Letnik 2. Maribor, četrtek?!7. aprila 1919. v Stev. 87 Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13-50, polletno K 27'—, celoletno K 54'— Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4’—. — lnserati po dogovoru. List izhaja, vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. ■ » Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narcfdni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Drž poslanec prof. Fr. Voslar. Naša politična situacija. m. Ta klub sestoji iz poslancev JDS To stranko pa tvoiite pri nas Vi, elani posameznih krajevnih organizacij in bolj ko so močne te 'organiz-. cije, bolj ko je vslerl tega močna celotna stranka doma, večji vpliv bo imel Demokratski klub v Beogradu pri Rešitvi vseh perečih vprašanj. ^ Kdor si hoče pridobiti v politiki kak vpliv, se moi'a pridružiti 'tej ali oni stranki,' katere program je njegovemu naziranju najbližji in od katere pričakuje največ dobrega za stan, kateremu pripada. Mi živimo v času demokratizma, v času, kjer bo narod v popolnoma prostih volitvah izvolil tiste zastopnike, Največ krivde leži na prometu, na železnicah. — Železnice iz različnih vzrokov ne funk-cioniiajo: Stroji so bili že pred 2 le- toma tako izrabljeni in, pokvarjeni, da se je že takrat trdilo, da se bo vojna že vsled tega končala. Vsak dan se prigodi, da se ustavi ta ali drugi vlak na sredi proge. .Pri nas so železniške razmere itak še boljše kakor na Hrvaškem. Tam pa je še mnogo drugih tehtnih vzrokov, ki ovirajo promet: Pomanjkanje premoga, neurejene razmere železn. osobja. Hrvati imajo sploh mnogo nagnenja, da bi se ločili od drugih in hodili po lastnih potih. Zato uganjajo tudi njihovi uslužbenci pasivno re-sistenco in ovirajo z vsemi sredstvi normalni promet. Največja ovira pa so ententna poveljstva in ententne čete, ki zahtevajo velik del lokomotiv za lastno porabo. Da se te razmere temeljito izpremenijo, je vložil DK po slovenskih članih interpelacijo in stavil t*m konkretne predloge za izboljšanje prometa. Minister je obljubil, da bo vse ki bodo-.zgradili definitivno zgradbo .osvobpjene.jjahte4ttJiiO-lakof. ukrenil. , In že so .poslali, domovine. Komur je torej mar .dobrobit te domovine, se moia udeležiti političnega življenja, da pristopi tej ali oni stranki, ker neorganiziran, zunaj strank stoječ človek ne bo dosegel ničesar. Kar se tiče diugih važnih političnih vprašanj : prehrane, trgovine in valute, stojijo stvari sledeče: Mi imamo v Jugoslaviji brezdvomno dovolj živil, da nam m treba trpeti lakote. A vendar imamo še vedno pokrajine, kjer trpijo ljudje pomanjkanje v piehrani, četudi je položaj mnogo boljši, kakor je bil v bivši Avstriji. Na postaji. (Dalje). »Trg ni daleč, vendar pa bova še hodila dober četrt ure, predno prideva do njega; zato je najbolje, da nosim tudi jaz en čas prtljago«. -1- Reče Lovro ter se obrne proti dekletu, ki je. že davno želelo, da se reši košare. »No, saj res ni težka!« pravi Lovro in jo zgrabi z desnico. »Od kod pa prihajate gospodična, ako Vas smem vprašati?« »Iz Dolenjskega sem se pripeljala. — Z Gorjančevo gospo se namreč poznamo, ker je pri- nas doma. Moja birmanska botra je bila in zdaj me je povabila, naj jo za praznike obiščem. Revica je žalostna, ker je sama. Mož ji je pred par meseci umrl in zdaj pravi, da ji je tako silovito dolg čas, da bi še sama najraje umrla. — Jaz bi jo že preje obiskala, toda našh mama so tako nezaupljiva, da me ne puste niti trenutka izpred oči! Oh, koliko časa sem morala prositi in prositi, da so uslišali botrino prošnjo in me pustili od doma. Ko bi zdaj vedeli, da me ni nobeden pričakoval na kolodvoru in da moram sama tavati in iskati 200 slovenskih železničarjev in 60 slovenskih železniških uradnikov na Hrvaško, da spravijo ves promet v red. Na drugi, strani korupcija na Hrvaškem, ki jo je zvel čistiti novi minister za prehrano dr. Korošec. Vprašanje proste trgovine. Vobče je vlada odredila, da naj prenehajo židovske nakupovalne centrale v Zagrebu in lahko kupujejo prehranjevalni uradi zlasti v naših siromašnih krajih naravnost pri posestnikih' po Hrvatskem in v Slavoniji. Kaj je bila prva posledica tega? Vlaki so bili naenkrat prenapolnjeni najrazličnejših špekulantov, ki so pohiteli na Hrvaško in v Slavonijo in tam za visoke cene nakupovali živila, da .so črez noč poskočile vse cene tako, da reven človek ni mogel konkurirati z njimi. In mi Slovenci imamo revnih ljudi več ko preveč. Slovenci imamo v celi Jugoslaviji največ industrije, torej največ delavcev, ki ne pridelujejo živil. Mi imamo mnogo vinorodnih krajev, ki jih obdelujejo viničarji, ki si morajo po večini živež kupovati. Naše uradništvo in meščanstvo, ki je vendar tudi živi del naroda, je popolnoma navezano na kupovanje živil. Da se v teh nevarnih časih, v katerih je v naših sosednjih državhh edinole pomanjkanje živil povzročilo bolševiške revolucije, rope, požige in pomore,' zasigura lačnim članom možnost do življenja, zato je bila vlada primorana določiti, da velike množine živil smejo nakupiti samo aprovizacijski uradi pod nadzorstvom deželnega prehranjevalnega urada v Ljubljani. Seveda so zvezane s tem gotove neprilike, ki jih bo na intervencijo. DK centralna vlada tudi odpravila, a odstranjena je s to naredba velikanska nevarnost boljševizma, ki že buta na vrata naše države in ki bi dotičnim trgovcem' in kmetom, ki trpijo vsled vladnih naredb, neizmerno škodovala. 'Katera neprilika je večja, tega ni treba razlagati. botro po tujem kraju, bi kar vztrepetali jeze!« »Jaz pa mislim, da bi vendar ne bilo tako hudo! Saj Vas jaz spremljam«. »Tega pa naši materi ne bi smela povedati, sicer bi bila še tepena!« »Kaj tako hudi so Vaša mama?« »Tako, tako! — Z moškimi, zlasti če so tuji, ne smem imeti nič opraviti! In če me slučajno kdo kaj vpraša, bi mu kmalu odgovoriti ne smela«. »Potem pa še do ženina nikdar ne pridete, gospodična!« »O, kaj ženin! Tistega ne pogrešam, le malo več svobode ih prostosti bi rada' Saj zdaj sem že odraščena in dovolj pametna, da vem, kaj je prav in ni prav!« »Jaz sem pa včasih slišal, da ženska ni nikdar pametna in previdna dovolj«. »No, saj tudi moški niso vedno, a vse take sodbe niso pravične! Zakaj večina se sodi po manjšini, oziroma največkrat po eni osebi in sicer le najslabši! Ako je kakšna ženska lahkoživa in preveč lahkoverna, pa se že govori o vsem ženstvu, da je lahkoverno in prismojeno. Toda kakor prsti na roki niso vsi enaki, tako tudi vse ženske ne Shod „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Pri nabito polni dvorani otvori predsednik tovariš J ar h shod ter pozdravi v prvi vrsti velezaslužnega železničarskega prvo- žive in ne mislijo enako in skoraj bi lahko rekla, da so moški večkrat slabeji in manj previdni ko ženske«. »Tisto Vam pa verujem! Zakaj ženske so že marsikaterega opeharile«. »Ali veste Vi to mar iz svoje skušnje?« »Ne! Tega še nisem doživel in bržkone tudi ne bom, ker jaz sem čudak skozi in skozi in ženske me sploh ne marajo!« »Tega Vam pa ne verujem! — Ste namreč ravno v tistih letih, ki najbolj tiščijo za ženskami. — Da bi Vas pa ženske ne marale, je pa naravnost smešno!« »Smešno ali nesmešno! Do zdaj še nisem ljubil ženske in tudi nisem 'iskal nje družbe. Najraje se družim s svojimi tovariši, kjer pojemo in vriskamo po svoje, brez ozira na desno in levo«. »Potem pa ne smete trditi, da Vas ženske ne marajo!« »Meni se namreč zdi tako!« »Potemtakem je pa ta Vaša domneva popolnoma napačna! Bog zna, koliko deklet pogleduje skrivaj za Vami in Vas natihoma ljubi, a očitno si tega ne upajo pokazati, ker se jim Vi nočete približati«. Maribor, dne 17. aprila 191B —-———a________________Zju______ boritelja in člana narodnega predstavništva tov. g. Ivana Kejžarja, pozdravi navzočega časnikarja in zastopnika obmejnega poveljstva. Tovariš ]arh izjavlja v, svojem govoru namen današnjega shoda, na katerem naj dobijo navzoči vpogled v položaj slov. železničarjev z ozirom na njihove zahteve in da se izrazi stališče članstva z ozirom na propagiranje stavke s strani nam nasprotnih železničarjev. Opozarja, da hujskajo ravno oni elementi na nepremišljene korake, *ki so nam bili vedno sovražni, in ki so slov. železničarjem le slabo hoteli. Na tihem imajo svoje veselje, da se še najdejo vedno ljudje, ki verjamejo njihovim hinavskim besedam; spravili bi radi slov. železničarje zopet tja, kjer so bili pred in začasa vojske, da bi se jim še slabše godilo nego leta 1914. Zrabili bi radi stavko v svoje politične namene, v dosego katerih bi radi poslali Slovence v boj. Vsakdor je lahko prepričan, da prihaja iz ust naših narodnih nasprotnikov le zlo in nikdar ničesar dobrega. O tem je vsak prepričan in naj se vpraša vsak sam po svoji ve9ti, kako naj ima naš narodni nasprotnik interes na tem, da bi tovarišem kaj dobrega svetoval. Italijanski železničarji so si že na tihem ogledali situacijo na naših železnicah, koliko laških železničarjev bi bilo potreba v slučaju laške okupacije. Ker ima ententa interes na tem, da se ohrani na naših progah red in promet, ali naj hočemo izzvati italijansko okupacijo, ali naj hočemo doživeti, kar so doživeli tržaški železničarji ? Ali hočemo mi slov. železničarja spraviti ob kruh na lastni zemlji in ga zopet izročiti nemškemu tlačanstvu in maščevalnosti, ki smo je že dovolj okusili? Ali hočemo mar doživeti boljševiške razmere, da bi se našim ljudem tudi tako godilo, kakor ljudem na Ogrskem in drugod ? Kakor znaio, vzamejo boljševiki n. pr. oblast hišnim posestnikom, ki morajo oddati svoja poslopja na razpolago državi in kjer sme hišni posestni Sam* le še proti plačilu ostati v lastnem stanovanju. Tudi marsikateri železničar ima svojo hišo, ki si jo je s trudom pridobil. Sicer plačujejo boljševiki delavcem in vojakom trenutno lepe dnevnine. toda kako dolgo se bo to držalo, če hoče država svoje denarno poslovanje v redu. imeti. Že sedaj nimajo banke dovolj denarja, kakor se je to čuio iz telefonskih razgovorov, da bi izplačale najnujnejše dnevnine. Boljševiki na Ogrskem dovoljujejo n pr., da se danes sklenjeni zakon (poroka) lahko takoj zopet razveljavi. Tovariši 1 kakšna naj bo vzgoja otrok na tej podlagi, kako bi rtgledalo rodbinsko življenje in kakšno bodočnost ima država pod takšnimi razmerami? 'Iz cerkev napravljajo boljševiki prostore za politične shode, ali naj bo to toliko hvalisana boljševiška prostost tudi glede verskega prepri- »Ne verujem, da bi katera pogledovala za menoj iz ljubezni! — Ali ste mar Vi že za kom pogledovali ?« »Oja, že! — Tudi ljubila sem že! — Ali kaj pomaga, ko pa nisem’ mogla nobenemu povedati, da ga rada vidim! — Mama je bila vedno za menoj in gorje mi, ako bi zaslutila moje mislt! — Moj ženin bo moral biti preje mamin ljubljenec, potem Šele moj«. »A, tako! — Potem sem pa lahko tudi jaz! — K Vaši mami grem in ako se nji dopadem, pa imam tudi Vas«. »Toda z menoj ne bi smeli k nji in tudi povedati bi ji ne smeli, da me poznate, kajti drugače bi šli,, od koder bi prišli! — No, pa saj Vam tega ne bode treba, ker imate že gotovo ducat nevest na izbero«. »Lahko še pridem, ako me hočete? — Morda bom res kdaj iskal neveste in tedaj se lahko oglasim tudi pri Vas«. »Lahko, lahko! Kar pridite! — V kratkem pride tudi naša mama k Gorjančevi gospej na obiske in če bi tudi njo takole spremljali kot mene, bi se ji gotovo prikupili in si priborili vstop v našo hišo iti morda tudi me*e«. 4 (Dalje prihodnjič.) Čanja ? Ako se da komu prostost, se mu mora pustiti tudi svoboda v verskem oziru'. Železničarji Nemške Avstrije še nimaju tega, kar imamo mi, in bila bi nehvaležnost, ko bi sedaj, ko nam je vlada izpolnila polovico naših zahtev, stopili v stavko, in netaknost, ko se še radi izpolnitve druge polovicS naših zahtev pogajamo. Nespametno bi bilo od nas, da bi s stavko poganjali našo Jugoslavijo v prepad. Imate svoje voditelje, katere ste izvolili in katere ste spoznali tekom let, da jim lahko popolnoma zaupate, in ti so tudi odgovorni za nasvete, ki vam jili dajejo, da ne bi enkrat eden ali drugi preklinjal, aj bilo' tudi nekaj mož, ki so se bili udeležili zadnjega shoda SLS, na katerem so govorniki tako hujskali proti JI)S in njene pristaše tako strastno napadali, da morajo pri zadeti svoj > čast pred sodnijo braniti. Seveda so ti pristaši SLS pri. čakovali, da bodo naši govorniki z enakimi kolj oko]i sebe tolkli ter izlivali gnojnico po politič Maribor, dne 2ff?. aprila 1919. Mariborski delavec. Stran 3. nih nasprotnikih. A v tem oziru so bili po pravici razočarani ter so odkrito priznali, da so dobili o JDS po tem shodu popolno na druge nazore, kakor so jih imeli vsl;d hujskanja poprej. Star kmet je izjavil, da če traja to klerikalno hujskanje še nekaj časa in ljudstvo sliši, trezna, premišljena in resna izvajanja govornikov JDS ki ob vsaki priliki pozivajo ljudstvo k slogi, da bo brez vsake agitacije pristopalo ljudstvo k tej stranki, ker hujskanja in laži, ki so jih poslušali na shodih pred vojno, Uaues ne maramo več. Ormož. Ljudski shod JDS. Četudi na delavnik, je bil ta shod tako mnogobrojno obiskan, da ljudje niso imeli vsi prostora v, zboroval em h kalu in so morali na hodniku stati. Preds. kraj. org. Veselič je otvonl shod ter dal besedo prof. .Voglirju, ki je predočil navzočim tista grozna zločinstva, ki so jih zakrivili Nemci in Madžari Jugoslovanom in za katera se bodo morali najmanj IGU let pokoriti. Opozarjal je na to, da iščejo ti Nemci tovarišev med nami, ki bi jim pomagali plačevali neznosne davke, ki bi pridelovali na naših rodovitnih njivah kruh za gladne nemške bojševike itd Naši kmetje, tudi tisti na meji, vedo natanko, kam pes taco moli, in se ne brigajo za njihove mile prošnje. V drugem delu svojega govora je razvil nazi-ranja strankinega kluba v parlamentu, ki ima izmed 260 poslancev sam 140 poslancev, o vseh za sedaj najvažnejših vprašanj h: o valuti, o vojnem posojilu in zlasti o agrarni reformi. Pozival je navzoče, naj se vsakdo organizira v stranki, krajevni odbori .JUS pa se naj posvetujejo o tem, kako se naj agrarna reformi izvede v njihovem okolišu, in to poročajo vodstvu stranke. Nikdo pa naj ne sili pristašev druge stranke z nepoštenimi sredstvi v naš tabor, ker renegatov ne maramo in ne potrebijje.no. Vsakdo naj se drži navodil strankinega vodstva, ki „ zahteva od članov, da se ogibljejo povsod vseh napadov na člane drugih strank, četudi napadajo in hujskajo oni. Po govoru se je razvila živahna debata. Cela vrsta poslušalcev je stavila razna Vprašanja na našega poslanca, ki je na vsa stvarno odgovarjal. Ob občem navdušenem ploskanju se je shod zaklučil, Poročil se je v soboto v Beogradu poslanec, član demokratskega kluba, dr. Pavel Pestotnik z gospo Jeršakovo iz Ljubljane. Poročil ju je min. podpredsednik dr. Anton Korošec, priči pa-sta bila ministra dr. Edo L ukinič in dr. Albert Kramer. Bilo srečno! Kaj je z nemškimi notarji ? V Uradnem Listu smo čitali le iazglas poverjeništva za pravosodje v Ljubljani z dne 6. marca 1?I9, glasom katerega so odslovljeni , nemški notarji v Ljutomeru, Velikovcu in Šoštanju. Pred približno 14 dnevi so prinesli slovenski listi poročilo, da so odslovljeni tudi ostap nemški notarji. Kaj je z tozadevnim razglasom v Uradnem Listu, ki more edino biti merodajen? V slovo! Vsled mojega odhoda iz Maribora v Češkoslovaško republiko se poslavljam kot predstojnik progovzdrževalnega odseka v Mari boi u za koroško progo od vseh uslužbencev in delavcev oinenjega odseka in izrekam najlepšo zahvalo za obilno njihovo pomoč v vsej dobi m jega tukajšnega uradovanja, kar mi bode ostalo v trajnem spominu. Osobito se zahvaljujem gg. Dragotinu Černe, Francu Kaiiulu in Bogomiro Stain za skrajno vstrajnost in pomoč ne samo v službenem, ampak tudi v narodnemu'oziru. Ing Viktor Brabenec. Drago milo. Nemški trgovec Tischler na Tegetthoffovi cesti prodaja milo, dva komada za 1U kron. Milo je iz Jugoslovanske tovarne za milo v Šišsi in velja v tovarni en komad 90 Vinarjev. Neverjetno! Srbski kazenski zakon razširjen na vse ozemlje SHS. Belgrajske »Službene No-vine< prinašajo naredno. da se pravomočnost' poglavja IX. m X kazenskega zakona za kralje vino Srbijo razširi na vse ozemlje kraljestva SHS Elektrarna na Fali. V soboto se je vršila pri deželni vladi seja, ki so se fe udeležili zastopniki štajerske električne družbe, med njimi ravnatelj Rosshandler. Na seji so razpravljali o uporabi v Falski elektrarni proizvedenega toka in o družbeni prošnji, naj bi se ji dovolilo del tega toka izvažati čez mejo na sever. Nato so razpravljali o vprašanju, ali bi ne kazalo, da se daljnovod, ki je za enkrat nameravan od Maribora preko Slovenje Bistrice in Konjic do Celja, podaljša v Savsko dolino eventualno do Ljubljane: Pogajanja z družbo- se bodo nadaljevala. Lahi bi radi zasedli Ljubljano. Iz Ljubljane poročajo: Na ljubljanski glavni kolodvor sta prišla dva laška železniška uradnika ter si ogledala kurilnico za slučaj, če bi jo vsled štrajka Lahi zasedli. Pred dvema dnevoma sta prišla zopet dva uradnika pod vodstvom laškega kapitana in sta zahtevala razne informacije na kolodvoru zaradi antantinih vlakov in hotela že kar ostati eden pri načelstvu, drugi pri vodstvu kurilnice pod pretvezo, da prihajata sporazumno z deželno vlado in v imenu an-tantine komisije za premirje. Pozneje se je izkazalo, da to ni res, vsled česar sta morala oditi. Iz tega je razvidno, da se Lahi pripravljajo na zasedenje proge, postaj in morda tudi okolice postaj v slučaju štrajka. Iz tega vidimo, kam lahko privedejo nepremišljeni koraki, ki jih hočejo povzročiti neodgovorni hujskači. . Klub „Cechu“ v Mariboru. Včeraj po noči je,'po kratki boleZni umrl hadpor. gosp. Jaromir Hropodsky rodom z Berouna na Češkem. Pogreb -se vrši v petek 18. aprila ob 3. uri pop. z mrtvašnice starega mestnega pokopališča. Iz Krčevine. V 84. številki »Mariborskega delavca* se pritožuje neznani dopisnik nad slabim kruhom, ki se deli v razdelilnici živil za občine Karčevina in Lajtersberg in trdi, da se svinjska mast, ki jo je dobila občina, ni razdelila med ljudstvo. Kar se tiče kakovostj kruha, ni za isto odgovorna pazdelilnica, ker ista ne peče kruha. Trditev, da se mast ni razdelila med ljudstvo, ne odgovarja resnici. Dopisnik se lahko prepriča sam pri politični oblasti, ..ki odkazuje živila, in v razdeMnici, da se razdele vsa živila med ljudstvo, ki jih. dobi razdelijnica. Dopisniku, ki kliče »proč S pijavkami* izjavljam, da sem pripravljen mu takoj izročiti vso razdelitev; preskrbi si naj od oblasti potrebna pooblastila in naj pievzame prehrano. Prepričal se bo še prehitro, da ne bo obogatel s dobičkom, ki ga bo imel pri razdelitvi živil za občine krčevina-Lajtersberg. Vodja razdeliluice živil za občine Krčevina-Lajtersberg. Zvišanje oskrbovalnih taks. Vsem deželnim bolnicam na Slov. Štajerskem je deželna vlada dovolila sledeči povišek oskrbovalnih taks: za 1. razred od 28 K na 30 K, za II razred od 16 K na 18 K in za lil. razred od 4 K 50 vin. na 7 K. s Licence za kinematografe v Sloveniji, ki bi imeli ugasniti s 14. aprilom, se podaljšajo do tedaj, ko izide izvršilna naredba o podtžav-ljenju in monopolizaciji kinematografov. Nabor reflektantov za podčastniške šole. Da se vsak izogne morebitnim nespo-razumljenjem se naznanja, da se vrši inaboc vseh prosilcev za sprejem v podčastniške šole v Belgradu ali Skoplju v nedeljo dne 20. aprila t. 1. ob 10. uri predpoldne v Ljubljani, Domobranska vojašnica (26. pešad. puk.) na Poljanski cesti. Velika nesreča v železniškem vlaku prt Sevnici. 12. aprila se je dogodila v večernem vlaku med postajama Loko in Sevnico v vozu II. razreda strašna eksplozija. Eksplodiral je smodnik, ki ga je baje imala s seboj neka neznana ženska. Ena oseba je bila mrtva, ranjenih in opečenih je okrog 50 oseb, mnogo težko. Ranjence so prepeljali v bolnišnico v Brežicah in Zagrebu, štiri osebe so naknadno našli j težko ranjene ob progi. Skočili so namreč iz .vlaka, ko je bil V največjem diru. V natlačeno polnih vozovih so se odigravali grozni prizori. Potrli k rso goreli kakor žive baklje. Pri tem je obležala neka 1 ženska iz Zagreba, katere identiteta še ni dognana, na mestu mrtva. Ppnesrečile so se sledeče osebe : Neznana žetiska je ubita. Ranjeni leže v bolnišnici milosrdnih bratov v Zagrebu : 1. Jurašek Adani, 40 let star, posestnik, Vukovar; 2. Radakovič I.azo, 25 let star, trgovec, Dol. Lapac; 3. Majcen Andro, 35 let star, elektrotehnik, Zagreb; 4. Kos Adolf, 30‘let star, trgovec, Maribor; 5. Bacha Karlo, 29 let star, poljedelec, Zagreb; 6. Kos Adam, 38 let star, trgovec, Št. Lovrenc na Ptujskeip polju; Stojadinovič Hranislav, 40 let star,.nadkonobar, Beograd; 8. Neu-dorfer Stanislav, 40 let star, posestnik. Zlatar: v po-sadni bolnici v Zagrebu ležijo: P. Stropnik Dragotin, kapetan-intendant štaj. obm. voj. pov., Maribor; 10. •Kos Juraj, 24 let star, trgovec, .Zagreb; 11. Petrič Franc, 30 let star, oficijal poštn. čeki urada v Ljubljani, umrl dne 13. aprila 1919; 12..Petrič Celestina, žena zgoraj imenovanega; 13. Golob Franc, 35 let star, orožniški stražmojster pri viŠj. povelj, v Ljubljani; 14. Stojsauljevič Dušan, 49 let'star, upravitelj polj. poslovnice v Splitu; 15. pl. Petkovič Alojz, 32 let star,, kapetan pri 16. pešpolku, v Belovaru; 16. Barbot Franjica, 36 let stara, posestnica v Zagrebu, Senova ulica 23 ; 17. Fiirst Lavoslav, 52 let star, tovarnar v Belovaru; 18. Fotes Avgust, 31 let star,-trgovec v Kutini; 19. Čok Andrej, uradn. aspirant juž. želez, v Rajhenburgu; 20. Kolman Ida, 21 let 'stara, kontoristinja v Spod. Šiški (lahko ranjena). Semenski oves j^ dospel v zadostni množini za politični okraj Maribor, Oddajal se bode občinam in sicer za okoliš Slov. Bistrica pri razdelilnici Z o r-m a n a v Slov. Bistrici, za okoliš Poljčane pri V o-deniku v Peklu, za okoliš St. tovrenc nad Marib. pri razdelilnici Bauerja v Sv. Lovrencu, za okoliš kmet. podružnice Limbuš-Ruše. pri kmetijski podružnici, za ostale občine pri komisijonarju U rbanu, okr. glavarstvo, soba štev. 20. Stranke naj takoj prijavijo potrebno množino p»ri pristojnih občinah in občine se naj zglasijo potem pri navedenih razdelil-nicah in sicer najdalje do 26. aprila 1919. tl Zadnje vesti. Koroška fronta. LDU Ljubljana, 16. aprila 1919. Dopisni urad poroča iz uradnega vira: Dne 15. t. m. zjutraj so Remci napadli z močnimi patruljami severozahodni del velikovškega ■, moštišča. Streljali so tudi z artiljerijo in strojnicami. Ponoči se je streljanje s puškami in artiljerijo razširilo tudi na odsek Dobrova in.Lušnik. Vsi napadalni poiskusi so se izjalovili vsled marljivosti naših oddelkov. Naše izgube dne 15. t. m. so: 1 mrtev, 2 težko ranjena. Poslano * Mariborskim dijakom! Nekateri mariborski-slovenski dijaki so postali v zadnjem času jako »navdušeni*. Posebno radi kažejo svojo narodno zevednost proti ngm: slovenskim dijakom iz Primorja, ki nas čez mejo pitajo' ž različnimi izrazi, razžalitvami in širijo o nas razlifintf -vesti, katerih nismo pričakovali od mariborskih tovarišev. Posebno predrzni so neki K., ]., in drugi,, ki nam groze z denuncijanstvom, z ižobčevdnjem iz šole itd. Čudimo se, kje dobijo snov za tako postopanje, ki nas spominja le na nekdanje hude čase pod ,nekdanjo Avstrijo, .ko so bile take stvari na.. dnevnem redu. Objavili smo to, ne, da bi iskali'prepira, ampak, ker se širijo te vesti tudi med ljudstvom, hočarho braniti in- ohraniti naš narodni ponos neomadeževdri, da ne bodo Mariborčani .mislili kaj slabega o nas,Primorcev. Upamo, da te besede ne bodo bob v steno! Slovenski dijaki iz Primorja. * Za vsebino, uredništvo ni odgovornbf Raznovrst. potrebščine za praznike kakor tudi sol na družinske karte priporoča po nizki ceni Glaser Katka (tvrdka Felber) Dravska ulica 11. mr Danes in vsak večer koncert v hotelu »UNION'! MF Svoji k svojim OBVESTILO. • 'f : ■ ^ • • ■ • ( | ■ < ■ . . .. . ■ u 5 Podpisani denarni zavodi uljudno naznanjajo, da bodo njihove blagajne < Veliho soboto, 1. maja, dan pred binkošti, dan pred božičem j ves dan zaprte. Maribor, dne 14. aprila 1919. Podružnica Ljubljanske kreditne banke Podružnica ftnglo-avstrijske banke Podružnica Štajerske eskontne banke Mariborska eskontna banka Občinska hranilnica v Mariboru. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) Tiskarna : K*rl Rabitsch v MaribPriV OcJjpfovorpi prednik: Fr* Voglar, ovna zadrug«, bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun w_r --- v prepisanih barvah, kokarde za častnike v. državni barvi SHS'in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovina čepice Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov. Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago. M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 2: Kolo dobro ohranjeno se\proda. Ogleda se v Bohovi št. 22, pošta Hoče. se stanovanje ' (1 soba in kuhinja) če mogoče z malim zemljiščem, lahko je tudi zunaj mesta. Stranka bi lahko poma-\ . gala opravljati domača dela. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo. ■ :yi r • — tt-t 7 Tu; Pod ugodnimi pogoji sprejme pridnega o Eksportna trgovina Franjo Mnnfior Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo in nakup vseh v trgovino spadajočih stvari. ,Janko Horvat, slikar in pleskar v Ljutomeru. ' 3—3 IT % * fk.x u "'jjfi* Uto* ts+i 4iu- L——a. .u --0. i :xxxxxxxxx::xx: Jufaj Gredlič, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugoslovanskemu občinstvu. ■ :xxxxxxxxxxxxxxxx: Tftrt" V. J."‘ -rr ritrMi ! 1—-H~-1- ®®®®®®$®(X>ShX®®®®®|®|®®®®®®®®($>®®®®®®® ck. .. i.i ..' * _ , ' „. ^ n j. - - • ■ .n J. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni atelije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno Izvrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času. Zaloga vsakovrstnih oblek za moške In dečke, • kakor tudi vojaške čepice ter epolete. «~>y— — —C)GZ -TlO , stoječe in viseče, ter gorelči v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini , se prodaja po nizkih cen^h. Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik! C. Th. Meyer Marlbot ob Or., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprto. ®®®®®®®®®®®®®®®®I®1®®®®®®®®®®®®®®®® Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! .Mariborski delavec1 se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J., „ „ Czadnik L., Stolna ulica R Specijalna trafika, Grajska ulica JIHandl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., . „ „ Schifko Terezija „ > „ Schifko Marija, Melje Pichler Ana, V Jurko Marija, Koroška cesta fj Lackner J., Vitrinjska ulica (1. Letonja, Maribor Tegetthoffova cesta 23 Zaloga galanterije, igrače, razne steklenice,' razglednice velikonočne, mariborske in druge, narodne znake. Na debelo in drobno. Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., (Tlagdalena, Franc ]ož. ul. Kresnik Ana, „ „ „ „ Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor