnosti, katere grškemu narodu ta trenotek bolj kot kedaj prete. Spomenica je protest proti čerkeskim zverstvom mej grškim prebivalstvom pod Turčijo. Zato je Grška prisiljena vzdržati se na — vojnem stanu. Vntncaske republike predsednik Mac-Mahon je odgovoril deputacijam okrožnega svetovalstva in predsedniku trgovske zbornice iz Evreux: Ljudstvo hoče stalnost, zato je on raj-i izvolil neizogibno ali minljivo krizo, nego ponižanje po pretiranih terjatvah jedne ali dveh zbornic. Kupčija bo bolja precej, ko se ustanovi vlada, ki bode, ne da bi se morala vedno zoper napade braniti, vso pozornost obrnila do pravih interesov dežele. mehr thun.M Tako, kakor Tobija Švalbe, nepoboljšljivi ste tudi vi, Višnjanje. Uže nekaj časa ste zaporedom celej deželi skazo delali, dasiravno po nemški šo očenaša ne znate in bi vas lehko prodal Ž vabom za pastirje, kdor bi hotel, vendar nečeto biti Kranjci ali Slovenci, kar ste po rojstvu in domu, ampak štu-lite se uztrezati onim, ki tuj jezik bolj spoštujejo, kakor naš domači. Poglejte, vsak rod, vsako ljudstvo Nemec, Lah, Hrvat, Oger spoštuje svoje pleme, svoj narod, svoj jezik, svojo domovino. Ali nij sramota za našo deželo, da se dobodo taki, katerim je tuje ljubši, kakor domače, kateri glasujejo in vlečejo rajši z nemškutarji, nego s kranjskimi Slovenci! Ne bodite šalobarde, Višnjanje, zjokajte se nad svojim grehom, s katerim sto svojo domovino razžalili iu recite z mojim Tobijem Švalbe: „Mi smo krivo storili, ali nič več ne bomo tako storili." Kajti resnično, resnično vam povem, Višnjanje moji, da ravno tako malo, ka- vami okinčan. Nedeljo popoln Ine točno o Va4. uri, kakor se nam je javilo, naznanja nam strel možnarjev, da se gosp. drž. namestnik bliža. Na trgu se je zbralo mnogo občinstva iz okolice, ker je bila ravno nedelja in tako se je sprejem z občim pozdravom vršil. Brž po prihodu se jamejo avdijen-cije v sledečem redu: Predstavi se deputacija trga zahvaljujoč se za tukaj ustanovljeno telegrafsko postajo in cimentirni urad, proseč pa za blagovoljno dozvoljenje ločitve občine, namreč trga od okolice; dalje, da bi pri volitvi deželnega poslanca za mesta in trge naš trg smel tukaj sam voliti, kakor se to pri volitvi v drž. zbor godi, in ne, da bi se morali v Slovenj gradeč k volitvi voziti, kar toliko nepotrebnih stroškov prizadeva. Potem se predstavijo uradniki sodntje in davkarije, potem duhovniki. — Za temi pride okrajni zastop, kateri mej raznimi točkami posebno povdarja željo za stavljenje tukaj uže projektirane železnice z ozirom na potrebo taiste. — Sedaj pridejo na vrsto vsi občinski zastopi celega okraja, kateri pa svoje željo pismeno v obliki promemorija izrocd, ki sledeče točke vzdržuje: 1. odpravi i en je okrajnih zastopov; — 2. odpravljenje Se bolj nepotrebnih okrajnih šolskih svetov, kateri toliko denarja stanejo, pa vpliva ne-majo; 3. naj bi se, da, ker smo od okraj, glavarstva jako oddaljeni, političen komisar tukaj nastanovil; 4. občinam naj se naložene dolžnosti po §. 24 obč. reda, s tem polajšajo, da se jim pravica podeli, da smejo v posebnih slučajih z ozirom na policijske razmere in javno varnost Žandarmerijo naravnost v vsego pozvati; 5. pri golah na deželi naj bi ne bili otroci primorani do 13. ali celo 14. leta šolo obiskati, marveč samo do 12. in naj bi dež. šolski svet v tem smislu kolikor mogoče po laj sanja dozvolil; 6. stavljenje novih šolskih poslopij naj bi bo za nekoliko časa odložilo, da Bi kmet od zadnjih slabih letin malo opomore in se denarne razmere zbolj-šajo; 7. občinam naj bi se zopet pravica podelila, da bi smele pri ž eni t v ah ugovarjati in dozvoljenja davati, da se občna beda kolikor toliko omeji; 8. sedaj tako zelo napredujočemu razkosavanju zemljišč naj bi se v okom prišle. Gosp. drž. namestnik povdarja, da so se nekatere teh točk tudi iz drugih krajev Štajerske objavile, pa da se ne da vse tako naglo odpraviti, ker Se nij dozvolj dozorelo; sicer pa obljubi, kolikor mogoče, naSim željam ustreči ali vsaj s polajšanjem kjerkoli moči pripomoči. — Sedaj se predstavi še krajni šolski svet, te*- tudi prosi, da bi se stavljenje Sole v našej občini za nekoliko let odložilo. — Končno se sprejemajo še privatne avdijencije. Okolo pete ure se gosp. drž. namestnik zopet odpelje, in streljanje ga je po potu proti Velenji spremljalo. Nam pa je ostala nada na vsliSanje naših prošenj in izpolnjenje naših Želja. Pri tej priliki smo tudi imeli prvikrat čast videti novega vodjo okrajnega glavarstva gosp. Rupnika, ter upamo, da se nam kmalu kot okr. glavar potrdi in pozdravljamo oni srečni slučaj, ki nam je nepriljubljeno osobo odpravil, namesto nie pa tako prijaznega moža v naše krilo pripeljal. 1k Lliiiomorft 13. avgusta [Izv. dopis.] V našem trgu smo imeli 9. avgusta tako živahen in prijeten večer, kakor uže dolgo ne. Iz okolice in iz drugih bližnjih okrajev pripeljalo se je doBto gostov !i koncertu, katerega znesek je bil namenjen za reveže iz Ljutomerskega in zgornje Radgonskega okraja, kojim je toča skoro vse pridelke pokončala. Tudi vsi odločnejši Ljutomerčani so se udeležili tega koncerta. Dvorane v gostilni pri g. Sehrammlu so bile tako polne, da nij bilo še prostora za vse došle goste. Po koncertu so si morali še nekateri gosti drugih gostilnie poiskati, ker nij bilo pri omenjenem gostilničarji dovolj prostora. Posebno hrale vredno je od gospodov: Fridriha Tnxa, tukajšnega komisarja in Barona Ernsta Seckendorfa, stotnika v pokoju in posestnika, katerima je prišlo na misel, da sta tak blag namen koncert aranžirala, ako-pram sta oba tujca. Dosta truda ju je to-stalo, a vendar sta vse storial, kar je bilo v njih moči, da sta privabila mnogo poslušalcev ter napravila okusen koncert. Dobil se je še precej lep znesek za poškodovane reveže. V drugej vrati se moramo zahvaliti sodelavcem pri koncertu. Posebno gospa Koflerjeva, rojena baronica Dieneraberg, je svojo umetnost pokazala, kar je od nje občinstvo tudi pričakovalo. Od nje nij bilo drugega pričakovati, nego kaj izrrstnega, kajti ona se je uže od mladosti v takih vednostih urila. Tudi g. Schvvarzu, rodom Čehu, tukajšnjemu lekarničarju in posestniku, njegovej gospe in gospodični Wesjakovej, tukajšnjej ek- Dopifli. Iipofl Zijalke na Gorenjskem 17. avgusta [Izv. dop.] Denes na večer je probudit strel možnarjev Kamnogoričane, kateri po teškem delu navadno rano poiščejo svoja trda ležišča, iz prvega spanja. Obhajal se je predvečer rojstnega dneva Nj. Vel. Franca Josipa I. Mej strelom se je zažigal umetalni ogenj. Tudi v nedeljo se bo obhajala v cerkvi slavnost na čast rojstnega dne. Ker je uže to druga slavnost, moram še omeniti prve, ki se je vršila pri postavljanji zastave, katero sta podarila dva gospoda M. in E. iz Ljubljane in se je postavila na skalnati kip „Vidovec", katerega se še umrli naš rojak g. dr. L. T o m a n v svojih poezijah spominja in je iz te skale najlepši razgled po vsej gorenjskej strani. — Na zastavi je naslikan kranjski grb in jako lepo vihra iz od narave postavljene tvrdnjave. Tudi ta čas so gromeli možnarji in doneli navdušeni živio klici proti bližnji Radovljici! Km Volt kili 14. avg. [Izv. dop.] Naj začnem pri onem možu Tomku, tam nekod z Rašice, ki je za časa volitev v Kočevje „ naprej" tekel, da bi narodnjaki ne vedeli, da gre — nemčurje volit. Bog mu grehe odpusti, si mislim, pred je bil „kmet", ki je „turškovi sok" klepal, a sedaj je „ga-spud" pa „pečenke" obira (?) tako, seveda! In krški Tine ga blagoslavlja in ves njegov rod bo — poznan od domovine ! Pa kaj se hoče, on je »morali" Da Tine nij na svojega laškega adjutanta pozabil, to je istina, — da bi ga vrag! Ko bi tega „ ljubljanskega" butlja tu ne bilo, bi se naše nemčursk«* duše prokleto slabo vodile, tako pa se kar na pamet nauče ali nabutajo, „und dann geht es los", naj bo kmet ali berač. Kar vedo in znajo — čenčajo, pa kdo jih posluša, kakov pijanec k večjemu. In kar še sami ne morejo, pa še kakovega n s kri bo" na pomoč potegnejo. Letina se bode i tukaj dokaj dobro obnesla, posebno pšenica je lepa. Iz NoNt&iiafit 15. avgusta. [Izv. dop.] Prošlo nedeljo nas je se svojim visokim pohodom počastil Nj. ekscelencija gosp. namestnik Štajerske, baron KUbeck, da bi želje in pritožbe ljudstva osobno zaslišal. Dan popred se nam je ta pohod naznanil. Na obeh vhodih trga postavila sta se slavoloka, kajti vedelo se nij, od katere strani imamo visokega gosta pričakovati. Trg je bil sč zasta- kor nij trebalo porednemu nemškemu šolarčku Tobiji Švalbe zatrjevati, da on drugič ne bode sveta ustvaril, isto tako tudi vi, sloveči možje višnjanski ne boste nikdar naše kranjske dežele nemške naredili, da niti sebe ne bosto ponemčili, če še trikrat za-poredom nemčursko glasujete in če prav imate tako učene ljudi mej soboj, kakor je vaš kadet baron Beno Taufrer, ali „Tofler" in pa še večji vaš umetnik, kruljevi Nande, ki rudeče mala cerkvene stolpe in dela sv. Florijane na vaše zide. „Na Gresiipljem smo," prestriže mi razmislek moje višenjske pridige fijakar in jaz odložim z voza svoje telo, plačam voznika in grem v krčmo hrvatsko vino pit ter za dru-zega voznika vprašat, ki bi me dalje peljal, do slavnega polžarskega mesta. Kmalu se dobi en kmet, ki je imel sicer brinjev bič, raztrgan komolec, bolhov koc na vozu in tako suhega konja, da sem malo premišljal, ali bom smel cigaro kaditi za njim ali ne. Pa ker sem hotel še tist dan v Višnjej gori biti, skobacal sem korajžno in udan v vse na sumnjivi in nikakor mehki slamnati sedež; kmetski oča, moj voznik, je eno stegno čudno vzdignivši cencnil tako moško zraven mene, kakor kak dvorjan ponositeje ne stopa v svojo ekvipažo, iu šinila sva po cesti. Da bi kmeta zgovornega storil, dal sem mu viržinijo-cigaro, katere se je dedec tako oveselil, kakor jaz trebanjske volilne zmage. Potem sem hvalil njegovo konjsko suhorebro, Češ, da še precej dobro teče in kmalu sem moža imel mehkega in zaupljivega. Ker sem se tudi prepričal, da o zadnjih volitvah prilično dosti ve in ume, povem mu, predno sva pod hrib prišla, kam grem in kakov namen imam. Kmet mi pa odgovori: „Gaspud! Taku jim pavem, de na buado neč apravli. Tu je an čiiden rud u te Višje gore. Un' lejt' sa bli glih taku valili za tiste nemškutarje, al' kaku se jim že pravi. Pa jih je bi v r&nek Maček, Buh mii daj dobro, saj sa ga gaspud marrle paznal', dva Bina je imfi v šulah, ad'n je polej cajtenge izdajav, drllgi je pa žunir, ali ka-li. Nu, Maček, t'lja dole v Dejden dol' je biv damit, an sin je še zdaj na grtinte, in prav priden je, je biv v sejmu na Reabre tem Višjanom v priča vseh ljudij pavedal, de jih je nar več tacih, ki anga pu-štaba ne paznajo, ki v farovž huodija mlejka prosit, potlej pa za Nemce glasiljeja. Tačaa, k' sa se bal\ obejtali sa, da nikdar več ne buada za Nemce glas'vali, pa glejte, lejtes sa spjet." Ko sva na hrib Stehan privozila, kazal mi je voznik dva skupaj stoječa hribca in dejal: „Tukaj so stala vešala (mož je rekel „gavge") višnjanske. Pa so enkrat Žuženberci imeli nekega obsojenca in so prosili, da bi ga smeli na višenjskih gavgah obesiti. „Ne,B rekli so Višnjani, gavge so samo za nas in za naše otroke." ♦speditorici srčno hvalo za ta Tesel večer izre-kujemo. Vrli Ormužki narodnjaki so obžalovali, da se nij nič slovenskega predstavljalo. Slava jim! Pri koncertu je s vi ral domači „orches-ter" pod vodstvom g. Črnka; v kratkem času je mlade moči tako izuril, da uže koncertujejo. Ko so se v Schrammelovej gostilni prostori nekoliko izpraznili in ohladili, začelo se je •plesati ter se je nadaljevalo do ranega dne. Domače stvari. — (Cesarjev r o j b t v e n i dan) obhajal se je v stolni cerkvi s slovesno sv. mašo, ki jo je imel g. škof. Za vojaštvo je bila sv. ■maša javno v „zvezdi", kjer je bilo vojaštvo v paradi in vse polno gledajočega in vojaško godbo poslušajočega naroda. Tudi je šla predvčeranjem zvečer in včeraj zjutraj vojaška godba po mestu, na gradu pa so sprožili 68 strelov iz novih kanonov. — (Likvidacijski odbor banke ^Slovenije") skličo 12. septembra izreden občen zbor svojih delničarjev, da jim bode razodel stanje bankino. — (Volitev državnega poslanca na Koroškem.) V nemških časnikih čitamo, da so Nemci n« Koroškem postavili v celov-ško-velikovskem okraji dr. E d 1 m a n n a, predsednika kmetijske družbe, za kandidata Nobenega poročila pa nemarno, ali so se Slovenci poskusili kaj geniti ali ne. — (Pred volitvami na Štajerskem) piše „Slov. Gosp." mej drugim: „Nove volitve se bližajo in treba je, da se ž njimi začnemo zopet ukvarjati. Zlasti kmetski ljudje bi morali sedaj dobro vedeti, pri čem da so in kaj jim je terjati od prihodnjih kandidatov, kedar se jim bodo prišli v poslance ponujat Zastran volitev odloči največ volilni red, t. j. postava, po katerej se voli in ki tudi Število poslancev posameznim volilcem odmerja. V tej važnej reči je sedaj s številkami dokazano, da se je kmetskim ljudem premalo, mestnim i. t. d. pa preveč poslancev odmerilo, če se namreč ozir vzeme na število kmetskih in mestnih prebivalcev in na svoto njihovih davkov." — (Ljubljanska bolnica za otroke.) Od ljubljanskega magistrata smo prejeli sledeči poziv, s prošnjo, da ga natisnemo: Oi z najvišjim sklepom ukazane, in ravno vršeče se državne dobrodelne loterije Na Peščenjaku tik nad Višnjo goro se nama konj suhorebro na dveh nogah zbosi, tako, da ga je mož moral dati prekovati, jaz pa sem v malej krčmi vino pil in mislil, ali bi se po tem tacem kaj pomudil v Višnjej gori, ali bi mi kazalo precej dalje na Novo-mesto voziti se. Ker se je mej tem storila noč, nij bilo v celej Višnjej gori ob 10. uri zvečer uže nobene lučice več. To me je razjezilo. Tema, tema, v glavah in po ulicah tvojih, Btara, a žalostna Višnja gora. In vzel sem rudeč svinčnik in na cerkveni zid, (odpusti mi višenjski mežnar) sem Korigiral in moderniziral Preširnovo puščico: „Višnjani, kam sto svojca polža djali Z glasovi vrod Hočevarju prodali," da bode lezel šest let dolgo na višino slave večinovanja nemškutarske večine v kranjskem zboru, potem pa padel s strmca na tla in si za vselej ubil hišo, vzdihujoč posvoje: „naglost nij nikoli pridna." za civilne namene, katere srečka velja 2 gld. 50 kr., se po razmerji njenega dohodka ima tudi ljubljanskoj bolnici za otroke en del nakloniti. Večkrat izkazana dobrotljivost ljubljanskega prebivalstva ima torej poseben povod, da se te loterije prav živo udeleži. — („T agblatt,") glasilo Dežmanovo in Kalteneggerjevo ete. slavi ditirambično „zasluge" gospoda Kalteneggerja. — Tudi mi, narodna stranka, bi mogli glose delati, zlasti pa zdaj po volitvah, ali tiskovna svoboda nam jezik in pero veže. Mislimo si pa pač svoje. In prišel bode čas, ko bomo mogli govoriti to, kar vemo. — (G. Josip N o 11 i,) znani bivši re-gisseur slovenskega gledilišča in potem I. bariton opere v Zagrebu je pel v gledališči „Teatro della S cal a," ki ima prostora za 4000 osob, ki je 75 korakov globoko in 45 široko, za skušnjo v navzočnosti direktorja, Cortija njegovega in maestra Gialdinija in mnogih drugih kapacitet. Dopal je popolnem njegov krasen glas in ponujalo se mu je en-gagement z 1800 lir za 5 mesecev v Florenco, a sprejel nij te ponudbe. Se lepša pak je ponudba : Na 3 leta prvi bariton v „T e atr o della S c a 1 a" samo 4 mesece v letu ; od meseca decembra do marca z gazo 4000 lir za prvo, G000 za drugo in 8000 za tretje leto. — (Čitalnica ljubljanska) napravi na vrtu gostilničnem prihodnjo nedeljo zvečer svojim udom veselico s petjem in godbo c. k. vojaške kapele. Programi se družbenikom pošljejo na dom. Začetek godbe ob 7. uri. Začetek pevskega programa ob 8. uri zvečer. — (Kranjska čitalnica) napravi v novih svojih prostorih v nedeljo 19. avgusta besedo v čast rojstnega dneva presvitljega cesarja Franca Jožefa. Program je: 1. Nedved. Op. 8. „Lovska", moški zbor. 2. Govor. 3. Beriot. Op. 120 »Lirična fantazija" za gosli in glasovir. 4. Nedved. „Moja rožica", čve-terospev. 5. Mozart. Koncertna igra v D za gosli in glasovir. G. Heidrich. „Pri oknu sva molče slonela", čveterospev. 7. Beethoven. Op. 55. „Simfonija v Es" za glasovir. 8. Nedved. Op. 8. „Moj dom", zbor. 9. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za gospode 70. kr., gospe in gospice proste. K tej besedi naj-uljudneje vabi Odbor. — (Čitalnica v Tolminu) napravi v nedeljo, 19. avgusta Besedo, pri katerej bode sodeloval „Slavec". In ko sem tako gledal po starem trgu višenjskem, stopila mi je v temoti pred motne oči duša onega slovečega kozla, katerega so bili višenjski modri purgarji sklenili po B e n c i pretepsti, ker je bil na zadnje noge črez plot spel se in poželjivo v zelnik pogledal. Tam v druzem kotu sem zopet zagledal v temi tisti veliki ubiti mestni lonec, ki so ga bili Višnjanje v Ribnico poslali zakrpat, a so ga od zvitih Ribničanov nazaj dobili, češ, kakor hlače, tako se mora tudi lonec prej preobrniti, predno se krpa, vsled česar Višnjanje še dan deuašnji ne vedo, kako bi naredili, da bi so ta mestni lonec obrnil, kakor se srajca ali hlače obrnejo. Zdajci sem se tudi domislil, da sem enkrat v „Laibacher Ztg." bral, kako se je v Višnjej gori po Bregnrju kradlo. Strah me obide, skočim na voz iu hajd naprej proti Novemu mestu. — (Družba sv. Mohor a) prične raz-pošiljatev knjig prihodnji teden po vrsti kakor je v „Koledarju" naznanjeno. Število družni-kov se je nekoliko skrčilo posebno po deka-nijah, kjer je bila slaba letina in je toča pobila. Družnikov je 25.863. Dohodkov je bilo 28.249 gld. 9 kr., stroškov pa 28.586 gld. 54 kr., torej ostane dolga 337 gld. 45 kr. — Knjige obsegajo 78 tiskanih pol. Matici je prirastlo 221 gold. — (Nova slovenska knjiga) je izšla ravnokar v J. M. Pajkovej tiskarni v Mariboru : ^Marjetica," izviren roman. Spisal in založil Anton Koder. — Kadar jo bomo utegnili prebrati, hočemo več o njej izpregovoriti, denes jo le priporočamo. Kodrovo ime je uže znano. — (Požar.) Iz SemiČa 14 avg. se piše: Včerpj popoludne so na Kalu v naši fari pogoreli trije gospodarji. Zgorelo jim je razun enega poda vse stanje, vsa mrva; dva sta si otela letos pridelano žito. Zavarovan nij bil nobeden, zažgali so baje otroci z Žvepljenkami. — (Velik ogenj) je bil, kakor se od bv. Lenarta pri Veliki nedelji „Gosp." piše, 29. julija v Oslušovcih. Pogoreli so posestniki Vida Korpar, Matija Kovačec in Anton Dolinšek. ITžgal ga je 4letni sin Korparjev; otrok je našel na tleh par žveplenk, jih pobral, užgal in v šope za hramom zložene po-tisnol. Ogenj zgrabi streho in v pol uri so bili vsi trije posestniki v enem ognji. Nesreča je velika. Zgorelo je 10 poslopij, vse ravno spravljeno zrnje, seno, vsa obleka, zabela in pohištvo. Korparju tudi 3leten žrebec, 21eten bik, 1 tele in 7 prascev. Posestnikov nobeden in sploh le malo ljudi je bilo doma; vse je bilo pri vinogradih gledat, kako grozdje lepo raste. Ogenj je torej v nemar razsajal. Tudi brizgalnica iz Ormuža je prepozno doSla. — Škode je 10.000 gold. Edini Kovačec je bil zavarovan za 150 gold. pri — banki Sloveniji. Ljudje, pazite na žveplenke in na otroke. — (Skedenj in žitnica pogorela) je grofu Wurmbrandu v Gornji Radgoni; škode je 12.000 gold. Nasprotni veter je ogenj od bližnjih poslopij odvrnol. — (Nova c. kr. okrajna sodnika) sta nameščena: g. dr. Lulek pri sv. Lenartu v slovenskih goricah in dr. Eminger v Gornjem gradu, prvi je rojen Slovenec, drugi slovenščino dobro ume. — (Slomšekov spomenik) v stolnej cerkvi v Mariboru jo postavljen; treba je še samo Slomšekove podobe iz kararskega marmorja, katero bo g. Zaje v Ljubljani do novega leta izdelal. — (Zaprli) so mežnarja nemške cerkve v Celji 10. t, m., ker ga sumijo, da je tatovom ukradeno blago skrival. Misli se, da je dva težka srebrna pasa, ki sta se pri njem našla, kupil od tatu Rozmana, ki je v Celji zaprt. Ta dva pasa sta bila pred dalj časom nekemu kmetu v Kranjšici ukradena in sta okolo 200 gld. vredna. Mežnar se zove Simon Jelovšek; tudi njegovo soprogo je sodnija zaprla. — (Tolovajsk umor) se je zgodil v noči od sobote do nedelje na veliki cesti pri Iločah zunaj Maribora. Nekdo je J. llernata, iz Jablan pri Cirkovicah — ubil in mu vzel 8 gold. — (Utonil.) Piše so nam: U stare Vesi pri Ljutomeru je nek kinečk sin v Muri vto-nil, ko je konje kopal in pral. — (Hrvatje o Slovencih.) Hrvatski „Obzor" v uvodnem članku: Našoj slovenskoj braći u Ljubljani zabraniše žalibože pučki tabor, koji je imao iznieti misli i želje slovenskoga naroda o Istočnom pitanju. U prizivu pravedno opažaju njihovi prvaci, da se u monarkij i politička sloboda dvojim laktom mjeri, pofttti se zabranjuje s onu strani Litave i Sutle, što je 8 ovu stranu u svu šir dopušteno. Zato ipak sva monarkija i sva Europa znade, da Slovenci isto tako, kano svi slavenski narodi monarkije žele propast Turske i u toj propasti niti vide niti žele štetu monarkiji, nego dapače njezino oja tavanje zapremom zemalja turskih koji prirodnim načinom spadaju pod sferu njezina upliva i njezine moči. U programu tabora ljubljanskoga stojaše okupacija Bosne i Hercegovine, nekoji tabori češki istu su želju zaključili. Razne vesti. * (Očem morilec.) Iz Novega mesta na Vagi se poroča 8. avgusta: V bližnjej vasi Čtte je denes o poludne nek kmet svojega pasinka zavratno umoril. Ko si je ta namreč od težkega dela odpočival in na travi ležal z obrazom proti zemlji obrnen, udari ga očem se sekiro po glavi tako silno, da so se mož-jani kar po travi zlili. Udarit) je moral morilec te strašno silo, kajti ljudje, ki so blizu zraven bili, nijso čuli nobenega glasu umorjenega. Morilca so precej zgrabili. On pravi, da ga je fant okradel in da ga je zato ubil; a resnica je to, ker bi mož po smrti žene ne podedoval njenega premoženja, ampak njen sin. * (Hude sanje.) Na Dunaji se je oni teden nekemu hlapcu sanjalo, da ga je napadel ropar. Stanoval je v drugem nadstropji poleg svoje gospode, a sanje ga tako prestrašijo, da v spanji teče k oknu in skoči na dvorišče. Revež si je zlomil desno stegno. Ta dogodek nas spominja na onega dunajskega policaja, ki je leta 18GO v sanjah snel puško s klina in svojega tovariša tako ustrelil v prsi, da je precej mrtev obležal. * (Ušel) je poštni sekretar Viljem Gross-fuss iz Inovrazlava, 30 let star, 9. t. in., ter vzel soboj s poštnega urada pismo s 4000 markami, 3 pruske bankovce po 1000 mark in dva po 500 mark. Kdor ga vjame, dobo 300 mark plačila. * (Burno življenje.) V Pariza je umrl te dni neki Kari Ungberg, rojen Šved. V mladosti je bil v spremstvu kralja Bernadota, pozneje tajni svetovalec kralja Karla Ivana, potem tajnik kralja Oskarja, guverner v Stok-holmu, komtur največjih švedskih ordnov. Iz neznanih uzrokov je šel na Francosko, izgubil vse premoženje in umrl kot — vratar. * (Zverina v čioveškej podobi.) V Pampeluni na Španjskem je zdaj pravda, ki kaže, kako zverska in divja človeška natura lehko postane. Zatoženec je nekdanji kabecila Don Esquize Llorente. Na svojej duši ima 14 umorov in neštevilno drugih zločinov. Obsodba nij še znana. * (Zdravilo za lepoto.) Ta je bila tam na Nemškem neki ena dekle, ki je bila uže 28 let stara. Kar nikogar nij bilo po-njo, mlada nij bila več posebno; cvenka nikjer nič. in kar je bilo še najhujše, manjkalo ji je — lepote. Bala se je torej, da se bode morala posušiti kot ,,^-tara devica". Pa pride neka ženska iz mesta k njej, in jej da tako korenino, ki žensko lepo naredi, predno pretečo ene kvatre. Cel čas je nosila 28 letna zako-noželjna dekle korenino na životu, nosila jo, da je prišel uže osmi ščip, pa le nij bilo nobenih hlač v hišo. Mati njena dobo od nje korenino in jo pokaže nekemu zdravniku. Ta pa jej pove, da je od — regrata; žena gre takoj k sodniji iu zatoži golj ulico, zdaj pa sedi zaradi — regratove korenine. * (Nesreča na morji.) 15. julija se je polomila ladija Eton, 70 milj višje od Val-paraiza. Na njej je bilo IGO osob, do 18. julija jih je 43 prišlo na kopno, 20 se jih je rešilo na neko skalo. Angleška ladija „Ame-tist" jih je šla rešit, pa zaradi hudih valov nij mogla do skale. Veliko jih je lakote poginilo, drugi pa so iz obupnosti poskakali v morje. Samo tri se je moglo rešiti. Vsega skup je baje poginilo 100 ljudij. * (Nek Anglež) je stavil z drugim v Liverpoolu za 50.000 funtov sterlingov, da bode v šestih letih storil sledeče potovanje: Ko stopi na Francoskem na kopno, šel bode preko Francoskega, Nemškega, severne Rusije, Sibirije, Kine, od tam preko Indije, Perzije in južne Rusije v Carigrad, potem pa skozi Grško in Italijo na Francosko. Šel je uže 1. julija t. 1. na pot, in vrniti se mora 1. julija 1883, če ga poprej kak Turek kje ne pohrusta. Poslano. Gospod Alois Fidelis RemŠtnid iz Gradca je podaril tnkajšnjej šoli lep znesek -<'> g d. 70 kr. Za ta velikodušni dar mu izr. ka »ajtop!ejo hvalo Franc Skcrlec, načelnik kraj. šolskega sveta pri Sv. Tomažu blizu Veliko Nedelje. Tujci. 17. avgusta: Evropa x Bar. Mngdeburg iz Gradca. — Lipolt iz Idrije. — pl. Aichelburg iz Celovca. Pri Slonu: Dolence iz Kranja. — Brodjavin iz Zagreba. ---- Pinschof iz Dunaja. — VVastel iz Gradca. — Herborn iz Trata. — Hirsch iz Dunaja. — Koder iz Idrije. Pri Malici i Jcklin iz Dunaja. — Rother iz Knitelfelda. — Triu ki iz Dunaja. — Pip iz Sapijone. Katz, Bosov iz Dunaja. Pri Zamorci: Jung iz Dunaja. Tržne cene t LJubljani 18, avgusta t. 1. Pšenioa hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rož 5 gld. 85 kr.; — ječmen 4 gldL 55 kr.; — oves 3 gld. — 0y kr.; ajda 6 gld. 80 kr.; — prosč 5 gld. 85 kr.; — koruza 6 gold. — kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 57 kr.; — fižol hektoliter 7 gld, — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — spoh triaen — gld. 74 kr.; — špeh povojen — gld. 78 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka liter 7 kr.; govednine kilogram b4 kr.; — teletnine 56 kr.; — svinjsko mesu 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.; — slame 1 gold. 51 kr.; — ilrva trda 4 k v. metrov 6 gu.d. 80 kr.; mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 18. avgusta. llzvuno telegrafi čno poročno.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 63 gld. 20 kr. kuctnt ari. dolg v srebru . . 66 „ 70 „ Zlata renta ....... 74 . 75 „ lttttO drž. posojilo . .... 112 „ — „ Akcije narodne bauke . • 821 „ — „ Kredune akcije .... 17« „ 25 , London ....... 121 „ 25 „ Napol. ....... 9 » 70'/a , G. a. cekini...... 5 „ 74 „ Srebro......105 „ 70 , Državne marke .... 59 „ 55 „ Javna zahvala. Podpisani se v svojem in svoje družine imenu srčno zahvaljuje gospodični Adalbertini Ber-not-ovi davkarjevi iz Postojne, za obili trud, ki ga je imela z OBtarulim (42 letnim) iz z mnogimi drugimi skrbmi obloženim, podučevajo ga v vseh poštnili opravilih s toliko marljivostjo, ua je bil 6. tekočega meseca naredil predpisaui izpit z jako ugodnim vspehom. — Ker je vsled toga uŽe dobil dobro službo na pošti v Permauih, tako ne moro si kaj, tla tej svojoj dobrotuici za njeno blag; požrtvovalnost najsrečnejšo zahvalo izreka. Mili Božo poplačaj blagej gospodičui po zaslu-ženji vso, kar jo dobrega podpisanemu in njegovi družini storila. V Por mani h, dne 11. avgusta 1877. Matija J[rabat\ poštni ekspeditor na Permanih (214—3) in posestnik v Jelšauah. Prodaja posestva. V živem, obljudenem trgu Mentfišu9 okraj Kamnik na Kranjskem, so gospodarsko posestvo s poslopji z i stanovanje iu gospodarstvo, 7 oralov njiv, 8*/i tnala travnikov in vrtov iz proste roke prodaja. Natančneje poroča gospod .J. Dol>i*iu, Ljubljana, gledališke ulico št. 45. (215—2) Amalija Tušekova, vdova c k. gimnazijskega profesorja v Ljubljani,-na Bregu h. št. 8 (nova), jemlje za prihodnje leto učence v stanovanje in na hrano. Učenci morejo rabiti tudi glnNovir. (211—3) C. kr. priv. Water-closeti fabrike Kpstein A r.....|>. na DuuaJI. Nova konstrukcija, .„ presegajoča. Popolnem brez vlaka in smradu. Postavi jih VNakilo prav lehko, in se na »siik doneti i* i. j i Kraj brez ovir lehko postavijo. Closeti dajo ta izredni dobiček, da so njih spodnji del (iztočna cev) naj bode ustje ž ebu, kjer hoče, lehko na vsako stran zasuče in bo štirjaška globoka skleda ■■ lehko ol» enem praktično porah! kot lijuk uli p» plMoir. ■■ m Edina zaloga za Kranjsko um pri Jos. Stadlerju, kleparju v Ljubljani, črevljarska ulica št. 4 nova, zraven modne trgovine A. J. Fischerja, poleg llradeckega mostu, kjer s« tudi vsa kleparska Htuvbcna in galanterijska delu, kakor tudi krivunje streh in' zvonikov po najnovejših siateiiilh in s poroštvom solidno in prav cono više. (218—1) Ravnokar je v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se dobiva: VIII. zvezek „Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjov, poslovenil dr. BI. Samec. 8° 17 pol. Cona 60 kr. Knjiga, gQ T1a4.1QAT7 doživela, vendar ne poki je »V i*«#W«WV trobujo nikakega priporočanja, to je pač najlepši dokaz, kako je dobra. Za bolnike, ki se hočejo le izvrstnega zdravljenja za pridobljenjo svojega zdravja posluževati, je taka knjiga ilvojne vrednosti in jamči zato, da se ne misli z novimi zdravili na njegovem telesu eksperimentirati, kakor se to večkrat zgodi. — Od imenitne, 500 Btrani voliko knjigo: „Dr. Airy's Naturheilmethode" je izšol užo 60. natis. Tisoč in tisoč se ima zahvaliti za svoje zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. Nihče naj dakle, ne zamudi, kupiti si to izvrstno, popularno-medicinsko delo, ki stane 60 kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanju 12 pism. mark po 5 kr. da poslati od Richter*s Verlags-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako so to zahtova, pošlje 10O strani dolg iztisek iz nje franko, v pregled. (330—19) Prsni katar se urno odpravi. Najnovejša javna zahvalnica z Dunaja, 2. marca 1877 od gospoda Karla Bergmtillerja, inženerja, IX., Liechtensteinstrasse 27. C. kr. fabriki sladnih preparatov, Graben, Briiunerstrasse Nr. 8. Vašo blagorodje! Prchiadil sem so in dobil prsni katar, da sem bii primoran, v Vaših preparatih pomoči iskati. Kupil sein Bi dvo tlaši zdravstveno pivo iz sladnega izlečku in som ga rabil po navodu. Miataf jt* bil it^t- j>W pa'vej flaši .* A o t 4i, j uitsti-anjt-tt. iii xuta M/14 lil iv.-.M' IIM'llt 4' 3t .*//<»« «' \l4l4lll4' gtt'i'jtat'tttt' i 14i t. 4-m it sares najtoja* I*'./**' ifijiofttč-atit kajti ntf *laja se srlatam plavati!.4i- taka naffla in Hfiinlšia -4ji-441 i jo. Prosim, človeMfvtš §»** časnikih na' z-nan it*'. Denes prosim, da mi pošljete paket prsnih Lonbonov iz sladnega ekstrakta. Spoštovanjem Kni*l l$«*i*j>-iiiiklloi-, inžoner, Dunaj IX., Liochionstoinstrasso Nr. 27. ■B Pravi lloilovi sladui bonboni so v modrom papirji. ^187—G) V Ljubljani pri 67«rAt% M*iccoti, lekarna pri „augclju varim" na duuajskej cesti. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne."