L^CJ^os/a/e> — Esce oni mfcoleo e venerdi — 4 Gennaio 'Q28 2093 Posanuzna itevilka 25 stotink 'zhfija vsako sredo "> pelek *-1ane za celo lit o 15 L ' * pol leia 8» * * četri let* 4»] Z* inozermlvo \ celo leto iir 40. Na naročila brez do poslane narointne st ne more mo ozirati. Odgovorni utednik,- Polde Kemperlt. mmrmtü l V Gorici, v sredo 4. januarja 1928 Leto]x.)%\ Nefrunkirana pisma $« ne sprejemajo. Otf/«. se računajo po dogo- voru in se plačajo \ naprej. List izdaj» konsorci] »Gor. Stra,- ie*. sink Kaioliihv tiskarne v Gorici. R: v« Piazzutta St. 18. Uprava in urednišlvo ulica Alameli štcv. .'' (prej Scuole). Teles, int. Stev. 30% ^7 novem le-tu. »Kdor ne dela, naj tudi ne je,« to veliko zapoved-je tičil upostol na? rodov sv. Pavel. p^y.vljafno jo tudi mi dunes ob začetki novega letnika »Goriške Straže«. Vzeti je seveda ne smemo zgolj z izirom mi trdo telesno delo, kakot tega tudi veliki učenik ni mislil, te^več v prenese: nem pom emu. Sv. afostol je hotel s svojo postavo priliii in poudariti dolžnosi sleherneft človeka, da vrši nalogo, ki mul'e odkazana v življenju. To dolzrost je tako po* ostril, da je odrekelonemu, ki je ne izpolhuje, pravico h zivljenja. Saj je rekel, da oni, ki ne dela, ne zasluži hrane, da b< se preživljal. V onih prvih cash krščanstva, ko je sv. Pavel oznarieval besedo bo; žjo po širnih dežeah rimskega ce? sarsfva, je bil pojtrn dela, pomen dolžnosti, ki jo iml posameznik, še bolj skvürjen in zabrisan kakor dandunes. človešfto se je v glav; nem delilo v dva h'la: v pičlo .sfe? vilo svobodnih lju}i in v ogromno mnoiice sužnjev. prvl so imeli vse pravice, drugi vse dolinosti. Bilo je zato drzno in je *ci/?/<.va/o pO/nt»ga možn dvigniti v 'ist pokvarjeni dobi svoj glas in o?oztrjafi na doU znost dela. Vsi ym' ^' so imeli oblast in moč v s\°J^ rokah, te dolznosti niso pninavuli. Bill so pijavke, ki so iyjioz^avale pod: jarrnljena ljudstvajn v°ndar ni tra; jalo dolgo, da je ?avhva postava znii-gala in si osvojila vet. V današnji dobi je Ptvlova zapos ved vsesplošno piiznara. Nikogar ni, ki bi se upal oporekzti temu pra; vičiemu in životsometnu načelu. In vender moram'J vedro znova in v najrazličnejših oblikal dregati in spominjati javnost m posameznike na njihovo dolzncßt. Skvurjena, po- mzhkužena in razdvojenn človeška miura je, ki nas lavaja, da skoro nezavestno grešint). Le poglejmo, /73 bomo videli, kako te mnogo; \ kje širi delamržnest in brezbrizje. : So ljudje, ki brez 'lajmanjse resno; ' be žive iz dneva v dan in se z na? ravnost kaznjivo lahkomiselnostjo igrajo s svojo bočočnostji, s svo* jim obsiankom, ludi ste>ilo zajet Javcev, ki hočejo živeti na račun svojega bližnjegi, bohotno rase. Zlasti povojna leti so jim ustvarila neuscihljive kaluže iz katenh poga? njajo. Tako se sknmi ft blati sveta apo- stolova beseda, ko gre za latfno do- brobit posumeznikP. Še bolj obupna slika se pu ncmi iudi, če ptemotrU mo, kako vršijo p'^ameznihi svoje dolznosti napram bližnjemu, nas- proti dvužbi. Samopašnost, oblastU željnost, nasilnofi, hinavšcina in slična zla se šopifljo in uničujejo vse dobrine, kjer n moralu vladati poštenje in pravic1- Človek je član (loveške družbe. Kakor ima družbasvoje dolžnosti in obveznosti glele posa?neznika, tnko ima posanieztik svoje dolžnos sti nasproti družbi Vsak mora skv- beti, da je korispn član človeške dritžbe, to se pravida dela, da izpob njuje svojo dolžntst, da po svojih rrtočeh pomaga pri$radUvi svetle in mirne bodočnosti. Chveška dru/M se sestavlja iz raznih manjših m večjih stanic Najrrtanjša, a lajbistvenejša je družina. Delo zc druzino, njena vzgoja in njena dibrobit, je najvzvU \ šenejsa naloga vsakega človeka. l Tudi soseska, občina, ki je odlična stanica družbe, nalaga posameznU ku mnogo dolžnosti, ki jih mora vestno vršiti. Ravnotako mora tudi točno skrbeti, da odrajta in izvrši vse, kar zahteva od njega država, ki igra eno najvažnejših vlog v živ; Ijenju posameznika in družbe sploh. Tudi na lastni narod veže posa: meznika mnogo svetih dolžnosti. Obramba narodovih pravic, prospeh njegove samorasle kulture, okvepU tev njegovega značaja in poglobitev njegove duševnosti, skratka skrb za narodov obsioj in njegov razmah je delo, ki je naloženo vsakemu zve; stemu in zavednemu članu narodove zajednice. Deio posvečuje življenje, delo je naša dolžnost, zaio bodi deiu, vztrajnemu in požrtvovalnemu, po? svečeno novo leto. Ker bomo na ta način vršili zapoved velikega spot znavalca božjega, bo nam tudi nebo naklonilo svoj blagoslov. Kaj se godi po sveiu? 0 avtonomiji koroških Slovencev. (Piše poslanec Bcsednjak.) Ko je lansko polet je počil glas, da namcrava koroška deželna vlada ponuditi slovenski manjšini kultur? no avtonomijo, se je polastila jugo* slovanske javnosti iz početka ne? kaka zmeda. Nekateri krogi so se vcselili, dru^i so pa imeli takoj sumnjo, da je kulturna avtonomija nova past za koroške Slovence. Da? nes lahko rečemo, da se je ustalilo v Sloveniji enotno mišljenje: vse slovcnske stranke in vsi slovenski politiki ^ledajo na ponudbo koroške dcželne vlade z odkritmi, odloenim nczaupanjem. Kako naj si to raztolmačimo? Eden izmed voditeljev nemške manjšinc v Sloveniji, moj dobri znanec dr. Camillo Morocutti, pravi v dnevnfku »Tägliche Rundschau« od 4. avgusta p. 1., da leži vsa krivda na slovenskih politikih. »To je zna* menje politične nezrelosti«, — pra^ vi Morocutti — »da so na veliko* potezni načrt ureditve slovenskega manjšinskega vprašanja, kakor je bil prcdložcn koroškemu deželne^ mu zboru, odgovorili v slovenski I javnosti samo s kritiko in z zanika? njem.« Žalostno je po mnenju Mo? rocuttija, da slovenski politiki ne vidijo v svoji malenkostni, naciona? listični ozkosrčnosti poti, ki vodi preko nemško s slovenskega spora* zum a do jugoslovansko « nemške zveze in od tod »v bodočnost in svo^ bodo. To je tern bolj žalostno, ako p(^mislimo, da je v Italiji 500.000 Slovencev in Hrvatov.« AH gre res za politično nezrelost? Obžalovanja vredno in sramotno bi bilo za Slovence, ako bi bilo res, kar piše o njih prijatelj Morocutti. Po njegovem so vse stranke, so vsa i?lasila, so vsi odgovorni politiki slovenski omejeni in nezreli. Da so take trditve prepogumne in silno malo prepričevalne, je jas* no. Zato je treba iskati drugod po vzrokih temu splosncmu nezaupa? nju nasproti koroŠki deželni vladi. V zadnjem članku »Goriške Stra* že« sem popisal na kratko razmere, v katerih živijo naši bratje na Ko? roškem. Vsakdo se je lahko prepri? čal, da se gode Slovencem tcžke krivice na vseh poljih javnega živ* ljenja. Pripadniki istih strank, ki so nredložile deželnemu zboru zakon= ski načrt o kulturni avtonomiji, pi* šejo, da so čisto slovenske sole »plod hujskarije«, da je poznava? nje književne slovenščine koroskim Slovencem »nepotrebno«, in se ne straši jo celo trditve, da koroški Slo-? venci sploh niso Slovcnci, tcmveč »vindišarji«. Taki članki se objav? ljajo v času, ko lcži ravno pred ko? roškim deželnim zborom načrt o kulturni avtonomiji Slovencev, ti* skajo se v časniku', ki ga vzdržuje deželna koroška vlada. (Koroška Domovina). Človek bi moral biti politično ne? zrel, ako bi verjel', da žele taki mož^ je slovenski manjšini resnično do^ bro. Če zagovarjajo raznaroditev Slovencev, ne morejo biti istočasno za njihovo kulturno avtonomijo. Nezaupanje je zato na žalost ze- lo onravičeno. Kako je prišlo do zakonskega načrta? Večina koroških nemških strank je bila iz početka odločno nasprot? na kakrsnikoli razpravi o avtono« ; miji koroških Slovencev. Potreben je bil ponoven in močen pritisk Nemcev izven Avstriie, da so Ko- rošci začeli popuščati. Nemška manjšina v Sloveniji je bila sesta? vila obširno spomenico na koroško vlado, kjer pravi, da jc trcba dati slovenski manjšini kulturno avto? nomijo radi tcga, ker ne pridejosi^ cer Nemci v Jugoslaviji nikdar do svojih pravic. Dr. Morocutti pripo* veduje v »Tägliche Kundschau«, da so Ninčic, Korošec, Pribičevič in j »celo mirotvorni ter evropsko u- \ smerjeni Radic« dosledno odbijal'i zahteve ncmške manjšinc z razlo? gom, da je treba najprej pravično ravnati s Slovcnci na Koroškem. i Ravno tako kakor nemška manjši- | ' na v Jugoslaviji so pritiskali na Ko? ! rošce Nemci iz (Vi.eško?Slovaškc in | Poljskc ter drugih držav. Za avto* j nomijo koroških Slovencev so sc potegnili tudi Nemci iz Berlina in to je bilo odločilno. Sele ko so spo* znali v C'clovcu, da je zadovoljitev slovenske manjšine na Koroškcm v interesu celokupnega nemštva in I njegove politike v Evropi, je bilo j možno ž njimi razpravljati. Nemci ima jo približno 10 miljonov l'astnih ! manjšin v Evropi in znajo, da ni mogoče zahtevati zanje kulturnc avtonomije, ako ne dajo istih pra> vie tudi manjšinam na nemskenn ; ozemlju. i ! Izvenavstrijski Nemci so sicer j ravnali v lastno korist, toda mi smo jim kljub temu hvaležni za njihov ] trud, ki je bil pošteno mišljcn in j tudi našim bratom v prid. | To je zgodovina zakonskega na= | črta o kulturni avtonomiji koroških Slovencev. Ka.i nudi zakon našim bratom? Po načrtu, ki leži pred koroškim dcželnim zborom, ima najvišjo ob? last nad slovenskim šolstvom na j Koroškem »Slovi. narodni svet«. V vsaki občini je razpostavljena knjiga, tako zvani narodni kata? stcr, v katerega se prostovoljno vpiše vsak zaveden Slovenec, ki je dopolnil 20. leto starosti. Vsi v ka* tastru vpisani Slovenci volijo na podlagi cnake volilne pravice čla* ne »Slovcnskega narodnega sveta«, ki vlada za dobo stirih let. Narodni svet ustanavlja lahko v deželi sole s slovenskim učnim jezikom, pred* la.ga učilelje, odobruje učne knjige, nadzoruje vse slo-vensko šolstvo, prircjuje lahko po deželi različne tcčajc iji predavanja, ustanavlja do* brodelne in vzgojne zavode ter skr? bi sploh za kulturnc potrcbe slo? venskega prebivalstva. »Slovenskemu narodnemu svetu« so podrejene po dežcli slovenske šolske občine s krajriimi šolskimi sveti na čelu. Narodni svet ima pravico, da razpisuje davke, ki jih pobirajo drzavni davčni uradi in oddajajo Narodnemu svetu za vzdrževanje šol in drugih na]>rav. Razen tega dujeta tudi država in dežela različ? ne denarne podporc, ki iih jemljeta od skupnih dežel. in državnih dav? kov. Koroški Slovenci se pritožujc? io, da bi se jim godila po zakon? skem načrtu pri financah krivica, a jaz se ne maram spuščati v take po? drobnosti. Izjavljam samo, da bi mi Sloven? ci in Hrvati v Italiji sprejeli tak za* kon z zaprtimi očmi in da bi se ga silno vesclili. Ravno tako pravi dr. Morocutti, da bi nemška manjšina v Sloveniji navdušeno sprejela ta? ko kulturno avtonomijo. Zakaj se koroški Slovenci obotavlja.jo? Naša manjšina v Italiji bi lahko brez skrbi sprejela tako avtonomi* jo zato, ker je našc ljudstvo na? rodno zavedno in probujeno. Pri nas bi se slovanski očetje vpisali brez vsake agitacije kot en mož v narodni kataster in v kratkem bi imeli v vseh naših vaseh lastne so? le. Tako pa na žalost ni s koroškim slovenskim ljudstvom. Siloviti go* spodarski, upravni in socialni pri? tisk, ki so ga Nemci izvajali od leta 1848. dalje na našo šibko koroško manjšino, je zlomil v večini ljud* stva slovensko narodno zavednost. Ljudje govore sicer doma sloven? sko, a nimajo dovolj moči, da bi za svoj narod šli v boj in zanj trpeli. Nemcem se jc tekom dcsctletij ne* zaslišanega pritiska posrečilo, da so naše brate duševno popolnoma ustrahovali. Ako bi se na Koroškem proglasila kulturna avtonomija Slo* vencev, bi se vcčina naših ljudi iz strahu ali drugih vzrokov ne hotela vpisati v narodni kataster ter bi ta? ko večina Slovencev ostala brez slovenskih šol. Tak je žalibog polozaj naših ne? srečnih bratov v Avstriji. Koroške nacionalistične stranke so sprejelc načrt o kulturni avtono? miji Slovencev predvsem radi tcga, ker so bile trdno uverjene, da se za večino slovenskega prebivalstva ne bo izvedel. Ta skrita misel je bila mnogo bolj odločilna kakor vse pri? govarjanje iz Berlina. Ali nai žrtvujemo lastno kri? V Celovcu si mislijo tako?le: ako proglasimo kulturno avtonomijo, se velika večina Slovencev ne bo ma? rala ali upala vpisati in mi jih pro=» glasimo za Nemce. Zavcdni Sloven? ci bodo morali lepo molčati, ker so zakon o avtonomiji itak sami spre^ jeli in se lahko vsakdo svobodno Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« ypise v narodni kataster. Ako se Slovenci nočejo vpisati, mi nismo krivi. To ie le znamenje, da ne ma* rajo biti Slovcnci, tcmveč se prlšte* vajo k ncmški kulturi. Tako bi S.lovenci sami pomagali pri končnem potujčevanju lastne krvi, kar je neeloveška zahteva. Mi mislimo, da sc da položaj ko* roških Slovencev rešiti samo na na* stopni način. Kulturno avtonomijo je treba sprejeti. Slovenci, ki se vpi* šejo v narodni katastcr, dobc svojo slovensko šolo in bodo s tem zado* voljni. Kar sc tičc ostalih Sloven* cev, moramo pač priznati, da za avtonomijo niso še zreli. Kaj z nji- mi? Zanje naj vclja šc nadalje šol* ski sistcm, ki jc vpeljan po vsej ko* roški dcželi /e nad 60 let, to se pra* vi, da uenega jczika ne določajo starši, temveč oblastvo. Deželni šol* s'ki svct na Koroškcm, je po za* konih Avstrije kttnčnoveljavno sam gospodar. da vpelje v šolo ta ali oni jezik. Mi zahtcvamo lc, da sc poslu* ži v sporazumu z Narodnim svetom svoje oblasti tako, kakor vclcva razum, poštenje in mednarodno priznana načela pedagogov, to se pravi, da uvedc za našc otrokc kot učni jezik njih materino govorico. Vsaka druga rcšitcv bi bila nepo* štena in ncpedagogična in kulturna avtonomija koroških Slovencev bi ne bila samo velika prevaru našega Ijudstva, temveč tudi nepopravljiva n_regreha na visokih idealih narod* nih manjšin v Evropi. Okno v svet Nova ruska opozicija. V Harkovu sc je pojavila opozi* cija proti sovjetski vladi v novi ob* liki. Imenuje se »Skupina demo? kratske centralizacije« in zastopa najskra.jne.ise nazore. Tej skupini načeluje znani Sapronov. Vukičevic in muslimani. Jugoslovanski ministrski pred- sednik Vukičevič jc sklenil z mu* slimanskimi poslanci sporazum, po katerem bodo muslimani radikale še bolj podpirali in iim stali ob strani. S tem jc Vukičevič zclo utr* dM' svoj polo/a j. Delavska stranka ni več potrebna. Anglcški list »Daily Herald« jc objavil pismo, ki .ga jc pisal Snow* deu. finančni minister v Macdonal* dovi vladi. Snowdeu izjavlja, da je po njegovem mnenju angleška de* lavska stranka izvršila svojo nalo> go in da njen nadaljni obstoj ni vcč niti koristen niti potreben. Radi tc- ga izstopa iz stranke, kateri ie pri* padal 34 let. Usoda ruske opozicije. Nemški listi poroeajo, da je rus* ka vlada dala zapreti sedem vodite* ljev opozicije, ki so bili na zad* njem kongresu izključeni iz komu* nistične stranke. Zdi se, da jim bodo sledili sc drugi. Razmerje med ltalijo in Nemčijo. ltalijanska vlada je iz Poadižja izgnala nemškega državljana Josi* pa Otterhammerja. Nemško časo* pisje ostro obsoja ta korak italijan- ske vlade. Italijansko časopisjc od* govarja in ugotavlja, da sc v poa* diške razmere ne sme nihče vtikati. Prijateljstvo med demokrati in tnuslimnai v Jugoslaviji se je skrhalo. V eetr* tek 29. decembra so v sarajevski oblastni skupščini muslimani pred* lagali nezaupnico skupščinskemu predscdniku Grdžiču, ki je znan Davidovicev prista.š. Grdžič je od* stopil. Dogodek utegne imeti razne posledice. DNEVNE VESTI. Naročnikom! Proximo vse stare naročnike in vse one, ki se mislijo na »Goriško Stražo« na novo naroeiti, naj pod* vizajo z naročnino. ("Mmprcj dobimo naroenino, temprcj lahko uredimo točno in brezhibno pošiljanje lista. Kdor želi imcti »Goriško pratiko«, jo še vedno lahko dobi; za naročni* ke stanc 50 cent., v prodajalnah pa L 1.50. Za može in fante. Kakor v preteklcm lctu sc bo tu? di letos obhajala pobožnost v cast presv. Srcu Jezusovcmu vsak prvi petek v mesccu v ccrkvi sv. Ivana. Dne 6. januarja, na praznik sv. Trch kraljev bo zjutraj ob bYz po* božnost kakor po navadi, zvečer ob osmih pa samo za moške. Dra^'i možje in fantje! Nai ga'ne bo med vami, ki bi prcslišal klic božjega Srca, klic liubczni, s katcro nam hoče pomagati v naših tcžkih urah. Vodstvo Apostolstva molitvc. Vrnitev trgovskih kavcij. lndustrijska zvcza goriške po- krajinc sporoča: »Gazzctta Ufficia- lc« od 15. decembra 1927. objavlja odlok, ki dovoljuje vrnitcv kavcij za prodajo na drobne takim, ki so jo v prvcm trenutku negotovosti plačali, ne da bi bili do'lzni to stori? ti. Dovolj ie navadna prošnja na si- naneno intendanco ali na «Cassa depositi e prestiti« s priloženim »nulla osta« občinskej4a urada. Znižane cene vode in elektrike. V nedeljo 1. januarja je stopila v veljavo odredba ^oriške^a občin? skej^a načelnika, ki določuje, naj se cene vode in električnega toka v Gorici znižajo. Od sedaj naprej stanc kilovatna ura 1 Lit. Kdor po* rabi vec kot 1000 kilovatnih ur na leto, plaea samo 80 stotink za uro. — Kubični meter vode bo odslcj naprej stal 65 stotink in nc vec 85 stotink. Znižanje dohodninskega davka. SI. januarjem se dohodninski davek (imposta suHa ricchezza mo* bile) zniža za dva odstotka. Italijanski podkonzul ubit. Neznani roparji so umorili italic janskega nodkonzula v Odesi Coz- zia. Truplo so našli šele črez dva dni. Bilo je popolnoma oropano vscga. Sovjctske oblasti vneto za* sicdujejo zločincc. Komisarji za nove občine. Zadnjic smo navedli štiri novo* scshivljene občine in poveda'li, da bodo za tc o'beine začasno imeno* vani komisarji, ki naj tekcm dveh mesecev izvedejo vse posle, ki so potrebni za združitev. Kakor dozna* vamo, so imenovani za prefekturne komisarje: cav. uff. Astolfo Fabioli za kojsko, kav. Zingale za Miren in g. J. Savelli za Sempas. Nemčija in južnotirolski Nemci. Ravnatelj rimskega lista »II Gior^ nale d'ltalia« Virginij Gayda je napisal uvodni članek z naslovom »Ne dotikajte se Poadižja!« Povod za članek mu jc dalo pisanje nem* ske^a časopisja ob priliki izgona avstrijskega državljana Jož. Ober* hammerja iz Italije. Nemški listi so brez razlike strankarske in verske pripadnosti vsi ljuto napadali Ita* lijo in njeno via do na južnem Tirolskem. Ncmški visokošolci so radi tega odpovedali svojo udelež* bo pri mednarodnih visokošolskih zimskošportnih tckmah v Cortini d'Ampezzo, čes, da je pod njihovo častjo, iti v dcželo, ki tako kruto zatira narodne manjšine. V. Gayda zavrača vsc očitke in trdi, da se I ncmško časopisje ne sme brigati za j Oberhammer ja, ki jc avstrijski dr* I žavljan. Ako ga je Italija postavila pred vrata, je s tem storila le svojo dolžnost, ki ji jo nalaga samo* obramba. Oberhammer da je nam* rcč rovaril proti Italiji in prejcmal denarne podporc iz inozemstva. S tem je vse povedano, kar zadcva Oberhamnerja. Poleg tega pa je treba povdati ^rijateljem v Nem* čiji, da srada južno Tirolsko pod ltalijo in di je radi tega nedotak^ ljivo. Nemci nai torei kar lepo po* zabijo na prebA'alce južne Tirol* ske, ki da st) privzapiav le ponem* čeni Italijani. —Tako je napisal V. Gayda. Škof v Crtmoni proti D'Annunziu. Kremonjki škof msgr. Cazzani je te dni praznoval svoj god. Verniki iz vse škofije sa mu prišli čestitat. - Ob tej priliki je škof imel nag^ovo^^r v katcrem je namignil nä ' vrsto vprizoritev D'Annunajevih dram, ki se je prav tstkre, da born6 v Cre= moni imeli preditave D'Annunzije^ vih dram. Naj b> karkoli, navodilo za katoličane jcsledečt: ne iti k ti* stim predstavitn. Brez ostrosti, brez prepirov, t>da z dostojanstvc'1 no trdnostjo. NJa ta način bomo, pole« drugega, zvršili kulturno in italiiansko delo kajti kulturno in italiiansko je, iko pocas^imo do* movino kulturcn umctuosti s tem, da dopustimo, a zapaJc.jo molku dela, ki ne zasl.iijo drugcg.i. To jc gcslo! Rad bi i-dcl, kdiko katoli* ških vojakov je.ci lahko naije ra» čunam, in kateriso.« Dodekanez dbi avtonomijo. Dodckancz seimcnuje skipina otokov v E-gejskiTi morju. Tirjtoki so sedaj italijand. Pretekli teden je atenski list »Ihnos« prcjd' iz Rima vest, di nmerava dati italic janska vlada fn otokom \ecjo upravno samostmost in mordi ce* Io krajevni pirhnent. Stoletnio /atice Srbske. Prejsnji teienso se v Novcm Sadu vršile veke slovcsnosii v proslavo stoetn(a obstoja na^sta* rcjSega srbsccgsi'^njizcvncga icxl* jetja MaticeSrbee. Prosluve s.j je udclcžil tuli kHj in mnogo mi* nistrov. Raz>ušče0 društvo v stjrih pkrajinah. Prefekt Irovint Rovigo je riz^ pustil katoiški ložek »Conrado Ferrini« v ,orta ?condo. Prefekt je svoj uknp utcitljil z razlogi jav= nega reda n rnort1. Tajnik krožka in en član sta bi naznanjena so* dišču. P»žar nsProseku. Prejšnji teden ¦ na Proseku po* 4 gorelo p^slopjc otroškega vrtCA j družbc L(ga Naz>nale. Skoda znaf I ša okrog 500.000 r. Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10*letnico njegove smrti. Majhen narod smo, a imanio ve> liko mož, ki so zasloveli med nami in po sirnem svetu. Veliko jih je, ki so svojemu narodu in domovini s hvaležnostjo vračali od duševne* ga bogastva, ki jim ga je bila obil* no nasula. Pomagali so graditi nje> no veličino, ki opaia sinove in hee- re z lastno prosveto in ki že, sega ccz meje v širni svet. Nih mal iz ncizčrpnega studcnca naro- dove dušc, ko Krek. In nihčc ni z vsestranskim delovanjem vtisnil na> rodu svoje osebnosti; kot on. Naš narod jc poosebljen z vsemi dobri* mi lastnostmi v' Krcku in Krek se zrcaii v narodu. Njcmu veljajo zna- mejiite besede njegovega ljubljcnca Otona ^upančiča: Ml je med iwmi mo/. kol xrno klen in /drav; to, kakor knjige mi, ljudi je brati znal; tako /.atopil sc je v tajnopis človeka našcga, da je (>diis njegovih najglobočjih sanj užgal pekočo stigmo vanj. In narod, ki že sam je bil izgresil sied, pradavnih, divnih sanj, ki jih je sanjal ded, ko 7.rl je poveličuni obraz, pred moiem tem spoznal je: To sem jail V zrcalu vernem, v možu tem kur bil, kür born, i\se vidim, vem. V Kreku je velika inteligcnca na* rodova, v njem prirojena duhovi* test, dobrodušnost, delavnost, pod* jetnost, preprostost, veselost, ljube* zen do narave in domovine, a tudi globoka eustvenost, zvestoba, ver* nost in globoka potaoznost. In kar so zakrivila stoletja, kar ljulike jc zasejal sovra/ni človck, kar kvari in tlaei narod, to je hotel Krek odstraniti, izmvati, zatreti in popraviti in tako s silovitostjo svo* jega-duha — kralj Matjaž — pre* rojenega in oeišecnega dvigniti med narodi na stališče, ki ga zasluži — eeprav najmanjši med njimi, Be* n.jamin. Da bi narod za to, kar je prejel od sosedov dobrega, jim po* vra-eevaJ od Kvojc sanaiorasle kul* ture, od svoje -samobitnosti. Za uvod zadosČLij to. Ni: naš na* men. pisati globo'ko razpravo o po* menu dr.ja Kreka. Pač pa vtisniti v dušo na.šega človeka Krcka vzor* nika, ki naj se vsem, zlasti mladini, omili, da si po njem pridobi, priß svoji vse to, kar je njega dičilo. I. Kratek opis Krekovega življenja. Rojcn je bil Krek 27. novembra 1865. pri Sv. Gregorju nad Sodraži* co blizu Ribnicc na Dolenjskem. Oče mu je bil učitclj Valentin iz Selc nad Škofjoloko, mati pa Mica, rojena Stupica iz Sodražice. VT hisi jc vladala revšeina in mati jc ho* dila pomagat kmetom pri poljskcm dclu. Očc mu je umrl v 38. letu kot učitelj v Komendi pri Kamniku in mati vdova se je preselila s 5 otroci v podedovano hišo starega Kreko* vega očeta v Selcc. Družina je ži* vela ob mali pokojnini in matcrini pridnosti. Hiši so pravili »V Stoku«, matcri »Štokarjeva mati« in naš Ja* ncz je bil »Stokarjev student«, »Što* karjev Janez« in »Sto'karjev do"h* tar«. Janez je bil med otroci najsta* rejši. Od bratov in sester živi zdaj lc še sestra C>ilka, ki je gospodi* njila bratn do smrti in stanuje v Ljubljani. Krek je začel hoditi v šolo h svo* jemu očetu še pred dovršenim petim letom. Kasneje pa je obiskoval nem* äko solo v Skofjt>ki, gimnazijo in semcnišč* v Ljuljani, za doktorja sv. pismasc je iz-ü pa na Dunaju, 'kamor gL je bil 3-slal škof in po* zncjši goriški nacKof kardinal Mis, sia. Ker ;e bil silr nadarjen, so mu bile \'sc šole v ii^čo. Novo mašo je pel ni Brczjafö. 7. 1888. Petje mu je («krbei s fojimi pcvci sam lani v \isoki staisti umrli slavno* znani župnik, skÖatc'lj in starosta planinccv, Jakob^ljaž. O novi ma* ši pravi Krek, dijc bila zanj »po* ročni daiif, in za :)vo mašo so zvo* iiovi »zvonili lej^, tisoc'krat lepše kot za poroko«. Po končanih štdijah jc bil Krek lekaj mesecev zikaplana v Ribni* :i. Od tarn je p^cl leta 1892. za ftolnega vikarja Ljubljano in po* ital leta 1895. vljubljanskem se* Henišču profcsoibogoslovja. Vpo* tojen jc bil maliprcd smrtjo, ki tau jc naglo-ma pitrgala nil življe* ija 8. 10. 1917. si-di najnapornejše* ,^a delo van ja za (oj narod. Zadcla h\ je kap pri ^jatelju župniku Bajcu v Št. Janži)na Dolenjskem, Her se je 7/Clo oÄiMJen ustavil na ]C.ti iz Zagreba. fokopan je pa v Ljubljani pfi Sv. Kližu. Na grob mu j-i postavil narc4 vcličasten spo* Tiicnik. (Dalje.) »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Zborovanje francoskih socialistov. Zadnjc dni starega leta so v Pa= rizu zborovali francoski socialists Pretrcsali so vsa važna vprašanja notranje in zunanje politike. Dollo* čili so tudi smernice za prihodnjc volitvc, ki so pred durmi. Atentat v Argentini.fi. Argentinski anarhisti so v Bue= iios Airesm vrgli bombo v bližini ßlävnega ravnateljstva »Narodne bankc«. Bomba je ubila 2 osebi, ra= nila pa jih je 18. Macedonski kurir ujet. V bližini bolgarske meje so jugo= slovanska oblastva ujela kurirja ma= cedonskega odbora. Pri sebi je imcl važne dokumente. Pri zaslišanju je trdil, da so mu čctaši grozili s smrt* jo, ako nc bo ubogai. j Prepir o smrti kral.ja Ferdinanda. Romunski list »Indreptarea« jc objavil članck enega najboljših ro* munskih zdravnikov drja Jonescu- ja, v katerem pisec trdi, da jc smrt kralja Ferdinanda zakrivil njegov osebni zdravnik, ki ni spoznal pra= ve bolezni. Brezposelnost v Nemčiji. Stcvilo brezpnselnih, ki prejema; jo državno podporo, je naraslo na milijon. ! Izipohega sveta. Km. Ker smo ob zaeetku leta, priilim Kcrbdilcem in Staniclccm, da bilek^ trična lue razsvetlila njih doiove in da bi uvidel naš načelnik kristi občine! Sv. Mihael pri Ozeljanu Bilo jc v prvi uri tekoee^a leta, ko sem v polsnu, nekoliko pepla- šen, skočil s posttljc, odprl vata in prisluhnil v mrzlo jasno nč. V prvi razburjenosti sem mislilda so tolovaji, ali da se je nripetihkomu kaka nesreea. Ni bilo ne rvo ne druf*o, kajti pozneje sem u.otovil, da scm se zmotil; bili so tukateri vaški fantje, ki so, ne vein z kakš= nej4a vzroka ali nainena, lričali v tiho noe in vozili po poti seki voz ter tako budili mirne ljud' iz slad*. kega spanja. Takšno ravnanje ob zakljueku starc.sja in k zajetku no^ vcga leta pač ne more nikjmur u.qa* iati. Pri tcm pa moram jpct nekaj poudariti, namreč, da tideleženci omcn.icnc.ua počctja smratrajo sploh vsako knji.^o in časopis za brezpomembno reč. Fantje, mesto da poeenjate take budalosti, ie bo-- lje, da primete v roke kn.ii.Uo in se tako vsaj nekoliko izobrazite. Ni lepo, da ^rajam sovasčane, a v res» nici enaka in slična početja zaslu- žijo, da jih javno oži^osamo. ] Grahovo. j V četrtek dne 29. decembra jc po :ratki a mučni bolezni umrl oibče* inani obeinski tajnik ^rahovske^a županstva Anton Mavri v svojem 61. letu. Svojo tainiško službo jc opravljal od leta 1903. nevzdržeima do svoje smrti. Naj v miru počiva! Šturije. Zadnii teden pred božieem smo imcli duhovne vaje za može in fan- te. Govore je imel naš rojak č. 14. | profesor Filip Tcrccl'i. Takile j»o- vori, iz katerih diha prijateljski na> svet. ki pa vendar razkrivajo rane i današnjih dni, so marsiko^a pre* j tresli, da se je spomnil in pripravil : za sv. božiene praznike, kar bi bil i sicer pozabil. Udeležba je bila ' kljub ostremu mrazu in silni burji neprieakovano dobra, kar dokazuie j da tudi možje in tantjc cenijo in že* li.jo takih duhovnih vaj, posebno, ker so samo za moške, in doma. Splo«na želja je in prav potrebno bi bilo tudi za vclikonoenc prazni« ke kaj sliene^a .Iskrena hvala na* šemu ti- župniku, ki nam je pripra- vil to duhovno veselje, in našemu rojaku za njesiove prisrene in duho? vite uovore in vso požrtvovalnost. Bo. birateljici, ki naj denar .pošlje u> pravi. Za Jugoslavia o stane naroč= nina 40 Din. — za Ameriko en in pol dolarja. »Vedež«, splošni žepni koledar za leto 1928. Ta v vsaki domači hiši tako do? bro znani in vobče priljubljeni ko^ ledar nas je tudi letos iznenadil z različnim in zanimivim gradivom. »Vedež« obse^a natančno urejen koledar z vrcmenskimi napovedmi, razpredelnice o davkih in kolkih ter razne druge tabele, ki so v vsak; danjem življenju tako velike važ* nosti za vsakega. »Vedež« te vodi tudi sigurno po Trstu in Gorici. Vse naivažnejše nasTove, bodisi javnih uradov, konzulatov itd. naj- deš v njem. Naš stari prijateli Pav* liha, ki se je ravnokar vrnil s svo^ jei^a trudapolne^a potovanja širom sveta, si je izbral udoben kotiček pri znkurjcni pcči, si prižgal pipo in je pri kozarcu domačej4a vina pri- eel pripovedovati o oddaljcnih kra- jih, o razmerah, ki vladajo v dru^ih državah Hvropc in nam ie lepo pre- qlcdno nasTikal stališče vsch cvrop* skih držav. Ori^inalne smešnice, mikavne črtice zakliučujejo razno- lično »Vedeževo«« vsebino. »Ve* dcž«, ki se vedno s hvaležnostjo spominja svojih ljudih čitateljev, jim je lctos obljubil 50 krasnih do* bitkov. V to svrho je vsak posame» zen izvod opremljen z zaporedno številko. Izžrcbane številke bodo objavljene v »Vedežu« za leto 1929. »Vedež je praktične žepne oblike, lepo v trpcžno platno vezan, ima tudi več strani pa.pir.ja za belcžke in v notranjosti listnico. Ker je »Vedež« tako lepo in praktično u=> rejen in stane razmeroma malo, sa* mo lir 3.60, #a priporočamo. ! Gospodarstvo. | Davkoplačevalcem. j Opozarjatno davkoplačevalce, da so od 1. do 15. januarja izloženi se* znami davkoplačcvalcev na občin« skih uradih. Vsa'k pameten gospo? dar bo šel na občinski urad in pre* gledal seznam ter u^otovil, če je zanj vse v redu. ZL*odi se, da je v seznamu veliko ta'kozvanih stvarnih pogreškov. N. pr. Pavel je sklenil z davkari? jo davčni konkordat za davek na premično premoženje (Ricchezza mobile) za L 2000 dohod'kov, dočim | mu je düvkarija. vpisala po pomoti I v seznam L 3000. Proti takcmu stvarnemu po^rešku bo Pavel takoj vložil re'kurz pri davkariji in zahte* val o'dpis 1000 lir dobodkov in raz* merno znizanje davka. Isto bo sto? ril: b) za slueaj dvakratneßa obda* čcnja; c) čc mu ni bil dostavljen tako zvani Avviso d'accertamento; d) če zahtevajo od nj-cga davek od dohodkov, ki niso obdačljivi. V vseh teh slučajih pogreškov v seznamu . davkoplačevaleev treba vlo'ziti rekurz pri pristojni davkariji na nekolekovanem papirju, in sicer vsaj tekom 6 mesecev od zadnjcßa dneva po razßlasitvi davčnih sczna« mov. Davkoplačevalci naj bodo pozor? ni tudi na to, da jim ni davkarija predpisala davka od dohodkov, ki so se med tem mo^oče znižali, ali pa propadli in popolnoma iz^inili! N. pr.: Peter je za leto 1927. pla* čal pribli/no 37.50 lir davka na pre? mično premoženje (Ricchezza mo= bile), to je 25 odstotkov davka od L 150 dohodkov, ki mu jih je donašala terjatev L 300(), katera je bila vknji* žena na sosedovcm zemljišču. So* sed je svoj dolg plačal 15. decembra 1927. Davkarija pa kljub temu pred.« piše Pctru isti davek tudi za leto \ 1928. Proti temu pa bo Peter takoj vložil pri davkariji rekurz in zahte* val odpis davka od 1. januarja 1928. dalje in če hoče tudi povrnis tev žc plaeanega davka od 15. de« cembra do 31. decembra U>27. Precej je podobnih slučajev po= sebno pri trßovcih in krčmarjih, ki so opustili trgovino ali krčmo v zad* njih meseeih leta 1927. ali začetkom leta 1928. DaVkoplačevalec mora torej v vsakem slučaju, ko so dohodki de* loma ali pa v celoti odpadli in ko je davkarija kljub temu po pomoti, ! ali ker ni zato vcdela, predpisala od j njih davek za leto 1928., vložiti proti predpisu davka za leto 1928. v letoš* njem seznamu daVkoplačcvalcev re* kurz, oziroma prošnjo za odpis dav* ! ka na nekolekovanem papirju, in i sicer tekom 3 mesecev od dneva, ko so dohodki odpadli ali tekom 3 me* secev od zadnje^a dneva po razgla* sitvi seznama daVkoplačevalcev. Davkoplačevalce opozarjamo še na izčrpno razpravo drja Bitežnika, ki je bila priobčena pod naslovom »Kaj moraš o davkih vedeti« v ko* ledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1926. Tarn je ta važen pred* met natančno in jasno obdelan. V koledarju döbi davkoplaeevalec tu* j di potrebnc vzorce za vse morcbit* j ne slučaje rekurzov, oziroma pro* šenj za odpis davka, ki je bil po po- j moti predpisan v seznamu davko* plačevalcev. Valuta. Dne 2. januarja si dobil: za 100 franc, frankov 74 35 do 74.(55 Lir za 100 belg. frankov 262.50 do 266.50 „ za 100 švic. frankov 364.50 do 366.50 „ za 100 češ.-slov. kron 55.92 do 56.22 „ za 100 dinarjev 33.25 do 33 55 „ za 1 sterling 92 27 do 92.47 „ j za 1 dolar 18.40 do 18.55 „ I Novci po 20 frankov 72.- do 74.— „ za 100 avst. Silingov 264.25 do 270'2g „ Izvoz breskev iz Italije. Pred vojno je Italija izvozila letno okoli 52.000 q breskev, v zad* njih tre Ictih pa letno okoli 140.000 q. skoraj trikrat toliko. Svetovni pridelek vina. Na celem svetu se pridela okoli 185 milijonov hi vina. Iz sledečega seznama je razviden pridelek po posameznih državah v letih 1925 in 1926. 1926 1925 Francija 40,787.955 62,767.086 Italija 37,076.000 45,367.000 Španija 15,753.528 26,700.000 Alžeriia 8,379.142 12,366.115 Kumunija 5.000.000 6,113.000 Artfentinija 2,500.000 6,504.176 Portugalska 2.060.300 5,315.400 Cile 1,700.000 2,224.865 Jugoslavija 1,600.000 2,968.006 | Grška 1,500.000 1,740.000 I Oarska 1,200.000 480.000 Bul'garija 1,000.000 1,281.500 Nemčija 989.343. 1,803.954 Avstralija 730.000 666.614 Tunis 716.328 902.000 Brazilija 600.000 717.000 Južna Afrika 600.000 608.965 Avstriia 400.000 860.114 Svica 350.000 558.900 Čehoslovaška 313.000 600.090 Uruguay 300.000 342.700 Maroko 200.000 60.000 Cipern 130.000 138.878 Luksemburß 100.000 136.500 Darovi. Za »Slovensko sirotiše«: Preč. g. Jos. Kos, Otalež, 25 L; preč. g, Jan. Kos, kurat v Branici, zapuščino po? kojne Helene Vidmar v Škrbčih (Rifcnberg) 100 L; občina Kai usta= novnino 200 L. — Srčna hvala! Boij obudi mnogo posnemovalccv! Zu spomenik pok. č. g. Cirilu Vw Li.i so darovali: veleč. ^osp. Ciril Zamar, kurat v Biljah, 25 lir; Pahor Oskar, župnik v Mirnu, 10 lir. Srčna hvala, Listnica uprave. G. Sulič Pepina, Mansurah, ligi- pet: Denar prejeli! Hvala! Mestno kopališče. Kadnu kopel je odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. zvečer. Parna kopel za gospe je ob sre* dah in sobotah od 2.-4. pop. in ob ncdeljah od 8.—40. ure zjutraj. Parna kopel za gospode je ob sre* dahk in sobotah od 4.—7. ure zve* čer in ob nedeljah od 10.—1. ure popoldne. V Čepovanu je na prodal lepo poststvo, na katercm se lahko redi 3 krave in 3 prešiče, hiša in ^ospo? darsko poslopje in polovica mlina. Natančna pojasnila daje Ignacij Sošnja v Čepovanu št. 27. Na prodaj je umetni mlin na ze* lo prometnem kraju sredi trga na Stajerskem; oddaljen od postaje. 10 minut. Stanovanjc obstoji iz treh kuhini in treh lepih sob; v hiši je električna razsvetljava. Več pove Ana Ograjšek, posestnica mlina v Poljčanah pri Mariboru, Slovenija (S.H.S.). ___ Corrado Marostica mirodilničar se je preselil s svojo mirodilnico iz ulice S. Chiara v ulico Corso Verdi št. 7 Gorica Zavarovalnica »LA FENICE« vošči vsem svojim klijentom srečno in veselo novo leto! POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb* sein 20% ceneje kot povsod dru* ßod. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberß št. 3. Dott. Gius. Cornel speciülisS za bolezni v nsesih, nosn in grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajck-a na Dunaju in assitent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Bcnetkah je odprl ambulatorij v Oorlci, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatcrmijo, za zdravljenje z ultraviolctnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse dclavnike od 10—12. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGEEß sprejema v GORICI Piazza delia Vitioria štev. 20 ¦ ..... —«J PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Uni Dr. BOHCIWa-FINETTl TRST, Via Fablo Fllzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" CTrganje v kolku) Zdravjjenje živčnega trganja v laktih in V tjokih. - Sprejema od 10-12 in od 15—17. MM DELVAIABARPA proti izpadanju lau. Vsebiije kinin in je vsled tega po» sebno priporočliiva proti prehladu in za pjačenje korenin. Stekleuica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ci* stellanovich, lastnik F. Bollafio. Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. t^t' Teod» Hribar11 (nasa.) -» Gorica CORSO VERDI 32 - - (hi&a Oentr. Posoj.) VellriD zalna» CPsKßtjE piatna tz intim toiBrne HfgBnchart I Hsymsnn, iiBho- irstno blegb za porottncK feahor tuöi »!lha \Mfä mtäkm in umm suhni. Blago solidrio! Cene ziraerne! •w