Dopisi in novice. Deželni zbor Kranjski, (Konec.) 14. in zadnja seja dne 13. julija. Po »Slov. Nar.«. Baron Apfaltrern poroča v imenu odseka za pregledovanje poročila deželnega odbora o njegovem delovanji kar se tiče oddelka šol. Poročevalec nasvetuje, naj se sklene, da je deželni zbor »z velikim veseljem na znanje vzel, da se je deželni odbor pri deželnem šol. svetu potegnil za to, da se uvede v vse večrazredne ljudske šole n e m š k i jezik kot učni predmet, da naj deželni zbor izreče, da je deželni odbor ravnal popolnem v sporazumljenji z njim, ko je to prošnjo vložil, kajti to želi cela dežela in da izraža upanje, da bode deželni šolski svet kmalu rešil prošnjo deželnega odbora v ugodnem smislu«.; Prične se o tem predlogu generalna debata. Prvi govornik proti njemu je posl. Kljun. Liberalna stranska v Avstriji je prišedša na krmilo, tukaj brigala se dobiti šolstvo v svoje roke, dobro vedoča, da onega, čegar je šola, je tudi bodočnost. Sklenila se je v državnem zboru šolska postava, katera je vse pravice do šol vzela staršem, cerkvi in deželam. A narodna stranka v kranjskem deželnem zboru je krepko branila pravice deželne, ter jih je mnogo otela pogube. Komaj pak je današnja večina prišla v zbor, je brž sprejela Vesteneckovo glasovito šolsko postavo in je tem načinom zapravile vse pravice naše dežele. Po §. 1. državne šolske postave ima biti odgoja nravna in verska. Judje so res dosegli, da imajo konfesijonalne šole, a katoličanje ne. Za cerkvene obrede nij nič prostega časa v šolah, a za praznovanje godov liberalnih direktorjev zmirom dovolj. Učitelji podkopavajo v šoli tudi verske resnice in vse, za kar se starši leta in leta mnogo trudijo, jim je na hip ukončano v šoli. Šolstvo more imeti samo dotle nekoliko vspeha, dokler se otrok odgojuje v materinem jeziku, kajti toliko časa sam misli in sam dela. Toda ko se ima druzega jezika učiti, postane pasiven, kajti z novim jezikom vzame se mu del njegove duše. Pač obžalovanja vredni so otroci, ki se imajo Tičiti jezika, kateri jiin ne bode ničesar koristil. V prvej vrsti je nasprotnikom se ve da le do tega, da se zatira slovenska narodnost in to so vsekako najbolj vspešno doseza, ako se v šoli zatira slovenski jezik, ki je zgodovina in učitelj slovenskemu narodu. Trdilo se je uže tudi, davse, kar je pri nas izobraženja v našem narodnem jeziku, se imamo jedino liberalizmu ustavovercev zahvaliti. Tudi v državnem zboru so nas ustavoverci vprašali, čema smo se vendar zvezali z njih najhujšim sovražnikom, ker bi tudi oni bili radi nam Slovencem dovolili vse tirjatve jezikove. A mi smo jim odgovarjali: imeli ste priliko za to 18 let časa, nam vendar nijste ves čas dovolili niti trohice. In ko je prišla dr. Vošnjakova resolucija o ravnopravnosti slovenskega jezika v razgovor, nasprotovali so jej z ravno tisto zagrizenostjo, besnostjo in trdovratnostjo, kakor prej. če se imamo ustavovercem pri razvoji naše narodne stvari kaj zahvaliti, je to, da so nas neizmerno pritiskali in da je vsak pritisek prcmzročeval tudi naš protipritisek. Vprašamo nadalje tudi: ako se Slovenci imajo učiti deželnega nemškega jezika, kako to, da se v Kočevji isto ne godi z deželnim jezikom slovenskim? Nemški jezik našim rojakom prav malo rabi, kajti, ako po kupčiji gredo iz dežele, potujo največ na Laško ali v jugoslovanske pokrajine. Notranjcem bi na primer bilo dosti koristnejše, da bi se namesto nemškega jezika učili italijanščine. Dr. Schrey potrjuje sicer, da §. 19 določuje, da se nema nigdo siliti k učenju druzega deželnega jezika, a prav odvetniški dokazuje, da če deželni zbor, zastopnik dežele, izpozna potrebo in sklene, da se Slovenci uče nemščine, je to postavno popolnem v redu. To pravi dr. Schrey, da vendar ne gre, in kam bi prišlo, ako bi hoteli vsakega posameznika vprašati, je-li se želi učiti nemškega jezika ali ne. (Zakaj se dakle na ljubljanskej realki vprašujejo starši dijakov, ali dovolijo, da bi se njihovi sinovi učili slovenščine ali ne. Pri slovenščini je zatorej zopet »izjema«! Ur.) 0 germanizaciji dozdaj nij govora, kajti nemški jezik je uveden še le v 45 večrazrednih šol, na 280 enorazrednicah pak je pouk izključljivo slovensk. Kranjcem je zlo potrebno znati nemško >Eeichssprache«, ker le na Nemško hodijo po svoj zaslužek (Če nij baš narobe res! Ur.), in tudi zarad vojaščine, kajti nobeden vojak bi ne avanciral, ako bi nemški ne znal. Govoinik se nadalje sklicuje na sedanje ministerstvo, da namreč tudi ono ne bode po odgovoru štajerskega deželnega namestnika barona Kubeka na interpelacijo slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru ustrezalo poželenju narodne stranke. Končno, vzame na pomoč besede glasovitega bivšega pokrčmarskega citraaa Stancarja, katerega je govornik svoje dni vprašal, o čem živi, a mu je ta zelo modro odgovoril: »Bog nobednega Kranjca ne zapusti, samo če malo nemški zna!« Poslanec Svetec: Dr. Schrey se je sklicaval namreč na §. 19 osnovnih državnih postav in tako nekako hotel dokazati, da ima deželni zbor pravico o namerah §.19 odločevati. §. 19 pak strogo odločuje, da seimavsakdržavljan poučevati v svojem materinem jeziku, to je postava, državljanska postava, in nobeden deželni zbor nema pravice te državne postavne določbe kaj prenarejati; najmanje vendar ta kranjski deželni zbor se svojo nepostavno pridobljeno večino. Ali je to izraz resnične večine prebivalstva kranjske dežele? Nikakor ne. Denašnja večina zbora zastopa le neznatno manjšino, peščico na Kranjsko privandranih Nemcev, zatorej ona nema nikakoršne pravice, v imenu dežele govoriti. Vprašam tudi, ali se Nemci sploh ravnajo po tem izgledu, kakor nam umetna večina tukajšnega zbora nasvetuje? Nikakor ne. Na Češkem trdovratno odbijajo Nemci vse pravične terjatve češke, in to z vso njim navadno besnostjo. V odborovem poročilu se tudi trdi, da je splošna želja prebivalcev kranjske dežele, naj se uvede v večrazredne ljudske šole nemški jezik kot učni predmet. Kdo je neki to željo izrazil gospodom denašnje večine? Kakšen nemškutarček brez imena in pomena, ali pa kakšen breznačajen učitelj, kateri se hoče s tem prikupiti svojim predstojnikom. Naš kmet nij tega nigdar zahteval, kajti dobro ve, da se tem načinom nemškega jezika nikoli dobro naučil ne bo. Trdilo se je tudi, da je kmetom znanje nemškega jezika potrebno za to, da bi jim bilo možno nadalje izobražeTati se po nemških knjigah. To nikakor nij istina! Niti jeden slovensk kmet se dosle nij in se posle ne bode izobraževal po nemških spisih. Dovolj imamo lepih slovenskih knjig in preprostemu človeku primernih svojih novin, in te se tako mnogo bero, da na Štajerskem obče Nemci imenujejo umne slovenske kmetovalce: »Novicebauern«. Za višje šole, ¦ prvej vrsti za srednje, je nemški jezik učencem potreben, to je istina, ali to velja samo dotle, dokler so srednje šole uravnane tako, kakor dozdaj, dokler se njih urejenje ne sklada s §. 19 državnih osnovnih postav. Eeklo se je tudi, da nemški jezik koristi tistim, katerim je služiti pri vojakih, ker ne pridejo na višje stopinje, ako nemški ne znajo. To je zopet neutemeljena trditev, kajti dovolj imamo popolnem nemških polkov, katerih vojaki vsi od prvega do zadnjega umejo samo svoj materinski nemški jezik in vendar jih nič več ne avanzira kakor neko določeno število. Naši preprosti ljudje tudi ne hodijo mnogo na Nemško dela iskat, nego gredo rajše v jugoslovanske kraje na Hrvatsko, v Bosno ali Srbijo in Bolgarijo, kjer si lažje nego v Nemcih služijo kruh. Se ve tam se vsekako trudijo, da se hitro nauče sorodnega slovanskega jezika, kar jim tudi ne dela posebne težave. (Dobro. Istina.) Nasprotno pa silijo k uam sami Nemci, kateri bi se prav lehko naučili našega jezika, a oni imajo tako malo ozira na to, kakor ogerski huzar, o katerem se pripoveduje, da je bil mnogo let v nemškem mestu v garniziji in se je naposled čudil, da se ljudje od njega nijso naučili — magjarščine. Ako se hoče z znanjem nemškega jezika vzbujati čut do občne države, je to popolnem napačno, Nemščina nij kriterij avstrijske države. Pomislite gospoda, da so uže pred davnim nemščini dale slovo vsa Ogerska, Galicija, Dalmacija, in da se v Češkej ter Moravskej zdaj po nekoliko puli nemška ljulika. Ako bi Avstrija bila res nemška država, bi se jej bilo najbrž uže zaklicalo: »Bog te obvaruj, Avstrija!« Nemštvo pak je kriterij ali znamenje tiste znane države, s katero biti zjedinjeni nekateri avstrijski Nemci uže težko čakajo. (Klici na desnej: Moskva, Moskva.) To je dovolj jasno povedal poslanec Schonerer v državnem zboru, in ko so bile nove volitve ter se je delalo z vso močjo zoper volitev Schonerer-jevo, je bil ta vendar le zopet izvoljen v državni zbor. Jaz se zatorej po pravici bojim, da bi Nemčija ne segla po Nemcih v našej državi, in to je uzrok, da tudi ne more nobeden v resnici domoljuben avstrijsk državljan želeti, naj bi se narodje avstrijski ponemčevali, temveč ima biti vsakemu skrb, da se raznemčujejo, da bodo tem lagje odbijali napade požrešne Nemčije. Deželni odbor, dajoč prošnjo deželnemu šolskemu svetu, naj se nemščina uvede v večrazredne šole na Kranjskem, nij imel zato nobene pravice, kajti deželni zbor mu je nij dal. Peticija pa je naravnost protivna §. 19. državnih osnovnih postav, zato je treba, da se nepravilno ravnanje deželnega odbora naročito graja. Zaradi tega stavljam predlog: Slavni deželni zbor najizreče,dajedeželniodborstem,dajec. k. deželni šolski svet prosil, naj uvede na večrazrednih Ijudskili šolah nemški učni jezik, meje svojega delokroga prestopil in zoper postavo ravnal, zaradi česar mu izreče deželni zbor svojo nezadovoljnost. (Živahna pohvala mej narodnimi poslanci in poslušalci.) Poslanec Kljun zopet vpraša, ali se bode uvedel slovenski jezik na večrazrednih nemških šolah v Kočevji. Poročevalec Apfaltrern reče, vse, kar so narodni poslanci govorili, je toliko, kakor bi bili golčali v kineškem jeziku. Očitano sumničenje, da bi nekateri Nemci radi, če bi se nemški deli Avstrije priklopili Nemčiji, pravi, da je nekvalificirano in graja deželnega glavarja, ker nij govornika (Svetca) klical k redu. Ako je g. Kljun rekel: >na nikdaršnje svidanje v tej sestavi«, pravi g. baron, da ne bode nemška stranka zaradi tega žalostna. Deželni glavar pl.Kaltenegger se opravičuje po fljegovih mislih vtem, da je g.Svetec omenjal poželenja nekaterih Nemcev priti kmalu k Nemčiji, nij bil namen govornikov nikogar žaliti v deželnem zboru, nego da je on (dež. glavar) smatral ta izrek samo kot nekakšno oratorično floskulo, sicer bi uže bil govornika klical k redu. Poslanec Svetec izjavlja, da je izrečno poudarjal, kako nekateri Nemci težijo k Nemčiji, toda v zboru da nij tega predbacival nikomur. Tudi izrazi željo, da se očitanje narodnej stranki, da neposredno dopisuje z Eimom, dokaže. V specijalni debati govori poslanec Detelja: Jaz bodem imel tudi čast, napraviti nekatere opazke. Čudim se, da se jemlj6 želje narodove za razlog v tem slučaji, ko gre za uvajanje nemščine v naše Ijudske šole. Želje narodove so gospodje one stranke dozdaj popolnem v nemar puščali, in so to posebno sijajno dokazali pri obravnavah sedanjega deželnega zbora. Jaz pak vseskozi podpiram predlog poslanca g. Svetca, a ne rečem ničesa več, ker sem osvedočen, da je pri vas vsaka beseda brezvspešna, in smelo rečem, da tu veljajo besede velikega italijanskega pesnika »Lasciate ogni speranza Voi, che qui entratel« (Dobro! Dobro!) Večina deželnega zbora je uže zopet kar tajno nasvetovala konec debate. Vpisana govornika pak sta od narodne strani še poslanca Navratil in dr. Zarnik. Glavni govornik proti nasvetu je poslanec dr. Zarnik. On pravi: Slavni zbor! Jaz hočem kratko in popolnem objektivno označiti stališče narodne stranke. Mene in vso mojo stranko iz srca veseli, da je denašnji g. poročevalec (baron Apfaltrern) odkrito povedal, da on in njegovi somišljeniki v deželnem zboru zastopajo nemško stranko in da je zaradi tega vsako sporazumljenje s to stranko in z nami popolnem nemogoče. Ud gospodske zbornice baron Hiibner je o priliki adresne debate jako izvrstno označil naše stališče, imejoč svoj veliki državni govor, ki so ga natisnile malo da ne vse evropske novine. Ta mož je rekel, da je prehodil skoraj celi svet in da je videl ter izpoznal, kako se daje o vsakem vprašanji debatirati, kompromise delati itd., da pa je samo jedno vprašanje, o katerem nij nobenega kompromisa in to je ono o jeziku in narodnosti, o čemer imajo zase povsodi le samo člani vsacega naroda odločevati. Denašnja večina deželnega zbora ima zatorej edinn pravico odločevati za Kočevje in za Weissenfels, a nikakor ne za naše slovenske šole. Prejšnjemu deželnemu zboru in odboru nij prišlo nikdar na um, da bi bil sklenil, naj se Hočevarji zaradi Slovencev uče slovenskega jezika, a denašnja večina in nje deželni odbor silita vedno, da bi se uvedel nemški jezik v slovenskih šolah zaradi Nemcev. V Švici, kamor — kakor znano — zahaja vsako leto mnogo tujcev v deželi, kjer ljudje po mnogih krajih tako rekoč le o tujcih žive, je v ljudskih šolah povsodi le učni jezik domač in ne tuj. Sicer pa tu velja izrek: >Principiis obsta!« Ako bi se narodni poslanci denes ne upirali temu predlogu, bodo gospodje nasprotniki prišli drugo leto gotovo s predlogom, naj se nemški jezik uvede tudi v jednorazredne ljndske šole. Na Koroškem je v čisto slovenskih krajih učni jezik izključno samo nemški, in deželni šolski svet koroški je sklenil obdariti učitelje, kateri najbolj vspešno germanizujejo. Na Štajerskem, kjer kompaktno stanuje 400.000 Slovencev, je nemški jezik učni jezik v vseh jednorazrednih šolah. (Ali je nemški jezik po slovenskem Štajerskem tudi v jednorazrednicah učni jezik, nam ni do dobrega znano, učni jezik baje ni povsod, a učni predmet t o p a j e, in vsako leto se učitelji posvetujejo, kedaj bi začeli z poučevanjem v neraščiia na jednorazrednicah, kedaj na večrazrednih ljudskih šolah, po koliko ur tii, po koliko tam. Pri nas na Kranjskem, kjer je 96^ Slovencev in le 4$ Nemcev, so gospoda nekoliko skromnejši in hočejo uvesti nemški jezik le v večrazredne lj. šole. Ur.) Boj, katerega mi bijemo, je boj za Slovanstvo, ki se bije uže dolgih 1000 let, in ako bi seja denašnja trajala tudi vso noč, bi narodne poslance ne oviralo najmanje, da bi se upirali germanizaciji. Poročevalec baron Apfaltrern opomni, da se to vprašanje ne bode rešilo v kranjskem deželnem zboru, ker je vprašanje kulture, katera se sicer da nekoliko zavirati, a ustaviti nigdar ne. Nadalje naglaša, da bodo narodni poslanci pač dovolili, če večina ukrene, kar se njej zdi primerno za blagor ljudstva, ker večina tudi ima besedo. Za slovenski jezik, ali kakor ga govornik vedno nazivlja za »kranjski« jezik, pravi, da je v šolah dovolj skrbljeno, in zatorej da je prav umestno, da se uči tudi nemščina. Poslancu Kljunu, ki je trdil, da bi za Notranjce bjlo koristnejše učiti se laškega, nego-li nemškega jezika, očita neprijaznost do Avstrije. Potem se še nekoliko zaletava v dr. Zarnika, dr. Vošnjaka in poslanca Deteljo, rekoč jim: Ko bi nemški ne znali, bi ne bili tukaj. V obče, pravi govornik, je deželni odbor popolnem pravilno ravnal, ko se je potegnil za nemški jezik. Poslanec Kljun ugovarja temu, da bi bil tisti, kdor želi, da se Slovenci uče italijanskega jezika, kriv — veleizdaje. Italijanski jezik je baš tako ravncn praven v Avstriji, kakor drugi jeziki. Naposled zopet vpraša govornik, ali se bode slovenski jezik uvedel kot »učni predmet na večrazrednih ljudskih šolah v Kočevji«. Baron Apfaltrern na to odgovor dolžan ostane. Pri glasovanji se predlog g. Svetca s 14 proti 19 glasovom zavrže, asprejmese predlog odsekov. Dr. Zarnik je rekel med drugim, da je deželni odbor s tem, da je uradovanje predrugačil in slovenski jezik iz deželnih uradov meje svojega delokroga prekoračil. Govorili so še o tej stvari poslanci: Dežmann, Kljun, dr. Vošnjak, vsak po svoje. Deželni glavar potem govori svoj končni govor, zahvaljevaje se poslancem in zastopniku vlade v imenu celega zbora. Slovenskih besedij je o tej priliki g. Kaltenegger izustil samo 5, reci pet. Naposled zakliče »hoch« in »slava«, kar poslanci trikrat navdušeno ponove. Deželni predsednik g. Winkler se zboru zahvaljuje za vladi izrečeno hvalo in izraža poslancem priznanje za neumorno in vestno delovanje. Deželni glavar potem sklene zborovanje. Baron Apfaltrern se zahvali deželnemu glavarju za >nepristransko vodstvo obravnav«. Deželni zbor se sklene ob 6. uri zvečer, ko je zadnja ta seja trajala 10 ur. Z Vipavskega se piše »Edinosti«: »30. m. m. naletim na javne izpite šolske mladine v Rihenbergu in na Berjah. Udeležim se preskušnje v obeh šolah, ker v pervi se je zjutraj in v drugi popoludne izpraševalo. Pokazala sta oba gg. učitelja Amb. Poniž v Rihenbergu in And. Širok na Berjah, da sta vešča v težavnej nalogi. Disciplina je pri obeh izgledna — stali so otroci kakor vojaki — odgovarjali dobro, glasno in razločno. Odlikujejo se še posebno g. Poniž-evi otroci v lepo- in pravopisju; g. Širok-ovi pa v računstvu. Reševali so otroci IV. oddelka prav teške naloge iz V. računice tako spretno, da se je vse čudilo. Tudi druge predmete so otroci dobro znali. Poslušalci so bili zadovoljni z vspehom, katerega sta delalna gg. učitelja dosegla. Povpraševali so le, zakaj se ni tudi verski nauk izpraševal. K tako ugodnemu vspehu je pripomogel pa gotovo tudi veliko marljivi krajni šolski svet in slavno županstvo. Na čelu krajnemu šolskemu svetu je g. Ličen in županstvu g. Robič. Oba se jako zanimata za šolo in v lepej zlogi se kaže tudi lepo napredovanje. Letos se je po g. Ličen-ovih prizadevah tudi šolska mladina s. Rešnjega telesa procesije oficijelno vdeležila. Pogrešalo pa je njegovo bistro oko nekaj. In glej! pri pervej občinskej seji je predlagal, da se mladini omisli zastava se sv. Alojzijem. Kako moško bodo otroci korakali prihodnje leto v procesiji se svojim protektorjem i zastavo na čelu!« Iz seje c. k. dež. šol. svčta za Kranjsko dne 26. avgusta 1880. Ljudski učitelj se stalno umešča. Sklepalo sejeo disciplinarni preiskavi, katero je izveršil c. k. okraj. šol. svet zoper dva učitelja. Razrešil se je ugovor srenjskega predstojništva zoper razpis učiteljskih služeb na deški šoli, kakor je ukazal dež. šol. svet. Učitelj in profesor dobivata petletne doklade. Kar se tiče otvorjenja slovenskega prostega tečaja (slovenischer Preicurs) na c. k. višji realki, sklepa se poročati o tem slavnemu ministerstvu. Odobruje se, da se upeljejo šolske bukve, kakor to predlaga srednja šola. Razrešujejo se prošnje za ponavljanje skušenj. Na podlagi konfereiičnega protokola, katerega predlaga ravnateljstvo srednje šole, pošiljajo so ravnatoljstvu ukazi. Učitelj na gimnaziji se poterjuje in dobiva nasiov »profesor«. Več rekurzov, prošenj za spregledanje in olajšanje kazen pri šolskih zamudah, dalje prošenj za nagrado in denarno pomoč, se razrešuje. Gimnazija v Kranji je zopet od smerti vstala in začenja svoje šolsko leto 16. t. m., kakor gimnazija v Ljubljani. Za veronauk uaj se tam, kjer se več razredov skupaj v njem podučuje, odlnči več ur na teden, nego samo dve, kakor je bilo dosihmal, tako je ukazalo ministerstvo za uk in bogočastje šolskim oblastnijam. Metelkova darila 6 ljudsskim učiteljem, ki se odlikujejo v slovenščini in sadjereji se razpisujejo do 10. oktobra. Prošnje po postavnem potu pri c. k. dež, šolskera svetu. Berila slovenska, ki izhajajo v c. k. šolski zalogi za 1. 1881, so: Začetnica in prvo berilo za Ijudske šole, 7% pol. 8° v plat. hrbtu 30 kr. Drugo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole, 14 pol. 8° v plat. hrbtu 35 kr. Tretje berilo za ljudske šole. (Se še tiska.) Berilo za tretji razred slovenskih šol s pesemsko prilogo. 17 pol, v pl. hrbtu 40 kr., t. j. tisto drugo berilo, ki je bilo dosihmal v rabi in je veljalo 41 kr., sedaj je tedaj 1 Jcr. ceneje in ima drug naslov. — Slovenska slovnica z naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. 13'/2 pol, v plat. hrbtu 34 kr. Slovensko-nemške knjige: Slovensko-nemški abecednik, 24 kr. Perva nemška slovnica za slovenske ljudske šole, 26 kr. Druga n. slovnica, 36 kr. Tretja n, slovnica, 33 kr. Eačunice so I. po 10, II. po 15, III. tudi po 15, IV. po 18, in V. za slovenske ljudske šole. (Fiinftes Eechenbuch fur ein-, zwei- und dreiklassige Volksscliulen) po 15 kr. Mestne Šole: I. in II. orazredna deška šola, 4razredna m. dekliška šola in nunske šole začenjajo šolsko leto 17. t. m. Vpisujejo se otroci 14. in 15. t. m. Zasebne šole: Protestantovska šola se začenja 16. t. m. Waldherr-ova šola za dečke, J. Hutli-ove in V. Eehn-ove za deklice pa 15. t. m. UČiteljske preskušnje se.začenjajo to jesen 18. oktobra. Čas za razglašenje je do 11. oktobra pri ravnateljstvu c. k. spraševalne komisije. Šolska Matica mesta Ljubljanskega. Pret. šol. leta 1880 je bilo 1749 dečkov a 1350 dekličev, skupaj 3099 za šolo vgodnih. — Zunaj mesta je stanovalo dečkov 61 (21 na I., 40 na II. m. šoli.) in deklic 130, skupaj 191; k mestu je pripadalo dečkov 1688, a deklic 1220, skupaj 2908. — Otrok, ki slišijo pod Ljubljano je hodilo v javne šole 1884 (1062 dečkov in 882 deklic), 358 v zasebne šole, 227 v vnanje šole, tedaj jih je hodilo v Ijudske šole 2469 otrok, 10 so jih doma poučevali, 19 jih je bilo v zavodih za predšolsko dobo, 380 jih je hodilo v višje šole, 32 otrok pa kar nikamor ni hodilo v šolo. Stanko Vrazova slovesnost 8. t. m. v Cerovci pri Ormužu se je slavno veršila. Navzočili je bilo več tisoč ljudi in okoli 500 zastopnikov sosednjih slovanskih dežel. Z občno pohvalo sta bila sprejeta govornika Kukuljevič in Eajč. — Slavoklic svitlemu cesarju je zbudil občno vnemo; povsod je vladala občna radost in najlepši red, društva v podporo ljudskili šol in učiteljev, od dne 25. septembra 1879 Dohodki Po- samczno gld. j kr. Skupaj 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 8 1 1 7 1 6 2 6 1 1 34 16 3 1 2 8 1 3 1 1 1 2 39 Ostanek pretečenega leta 1879 33 oneski: a) lj. š. po 1.— gld. . . . b n » » n rt r> n n r> » r> n n v n n n n n n n n » » n n » 1. 5 1.65 2  2.94 3.— 4.— 5.— 8.— 10,— ljudskih šol je toraj vplačalo b) učiteljev po 1.— gld  » 1-50 „  » 1-60 „  » 1-80 „  » » 2.— „  n 2-50 „  n n ^.— „  „ 4.30 „  » 4-70 »  učiteljev je vplačalo skupaj  Dobrotniki so darovali  Slavna hranilnica ljubljanska  n banka nSlavija"  Obresti od naloženih 170 gld. ustanovnine . Vsota dohodkov Ako se odbijejo troški one strani .... Ostane gotovine za prihodnje leto .... Verhu tega je naložene ustanovnine: od 7 ustanovnikov po 20 gld  „3 „ „10  od 10 ustanovnikov skupaj 8 1 1 14 2 18 8 30 8 10 110 50 65 94 16 4 1 3 16 2 9 4 4 4 10 16 150 100 • • 50 60 60 — 50     30 70 —   — 102 76 24 20 266 — 8l 50 140 30 563 369 193 170 Pri sklepu računa ima toraj ,,Narodna šola" premoženja v gotovini  363 32 71 71 s sedežem v Ljubljani, za opravilno dobo do dne 23. septembra 1880. rstno tev. !>"¦ 1 2 3 4 5 6 7 Q O 9 10 11 12 13 14 15 a b c d e f g h i Koliko 11836 97 132 64 56 204 2220 122 34 39 3 2 78 Troški gid. kr. zvezkov za pisanje in računstvo  škatljic jeklenih peres  tucatov peresnikov  „ raznih tablic  snopkov čertalnikov  tucatov raznih svinčnikov  risank pikčastih in drugih  Učila in priprava za risanje  Bralno - računski stroji  knjig šolskih, pripomočnih in drugih .... Zemljepisna in prirodopisna učila  Fizikalična učila  Izvanredni troški  Troški za razpošiljanje  Razni troški (dopisnina in uradne potrebe) . . Vsota troškov Od teh troškov je dobilo: ljudskih šol za gl. 102.09 vložnine povernila v blagu učiteljev za gl. 76.20 vložnine povernila v blagu . ljudske šole brez vložnine so dobile blaga v dar za učitelja brez vložnine sta dobila blaga v dar za . deležnikov skupaj  Ako se troški za razpošiljanje in uradne potrebe (zgoraj pod verst. štev. 14 in 15) prištejejo stane tedaj ,,Narodno šolo" vse razposlano blago . Z ostalim šolskim blagom vrednim  znašajo vsi troški nNarodne šole"  V Ljnbljani, dne 15. septembra 1880. 97 24 4 50 10 14 55 20 17 20 24 6 9 5 169 143 14 4 332 15 F. Stegnar, načelnik. M. Močnik, tajnik in blagajuik. 82 25 85 49 76 94 30 42 42 52 77 34 81 63 369 32 48 58 67 60 33 44 347 j 77 21 | 55 369 32 Svoji k svojim. 23. t. m. ima za vdovskim učiteljskim društvom svoj občni zbor tudi slovensko učiteljsko društvo iii »Naiodua šola«. Ako me vprašate, kaj je to »slovensko učiteljsko društvo« in kaj namerava — Vam odgovarjam, da je družba narodnih učiteljev, ki više cenijo narodovo korist, kakor svojo lastno, in da se ta družba poganja za to, kar vsakemu narodu po božji in človeški pravici gre: izobraževanje naroda v domačem jeziku; drugi narodi v Avstriji vživajo že zdavno te natorne pravice, a Slovenci se še le borujemo za nje. — Ali pa ne bode ves up po vodi splaval, ali ni vsak boj nevspešen? Kdo more to z gotovostjo terditi? Vse okoljščine pa tako kažejo, da sedaj je pravi čas. Sedaj ali pa nikoli več. Vstopimo se tje, kjer vidimo stati zastopnike našega naroda, katere si je ljudstvo zbralo in katere sedaj, kolikor toliko tudi vlada posluša. Tedaj združimo se slovenski ueitelji iu pokažimo svetu, da nismo terst, ki ga veter sem in tje maja, marveč zavedni in značajni Ijudski učitelji. Cecilijino društvo v Ljubljani je imelo svoj občni zbor 13. t. m. Ob 8. zjutraj je bila slovesna sv. maša. Ob 10. društveno zborovanje v knezoškofijski dvorani. Voljeni so bili: dr. Anton Jarec, predsednik; Janez Gnjezda, tajnik in podpredsednik; Anton Forster, glasbeni vodja; Žiga Bohinec, blagajnik. Odborniki so še: P. Angelik Hribar, P. Hugolin Sattner, Leopold Belar, Janez Eozman in Miroslav Tomec, orgljar iz Šentvida. Dmštvo sv. Vincencija V Ljubljani je kupilo blizo sedanje dekliške sirotišnice na Spodnjih Poljanah bišo št. 36, ki ima precej velik vert. Za sedaj bode tukaj zavetišče (Asil) za ubožne dečke, ki hodijo v tukajšne javne šole. Pozneje mislijo to hišo uravnati za deško sirotišnico, ki bi bila zelo zelo potrebna v našem mestu. V Beli Vodi (Weisskirchen) na Moravskem se je ustanovila slovanska viša gimnazija. Na nemški gimnaziji v Trebiču pa se ustanovljajo slovanske paralelke. Tako bodo Čehi kmalo dosegli ravnopravnost v šolah, a mi — —! Svitli cesar potuje sedaj po Poljskem; povsod Ga navdušeno sprijemajo, od mesta do mesta spremljajo Ga potomci stare poljske žlahte, isto tako tudi prosti narod. Tudi ruski cesar potuje, tudi njega spremljajo povsod po železnicah — žandarji in redarji —. Missa pro defunctis. Gospod P. Angelik Hribar, naš marljivi in za lepo cerkveno glasbo velezaslužni skladatelj nam podaje pod gornjim naslovom zopet lepo, in v lahkem slogu za 4 mešane glasove ubrano černo mašo. Umeje se, da je tudi priležna za jeden glas, spremljan na orgljah, tako, da orgljavec celo mašo sam lahko zverši, ker razun »sequentia«, ki sega do /, posamesni deli niso visoki. Posebna prednost te maše je tudi ta, da je kratka in da se nekaj teksta samo recitira, kar je po cerkvenem obredu dopuščeno. Eadi jo tedaj priporočamo. Cena ji je 30 kr. ter se dobiva pri J. Blazniku v Ljubljani.