-----    228    -----
Kronanje ruskega carja.
v torek minoli teden se je v Moskvi izvršilo kronanje ruskega carja. Vršilo se je po obredu, kakor se kronajo navadno ruski carji. Zbralo se je v Moskvi mnogo naroda. Prišla so odposlanstva celo iz daljnih azijskifr pokrajin. Car je izdal manifest na narod, s katerim odpravlja telesno kazen v Rusiji in tisoč pregnancem v Sibirijo odpušča kazen. V manifestu odpušča se prebivalcem tudi mnogo dolgov državni blagajnici. V carjevem manifestu se opaža, da se ne dela nobene razlike mej verami, dočim se je delalo navadno v kronanjskih manifestih prejšnjih ruskih carjev.
Mej zvonenjem vseh zvonov v Moskvi in pokanjeno topov se je pomikal kronanski sprevod v cerkev. Carice mati, car in carica so se v cerkvi useli na pripravljene prestole, drugi knežji gostje pa na pripravljene posebne sedeže.
Na poziv metropolita peterburškega je car prečita! svoje priznanje k pravoslavni veri. Potem sta carja ogrnila s škrlatnim plaščem metropolita peterburški in kijevsk4
Na to je vzel car krono z blazince, na kateri sa mu jo podali, in del jo na glavo. Ruski car se sam krona kakor samodržec. Carica je pokleknila potem predenj, car vzame sebi krono z glave in se ž njo dotakne glave carice, potem jo je del sebi na glavo. Sedaj je vzel car v roke žeslo in državno jabelko in protidijakon je pri tem prečital ves carski naslov. Potem je protidijakon molil neko molitev za dolgo življenje carjevo. V tem so pa v cerkvi zapeli neko pesem in zvonovi so se zopet oglasili po vsej Moskvi in 101 strel iz topov naznanil je prebivalstvu, da je kronan car. Potem so carju časti-tali carica in vsi člani carske rodbine. Na to je car pokleknil in molil neko molitev iz knjige, katero mu je dal peterburški metropolit.
Sedaj se je začelo maziljenje carja in carice, katera je izvršil peterburški metropolit mej zvonenjem in pokanjem topov. Ko sta še car in carica nekaj pomolila v cerkvi, šel je sprevod v Kremel, kjer je bila pojedina.
V sredo zvečer je bilo mesto Moskva svečano razsvetljeno. Tudi v Peterburgu je bila razsvetljava. Posebno lepo so bile razsvetljene ladije na Nevi. Po Peterburgu in Moskvi je igralo mnogo godeb rusko narodna himno in več drugih domoljubnih komadov. Vse ulice s<^
hile oživljene. Moskva se vedno bolj kaže, da je zares srce Rusije.
V četrtek je bilo blagoslovljenje nove državne zastave. Ta zastava ima grbe vseh ruskih pokrajin, tudi tiste, ki jih je Rusija pridobila še le pod carjem Aleksandrom III. Pri blagoslovljenju je držal car v roki zastavo v znamenje, da hoče neomadeževano ohraniti. Zvečer je bila velika razsvetljava, v petek ples pri francoskem veleposlaniku, katerega stroški znašajo nad milijon rublje v. V soboto je bila velika narodna veselica in v nedeljo je pa bilo namenjeno veliko narodno pogoščenje.
Veselje pri kronanju je jako skalila grozna nesreča, ki se je prigodila V nedeljo zjutraj imeli so deliti mej narod razne darove in imela je biti velikanska pojedina. Že v soboto zvečer se je zbralo nad 200.000 Ijudij. Po noči so vedno novi prihajali, tako da jih je zjutraj bilo zbranih dobrih 700.000, največ kmetov in delavcev. Vse je težko čakalo, da se darila deliti začno. Da i)i obdržali red pri daritvi, so okrog prostora, kjer se je imelo razdeljevati, napravili jarek, da bi ljudje se vrstili. Bila je ob jarku napravljena močna ograja.
Nakrat se je mej ljudmi razširil glas, da že razdeljujejo. Vsa množica je pritisnila sedaj naprej, ograja se ]e podrla in ljudje so padali v jarek. Bil je grozen prizor. Mnogo Ijudij so zmečkali in pohodili, drugi so v jarek pali in se pobili. Govori se, da je blizu 6000 Ijudij mrtvih in nad 3000 ranjenih. Podrli so celo nekega policijsta na konju in sta konj in policijst mrtva. Mrtveci so bili tako zdelani, da jih ni bilo več mogoče spoznati. Le po obleki se je dalo določiti, kdo je kdo. O ar je takoj zaukazal, da se vsaki prizadeti rodbini ima podariti po 1000 rubljev. Ta dogodek je pa na narod napravil kaj žalosten vtis. Praznoverni ljudje že iz tega sklepajo, da je to slabo znamenje za bodoče vladanje sedanjega carja.
Kdo je kriv te nesreče, še ni povse pojasnjeno. Nekateri trdijo, da so zmešnjavo mej ljudmi prouzročili nihilisti, ki niso zadovoljni, da novi car ni dal Rusiji ;še ustave; drugi dolže policijo, da ni storila vseh potrebnih priprav za red. Nekateri zopet pravijo, da je tega največ krivo to, da so zares bili nekateri začeli deliti darove mej Ijudij, pred določenim časom. To je vzbudilo v ljudeh misel, da se deljenje deli pristranski, da bodo nekateri prijatelji delivcev dobili več, drugi pa zopet manj. Razširjeno je pa tudi mnenje, da je nesreče tudi to krivo, da so se nekateri pijanci bili jeli prepirati s policijo in je to dalo povod neredu. Bodi kakor koli, vsekako je to jako tragičen dogodek. Dočim so se dosedaj kronanske slavnosti vselej končale z veseljem in zadovoljnostjo, so se letos z veliko nesrečo.
------    229    ------