gospodarske, obertnijske in narodske — Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 26. januarija 1856. Pripomočki zoper dragino (Dalje.) Povedali smo svojim bravcem v poslednjih dveh listih, kako se dá zemlja sploh rodovitneja narediti in na nji več pridelati. veliko dobroto kmetijstva, al vsi zaderžki se dajo odpraviti, če je le resna volja za zboljške poljodelstva. Gospodarske (kmetijske) družbe zamorejo o tem naj več sto- riti, če vdinjajo inženire za drenažo, če se učenci kmetij-skih šol tega učé, če skerbé za napravo drenažnih mašin in izdelovanje drenažnih cevi. Gospodarske družbe zamo Kako se pa to zamore hitreje doseći, bomo tu še rejo na ti poti več doseći, kakor če izdajajo še tako ob - * m V V * V # * * » _ povedali pripomocke ze za to leto. 1. Koruza (turšica, debelača) je med vsim žitom naj več vredna. Priporočamo jo že veliko let in prepričali smo se, da tudi v merzlejih krajih dobro plenja. V gor a tih krajih naj se ji odločijo sončni in vetrov bolj obvarovani se vzame tista sorta, ki bolj zgodej da sirne popise tega, kai rih se je govorilo v dolgočasnih zbo y tudi razstavljanje živine na ogled, dařila (premije) kraji, in za seme naj zori in je drobnega zerna. Ne bomo nadalje razlagali za naj lepso živino in marsikaj enacega je dosihmal še prazna slama. Zivinoreja se bo povzdignila brez razstav-Ijanja, brez ogledovanja in brez premij , kadar bo dobre klaje dosti; dokler pa imajo gospodarji za svojo živino y premalo klaje in še to kislo, tako dolgo bojo le mlinarji y ni nobene fruge, ktera bi kmetovavcu toliko vergla kakor olarji in žganjarji se šopirili s svojo živino pri očitnih raz- veliko turšice sa- stavah in premije vlekli, drugod pa bo hirala živinoreja in tursica, in da ravno s tem, če bi se prav dilo 5 bi bili naj bolj lakote in dragine obvarovani, zlasti leto za letom bo šio 5 milijonov gold, za klavno živino in ako bi med koruzo še zgodnji fižol ali zgodnji bob sadili. Kmetom , ki nimajo veliko zemlje , moramo to posebno živo cesarstva. 3 milijone gold, za sirove kože v ptuje d ež ele iz našega priporočati, ker fižola ali boba se med tursico 6 do 12 va gánov na oralu (jobu) pridela.fl 2. Noben sad ni od kmelovavcov dosihmal tako zane marjen bil kakor laška ali papeževa repica (Topinam 6, Kadar je slabo vreme za senó in otavo, kaj počnejo večidel nasi gospodarji? Roke derzé križem in tozijo in gouernjajo, da je letina slaba. To je vse. Da bi pa mi- 5 slili, prevdarjali čeravno smemo reči in dělali, in da bi pomanjkanju klaje da ni sadii, ki bi bil tako s v okom šli s tem, da bi sejali ječmena, koruze, prosa, sadili buč, graha, bur) , slabo zemljo zadovoljen kakor je ta repica; ona rodi na metelke zlo pešeni, pusti zemlji obilno, če se ji zemlja le saj naj repe itd. manj za 1 čevelj izorje, da zamore s svojimi koreninami (lucerne ali nemške detelje), da bi y bra klaja, ce na vse to pa le málokdo misli. Rež je kaj do- začne v klasje iti, in se potem se pokosi, kadar se razširiti. Če tako pusto zemljo globoko orjemo, in ka- s slamo v dolgo rezanco izreže. Če se ko šat a rež(Stau dar pervikrat papeževo repico sadimo, k vsaki enmalo gnoja denroggen) od srede augusta do srede septembra seje se veržemo , zamoremo tudi na takih zemljiših kaj pridelati, na dá se tisto v jesen za klajo pokositi ali pa je za ovce obila kterih dosihmal ni nič rastlo. Res čudno je, da pametni paša. Če smo njivo dobro pognojili, kjer smo rež za klajo sejali, zamoremo na njo prihodnje leto mesca majnika tur dio y mozje zamorejo po ptujih sadovih : po makvi skořeji ali jamsu, po asfodilu hrepeneti pred nosom, pa zanemarjati ! Prašajmo umne kroetovavce: kteri sad stcrpi tudi čez zimo na polji? kterega zamoremo spomladi, kadar koli ga potrebujemo, iz zemlje vzeti, in je za ljudi in živino dober, tudi za žganjarije pripraven in se sam po sebi množi? , papiti, to kar imajo šico saditi, in potem takem bomo klaje pridobili, da bo kaj y in ne ene žetve nismo zgubili. Buče in metelko (nemško deteljo) za živinsko klajo in dobili bomo odgovor, da noben drug kakor laška ali naši gospodarji še vse premalo porajtajo. Res je, da buče hočejo imeti naj več gnoja, — al od nobenega sadu se na pusti zemlji z malo gnojem toliko ne přiděla kakor buč. Se mešate 5? utegne kdo reči da sedaj ravno narobe papeza repica pravite, kar sté pred rekli". Ne ! To je takole : Bučne peske 3. Skušnje so poterdile , da bob med krompirjem se se sade po 6 čevljev na dolgo in široko saksebi iu v vsako kaj dobro obnaša, da varuje krompir bolezni y uší se pa na jamo se dene 5 do 10 funtov mastnega gnoja Recimo, da tacih njivah tudi boba ne lotijo. Okrogli bob (konjski iz ene sadíke izraste le dvoje buč po 40 funtov, tedaj se bob) je veliko bolji in tudi tečniši od pio šnj ate ga (svinj- na oralu pridela 3200 buč, ki vagajo 128,000 funtov ali skega boka), tedaj naj se okrogla sorta sadi. 4. Seme pri vsih pridelkih večkrat preminjati ? po 1280 centov, ktere so bile pridelane z 80 ali 100 centi Kdor je potoval po doljnem Stajarskem , je lahko gnoja sebno pa seme jemati iz tacih krajev, kjer se kak sadež zapazil velike kupe buč poleg hiš ; one so živež prešičem posebno dobro obnaša, je pravilo (regelca) y ktero naši in govedom, Ijudje jih jejo okisane kakor kislo repo y peske gospodarji, razun lanu in detelje, se vse premalo obrajtajo, nabirajo, lušijo in delajo dobro olje iz njih. Štajarski gospo-čeravno bi lahko spoznali, da z večkrat premenjenim seme- darji so mojstri v pridelovanji buč in njih rabi, zato ker so nom se dajo obilniši in boljši pridelki doseći. se do dobrega prepričali, kako koristne so y ker vejo, da 5. Kako silo dobra je drenaža za mokre zemljiša, se med koruzo dobro obnašajo, pa tudi same sajene napusti ne uče le skušnje na Angležkem, temuć tudi na Francoz- zemlji z malo gnojem naj večje pridelke donašajo. ( Dalje si.) kem, v Belgii, na Pruskem, Austrijanskem itd. — al nikjer se ta koristna poprava tako počasi ne razširja kakor v Au- Potovanje po okrajnah natoroznanstva. Zelezo. V — Zelezo je najbolj znana, najbolj koristna, pa tudi naj pomnožili. So res mnogi zaderžki, ki overajo to veliko bolj razširjena kovina na zemlji, ker je potrebujejo vsi strii, ker le posamni posestniki večjih zemljiš so dosihmal svoje močirne zemljiša drenažili in tako njih rodovitnost 30 ljudje: kmetje, obertniki, umetniki. Tudi se nahaja železo bili Kolh povsod, na zemlji in pod njo, v vodi, i ktei je Herodot i i nah najti v aku. v rastli kožne barve in kodrastih las celó v cloveškem in živalskem telesu ga je trohico nike) Egip Poznali in obdelovali glasil so ga že starodavni narodi, ter Posedovali pa so Kolh avoljo njihove tamneje za potomce (nasled- arii v starih casih zemljo kraj zapadnega žalaPonta euxina in kraj reke so iznajdbo obdelovanja njegovega připisovali bogovom ali Phasis. Gori od njih bliže proti Kaukazu so bili medoper- imenitnim mozem , ktei božje so kot velike dobrotnike častili. Tako je bil nekdanj Grekom Vulk po tak ziski Sind Ind i zato se je ta pokraj ali kaukažk iznajdnik; Frigi so měnili, da ga je iznajdelDel 1 Egip I n d i j tudi velela: regio Potomci teh Indov ali, da bolje rečem, soplemeniki teh Indov so bili Hen et ? čani pa F ta, Kreti pa so terdili, da pervi so bili Ciki opi, ali Venet i ktei ki so železo poznali ter ga obdelovali Največ potrebnega železa tičí v jíně, v kterih se nahaja, ocji zemlj Ki okrožje današnjih Venetk so pod Antenorom naselbino poslali v Bili SO so železoviti rudniki i ud pad • v k rod i kakor tudi pail toraj Henet z a gonski V enet in njih sosedje Kap ad nino kopljejo rudarji; izkoplj aztopé potem v levariiicali. pravita, da je njih i Raztoplj to železo pa ni se V • ě ih stvari primesanih, zatorej mu pravijo čisto, ampak ima mnogo di v • od kterih Herodot in Polybi . Učeni Benfey ime p e r z i š k u to ali si Ueber die Monatsnamen einiger alten Volker" str. 116.) misli i da je Kapadocij to rovo železo íRoheisen). Ima ri kiselca, mnogokrat tudi žvepla, železo je bolj ali manj svetio ali tamno ali terdo, drobnozernato v přelomu, jar sebi se nekaj ogelca, d a k h j i kar zendiška H v a s p ■■■■■■IP fosfora, kremeiiiiie itd. Tako vkljato , kerhko le malo magne kar pomeni n V enet emlj dobrih kónj Konj starih so ze za Homera sloveli zavolj i Od Kolh 1400 pred Krist.) iz oje jakosti pravijo, da so se za Sesostrisa (okoli iiuz-eruttiv v jiiuiumu, jamu, x^ iliu.lv niMjjn^- í<±vjvj pieu jvii»i.j iz. Egipta o u ui uaseiiu, veiiaar se m aztopljivo samo po sebi; se dá tedaj razto- dozdeva, da Kolharji niso neposredni temuč posred ondi naselili en dar se meni ticno piti, , ter je i ter je potem lito železo (GusseisenJ Ra bij ga za potomci Egipčanov, in da so bili ř z Egipćani ni. Ker pa po sorodni. kar tudi nebrojno kmetijsko. obertnisko in drugo orodje. Ce se vno- jeziku in po kervi so Féničan vic pretopi, da se večji del ptujih obstojnih deličev sožgé Genesis poterjuje, znabiti da je enakoličnost ta zmotila He in izverže, potem pa večkrat predela pod težkimi kladvi, rodota, da je. mislil: Kolharji so da se kovinine delca čedalje bolj priblizujejo sebi, se ze lezo čisti ter premení se v sen) T je belo-sivkljato i 1 etlo, gladlj v palicah (Stabe cr » 1 pa terdo i da Fe v Cypr v Pont V Egipćani i š • iskre dajè,pa je vleclj i azteglj i da zamoremo v las Th n i so pr v Kréto . Nahaja . v Í5 ob ravno tišti dobi iz K i Kar ij T h i jih v Byth Pronektc v mali Azii u i Eub i Kyt h tanko svilo ga vleči; ima še vedno nekaj z ogelcom zme- zmesan rod Kadmej in na in v Thebah 4), ker je i šanega pa tudi žveplene Jeklo je požlahnji železa v sebi. železo. Je svetlo-sivo nastal feniško-pelazgišk i tanko i in sicer okoli leta 1500 pred Krist. 5). Po Timáos-u so se ob Kolharji tudi na otoku Korky zernato v pi i sila terdo pa vendar sibko in razteg- po k era unskih Dobivajo ga od jeklovitili rud ,,jekleno kamiij u bregovih naselili 6 Ako so i ni e novanih, ktere raztopijo, ali pa po posebnem obdelovanj sirovega in kovaškega železa. Najbolje jeklo je angležko Korky velja, zamogli m do priti i tedaj tudi v Istrijo, in tako spet Justinov da so Istr ij bili Kolharji; njegovo terdilo i potem taj ar s k potem ds k in benecansk Jeklo je jako imenitiia tvorina za mnogo obertniških pripi m pr odov i za stroge itd v • (elastične), ali oboj ktere imajo ali prav ter de ter de namrec in pri i ali tedaj ni basen, kakor gosp. Kašpar Zeus misli KoJharje imenujejo stari pisatelji obrezane. Obrezovanje pa je po- L semitiških rodovih bilo v navadi. Ze učeni pater sebiio pr biti v • i Calmet listej 7 je poskusil dokazati da Kretarji bili s F odni, in da Kreti pomenuje naravnost ob Tudi utegnemo jeklo tako predelati, da prevaga ta ali una z a ni, od seniitiškeg teh lastnost, kakor je potřebuj Največ jekla potřebuje so Kretarj hrath, urezati, obrezati. Ako pa odni s F i I i s t ej se za rezavno orodj i za kose. noze itd i i v kterih izdelo Na cani in posredno z Egipćani, stari zmiraj mislili. Tako Rabbi Beiij , tedaj tudi s F e il i-in to sorodnost so si vanji slovijo posebno štajarski in austrijanski obertniki. Austrijanskem se napravlja toliko jekla, da ga je dovelj za očitno piše: „V Kreti so Egip iz Tudele 8 ? domačo potrebo in ga odpeljejo tudi v ptuje kraje na leto blizo 75.000 centov, in do 90.000 centov kós, serpov in stanovali" Tudi bogočastj liko Kretarj kaže na egiptiško sorodnost, na pi i njihov labirint, ime njihovega peklenske sodnika rezalneg blag ploh Posebno gré jeklenine veliko v M Moldavijo, Valahijo, na Tursko in V i ktei se v Egiptu M velí i je tam pe morje v Ameriko celó. kralj bil, kakor M Bolj ali manj čisto železo pada včasih iz podnebne vega sina M i not s v Kreti; bikova podoba njeg se najde spet v egiptiškem Mn k Fako je pádel v letu 1751 pri Zagrebu kos 71 vis-u. funtov težkeg železa na zemlj Veliki komadi železa nahajajo se tudi tíi pa tam d emlj čisteg Kolharji so toraj bili semitiškega debla in po Tako so sredno sorodni z Eofipcani o 1 neposredno pa s Feničani i zato najdli ljudje v Severii 1400 funtov težko železno gromado; se mi dozdeva, da istrijanski božici Is i a in Ika niste na Meksikanskem v Ameriki grudo 20 centov težko; v drugi kakor Asia in Ogka. V kolhiški božici Asia Brazilii kepo 300 centov, in v Luzijani 3000 centov težko gromado. Najti je tudi železo v vodi, posebno v podzemeljskih so Argonauti spoznali svojo gerško Atene 9 nias piše, da se je pri Feničanih xAtene še i Siga ali Ogka 10 Samofirlasniki » in Pausa-tudi velela se tudi v semitiških rudnih vodah. V njih ga je primerno le malo, pa kaj tanko narečjih spremenjajo in tako je iz Asia lahko postala razkroj enega in ogljokislini primesanega. Take vode ime- Is i a in iz Ogka Ika. n uj e m o 1 e z o v i t leznih so čudovite moči. d r a v i 1 (Dalje d sledi.) ? v nekterih bo H er o d 2Ï Herod Starozgodovinski pomenki istrijanskih božanstvih. u., VII 104. . 72 3 11 de Them II P o liy b pri n Konstant.", Porphyrog 1 4 5 V pervem spisu i na kolhiško božanstvo A i a II. sem rekel opiraje se na Justina in , da so stari Istrijanci Apollod. „Biblioth." Pherekydes str. Ill edidit Sturz. ) Zato že Herodot (V. 59) omenja Apoll E s m kterega feniška mitologija pozna E ia 6 7 Tim XXXXIX edidit G i V tem spisu se je vpletel tiskarsk pogrešek in sicer na strani 22. v predzadnji versti, kjer se zadnja beseda glasiti il d il tudi mora 8 9 10 11 Biblisch. Untersuch. 2. Aus © Theil IV.. ubersetzt von Mosheim Glej M Pausa Pausa III n Creta" str. 13 24 IX. 12 5. 2 L y c o p h Cassandra^ 658 Pis Sí Tako bi troje istrijanskih božanstev razložili, in ostanete še nam božici Blaudia in Venus Ireea. Zna biti, da tudi do teh sčasoma ključ najdemo. (Konec sledí.) Ogled po svetu. Kmetiški stan na Husovském. t (Dalje.) Pri oskerbovanji posestev — govori naš gospod dalje — se ravnajo različno. Ker bi se bil jez rad prodajanja svojih pridelkov znebil, sem ponudil svojim kmetom, naj bi proti odločenemu znesku, ki bi se po žetvi plačeval, oni to na se vzeli. Ponudba jim je bila všeč in podvergli so se ji prostovoljno brez vsega prigovarjanja. Vsled natančni-ših določb morajo za setev, žetev, prodajo, za živino, gospodarstvo po gojzdih, za hišne poprave in živež svoje družine itd. sami skerbeti, in so tako rekoč najemniki. Hudo je za duha in za serce, da so v Europi še sužnji kristijani ; pa narod na Husovském se le počasi daje pre-membam upogovati in prav previdno se mora v tej zadevi ravnati. Pod rajnim cesaijem Nikolajem je bilo na milijone oproščenih kristijanov, znabiti da bo novi car Aleksander, ki je neizrečeno dobrega serca, sužtvo odpravil, kjer se bo dalo, in Rusii v tem svobodo dal. 'V Čudno je sicer, pa bi vendar lahko res bilo, da bi prostost hipoma podeljena, več protivnikov med samimi kmeti našla kakor med plemstvom. To misel, ki se na pervi pogled napačna ali saj presiljena vidi, poterjuje skušnja in množica izgledov, da so se kmetje naravnost ustavili ponu-jer±-:ln oproščenju. Cele vasi so se zoper postavile temu in jSo s strahom mislile na příhodnost, ko ne bodo več imele go^O'aov za varhe. „Koga bomo počeli samí v slabih letih3^" so se enoglasno kmetje popraševali. „Kedar nas bo lakota napadala, kdo nam bo dajal jesti? Odkod bomo dobivali les, si hiše postavljati in se greti? Čmu nam bo prostost, ki nam bo vse to vzela?" Ptujec, ki bi bil trume tacih milost prosečih kmetov vidil, bi bil začuđen slišal, da ta milost, za ktero so prosili, je bila prošnja: naj bi se obder-žalo sužtvo ! Jasno nam resnico tega dokazuje Napoleonov poziv na rusovske kmete leta 1812. Obetal jim je svobodo in last-nine, obetal, da bodo sami svoji gospodje, in vse je po-skusil, kar mu je zapovedovalo njegovo žalostno stanje v sredi rusovskega naroda, čigar pomoci mu je na vsako vižo treba bilo. Pa Rusi — so ostali gluhi. Ljubezen do domovine ni pripustila nobenega druzega čutja v teh prostih Ijudeh na dan. Darove so zaničevali ptujčeve, in domovinska in moljenega cara reč se ni imela bati nikjer izdajstva. Ako je pádel kak kmet v francozke roke in je z bajone-tom na persih bil prisiljen, jim kazati pot, gotovo ni peljal sovražnika tje, kjer so bili njegovi rojaki, in je raje smert «toril, kakor da bi bil izdajavec. Ko je bila rusovska zemlja oproštena sovražnikov, in je vsak zopet zamogel iti na svoj dom — če se smejo za-puščene pogorišča tako imenovati — bi bil kdo vendar le misliti utegnil, da bi bile na široko znešeni glasovi prostosti v sercih naroda se ukoreninili in da bodo potem nepokoji sledili; pa pokazal se ni tudi ne naj manji sled tega, čeravno je bila priložnost ugodna, ko je vsa armada za begočim sovražnikom v ptuje kraje hitela. Vlada je mnogokrat prisiljena bila, od kmetov terjati do voljen je, da so se dali sužinstva oprostiti. Zakaj da niso marali za to? ni težko razsoditi. Na druzih krajih sem že rekel, da dobrodušnost in človekoljubje ste vraščene v rusovski narod. Te prevladajoče lastnosti, da se vjemajo gospodujoči in podložni med seboj; lepo ravnanje, radodar-nost, očetovska skerb od ene, pokorščina, pohlevnost, zado-voljnost od druge strani, so očiten dokaz : od kod terdno družbinsko stanje in notranji mir shaja , ki ga vživa deržava, ktere vlada je toliko nasproti duhu sedanjega časa. Ker smo prej omenili zadovoljnosti, ki jo vidimo, večidel med kmeti, ne bo ravno napak tukaj tudi govoriti od podpor, na ktere se ta zadovoljnost opira. Rusovski kmet ima manj skerbí in se ima manj bati revšine, kakor marsikteri drugi; rekli bi, prihodnost mu ne straši serca. Gospod, čigar je zemlja, mora sam skerbeti za živež tištim, ki mu polje obdelujejo; če bi ga tudi človekoljubje ne priganjalo k ohranjenju kmeta, bi ga že sa-mopridnost naganjala k temu. Kadar po kaki uimi letina spodletí, se kmet nima bati zime, ker mu njegov gospod oskerbuje potrebe. Ni samo dovolj, da nič od kmetov prihodkov ne dobi, temveč pošlje še po pet in dvajset, trideset in petdeset tisuč rubljev, kolikor je glav, svojim oskerbnikom, da vaščanom dovolj živeža preskerbć. Ta potreba je nastala v Rusii takrat, ko sem tamkej bil. Vsi posestniki po nekterih okraj nali so več ali manj darovali, in poznam jih, ki so potrebne dnarje na velike obresti na pósodo vzeli, da so spolnili svojo dolžnost, ki se ni dala odlašati. Ako zboli kmet, mu ne prizadevajo stroškov ne zdravnik, ne zdravila; vsa postrežba se mu zastonj dajè. Navadno pa ozdravlja parotoplica bolezni. Vsaka vas ima naj manj vsaj eno tako parotoplico. Poljske delà so na Rusovskem navadno veliko lože, kakor v marsikterih druzih krajih. Rusovska zemlja se ne ustavlja plugu in večidel skorej v nobeni okraj ni ne potřebuje gnoja, ker ga sneg, ki šest meseov na nji leži, nado-mestuje. K temu pride še mnogokrat več rok, kakor jih je treba, in nihče se ne prenapnè. Nikjer ni viditi, da bi žene težke delà opravljale , ali da bi celó mladina svoje prezgo-dnje moči preveč napenjati mogla. Rusovski kmet ne pozna ne skoposti ne lakomnosti. Ako si kadaj kaj shrani, si hrani le preskerbi voljo. Kazali so mi na tergih take kmete, ki so po storjeni prodaji nekaj světlili srebernikov v vogel svojih robeev zavijali rekoč: „To bo za slabe dní". Večkrat se tak dnar zakoplje in se potem tudi pogostoma zgubi. Kadar na Francozkem poljedelci maličajo, so navadno okoli studenca zbrani, ker voda je večidel njih edina pijaca. Skorej bi se reči moglo: nimajo toliko previdnosti, da bi si zamogli narejati nekoliko cenejo pijaco kakor je vino , pa vendar močnejšo od vode, ki je po napetem delu vedno škodljiva. Tù bi se pač po pravici reči smelo: kolikor več stori natora za nas, toliko manj storimo mi za njo. Rusi so v tej zadevi veliko bolj pametni, kakor so franeozki kmetje, in noben Rus bi ne bil zadovoljen s tako pičlo hrano. Z jako malimi stroški si pripravljajo pijace, na pr., kvas, med itd., in umejo vsakojake jagode v to porabiti, zraven pa tudi pijaci ravno tolikanj dober vkus, kot prijetno barvo dajati. Zdravje, moč in veselost po Rusii evetè. Ko franeozki kmetje s tremi ali štirimi konji vpreženi voz, večkrat po hribjih potih, ki se v tolikanj revnem stanu znajdejo, naprej tiščé, da delajo sramoto naši tolikanj če-sčeni omikanosti, pelje s samcem Rus svoj mali, na štirih kolesih tekoći voz, ki ga ni nikoli živini čez moč naložil, zložno po poljskih potih, ktere so našemu veku deleč naprej. — Le ređko srečuješ kmeta peš iti. Vsak ima svojo prevozko (furverk) za poletje in čez zimo. Njegovo živinče velja 50 do 70 rubljev, in da ga preživi in zraven njega svoje krave in drugo domačo živino , ga čisto malo staja, ker spašnikov je obilo po posestvih gospodovih. Je voz naložen, se usede voznik na konja; ako ni naložen, se uleže, kakor je dolg in širok na voz, da ga njegova živinica k dobro znani domaći hišici pripelja. Zganje pomore k pijanosti, k tej naj večji tolažbi revnih dežel, ki je povsod dober kup. Za 15 kopejk se ga Rus nacuza, da se v tretjih nebesih misli. Boljši kup ob pamet priti, je skorej nemogoče. (Dalje sledi.) 32 Kratkocasnice. navši i da postava ta je le oprostila umne glave, pridne roke in pošteno ravnanje (P rem odra go s pod inja). Nek gospodarje kregal svojo ženo, zakaj da kis (jesih) v štacuni zmiraj le na drobno po krajcarji kupuje in ne raje kaka dva bokala ali već na enkrat. ..Ali si neumen, možu V ga za verne gospodinja Novičar iz raznih krajev. da bi se mi ski sal!" Austrijanska in francozka vlada ste sklenile pogodbo* (Dober izgled.) Nek čuvaj, namesto da bi bil ponoči okoli hodil po mestu, se vsede pred neko hišo na klop in zaspí. Župan ko gré po polnoči domů, ga sliši na klopi kaj Po šmercati, stopi k njemu inv ga poruka: „hencej prijatel ste za spanje plaćani?" Čuvaj predramši se mu odgovori: gospod! Le ponočnjakom sem hotel lep iz- „Brez zamere, gled dati, da noe je za spati ne pa vlačugariti se « za nasprotno izrocevanje hudodelnikov. naj višjem ukazu se imajo 1. dan prihodnjega mesca v osnovi deželnih vojaških oblastnij nektere premembe za četi. Višje vojaške oblastnije v vsaki deželi našega cesarstva se bojo vprihodnje imenovale „deželne glavne poveljstva" (Landes-Generalcommando); glavár njih ima biti poveljni. general, njemu na strani pa bo še drug general, ki mu bo (8 emb m ožk kodelec). Nekega rokodel skega mojstra ogovori někdo z besedo „gospod". To se rokodelcu za malo zdí, zato ga zaverne rekoč: ,,Le moj-s t e r mi recite, zakaj m o j s t e r mora kaj znati in zastopiti, gospod pa zna biti vsaki osel!" v vsem namestnik. — Ministerstvo kupčijstva je za c. k. mm poste razglasilo nekoliko predelane službine postave, ktere imajo 1. dan p. m. po vsih poštah našega cesarstva, razun Dalmacije, moč zadobiti ; po ti postavi ne smé postilijon tro biti blizo cerkve, kjer se ravno služba božja opravlja. tudi ne, kadar sreća procesijo, pogreb itd. ; ob enem je določena Novicar iz austrijanskih krajev. Iz Celja 22. jan. God svetlega kneza in škofa la tudi postna jezdnína (Rittgeld), ktera je različna po raz ličnih deželah, od 1 fl. 6 kr. do 1 fl. 24 kr. za enega po štarskega konja. — Pre moga (Steinkohlen) v vsem ce sarstvu se je lani přidělalo 50 rnilijonov in 500.000 colnih centov: nadjati seje v malo letih veliko obilnišega pridelka. Zmiraj je še imenitna novíca, da se je rusovski car udal vantinskega gg. Ant Mart t. m. so mladi dijaki v tukaj Slomšeka 17. dan terjatvam zedinjenih vlad, tisto kolo, okoli kterega se vse i- govorjenje suče. Radovedno se je popraševalo: kako bo seminišču (Maksimilij niscu) predvečer prav slovesno obhajali. Že več dní so se rusovska vlada to novíco napovedala, in kaj bote fran pod vodstvom svojega častitega predstojnika gosp. Ferd. cozka in angležka k ti novici rekle? Sedaj je vse zr