Leto LXVIL, št. 3 Ljubljana, četrtek 4* Januarja 1934 Cena Din 1.— Uhaja vsak dan popoldne, lxvzemsi nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petit Trat a Din 2.-. do 100 vrat a Din 2.fi0. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica it. 6 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 FRANCOSKI PREDLOGI NEMČIJI Podrobnosti o spomenici francoske vlade — Francija i« nokazala skrajno popustljivost Pariz, 4. januarja, r. Današnji listi prvič objavljajo nekatere avtentične podrobnosti iz spomenice, ki jo je izročila francoska vlada kot svoj odgovor Nemčiji kancelarju Hitlerju. Glasom teh informacij vsebuje francoska spomenica poleg splošnih ugotovitev v pogledu nemških oboroževalnih zahtev naslednje predloge in ugotovitve: 1. Francija odklanja predlagano sklenitev nenapadalnega pakta z Nemčijo za dobo 10 let iz razloga, ker bi ta pakt v nobenem pogledu* na presegal obveznosti in jamstev, kakor že izvini in iz obstoječih paktov in pogodb, ki jih je podpisala Nemčija. 2. Francija odklanja vsako revizijo mirovnih pogodb in njihovih določb razen primerov, ki so točno navedeni v angleško - francoskem razorožitvenem sporazumu. 3. Nemški rajhsver naj se izpremeni v milico z 200.000 mož s kratkim službenim rokom v smislu Macdonaldovega razorožitvenega načrta. Številčno stanje milice se lahko poviša na 300.000 mož, če Nemčija razpusti vse hitlerjevske bojne organizacije kot so SS in SA. 4. Vse vojaške organizacije v Nemčiji, ki bi se ne razpustile, se morajo smatrati kot izvežbana vojaška rezerva ter se morajo podvreči mednarodni kontroli. 5. Rajhsver sme za svoje potrebe obdržati samo defenzivno orožje in se ji tanki ter vojna letala ne morejo dovoliti. 6. Vse druge države morajo svojo oboroženo silo stopnjema znižati na višino, kakor jo predvideva Macdonaldov načrt. Pri tem se mora obdržati predvideni sistem etap, vendar pa se lahko poizkusna doba zniža od 4 na 2 leti. 7. Francija pristaja na prepoved kemične vojne (strupeni piini itd.), zahteva kontrolo civilnega letalstva in je pripravljena kot skrajno koncesijo pristati na uničenje svojega bombnega letalstva. 8. Mednarodna kontrola za razorožitev se mora takoj uvesti. 9. Francija odklanja vsako razpravo o Posaarju, ker smatra, da to ni samo zadeva Francije in Nemčije, marveč spada pod kompetenco Društva narodov. Prav tako odklanja Francija ločena pogajanja z Nemčijo, ker gre za probleme, ki zanimajo ne samo ti dve državi, marveč vse podpisnike mirovnih pogodb in vse države, ki sodelujejo na razorož'tveni konferenci. Rimski razgovori Sestanek med Mussolinije« in angleškim zunanjim ministrom — Komentarji tiska Rim, -4. januarja, r. Včeraj popoldne sta se sestala Mussolini m Simon k prvemu razgovoru. Fri tej prilJki sta obravnavala splošni mednarodni položaj v zvezi z razorožitvijo. Mussolini je po poročilih italijanski] listov opozarja! Simona na to, da ie mogoče doseči sporazum samo na ta način, da se popravijo krivice, ki so se zgodile Nemčiji. Danes bosta razpravljala o reformi Društva narodov v smislu zna-nlih Mussolinijevifl predlogov. Snoči je prired I Mussolini večerjo na čast Simonu. Rim, 4. januarja, r. Oficiozni komunike o sestanku med Mussolinijem in Simonom bo izdan šele po zaključku razgovorov. Kakšen zd bodo imel: ti razgovori, se še ne da reči. vendar pa imajo politični krog-Italije mnogo upanja glede njih. Glede Simona, ki bo jutri zapustil Rim, še nI določeno, ali bo potova' z letalom ali z železnico. Ze o se e v zvezi z njegovim obiskom opazilj tudi navzočnost italijanskega poslanika v Londonu Grandija, ki ga bodo najbrže tudi pritegnili k razgovorom. Tisk se v obširnih komentarjih in inozemskih poročlih bavi s temi razgovori. V uvodniku *Popolo di Ttalia« zatrjuje, da Rim n London nočeta trdovratno vztrajati v zanikanju ;n odklanjanju. Prav ona dva sta sta'no dokazala, da vpoštevata vse fakt^rie. ki sestavljajo politično realnost sedanje Evrope m utegnejo vplivati na razvoj situacije. Italijanski krog želijo, da bi se med Italio m Ang ijo dosegia enotna ii* nija, ki naj oi končno privedla do rešitve težavnih mednarodnih problemov. Pariz, 4. januarja. AA Ker list: še niso dobili podrobnih poroči, o včerajšnjih rimskih razgovorih med Simonom jn Mussolinijem, zaenkrat Še le malo komentirajo te razgovore. »Matin« misli, da prihajajo italijanski krog; do spoznanja, da njsta ne Anglija, ne Francija voljni pristati kratko-malo na novo oboroževanje Nemčije. Francoska spomenica, pravi list. ie napravila v Londonu ugoden vt.s. ki se bo mora. pokazati tudi pri rimskih razgovorih. Pariz, 4. januarja AA. Iz Londona poročajo: Tud: več angleških ustov jzraža danes mnenje, da ph rimskih razgovorih ne bodo mogli prezreti francoske spomenice Hitlerju. Tako piše londonska »Mor ningpost*: Če je ostalo še ka: upanja za ohranitev miru z razorožitvijo, leži to ura-nje na prizadevanju Francije, k: se potrpežljivo trudi, da doseže sporazum z Nemčijo. Francosko prizadevanje je na dlani. Francl.;; je do tega. da doseže tak sporazum glede oboroževanja, da se ustvar' stalno -n zadovoljivo ravnotežie med obema državama. Upajmo, da bo Francija v tem prizadevanju uspela. Praktično omejevanje brezposelnosti v Nemčiji Stuttgart, 4. jan. A A. DNB poroča: Letošnjo zraio se bo začela graditi avtomobilska cesta iz Stuttgarta v Ulm. Pri delu bo zaposlenih okoli 15.000 delavcev 2 leti. Posebnost te avtomobilske ceste bosta 2 dvojna predora, dolga 4 km, ki bosta zvezana s 500 m dolgim viaduktom čez globoko dolino reke Fils. Avtomobilska cesta bo križala druge ceste in železniške proge, vendar ne v istem nivoju, temveč z nadvozom ali pa podvozom Amerika odklanja vsak potični angažman v Evropi, želi pa sodelovati pri razorožitvi in gospodarski obnovi VVashington, 4. jau.r. Točno ob 12. ameriškega časa je bil otvorjen 73. ameriški kongres. Prvič je to pot čita! predsednik Roosevelt svojo otvoritveno prokamacijo. v kater, je podai važne notranje :n zunanje politične .z;ave. Da bi se preprečili morebitni incidenti, so bile okoli kongresnega posiopja uvedene stroge varnostne mere. Straža c bila štirikrat pomnožena in povsod so btli postavljeni kriminalni uradniki in stražniki. Tudi dostop v poslopje je bil zelo omejen. Otvoritvi so smel prisostvovati samo najožji sorodniki članov kongresa, in sicer je preje'v vsak senator ali poslanec samo po eno vstopnico. Predsednik Roosevelt je v svoii oroklamaciji izvajal med drugim: Amerika je na poti okrevanja. V zunanje političnem pogledu je največjega pomena, da hoče Amerika sodelovati pri rešitvi razorožitvenega vprašanja, ne da bi pri tem prevzela politične obveznosti. Z veliko skrbjo zasleduje predsednik razvoj dogodkov v Evropi in Aziji, ki ne dajejo povoda za optimizem. V nadaljnem se obraća zoper ogromne izdatke za oboroževanje. Svet še ni zred za mednarodno stabilizacijo valut Strah pred neposrednimi ali bodočimi napadi sli države, da Izdajajo ogromne svote v oborožkvene namene, kar obenem ovira napredovanje miru. Prav tako so razne trgovinske ovre onemogočile uspeh trgovinskih pogodb. Amerika odklanja vsak politični angažman v Evropi, pri tem pa je vedno pripravljena sodelovat! pri praktičnih ukrepih, ki bi mog*i tako znižati oboroževanje in zmanjšati trgovinske ovire. Nato je predsednik Roosevelt prešel k svoji zlati politiki in i^vi da bi mogel nakup zlata in srebra dvign.f finančno strukturo države ji bi obenem Amerika dobila valutno sredstvo. Čigar moč za kupovanje in odplačevanje dolgov bi nil-a mnogo manj spremenljiva kot pri dosedanj valuti. Amerika je končnovel.avno na noti okrevanja. Splošna blaginja naroda se ne poveča s Čistim materijiizmom iti razkošjem, temveč samo z integriteto, nesebičnostjo, odgovornostjo in pravičnostjo. Izvedba njegovega programa zahteva sicer žrtve, zato pa se mora mnogo državljanov odpovedati privilegiju, da b; v poslovnih stvareh ravnali samo po lastnem prevdarku. Novo francosko notranje posojilo Pariz, 4. jan. AA. Vlada razpiše danes posojilo, čigar definitivne modalitete bodo po vsej priliki objavljene v četrtkovi šte-viLki uradnega lista, vendar bodo banke smele poluradno sprejemati podpise že od današnjega dne Obrestna mera novega posojila uradno še ni določena, bo pa ne koliko nižja od posojila leta 1933, ker so se razmere na kreditnem polju popravile Pričakovati je. da bo prebivalstvo posojl lo zelo ugodno sprejelo. Izdani bodo pet letni boni, ki se bodo izplačali al pari, dalje desetletni boni s premijo In 151etni bo ni s superpremljo Celotna višina posojila ne bo v dekretu omejena, gotovo je le to. da bo izdanih bonov z-a vsaj 10 milijard frankov, kolikor je iz-glasova! par!ampn: v sukcesivnih tranšah Italijansko notranje posojilo Rim, 4. januarja, r. Sinoči je bil na kun-terenci talijanskih bank pod vodstvom Narodne banke osnovan s*nd:kat bank k bo prevzd emisijo notranjega posojila v vštni 4 milijard lir To posojilo bo stažik za odp'ač !o starih posojjl. k: zapadejo \ te>kn letošniega leta. Novo rosoitfo se bo obrestovalo po 4 odstotke. Ameriki protest v Berlinu Washinirton. 4 jar., r Državni d^parte-ment ie naroČil ameriškemu poslaništvu v Berlinu, na i protestira pri nemški vladi zaradi sklepa nemate državne banke, da zmani^n plačilo obr^st' za moz-rnska p.v:o iila. Sokrivci assscra dr. Duce Bukarešta 4. decembra r. Ravnatelj Viola -Caladerul«. univ prof^rsorja Nicofora Cra-tanica in generala Cantacurena. ki sta bila aretirana v zvezi z jmorom ministrak?sa predsednika Duce in ?ta bila do ovj Sad. 3. januarja n. Novi Sad je ostal danPti br^z avtotaksijpv in sploh br'*7 avtoinobilcske2a prometa. ker *o lastnik' avtomobilov prir-^dili zborovanje proti no vim taksam na avtomobile na bencin in oljp Avtotaksiji so 6e solidarizirali z lastni ki avtomobilov V mestu je med občin fttvom nastalo precejšnje razbrrienje in no mcrali šnf *rii poslati na ulice 6voje agente, ki so ljudem tolmačili, za kaj gre. Vremensko pomočilo Kranjska yora, Rateče-Planica 1 jan.: —3, barometer se dviga, Jasno mimo, sneg južen, smutka brez maže neugodna. Bled-jezero, 4 jan.: _4. lahka me^la. sneg osrenjen, vendar se vdaja Smuka manj ugodna snega 50 <_ in Le I na jezeru debej 10 cm. a hrapav Bohinjska Bistrica, i. jau.; r<-:n;.era. tura 0. zelo oblačno, južen sneg. 00 cm. smuka dobra Smučarski dom na Pokljuki. S :an.: —3, vreme mirno. 180 cm snega smuka dobra, v planinah izvrstna. Planina Sv. Križ nad Jesenicami. S ja uuarja: 0. oblačno, mirno, 100 en JuSnega snega, smuka slaba, izgledi NOgodnl Kofce 'S jan : _9. ponekod jasno, bi« i vetra. 130 cm vsedlega snega Smuka do bra. izgledi za smuko v p!amnah ugorln: MOjstrana-Dovje, 3 jan : Skoraj jasn<< brez padaviu, smuka dobra, izsledi n» deljo dobri Za pravoslavne prazni Ke šibo vršil smučarski tečaj za začetnike lo boljše smučarje pod vodstvom državne-prvaka v kombinaciji Albina Jakopiča Velika planina. 3 jan.: -4. megla. I* hek sever, pol metra novega snega na 1"( cm podlag:, po robovih trd sneg Smuk*, prav ugodna, izvedi dobri, ker se meu trga Za praznike je pričakovati lepo vre me in idealno smuko Sv. Duh pri Višnji gori, 3 jan : _2. me gleno. sneg se !e strdi' In h 74—2310 10 Berlin 1362 V>~ 1373 16 Bruseh 795 24 799 18 Curih I UM 35-1113*9 Lond 185 30—186 9<) \Tewvork 398883 3617 < Pariz 224 57 —225 69 Praga 17012—170« Trst 30O57—302O7 (premija 28 5%^ Avstrijski šiling v privatnem klirmau 0 ' INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20 2625 London 16 75 N« Vork 326 25 Bruselj 7175 Milan ?" Madrid 42 50. Amsterdam 207 40. Be 123.10. Dunaj 5S_, Prm 15.35. »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. januarja 1934 tev 3 DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ZAPOJE ALFRED P1CCAVJER v velefilmu: ŽIVLJENJE JE LEPO Predstave ob U 7 U »n $\+ uri zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Alkoholizem naša rak rana Konzuin alkoholnih pijač kljub bedi narašča, kar na* vodi v propast Ljubljana, 4. januarja. Glasovi o alkoholizmu pri nas so bolj osamljeni. Morda ima pijančevanje pri nas toliko prijateljev in zagovornikov, da si ga ne upa nihče ožigosati, a v tej naši pogubni bolezni najbrž tudi nihče ne vidi zla.. Upoštevati je treba še, da narodni gospodarji ne vidijo drugega izhoda iz krize našega vinogradništva, kot da je treba podpirati pijančevanje. Značilno je torej pri tem. da se radi sklicujemo na krizo vinogradništva, da zelo tožimo tudi o splošni gospodarski stiski, ne govorimo pa o strasnih posledicah alkoholizma, ne zavedamo se zla [n nikdar se niti ne zamislimo ob številkah konzuma alkoholnih pijač. Alkoholizma ne jemljemo nikdar dovolj resno v poštev ter ne vidimo v njem perečpga problema a sociološkega., zdravstvenega in gorpodarskega vidika. Z gospodarskega stališča je alkoholizem pri nas predvsem le vprašanje, kako bi omilili vinogradniško krizo. Ko pa redki razpravljajo o alkoholizmu s sociološkega stališča, zvračajo vso krivdo predvsem le na ljudi, ki se vdajajo pijančevanju. V zdravstvenem pogledu bi pa morali posvetiti alkoholizmu toliko pozornosti, kot n. pr. spolnim bolezmni, zato bi bilo treba izdelati poseben zakon in izgraditi posebne ustanove za zatiranje pijančevanja. Zikaj smo načeli to vprašanje? Seveda marsikdo ne vidi zla in ga noče videti ter so mu takšna vprašanja neprijetna. Nedvomno so zelo redki, ki se n. pr. zamislijo ob številki, da ie Ljubljana konzumirala lemi za 36.000.000 Dan vina, da odpade na enega Ljubljančana 60 litrov popitega vina na loto. Te številke imajo pri nas prazen pnmen. Kot ni nihče nikdar delal problema iz tega, da je pr nas toliko pobojev zaradi pijančevanja, da je toliko revščine in socialnih bolezni ter degenerirancev, tako nam je vedno vseeno, kaj pravi statistika, koliko alkoholnih pijač smo konzumirali. Vseeno nam je. da pri nas konzum alkoholnih prijač narašča kljub slabim časom. Kmzrnn pa narašča ne !e v mestih, temveč tudi na deželi, zlasti v vinorodnih krajih, kjer ne morejo prodati vse pijače ter jo morajo hočeš nočeš spiti. Kljub strašni bedi, ki vlada povsod, narašča konzum alkoholnih pijač! To pomeni nič več in nič manj kot naš propad, popolno degeneracijo in demoralizacijo. Res je pri nas pijančevanje ie tradicija, res je, da »prenesemo mnogo veče ter da ni brez podlage tisto naše tipično bahanje, koliko ga lahko spravimo pod kapo; res je, da smo se zaradi tega žc takorekoč imunizirali proti alkoholu, da se je organizem že nekoliko prilagodil, vendar je pri nas alkenolizem v resnici rak-rana, ki je zdaj očitna že povsod. Kdor ni slep. lahko vidi sledove alkoholizma na vsakem koraku, lahko opazi propadanje nravstvenih sposobnosti našega človeka, lahko zasleduje propadanje fizičnih in nravstvenih ter umskfh sil naših ljudi. Toda kot rečeno, vse to se nam ne zdi pomembno. Nihče se resno ne loti tega perečega vprašanja, ki posega najgloblje v vse naše življenje. Priznavamo, da ne sme nrhče prezre'.: naše vinogradniške krize, če se hoče lotiti vprašanja alkoholizma. Zavedamo se, da je treba reševati tudi to vprašanje v okviru gospodarskih vprašanj, ne moremo pa trditi, da se to vprašanje ne more rešiti. Vseh vprašanj, ki se tičejo alkoholizma, seveda ne moremo izčrpati v okviru časopisnega članka, naloga časopisja je samo, da opozarja na aktualna in pereča družbena vprašanja. Zato omenjamo tudi le mimogrede, da vinogradniške krize ne bomo rešili s pijančevanjem in da je prav za prav ndhče ne rešuje; ne smemo tudi pozabiti, da je vinogradniška kriza najostrejša baš zdaj. ko je pri nas najbolj razširjeno pijančevanje. O vinogradniški k risi in alkoholizmu pa lahko govorimo hkrati, ker bi lahko ubili dve muhi z enim udarcem. Grozdje ima namreč veliko hranilno vrednost, d oči m ga vino nima ter je škodljivo zaradi alkohola, če torej vinogradnik ne more prodati vina, bi bilo treba poskrbeti za konzum grozdja, za konzerviranje grozdja itd. Vinograde, ki sploh ne prinašajo mnogo, bi pa naj opustili in naj bi se raje vinogradniki posvečali sadjarstvu, ki je mnogo bolj dobičkanosno od vinogradništva. O tem se je govorilo že nekajkrat, toda le govorilo. Stvar je pa tieba tudi vzeti resno v roke. Če prepuste stvar zasebni inicijativi, ne moremo pričakovati uspeha. Treba bi bilo izdelati načrt, organizirati podrobno zasnovano in dobro utemeljeno gospodarsko akcijo, s katero bi preusmerili naše kmetijske panoge; kmet bi naj prideloval umno, kar je najdonosnejše, glede na podnebje, krajevne prilike in gospodarske potrebe. Vinogradnik bi naj predeloval v vino ie toliko grozdja, kolikor vina lahko gre v denar. Sam se ne more naučiti izdelovanja grozdnega sokn in konzerviranja grozdja in vsega tega tudi ne zmore na mah z lastnimi sredstvi. Zato je treba za vse to organizacije. In o vsem tem so dolžni razmišljati poklicani. Inteligenca, če jo sploh imamo. Naša inteligenca je strašno pasivna, kar nam dokazuje tudi naš alkoholizem. Zgolj propaganda za treznost ne zaleže nič, če se ne lotimo zla pri koreninah. Pri nas je abstinent le osmešena figura propagator treznosti pa je kvečjemu splošno osovražen. 36 milijonov dinarjev je lani pognala Ljubljana po grlu. da ne računamo niti drugih alkoholnih pijač razen vina To pomen.!, da smo zapravili toliko denarja, ker pitje alkoholnih pijač ni neobhodno potrebno in je neke vrste luksus. Ali je pa kdo pomislil, da ne moremo zgraditi bolnice za tuberkulozne — zaradi krize, razširiti že davno mnogo pretesne splošne bolnice, da ne moremo zgraditi vseučiliške knjižnice, da ne moremo dozidati osnovnih Šol, ki so vse prenapolnjene, da nimamo sredstev za kulturne in socialne ustanove, ne za socialno skrbstvo m ne za javna dela? Inteligenca je dolžna razmišljati o tem ,toda ne le razmišljati, temveč tudi delati, će je res še kaj zdravja v nas, če še smemo upati v bodočnost naroda, tedaj se moramo zganiti vsi ter se lotiti pozitivnega dela za našo boljšo bodočnost, za socialni in nravstveni preporod naroda. S frazami in napitnicami narodu pa ne bo pomagano nikomur! Iz škoSjs Loke _ Veselo smo z^.jadra.i v novo leto. Le;rsnji £>. i vest rov večer Sokola je priva-bii v Sokolski dom toliko članov in prijateljev tega marljivega in vzorno delavnega dinštva. da sta bili obedvt- dvorani in vsi stranski prostori natlačeno polni, precej ljudi pa niti prostora ni mog:lo več dobiti. Bil je obisk, kakršnega že več let nismo videli. Društveni odseki so poskrbeli za večeru primeren spored, ki je krajša: čas do poLnoči, ko je stopil na rampo br. Rudolf Horvat in v lopo zasnovanem nagovoru želel vsem navzoOLni srečno novo leto, poudarjajoč obenem visoke aniotre viteške sokolske organizacije in njene naloge v naši svobodni domovini Jugoslaviji. Po polnočnem pozdravu se je nadaljeval ples, ki je spravil ljudi v prav zidano voljo. Veliko dvorano so naravnost oblegali navdušeni prijatelji rajanja. Izvrstno razpoloženje je trajalo do prvih jutranjih ur. Društveni salonski orkester, pomnožen za ta večer z nekaterimi gosti, je bil ncutrudljivo na delu. imenitno pa je odrezal tudi veseličui odsek, ki je postregel na vse strani, kakor sta si zaželele grlo in želodec. Ves Silvestrov večer je bil izredno prijeten, veselih src in polni novih upov smo prestopili v novo leto. _ Dar Kolašic. Naše Kolašice zaslužijo za svoje nesebično in neutmdljlvo delovanje v blagobit revežev najlepše priznanje in pohvalo. Za novo leto so zopet odprle svoje darežljive roke in razdelile med najpotrebnejše nekaj manj kot 200 kg moke. — Izreden primer človekoljubja. Industrijsko podjetje pletenin g. Antona Sav-nika v škofji Loki se je izkazalo z novim primerom p lem em i tega velikodušja. Podjetje, ki smo o njem že poročali, da je poklonilo za božič revni mladini 16 novih pletenih jopic, je zvišalo sedaj to število na 32. G. Savnik je namreč daroval še 16 jopic naši deci, ki mu je za ta dar iskreno hvaležna. Vsa čast vrlemu dobrotniku! _ Smučarsko društveno tekmo je priredil loški Sokol to nedeljo. Nastopajoči Juđ je sicer smučarski teren precej skvaril, a so se tekme kljub temu vršile po načrtu. Tekmovalci _ nekaj jih je odstopilo — so dosegli kljub vsem neprilikam prav lepe rezultate, ki kažejo, da ima Sokol v svojem smučarskem odseku odlične prijatelje lelega sporta, ki se bodo vsikdar lahko prav uspešno uveljavili med gorenjskimi sokolskim i smučarji. V ostalem je bila smučarska tekma do podrobnosti pripravljena In je deloval ves upravni aparat vzorno. _ Avtozveze z dolinama še nI. Z zadnjimi snežnimi zameti je bil ukinjen avto-promet s Poljansko in Selško dolino, ki sta ostali skoro docela odrezani od škofje Loke. Uvedli so promet 8 sanmi, ki traja še sedaj. Pota so namreč spričo visokoga snega, ki se zraven tega 8e globoko udira, tako razmehčana, da na vožnjo z avti zaenkrat ni misliti. _ Mladih kolednikov, ki hodijo po mestnih ulicah, preoblečenih v sv. Tri kralje tudi pri nas ne manjka. Pridno pojo svojo enoglasno pesem, pri tem pa kakopak pazijo, da ne ostane škatlja za >mile darovec prazna. No, ljudje so še vedno blagih src in tako je pot kolednikov vsaj za silo uspešna. Tihotapstvo na severni meji Maribor, 4. januarja. Tihotapstvo na naši severni meji kljub najstrožji kontroli bujno cv?te. Ljudje se ne boje nobenih groženj in za bori izkupiček so vsak hip pripravljeni tv»gati življenj. Zadnje čase se je tihotapstvo tako razpasla da so morali obmejno kontrolo poostriti. Tihotapi s? iz Avstrije v Jugoslavijo, pa iz naše države v Avstrijo. Sem prinašajo tihr tapci zlasti saharin, kokain, iffralne karte, sladkor, krmilne kamne in drugo robo, v Avstrijo pa tihotapijo zlasti živino in razna živila. Granicarji na obeh straneh budno pazijo na tihotapce, na katere tudi brezpogojno streljajo, če se na poziv >stoj!< ne ;jstfavijo. Na novega leta dan je pa tihotapski po-s?l zopet zahteval dv* človeški žrtvi. V Lut-vercih pri Radnoni je graničar opazil kakih 100 korakov od meje na naših tleh dva tihotapca, Id se na njegov poziv nieta ustavila, temveč ©ta začela bezati. Graničar \s snel puško in zač?l streljati. Zadel je oba begunca, eden se je zgrudil emrtno zad?t, druži je bil pa ranjen v desno nogo. Ubiti tihotapec je bil posestnik Marko Kuzian. rani?nec. ki so sn prepeljali v bolnico, pa Franc Karba. Pri obeh so zaplenili večjo množino saharina. 30. decembra zvečer sta avstrijska obmejna kontrolna organa revizor Ernest Bog-ner in provizoričhi r3vizor Kari Alvringer okrog 21. ustavila tri mladeniče, ki so hoteli preko meje vtihotapiti vola v Avstrijo. Dva fanta sta pobegnila, tretiega. 27-letnesa Antona Krobata iz okolice Lipnic*. so pa aretirali In vola zaplenili Kroba-ta so izročili bližnji orožniški komandi* Vlom v Batino prodajalno Vlomilec, Id ga ie niso izsledili, je odnesel 32*161 Din LJubljana, 4. Januarja, Dočim ao vlomilci res december poči« vali m nismo, razen par manjših tavln ln vlomov, imeli nobenega večjega vloma, ao se pa letos Se takoj prve dni novega leta dobro odre »aH. Danes ponoči je bilo namreč v Prešernov; ulici vlomljeno v poslovne lokale znane veletvrđke a čevlji Bara. Včeraj Je bila prva sreda v mesecu in triu i dan, torej tudi mno*o' kupčije. Tudi pri tvrdki Bat'a so Imeli ves dan opravka, ker pa baš te dni delajo Inventuro lo so hoteli delo pospešiti, ao ie po končanem delu nadaljevali z inventuro ln delali do polnoči. Zadnji Je zapustil poslovne prostore poslovodja tvrdke g. Adolf Cizel ter sferbno zaklenil x* seboj vsa vrata. Seveda nI slutil, da bo ponoči dobil v posete nepovabljene goste. Ko je prišel davi ob 7.15 čevljarski mojster France Vogrinc, zaposlen v Bafini delavnici, kakor običajno zarana na delo, in stopi, na dvorišče, je presenečen opazil, da so zadnja, z železom okovana, masivna vrata samo priprta ln da je železni zapah preko vrat skrlvljen ter odstranjen. Spoznal je takoj, da je bilo v lokal vlomljeno in zato je odhitel pred pošto, kjer je obvestil službujočega stražnika, ta pa kriminalni urad policijske uprave. Kmalu so prispeli kriminalni uradniki s fotografom in daktiloskopom, obenem pa tudi g. Cizel, ki so ga bili obvestili o vlomu. Poslovodja je običajno ves dnevni Izkupiček spravil v kako škatlo, sinoči pa zaradi prezaposlenosti denarja nI utegnil Silvestrovanje Ljubljanskega Sokola Ljubljana, 4. januarja. Med eno najbolj uspelih Silvestrovih prireditev moramo letos smatrati silvestrovanje Ljubljanskega Sokola, ki je zbral v svoj; lepi telovadnici toliko članstva 'in prijateljev, da so morali zapreti vrata. Brez dvoma se začenjajo zopet oni časi, ko so prireditve Ljubljanskega Sokola vodile v Ljubljani. Silvestrovanje je to pokazalo Zabavni del je bil dobro naštudiran, nekaj točk bi lahko brez škode odpadlo, ker so ostale dominirale! Pripovedovalca dovtipov sta otvorila spored, ki ga i« bilo toliko, da ie bil komaj končan pred 12. uro. Nastopili so tudi beli telovadci v belih tri-kojih na konju in želi za svoja izvajanja obilo hvale. Najboljša je bila točka: »najnovejši Radio«, tako po originalnosti in tudi izvajanju. Morali so del ponoviti. Članice so se oblekic v »svinčene vojakec, kar dobro so izvajale svoje gibanje pod vodstvom »debele Napoljonove mame«, ki je vzbujala mnogo smeha. Marmornati kipi so bili prav za prav skupinske slike, dobro zamišljene in predstavljane. Tudi muzikanti, ki so »na kranjski način« igrali, so morali dodajati svojemu obširnemu repertoarju. Balerina je predstavljala očividno slovo — od starega leta! Mak in Makaron sta zapela nekaj ku-pletov, pa je bila ura polnoč ln društveni starosta br. Kaizelj je v lepih kratkih besedah orisal delo Šokoka v preteklem letu, razvil smernice za letošnje leto in želel vsem veselo novo leto. Na odru so prikazali še novoletno alegorijo, ki so Jo tvorili telovadci z lani zopet rrlborjenim kraljevim mečem in praporom, ki ga je kralj poklonil Ljubljanskemu Sokolu ob 701etnici. Navdušen aplavz je nagradi* sodelujoče, nakar se je razvilo pravo novoletno razpoloženje in rajanje, ki je trajalo do jutra v naj-lepši bratski harmoniji-. Prireditelji so pokazali, da so bili povsem kos veliki nalogi, še večja jih pa čaka še letos, ko bodo priredili tradicionalno »Sokolovo ma-Škarado«. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url. Četrtek, 4. Januarja: Kulturna prireditev v črni mlaki. Red A. Petek. 5. januarja: Raj potepuhov. Izven. Sobota, 6. januarja: Ob 15. uri Turške kumare. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri Praznik cvetočih češenj. Iz v. Globoko znižane cene. Nedelja, 7. januarja: Ob 15. uri peterčko-ve poslednje sanje. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20. uri Sonjkin in njegova sreča. Premiera. Izven. Opozarjamo na jutrišnjo uprizoritev trodejanske šale Raj potepuhov v ljubljanski drami. Na premieri je imelo delo velik uspeh in vzbudilo veliko smeha. Za prvo reprizo veljajo cene od 8 do 24 Din. Na Treh kraljev dan popoldne ob 15. uri uprizori naša drama burko Turške kumare po globoko znižanih cenah od 6 do 20 Din. Zvečer pa se uprizori globoko občutena drama iz japonskega življenja, ki jo preveva neizmerna ljubezen do domovine: Praznik cvetočih češenj. Cene od 6 do 20 Din. V nedeljo, dne 7. t. m. popoldne ob 15. uri ponovitev mladinske igre peterčko-ve poslednje sanje tudi po globoko znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri pa je premiera ruske komedije Sonjkin in njegova sreča, OPEKA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 4. januarja: Tičar. Red četrtek. Petek, 5. januarja: Zaprto. Sobota, 6. januarja: Ob 15. uri Boheme. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Dežela smehljaja. Gostuje Mirni Balkanska. Izven. Nedelja, 7. januarja: Ob 15. uri Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Havajska roža, Gostuje Mirni Balkanska. Izven. m Gostovanje gospe Mlmi Balkanske iz Sofije. V izložbenih oknih nekaterih ljubljanskih trgovin so razstavljene krasne slike velike umetnice gospe Mirni Balkanske, ki bo gostovala v soboto in nedeljo v našem gledališču. Povsod je imela ogromne uspehe, posebno še v zadnjih dneh v Zagrebu, kjer je kritika in publika naravnost navdušena zanjo. Stalno deluje več spraviti, temveč ga je pustil v pisalni cnUici. Vlomilec Je najprej pregledal blagajno, kjer pa ni ničesar našel, nato Je Se nekaj časa stikal po trgovini, naposled se je pa lotil pisalne mizice, kjer je z navadnim dletom dvignil leseno ploščo ter odprl predal. Plen je bil boerat. Vlomilec Je odnesel 2 bankovca po 1000, 100 po 100 Din, 235 srebrnikov po 50, 55 po 20 in 262 po 10 Din, poleg tega pa še za 4000 Din drobiža. Vsega akupaj je pobral iz predala 32.161 Din, odnesel je tudi 7 parov svilenih ter nekaj defektom nogavic, ki so bile izreklamirane. Vlomilec se je najbrž smoči pustil sa-preti na dvorišče gostilne >Pri Jeric i < v Prešernovi ulici, kjer je tudi stranski, oziroma dvoriščni vhod v lokal tTTdke Bat*a. Tam Je z železom odtrgal ključavnico in skrivil močan železen zapah, potem Je pa vrata z lahkoto odprl. Policijski uradniki so vse temeljito preiskali in fotografirali prstne odtise, ki so bili dobro vidni na ključavnici. Zaenkrat o drznem vlomilcu še ni sledu. Tvrdka Bat*a bo morala škodo trpeti sama, ker za denar za primer vloma nt bila zavarovana. Davi v zgodnjih jutranjih urah je policija napravila zopet temeljito racijo po mestu in bližnji okolici ln je bilo dopoldne pripeljanih na policijo okrog 70 gostov šup in skednjev, brezposelnih in potepuhov. Dopoldne so Jih na policiji zasliševali, vendar med njimi nI bilo nobene >težke ribe«. gospa v Sofiji, kjer ima kot nosilka glavnih operetnih vlog največje uspehe. Tako so na primer dajali Havajsko rožo v lanski sezoni 80-krat zaporedoma brez prestanka, večer za večerom z Balkansko v glavni vlogi. Na našem odru nastopi v soboto zvečer v Leharjevi opereti Dežela smehljaja in v nedeljo zvečer v Havajski roži. Predprodaja vstopnic se že vrši pri dnevni blagajni v operi. Zvočni kino DVOR predvaja danes najsenzacijonal-nejši film vseh Časov MISTERIJ DŽUNGLE Film samo za močne živce, človek-gorila. Predstave ob 4., 7. in 9. urL Iz Novega mesta — Silvestrovanje v Sokolskom domu je bilo letos rekordno obiskano. Dasi ravno ni bito na programu drugega kot burka »Maksel«, je vendar to odtehtalo vse drugo, saj se je občinstvo do solz nasmejalo. Posebno Je ugajal nastop vesele in vedno vedre Katrce gdč. F. Cafutove, ki Je bila zelo domača in naravna v svoji igri. Isto-tako Je ugajala skopa, a vendar dobra Mina gdč. St. Zabukovčeva ter kuharica Ma-rička gdč. M. Paulinova. Od moških vlog je žel obilo pohvale g Radi kot ženin ter g. Saje kot kočar. G. Setina pa je bil v vlogi župana dovolj dostojanstven in županski. Režiserju g. feterbenku Je le čestitati k tako lepemu uspehu. Po igri je občinstvo posedlo okoli miz, ki pa Jih je bilo premalo in so mnogi morali oditi, ker ni bilo prostora. O polnoči je imel br. starosta Marinček govor, po govoru pa se Je začel ples ln vesela zabava. Menda bi bilo drugič želeti, rta bi se pripravilo kaj več j niča. stara 77 let: Ana špelič te Vel. Sev ledu, bosta pa ti tekmi odpadli. V Ljub-ljani sicer prilike niso dosti boljša, vendar pa kale, da bomo vendarle dobili le deuo skorjo. V tem primeru namerava Tir rija obe tekmi prenesti y LJubljano ln bo mo 5. in 6. t_ m., torej že zgodaj, otvo rili hokejsko sezono, če bo Ju^ovlna š«1 nadalje trajala, tekem seveda ne bo. — Tekmovanje za zimski pokal v r brezposelnih igračev. Tekmovanje se pridne oziroma nadaljuje v soboto in ne.3» ! 6. m 7. t. m., in sicer nastopijo slede«'. pari: r soboto 6. ob 13. Herme* rSlogn : ob 16. Primorje:Mars; v nedeljo 7. ob 1" Jadran:Reka; ob 15. Korotan.Kranj:Kot«-tan, Ljubljana. Vse tekme bodo na ^rri šču Hermesa v LJublJanL KOLEDAR Danes: Četrtek, 4. januarja katoličani: Rigobert, TU, Dobromir; pravoslavni 22. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Življenje ie lepo. Kino Ideal: Gospodična poročnik. Kino Dvor: Misterij džungle. Kino šička: Planine kličejo. DEŽURNE LFKARNE Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva oe*t« 20 in Trnkocz7, Mestni trg- ^fsfted sita Po hudem mačku se dobro in rforjr»» spi. O tem se ie prepričal tudi »Slovenec*. ki se je šele danes zbudil in nam po dol iiem času zopet posvetil malo pozornosti, za kar smo mu seveda na moč hvaležni. Naša kukai'ica je v debati in »Stiovenec* pravi, da smo bili ie nedavno zelo hudi nanjo, zdaj pa nismo več. In hud je na nas, da smo začeli naenkrat kukavici pri zanašati, čeprav na naši smreki po nje govem prepričanju ne kuka nič boljše, kakor je na njegovi, temveč še slabše. Tako so mu baje zatrjevali radionaročnl ki, ko jih je vprašal, ali se je program kaj zboljšal. Je pač križ, če kukavica odleti in zakuka v sosedovem gozdu. Potem ima se\feda vse polno starih ln novih napak, ki jih prej ni imela, »Slovenec« upa, da bo kmalu bral v »Narodu« namestu reklame tudi enkrat zopet kakšno krepko zabavljanje čez ljub' ljansko radiopostajo tako, kakor včasih Upa pa tudi, da bo tako zabavljanje od tiste strani bolj držalo ln \'eč zaleglo. Ta pobožna želja se mu bo takoj izpolnila, čim nam dokaže, da je črhnil le eno hc sedico graje ali zabavljanja čez našo ku ka\'ico, dokler je kukala na njegovi smrc ki, ko je kukala mnogo slabše, kakor zdaj. I ± š Ery Bos — Ti bor Ilabnavi v veseli vojaški opereti GOSPODIČNA POROČNIK Smeh in zabava Ljubezen in čokolada _ Zvočni kino IDEAL 21 Predstave ob 4., 7. in 9. Vi uri I Iz Trebnjega _ Skupščina Sokola. V nedeljo 7. t. m. ob 15. UTi bo v prostoiih brata Pavlina v Trebnjem glavna skurščina našecra SokoU skega društva z običajnim dnevnim rodom. Društvena uprava poziva \he brati j in sestre, da skupščini prisostvujejo. _ Smrt je kosila. V zadnjem četrtlet : jw 1933 so umrli t oa£i fari: Rupko Brovet j v starosti 72 let; Reza Kastelic, Vel. Sev. pri bufeju. saj je vina zmanjkalo že okoli pol 3. zjutraj, istotako pa tudi jestvin. Mladina se je pridno sukala na plesišču, ni pa manjkalo tudi starih, ki so hoteli z veseljem hiteti \ objem novega leta. — Preselitev. Izvršilni in civilni oddelek okrožnega sodišča se je preselil iz svojih dosedanjih prostorov v poslopje na Ljubljanski cesti v I. nadstropje. Razprav-na dvorana tega oddelka je soba št. 1, pisarna soba št. 4. sobi sodnikov pa sta označeni s št. 2 in 3. — Klub dolenjskih vi&oko&oicev priredi v ponedeljek 8. t. m. ob 20. uri javno predavanje v mali dvorani Prosvetnega doma. Predaval bo tov Polensek Ivo o državi in njeni sedanji krizi. Vstop prost. _ V soboto bo planinski ples nase po- družndce SPD, ki se v svojem trudu za novo planinsko kočo na Gorjancih ne straši dela ta eventuelnih stroškov ob takih prireditvah. Na programu so razne zabavne točke, igral bo pa pri plesu Rony-Jazz iz Ljubljane. Občinstvu priporočamo, da po-seti prireditev, da s tem podpre prizadevanje naših ngHinih planincev. niče, stara 87 let: Anton Slak. Vrh-Treb nje, star 81 let; Josip Pire, Repče, star 78 let; Florijan Rogel. Dol. Ponikve, sta: pol leta; Anton Rezek, Dol. Dobrava, sta; 69 let; Janez Prpar, Cvlblje, star 91 M _ Divji prašiči so se pojavili v okolici Trebnjega. Lovci iz okolice, ki so o red ki divjačini zaznali, so jo sicer ubrali 7* njimi, toda mrcin že ni bilo več na kra ju. kjer so jih bili ljudje opazili. _ Vojne obveznike poziva občina, da nemudoma predlože vojaške isprave v svTho vpisa v vojn! razpored. SPORT Velik uspeh naših drsalcev Poročali smo že. da ie odpotoval iuijoslo-venaki prvak v un*?tnem drsanju g. Polo Schwab, član SK Ilirije v Tattraneke Lo-mniee, na prvenstvo Visoka Tatre. Z niim je potoval tudi mladi Gvido Semec, velik talent v tej l?pi panogi zimskega sporta. Čehi so oba Jugoslovena sprejeli izredno prijateljsko ter sta imela 6 dni svoteca bivanja brezplačno preskrbo. Naš prvak Schwab j* imel v inž. Praž-no vek era tekmeca, ki le malo zaostaja za svetovnim prvakom Schaferjetn, se ie pa držal nad pričakovanje dobro in ie takoi za njim zasedel drugo mesto. V obveznem drsanju ie vodil Pražuovskv s 192 točkami pred Schwabom. ki ie imel 176 točk. Po prostem drsanij ja bila klasifikacija: Prai-novsky 576.19. Sckwab 505-1, dočim je Ser nec zasedel s 337.44 točkami četrto mesto. damski konkurenci ie zmagala Berlin-ranka Schmidt. _ Pred otvoritvijo hokejske sezone. Poročali smo že o letošnjih namerab SK Ilirije, ki ima na sporedu zanimive tekme v hokeju na ledu. Tekmovalni spored bi se moral pričeti že prihodnjo soboto in nedeljo, ko bi moštvo Ilirije nastopilo v Zarrebu proti GAK. Zaradi vremenskih neprllik, v Zagreba nI duha ne sluha o 1 mor je pokopala moža. Oblast dala odkopati mrliča Subotlca, 3. januarja. Na starega leta dan je umrl tu 45 letni strojevodja državnih železnic Ladislav Roka. Njegova žena jc odšla takoj po moževi smrti k pogrebnemu zavodu »Fu-mero«, kjer je kupila za 3160 Din rodbin sko grobnico. Potem se je obrnila na po grebno podjetje Antona Pletla in naro čila možev pogreb. Pletel je dobil policijsko dovoljenje za otvoritev grobnice. Pogreb bi se moral vrniti v torek dopol dne in vdova je odšla v župnijski urad ter prosila, naj župnik opravi pogrebne obrede. V župnijskem uradu so ji pa od govorili, da njenega moža ne morejo po kopati po cerkvenih obredih in sicer v prvi vrsti zato ne, ker potjreb ni naročer pri pogrebnem zavodu »Fumero«, ki n-a svoje stroške urejuje katoliško nokopali šče in zato je vsak katoličan dol/an naro čati pogrebe pri tem zavodu. Ko je povedala župniku, da ima dovo ljenje policijske oblasti, je dobila oda> vor, da daje policija dovoljenje samo i/ higijenskih razlogov, vse drugo, kar je v zvezi s pogrebom, je pa stvar cerkvenih oblasti. Videč, da ne bo nič opravila, se je obrnila vdova na starokatoliškega du hovnika, ki je njeno prošnjo takoj ušli šal in spremil pokojnika do pokopališča Pri vhodu na pokopališče je pa stal re dar, ki je izjavil, da pogreb ni dovoljen Ko je redar odšel, so ogorčeni pogrebe i dvignili krsto in jo odnesli v grobnico Včeraj zjutraj je pa policija obvestila vdovo, da so krsto z zemskimi ostanki njenega moža dvignili Iz rodbinske grob niče in da naj se pobriga da bo mož pokopan kje drugje. L^boga vdova si ni znala pomagati drugače kakor da je dala izkopati na mestnem pokopališču grob, ka- tev 3 »SLOVENSKI NAROD«, dn« 4. Januarja 1934 Stran S. Elitni kino Malica Jutri velika premiera prekrasnega filma z ljubko FRANČIŠKO GAAL ljubljenko iz »PAPRIKE in »POZDRAVLJA IN POLJUBLJA TE VERONIKA« 'V Skandal v Budimpešti RE2ER\TRAJTE VSTOPNICE! PRJEDPRODAJA OD 11.—Hli- Telefon 21-24 Dnevna vesti — nov načelnik politirnr-i oddelka f lunanjem ministrstvu. S kraljevskim ukazom je bil na predlog zunanjesa ministra imenovan do&edanji vršilec dolžnosti načelnika političnega odd-?U:a zunanjega min str-stva Vladislav Martinac za načelnika te>ja oddelka. — Osebna vest Iz >Službcneca listac po-snjmamo, da je bil razveljavljen ukaz o odlikovanju g. Milina D ilarja z rxk>ni Sv. Save V. stopnje. Naknadno ie bil c. dr. Milan Dular odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje in z redom Bflejza orla V. 6topnje. _ Dražba lovov. 13. februarja ob 9. se bodo oddajala pri s reškem načclstvu v Ljubljani na javni dražbi v zakup lovišča občine Brezovica (oenilna vrednost 10.000 Izklicna cona 5000 Din), v občini Grosuplje, območje bivše občine Slivnica (cenll-na vrednost 4000, izklicna cena 2000 Din) ter občine Zgornja Šiška (cenilna vrednost 4000. izklicna cena 2000 Din), če bi katero Iovižče ne bilo izd raženo, bo ponovna dražba 20. februarja ob istem času in na istem kraju. 26. februarja ob 9. bo pa pri sreskem nacelstvu v LJubljani javna dražba lovišč občine Dobru nje ('cenilca vrednost 8000, izklicna cena 4000 Din), občine Rudnik (cenilna vrednost 6000, Izklicna cona 3000 Din) ter občine Želimlje (cenilna vrednost 8000, izkiicna cena 4000 Din). EventueLna ponovna dražba bo 22. februarja ob istem času ln na istem kradu. — čebelarstro v naši državi, po uradnih podatkih, ki pa najbrž ne bodo Čitdo točni, fe v naši državi okrosako leto pridelamo za 180,000.000 Din m^du. Rentabilnost 6?belarstva znaša po računih v sadnjih lo letih 85°'*> invt^tirane^a kapitala. — V Zagrebu 8000 brezposelnih. V Zagrebu so popisali brezposelne in izkazalo se je. da jih je 8000 s 24.000 družinskimi člani. Občina stoji pred težko nalogo, kako pomagati tem revežem, da bolo mog'i preživeti zimo. — Gradbena delavnost v Beogradu. Beosrradska občina je zbrala podatke o gradbeni delavnosti v preteklem letu. Beograd je dobil lani 370 novih poslopij v vrednosti 152.407.750 Din. Predlanskim so pa zgradili novih poslopij v vrednosti 285,293.444 Din. Gradbena delavnost je nazadovala lani v primeri s predlanskimi letom za 46^. _ Nevarnost evlike poplave pri Brodu. Sava je začela pri Brodu hitro naraščati. Včeraj zjutraj so bila na bosanski strani, kjer ni obrambnega nasipa, poplavljena že obširna zemljišča. Ljudje se boje velike poplave, kor močno naraščajo tudi vsi pritok; Save. —Prevos z Lesc na Fokljuko. Smučarski klub Ljubi iana sporoča na mnogobrojnu vprašanja ol.-ie prevoze tijcev in smučar" iev s postaje Bled. odnr**no s postaje 1*4600" Bled do novega smučarskega doma na Pokljuki, da je glavno odhajalisce za sani vedno ParkholH na BI ki, kj r >»o 6talno na razpolago. Avtobus vozi od vsak?sia vlaka 6 postaje Lesce.-Bled do Parkhotola pD ceni Din 6 za osebo. Sani od Parkhotela do doma na Pokljuki etane;o Din 3o za oecbo (v?ndar pa za najmanj dve o^ebi) in to ob rednem odhodu izprod Parkhotela ob 8. zjutraj. Sicer pa po dogovoru z voznikom, vsekakor pa T\e več kot Dir, 50 za osebo. — Novo pooblaščeni inžonjor. Ministrstvo javnih dol i? dovolilo inžoniorju iz Beograda Karlu Novaku javno pn^po na vs-wn ozemlj j uap<* države, srvvijelno iz pradbene ptroke. — Prepovedana publikacija. Notranje ministrstvo f> prer>ov>da^ siriti v Zagrebu mesečnik >Evohiriia« zvezek 9. in 10. za meseca september in oktober. _ Stavka avtolakaijev v Novem Sadu. Novi Sad "e bil ve?raj bre? avtr/aksM^v. ker po stavkali >oferii. lastniki avtomobilskih garaž in v avtomobilskih delavnicah zaposleni obrtniki, katerem so ?c iz solidarnosti pridružili tudi eoff*ri» avtotaksijsv. Stavku-foči so sklicali protestno zborovanje v zvezi z novim? takermi na avtomobile, b^cin in avtomobilsko olie. — Sneg v Beogradu in Vojvodini. V torek ponoT'i in včeraj je v Beogradu snežilo. Snecr ie p« obležal samo po strehah, dočnn r* po ulicah sproti kopnel, ker ie pretopio. Iz Kovsga Sada pa poročajo, da io začelo po večdnevnem južnem vremeffJ v torak ponoči v Vojvodini en^z.iti. Snežilo i* včeraj skoraj vpss dan in tudi t^mrv^atrjra H* nekoliko padla. Tudi iz BihaČa poročajo, da je začelo sn<*žiti- — Josipa Murna Aleksandrova Izbrani epi*i. Zbirka Slovanski p'<»ateli. t'r?diln Trdina Silva, v Ljubiiani Izdala in založila >Tis4covna zadruga« C V — C<>S stia~ ni v 8°. C »na: broš. Din 75. v r»!atno vesan Din 95. v polusnfe Din 106. Ta knjiga, ki l*e izšla za božič. pomorn trajno obogatitev naš^a slovstva. Z njo ie založuica razširila program svoje znane zbirke slovanskih klasikov tudi na na^« moderniste. 2? neknl Časa »e zlasti mladina čutila potrebo po t^i knnt č'tal vedno iznova, kakor Rusi Se Ja-nes uživajo nes-mi Murnu sorodnega po^ta Kolicova. Tz Murnovtti i>^mi d''ha naša V&SOr lia. v n»^h if* neka svoiska intimnost in le* p.>tn. teakrr i1 ne nfl'de> pri nobonem drn-?eni poptu 'ftkr'anrlci. nolfa. svet-to ie bil vr»5 oop1 ' Z^^ad? «avo!0 tra»n^ vr«5^"^*' Je ta kni;t?a naHenSf dar ?n »odi v Vn"zrnro sleherne slovansko rodb«ne. TTrpdnica je nnrem;ia izdaio z obzirnim uvoHom. ki ;e naiv^ia in naftemeltife^ studila o ***m »T^dal umrlem pesniki, vema podoba ni-»-•ove žalostne usode in prodorna razčlemba njegovega pesništva. Opombe k delu pojasnjujejo ozadja in nastanek nekaterih pesmi. V tej izdaji je tudi objavljena Murnova proza, ki t* bila sicer že zdavnaj pozabljeua. Knji«a se po svoji kvaliteti, vredndfeti ui opremi ie eama priporoča. — Vreme. Vremenska napovdd pravi, da bo pretežno oblačno in megleno, nekoliko hladneje vreme. Včeraj je skoraj po vs^.i krajih naše države snežilo- Naiviš.ja tempe-ratura f? znašala v Split 1 13, v Skoplju 8, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu 3, v Beogradu in Sarajevu 1. Davi \* kazal barometer v Liubljani 763.3. t^iuperabira je zna-ala 0.8. — Žrtev smučanja. Na novega leta dan se je na Lescah smučal lOIetni posesmi-kov sin Ivan Žagar In padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Fantka so morali prepeljati v bolnico. — Otrok se je zastrupil x oetovo kislino. V Čakovcu se ie pripetila v torek popoldne t^žka nesr?Ča. zaradi malomarnosti staršev. 15 mesečna Ivica Lukač je bila nskai časa brez nadzorstva, pa ie vzela steikleničico z j oetovo kislino in se zastrupila. Oče jo takoj odpeljal k zdravnikj, ki ii pa ni rnoirel pomagati. Nesrečni otročiček je drugi dan umrl. — Za novo leto razklal tekmecu glavo. V vinogradih pri Sv. Križu pri Virovitici ie Franjo Konjič na novega iHa dan s težko sekiro razklal glavo svojemu tekmecu Stevi Saboloviču. KoniČ je živ?l ze d^lj časa v konkubinatu z Ano Tolkovi?evo in k njemu j? prihajal Sabolovič, ki se ie z nio rad zabaval. Liubosjmnoč»t in vino sta potisnila Konjicu v roke sekiro, da Je uofl svojega t ikmeca. M.tž s? je sani javil oblastem. Naval krvi, tesnoba srca. zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost. nespanje odpra\imo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da siuži »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane — lj Dolenjska tramvajska proga bo "b- novljina do ozk?ga de.la Mestnega trga (Hamannove trgovine). Včeraj so jo že začeli obnavljati. To delo je potrebno že zaradi slika stara proge z novo krožno prod magistratom. Kdaj bo obnovljena vsa dolenjska proga, zdaj še ne moremo rreroko vati. Nekateri mislijo, da bo obnovljena vea proga že zdaj. ker so včeraj videli d?lavc^ pri demontiranju starega tira pred magistratom. Morali bodo Je potrpeti. —li Pred škofijo bodo vseeno kanalizirali, preden polože tramvajski tir. Prvotno so nameravali samo očistiti stari, zidani kanal in nad njim zgraditi progo. Ker je pa imel zidani kanal premalo padca, se je v njem vedno nabiralo blato, zato bi ga mo rali kmalu zopet čistiti, se pravi, da bi morali razkopati cesto ter ustaviti tramvajski promet. Zato so včerai začeli razkopavali stari kanal in bodo položili betonirane cevi od Vodnikovega trga do ?kofije. Naprej proti magistratu ima slnri l^anal dovolj padca, /.ato ga bodo pustili. —lj Približno pol meseca odvažajo sneg z uilic k Ljubljanici, a ga imamo še vedno dovolj. Veaidar so Odflfte prehodne povsod, saj smo blata vajeni ter smo zadovoljni, da so nas redili najhujše brozge. Nismo pa še vedno varni pred snegom, ki drči v plazovih s str^h na hodnike. Tu in tam so zme-t?l; sn?g s strob kmalu potem, ko i3 zapadel, nekateri pa bombardirajo ceste se zdaj. Zato leži marsikje na ulicah enesg. čeprav so bil? očiščene Ž3 zdavnai. V šelen-burgovi ulici pa ie bilo danes dovoli snega celo no hodniku- Na cesti ga namreč ne mo rejo pustiti ležati zaradi tramvajskega pro-vMa. * ' —lj Celist Bocomir Lcskovic in pianist Marijan Lipovšek koncerti rata v ponedeliek 8. t. m. v Fi'harmonični dvorani. Oba sta dovršila ljubljanski konservatorij, prvi Je nadaljeval svoje studije pMem na Dunajski akademiji, drugi pa na prask*_rm državnem konservatoriiu. Na svojih instrjmentih sta oba prava umetnika. Leskovic ie sden nai-okovic ob klavirskem apremlfanranja e. Lipovška. Predprodaia vstopnic v Matični knjigami. Začetek koncerta torno ob 90. uri v Filbar-monični dvorani. —ij Razstava Fotokluba. Za Mlad^o ob železniški progi stoji majhen pavMjon, ki ga jo postavil kipar Lojze Dolinar za svoj atelje, a ko se je mojster preselil v Beograd, se je vanj naselil naš Fotoklub. Društvo mirno deluje in napreduje v svojcu domu, kjer jo sedaj priredilo tudi razstavo najnovejših in tudi najboljših del svojih članov. Fotografski umetniki Fotokluba so naši javnosti že znani, ker je imela priliko občudovati njih dela že na velikih razstavah v Jakopičevem paviljonu in na vele-sejmu, sedaj v svojem domu pa nastopajo sam! brez gostov. Razstavlja 14 amaterjev okrog 60 v resnici izbranih del, ki rome-nijo višek naše fotografske umetnosti n značijo spet velik napredek slovenske fotografije, a najbolj nas veseli, da je med razstavljavci rudi več novih imen. Pri že znanih amaterji opažamo, da postajajo vedno boli individualni in samosvoji ter izraziti, novi razstavlialci pa uspeino tekmujejo z n/imi. Razstava je odprta vsak delavnik od 10. do 14. ter ob ponedeljkih zvečer, a vstopnine ni. Razstavo prav toplo priporočamo, ker bo gotovo vsakemu všeč, zLasti nal je pa ne zamud* amaterji, ker jim 'bo ogled odličnih del mnogo korist!!. —lj Razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet. V smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. II. 1928. Uradni list $t. 75/26 naznanjam, da je razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto ir»?8 ravrgmj m na vpogled davčnim zavezancem m?d običajnimi uradnimi urami v času od 8. ianuarm 1934. do 15- januaria 19M. pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. o/II. nadstr. soba Hav, 12. \>i davčni zavezanci so, odnoeno bodo še posebe obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjen31 davkj s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnov* in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu r»ia-čiln»ga naloga. Kolek za pritožbo '3n Din. Slaščičarna Alojz Galie se je preselila iz GOSPOSKE UUCL na NOVI T K G (BREG) 61. 1 — ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča. 4j Klub ljubiteljev dallj. Prtjiitelji teh bohotnih cvetlic so v okrilju podružnice is\D ustanovili klub, ki mu predseduje znan: gojuelj daij g. PlevŠak. Kiubovj člani ne plačujejo nikake članarine, ker že itak vsak član kluba mora biti tudi član SVD. Zanimanje za dalije je tudi pr: nas že rrav veliko, da imamo v Ljubljani in tudi po vseh krajih banovine prav mnego izkušenih prijateljev teh vrtnih krasotic Na mesečnih prijateljskih sestankih se posvetujejo člani o strokovnih vprašanjih, ki se tičejo dalij. ter določajo za naše kraje najbolj priporočljive vrste, obenem lih pa rreizkušajo in posredujejo zamenjavo gomoljev med člani. Klub bo tudi naročal nove gomolje in prireja! razstave in predavanja. S sodelovanjem naših najboljših strokovnjakov gg. Bukovca, Humcka. ravnatelja Lapa in Štrek'ja je klub sestavil izbor najpopolnejših vrst. da pnjate-lji daiij ne bodo več doživljali razočaranj. Ta izbor bo klub vsako leto prerešetal in izločil vse preživele vrste ter j:h zamenjal z novim: popolnejšimi in lepšimi. Ker bo delovanje kiuba gotovo prav Izdatno olepšaio naše vrtove, mu želimo največjih uspetiov. —ij Spori v »Živalci«. Pred meseci je tudi naš li-st na kratko pisal, da so nastali v tem pr^v agilnem društvu spon, ko so nekateri člani očitali vodstvu društva razne nerednosti. Neprijetna zadeva se je dolgo časa vlekla, končno je pa prišla tudi pred sod:šwt in je 50. decembra o očitkih razpravljal mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. .Mladica. Razprava je trajala 4 ure ln se je izkazalo, da so bili vsi očitki neuprav.ćeni, za:o sta bila pa dva voditelja opoz.ciie obsojena ua po 180 Din globe ter na plačilo vseh stroškov. Nesoglasja v tem zlasti nižjim slojem koristnem društvu so vredna največjega obžalovanja, zato pa upamo in že>lrrrro. da bi po tem nezaželjenem dogodku spet delovali v društvu vsi člani složno in požrtvovalno, kakor prej. A: Švedsko kartoteko ~! v ..AGRIPPA" in poslovne knjige >>* > C£ vseh vrst nudi M. TIČAR, $i t«* (?* LJUBLJANA >/* —lj »Ljubljanskega Sokolac članski se-6tan3k. v evrho sestave kandidatne b*ste za bodočo društveno ipravo bo danes točno ob 20. uri v društveni sejni dvoran: v Narodnem domu- _ V sredo 10. t m- pa bo v mali dvorani ob pol 20. uri redni društveni občni zbor. Članstvo «e opozarja in vabi *ia današnii sestanek, kakor tudi na občni zbor. _Ij Vrste prosilcev na socialno političnem uradu sicer n^so tako eroste kak-^r v dec-t-mbru, kljub temu je pa na urad še vedno velik naval. Pretekli mesec je urac^ izdal za podpore in živila okro^ 100.0^0 Din, samo za božič je prejelo podporo 20(>0 prosilcev. V primeri z lanskim jajmarjem je pa letos navad brezposelnih in prosilcev mnogo manjši. —li Združenj«* borcev Jugoslavije akcijski odbor opozarja občinstvo na svoj javni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 7. t. m. ob pol 11. ari v veliki dvorani hotela Union. Govorili bodo pr?.is^dnik združenja borcev Avjj. Kueftar, ter člani akcijskega od bora; Stane Vidmar. Ivan Marinko, Matko Štele. Vladimir Fabjanfič ter zastopniki četnikov. Za polovično voznino je vložena prošnja. _lj Po naiih kinematografih. Nada dobra znanka i* filmov >Paprika, ter >Po-z-lravlja in poljublja te Veronika r Frančiška Gall si je premislila. Namestu da bi škandal, ki ea je povzročila s tem, da je prisolila zaušnico klavirskemu virbuozu. Še postri:a. se je kot pametno dekle poročila z njim. Tako se je škandal polegel. Podrobnosti bomo videli v filmu >Škandal v Budimpeštu, kl nas bo imenitno zabaval. — Savni pevec Alfred Piccaver poje v LJubljani samo še danes v filmu življenje je lepo.. Jutri se bemo pa že smejali Szoke Szakalln v filmu >£kan lal v Budimpeštu. _ ZKD nam pokaže jutri film *Duna'. mesto r»esmi<, ki nastopajo v njem Iso Sym, Slearfried Arno in Charlot-ta Andfr. Tudi ob tem filmu se bomo lahko od srca nasmejali. Obenem bn-tno pa poslušali lepo petje. _lj Predavanje SPO o Montbtancu in Matterhornu. Prihodnje predavanje SPD bo prihodnji petek 12. t. m, ob 20. url v dvorani De1avske zbornice. Tokrat bosta govorila gdč MohorČič Francka o Montbtancu ln sosp. A. Kopinšek Iz Celja o turi na Matterborn. Okrog 70 diapozitivov bo spremHalo pripovedovanje imenovanih dveh o'anineev, ki sta že s svojimi dosedanjimi turami ln vtisi znana med sloven- skim planine;. Zato prosimo vse turiste, da si zapomnijo datum prudavanja Ln pridejo posiušat predavatelja. —I j Grafični prosvetni večer. V ponedeljek S. t. m. ob 20. priredi naobrazbeni odbor SGRJ, podružnica Ljubi jasa. v dvorani Delavske zbornice grrafiOtii prosvetni večer s pestrim, bogatim sporedom. Uvodno besedo bo imel g. Dra^o Kosem. Nastopita orkestralni odsek >Grafi«ka< ln pevsko društvo >Grafika« ter jledali&ki odsek >GrafUa< z Ganglovo enodejanko ;Dedščinat v režiji Rajka Kosa. — lj Bohemdij karneval SK Ilirije. Le-tots, ko je zop*t zelo kratek predpuflt, so uaui obeta ra bohemek>m karnevalu, ki druži žIa \ym leta, kar je v^>seleffa in športnega, mnozo za-bave in velikomestnih atrak-cii. Prireditev .se bo vršila v soboto. 27. t. m. v vseh prostorih >Un:ona-. S*vjeloval bo pr vo vrstni Jazz. d-evizo bomo še »poročili. M.nsk? bodo odlikovane. Skratka obeta se. nam tak vrve! kd še nobeno 1 »to. Zato n* porabite: Boh^m«>ki karneval \m 27. januarja! —lj Velikodušen dar mestnim reveteni. V spomin Ž.»ni Piileriev.*, mestne učiteljice ki se je ponesrečila o priliki naš? uaiveČj* le4abAke katastrofe i.- darovala njena testr* po*pa Frclih Ela 3.000 Din za mestne r*ve že, za kar ji izreka mostno naČ*»lstvo evoio najtoplejšo zahvalo. —li Sr do 5. januarja 1934 dajemo daril.1 pri nakupu hlaaa za Din loO. Modna tran vina M. PIR.NAT. Sv. Petra cesta 22. —lj Damske uogaviee. volnene, vjlna svi la, in otroške, trpežnd inia tvrdka Milo*. Kamičnik. Stari tr* S. —lj Ali bo dumping JaponreT uspel » Ljubljani? To bomo videli na X. obrtnislc*ni pksu. ki bo 6. t. ra. v Kazini. V intereian domaČe produkcije je, da se zan *lMvo ud*% ležite te druJabn s prireditve. i-n Ptj hripi. bronhitisu, vnetju mandli«1* pljučnem katariu, zasluz?»no«tj nosu. eapni ka, poz'ralnika in jabolka, cbolsntih oči in use« skrbimo za to. da ce6to očiettm> temeljito želodec in črevo I uporabo naravna >Frani J«>selove< erenfice. Položaj črnomaljskih obrtnikov Kij* m marljivemu deki Jih splošna kriza tako pritiska, da komaj ic životarijo Crnomeiij, S. januarja. O oortniKih se )e \ naSi javnost; že mnogo pisalo. Teike gospodarsko razmere so iemu našemu marljivemu malemu rokodelcu preoej »manjšale obratovanje, k: je večinoma omejeno it na najnujnejša po-pravUa. Ziast; težko je občutil krzo naš podeže.ski obrtnik, ki so &i prizadce še razne zaščitne odredbe za kmete in mu resno omajale obstoj. Kljub vsem težavam so vendar naši obrtnik; znali vztrajati v najtežjih časih bolj, kakor marsikatere moćne industrije, ki jih >e gospodarska depresija uničUa kljub navidezno močnim denarmm zalogam. Edino tej svoji močm življenjski odpornosti m skromuosti se imajo naš; obrtniki zahvaliti, da so najtežje čase ipak dobro prebrodili in cc!o nasprotno kakovost svojih tzddkov dvignili. V prid naš:m rokodelcem je tudi večja vera naših ljudj v obrtmške proizvode, nego v industrijske, ki se niso vedno pokazali kot najboljši. Združenje obrtnikov za srez Črnomelj je v lanskem letu štelo 295 članov, 30 pomočnikov in 150 vajencev. Ti mojstri so vodili 315 obrti in sicer 60 gostiln z dvema pomočnikoma in 8 vajenci, 1- izdelovalmc cementnih zdelkov, 18 nresarjev s o po-močniik in 15 vajeuc;. 30 mlinov z 2 pomočnikoma in 4 vaienci. 3 javne tehtnice, 8 pekarij s 3 pomočniki in 8 vajenci, 9 ko-larstev z 2 pomočnikoma in 7 vajenci, 25 mizarstev s 4 pomočniki in 30 vajenci. 38 čevljarjev z 10 pomočnik: in 33 vajenci, 12 sodarstev s 3 va:enci. 15 kovačev s 15 vajenci, 3 nrevozništva, 18 krojastev z 2 pomočnikoma in 18 vajenci, 10 mlatilnic, 5 ključavnicarstev z 8 vajenci, 2 slikarstvi, 12 damskih krojastev % 10 vajenkami. 2 strojni pletnrstvi. 1 pečarstvo, dalje je med članstvom še 1 kostanjopek. 1 mehanik z 2 vajencemn. t kon'ač in 1 železoli-varstvo. Iz Hrastnika _ Obratovanje pri rudniku. Po obvestilu tukajšnjega rudniškega ravnateljstva bo rudnik obratoval v I. polovici januarja zopet samo S dni. Kot vse kaže, tudi v novem letu kljub zimi ne bo izboljšanja težkega rudarskega položaja. Beda. ki Vlada med rudarskimi družinami, pa zahteva od merodajmh, da se vsaj v tem letu zganejo ln napravijo konec počasnemu umiranju bednih nidarjev. Tudi steklarna je zaradi zrnanj*anih naročil nekoliko omejila obrat. Iz Kranja _ Nocojšnja gledališka pred«tava v Nar. domu zaradi tehničnih zaprek on pade. Lastniki bicikiov. Ob priliki registracije biciklov se je pomotoma zaračunalo lastnikom bicikiov po 5 Dlu pr«rv. s pristojbine Ta previšek se je vrnil občinam in lastniki bicikiov kranjske občine dobe previsoko plačani znesek vsak dan na mestni policijski stražnici nazaj. V me»tnl klavnici Je bilo V letu 1338 zaklannih v celoti 2292 glav živice, in sicer 817 volov. 813 svinj. 434 telet. 82 krav. 63 junic in 6 kozličev. Iz Trbovelj — Prerani grob vrle žene. Včeraj okros* 13. ure je umrla med prevozim iz ljubljanske boloice predstojnica tukajšnjega poštnega urada l. ga Marija Torijeva. Pokojnica je bolehala že delj časa na težji notranji bolezni in ko je pred ilnevi iskala l^ka v operaciji ter se napotila v ljubljansko bolnico, so vsi njeni številni nrijatelji, najbolj pa sama in njeni svojci želeli in upali, da bo vse srečno izteklo in so si zato vsi želeli skorajšnjo in sreč. no svidenje. Toda kruta usoda je hotela drugače. Po srečni operaciji, ki je bila izvršena na Siivesirovo. je nastopila kmalu po norem letu kriza, kajti jelo je pešati srce, ki je kljub vsem mogoči.m poskusom okrepiti ga, vedno bolj pešalo. Želja pokojnice je bila. da bi umrla na domu v krogu svoje ljubljene družlnice, v objemu svojih dveh sinčkov in soproga-učitel-ja, da bi še enkrat stisnila svojim neštetim prijateljem roko, predoo sa vedno zatisne svoje oči. Zato je njen skrbni soprog takoj odredil, da bi jo z ljubljanskim reševalnim avtom prepeljali na dom v Trbovlje. Žal pa se njena poslednja želja c i Izpolnila, kajti oslabelo srce pokojnice je na dolgi poti popolnoma opešalo Ln na klancu med Zagorjem in Trbovljami so spremljevalci v reševalnem avtomobilu z lalostjo ugotovili, da j« izdihnila svok> blago dušo. Pokojnica je bila dolgo vrsto let predstojnica tukajšnjega poštnega urada na Vodah in Je bila zaradi svoje pravičnosti in kolegijalnosti pri svojih podrejenih priljubljena ln spoštovana, pri predstojnikih pa po svodi vestnosti In korektnosti vsestransko uvaževana in cenjena Pokojnica pa Je imela tndl v zasebnem življenju Izredno veliko prijateljev, ki za njo žalujejo in njeno prerano smrt objokujejo. Bila je zvesta članica tukaj. V preteklem letu so b.ie tri pomočniške preizkus.i;e. ki j m je pristop io 42 vajencev. Da i**i res z ljubeznijo in voljo izvršujejo svoje obrte, nam dokazuje de;stvo. da so vsi kandidati zp:te položil. Obrtno nadaljevalno Wo ie obiskovalo 42 dečkov vajencev, dočim :e deklice radi pre-malcga števila niso obiskovale. Priprav 'Jalni razred je povečalo 14 dečkov. I. ra7 red 30 in TI. razred 8 dečkov. Načelstvo Združenja obrtrrkov za čr-aomaljskl srez je na podlagi obrtnega red 1 sklicalo v lanskem letu 4 odborove seje. na katerih so se obravnavala najvažnejša vprašanja za našega podeželskega obrtn -ka ln obrtništvo sp'oh. Združenju je nače lova! g. Janko Paptž in poznavajoč dosedanje delo nasHi obrtnikov, smemo verjet. da bo'jš-' čas; niso več daleč. Enako uspešno je deloval tudi Gremij trgovcev za sreza i\\et!iko in Črnomelj pod načelstvom Črnomaljskega Kopana in tnrnvca g. Karla MiTerja. K iub temu. da imajo naši obrtnik, malo de'a. so bili zlasti čevljarji lani težko prizadet: zaradi ustanovitve Bat'ine podrui-n'ce v Crnonvju, ki je dotedanji njihov zaslužek skrčila celo pod eksistenčni minimum. Verjeti pa smemo, da bodo naši do mačini Idjub temu upoštevali *udi ročno delo, ki je gotovo trpeinejše poleg tega, da z nakupom obrtniškld izdelkov podpiramo našega malega in poštenega človeka, ki se je v najtežiih razmerah pokazal vedno kot gospodarsko razumen človek iti dober na-cHooaHst Naš mali obrtnik je s čudovito vztrajnostjo in odpornostjo brodil po negotovi ln večkrat ze!o kočljivi sedanjosti, pa nismo slišati iz njegovih ust takih pritožb, kakor iz vrst drugih stanov in gospodarskih organizacij. Ravno zaradi ta odpornosti in uvidevnosti fe naš' obrti zajamčena boljša bodočnost. stijega Sokola, vneta pobornica Ciril-Meto-dovske ideje in agilna članica Kola Ju«xv slovensklh pester ter članica pevakega društva >Zvon€ in še mnogih drugih narodnih in kulturnih društev, ki vsa so a smrtjo Marije. Torijeve Izgubila zvesto ln marljivo narodno delavko. V družinskem življenju pa je bila Uubeča mamica svojima sinčkoma in skrbna ter zvesta dru žira svojemu soprogu. Obranimo pokojnici b'as: spomin, preostalim naš« Iskreno «0-žal;e. _ Sokol Trbovlje poziva svoje člam\ da ^*s udeleže pogreba pokojne sestre Marije Torijeve, ki bo v petek ob pol 4. uri popoldne, polnoštevllno v civilu s znaki. — Veliko zborovanjo naših otrrtnlkov. Društvo jugoslovenskih obrtnikov, podruž nlca v Trbovljah, priredi na praznik Treh kraljev ob 3. uri popoldne v prostorih gc-stilne Volkar veliko obrtniško zborovH-nje. na katerem se bo razpravljalo o novem davčnem zakonu, o obrtniški organi zaci ji in drugih važnih obrtalHrOi problemih. Iz Celja —c Obi&l< tujcev in brezposelnost. L*. n» je obiskalo Celje 11.125 tujcev napram 8767 leta 1982. Število tujcev je torej lani razveseljivo naraslo za okroglih 27 od6tot kov napram letu 1932. V prejšnjem mes* cu Je obiskalo Celje 810 tujcev (napram) 879 v lanskem novembru ln 546 v decem bru 1932). Jugoslovanov je bilo 674, ino-zemcev pa 136, med temi 55 Avstrijcev, 22 Oho^ovakvv, 19 Nemcev, 18 Italijanov, 7 Rusov, po 3 Francozi, Poljaki in Madžari ter po 2 Rumuna, Amerikanca In Turka. Po poklku je bilo 299 trgovcev, odnosno trgovskih potnikov, 136 obrtni kov, 117 uradnikov, 32 inženjerjev, 25 uči teljev, 14 Lndustrtjctv, 13 dijakov, 12 od vetnikov, S pravnikov, S profesorjev in S novinarji; 146 oseb je bilo brez poklic?« Pri ce!js\ki ekspozituri Javne borze del« so je od 21. do 31. decembra na novo pri Javilo 83 brezposelnih (71 moAkih In : žensk), delo je bilo ponujeno za 11 osel' (2 moška in 9 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 9 (za 2 moška in 7 žensk), od potovalo je 7 oseb (2 moška in 5 žensk) odpadlo je 6 moških. Dne 31. decembr; Je ostalo v evidenci 985 brezposelnih (93^' moških in 46 žensk) napram 924 (876 m* škim in 49 Ženskam) dne 20 decembr; Delo dobije po 1 poslovodja, brivec ln h1-pec, 3 služkinje. 2 kuharici in 1 postre niča. _c V celjski bolnišnici je umrla v sr do 3. t. m. 741etna posestnikova žema V HJa Benedičičeva tz Tmovelj. _c V nedeljo dopoldne ne bo tok Mestna elektrarna sporoča, da bo v ne-' Uo 7. t. m od 8. do 14. ukinjen elektr ni tok v Celju in okolici. —c V Mestnem gledališču bodo celi-igralci vprlzorlll v četrtek 11. t a o 20 znano vojno dramo Leonharda Fran >Karl in Ana« v režiji g. MIlana Kofti Vstopnice se dobe v p red prod a Ji v k* strni K. Goričarja vdove. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. januarja 1934 te*. 3 A- u cimeryx 3 0 ve siroti I? o m Wati-Pow se je ozrl na viteza in nadaljeval: — Veliki Orel meri dobro; hotel je samo opozoriti belega poglavarja, da je nevarno dvigniti glavo iz trave ker bi labko njegov skalp krasil pas bojevitega Siouxa ... In zato je Veliki Orel poslal svojo puščico, da bi se dotaknila las preveč pogumnega belega poglavarja. Te resne besede so moćnu potrie vojake. Četa je takoj nadaljevala pot. Wati-Pow je bil zopet na čelu, dva svoja najboljša vojščaka je pa poslal naprej. Pustimo viteza de Vaudreva na poti proti Zelenim gorani in vrnimo se k nekaterim drugim osebam, ki bodo igrale, važno vlogo v nadaljevanja! teh napetih dogodkov. Čitatelj gotovo se ni pozabil na Marjano, ki smo jo pustili v New Orleansu v trenutku, ko se je zaročila s poročnikom d' Onvellesom in se je obema izpolnila najbolj vroča želja. Marjana je spremljala poročnika, ki ie moral zapustiti Louisiano, ker ga je klical stric, bogat planražnik, da bi pred smrtjo videl svojega edinega sorodnika. Na Lousiani sta zaročenca tudi praznovala svarjbo. Kmalu po njuni poroki je poročnikov stric umrl in zapustil nečaku veliko premoženje, ki ga je le-ta takoj vmovc.il, da bi se mogel čim prej vrniti v domovino. Ta čas je bila pa baš znova izbruhnila vojna za svobodo severne Amerike. Od vseh strani so se priglašali dobrovoljci, posebno iz krajev, kjer so bili naseljeni Francozi. Pa tudi francoski kreoli iz okolice Mehiškega zaliva in Antilskih otokov so dali mnogo dobrovoljce v. Marjana je bila zelo potrta, ko ji je poročnik sporočil, kaj namerava. Potolažila se je šele, ko je zvedela, da bo lahko spremljala svojega moža. Vendar jo je pa bolelo srce pri misli, da se še ne bosta mogla vrniti v domovino. Rada bi bila čim prej odkupila greh, ki ga je bila storila na siroti Madelenci Bachelinovi. Tolažila se je in upala, da bo kmalu zopet videla rienriko Ge-rardovo, ki jo je bila usoda z njo tako tajno združila in ki jo bo lahko zdaj brez sramu. da. celo ponosno objela. In zdaj so padli vsi ti načrti v vodo. Toda Manama je skušala svojo žalost prikriti v popravah za odhod. Z Martinika sta se odpeljala mlada zakonca s špansko ladjo, namenjeno na Florido. Tam sta pa nastopila pot po suhem proti ozemlju Severoameriškh držav k četam pod \Vashinstonovirn in Laf a ve t tovim poveljstvom. V Jacksonu Mississipi so ju čakale nove vesti o ljudeh, ki sta se bila seznanila z njimi v New Orleansu. Guverner Loii:s