PRIMORSKI dnevnik jo začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj* 1945 v liskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini bskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLI. št. 246 (12.278)
Trst, sobota, 2. novembra 19E
TRST	
Ul. Montecchi 6 PP 559	
Tel. (040) 794672 (4 linije)	
Tlx 460270	
GORICA	
Ch ~	P
> "	
O ~	2
O *	:! :
«Jv -Jv	v
	Z
-, ro	C_
2
2
£
71
I
u
š-i
•v.
Z
r-i
V:
t
Žalni in spominski obredi pri nas in po svetu
Spomnili smo se mrtvih, posebej s hvaležnostjo padlih za svobodo
Včeraj se je vsakdo spomnil na ti-te’ ki jih nd več med nami, ki pa :° nekdaj z nami delili vesele in ža-ostne trenutke, mogoče tudi kruh in Ploh vse, kar pač lahko navrže ži-Ijenje. Mogoče so nam dali tudi naj-'P’agocenejše, kar imamo — življenje.
e smo le mogli, smo obiskali njih srobove, jih okrasili s cvetjem in na Mi prižgali svečo.
Spomin na tiste, ki so nas imeli ac*i in ki smo jih mi imeli radi, ni-
koli ne zamre, vendar nam vsakdanje skrbi ne dopuščajo, da bi se pri njem kaj dlje pomudili. Življenje gre, kot pravimo, naprej. Toda prav je, da vsaj en dan v letu posvetimo našim mrtvim. Za nekatere je to tudi dan, ko utrdijo v sebi upanje, da dragi pokojni spijo spanje, iz katerega se bomo nekoč vsi prebudili. Drugim je spomin na mrtve predvsem opomin na minljivost vsega, kar živi, spodbuda, da se posveti-
mo tistemu, kar je res vredno, da ne zapravljamo svojih pravih možnosti in talentov.
Posebno hvaležen spomin smo dolžni tistim, ki so darovali svoja življenja za skupnost, za boljše življenje potomcev. Misel poroma tako do tistih, ki so padli za plemenite ideale, za svobodo, pravico, bratstvo. Njihovi grobovi in spomeniki so včeraj bili okrašeni kot za praznik, prizorišča svečanih slovesnosti, na katerih smo potrdili, da njihova življenja niso ugasnila zaman. Spominske slovesnosti so včeraj bile v Ljubljani, Rimu in drugih velikih središčih, pa tudi v vaseh in zaselkih, kjer so nekoč utripala plemenita srca padlih. O tistih, ki so bjle v naši bližnji o-kolici, podrobneje poročamo na notranjih straneh.
Žal pa je veliko padlih, ki so darovali svoja življenja za plemenito stvar in še vedno niso deležni niti takega posmrtnega priznanja, kot je dostojen spomenik. V tej zvezi moramo še posebej opozoriti, kot smo že večkrat v preteklih dneh, da padli v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane še vedno čakajo na primeren spomenik tam, kjer je zdaj preskromen spominski kamen pri Sv. Ani (na sliki). Za to je krivo tržaško občinsko vodstvo, ki že leta noče dati ustreznega dovoljenja. Za postavitev dostojnega spomenika bo jutri ob 10. uri manifestacija pri Sv. Ani, na katero so vsi vabljeni.
S
s
a pismu šk
Škofje videmske, goriške in tržaške škofije so s posebnim pismom, naslovljenim parlamentarni komisiji, podprli potrebo, da se izglasuje globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino in sodijo, da je zakon potreben ter da mora biti pravičen. Pri tem se sklicujejo na italijansko ustavo in na stališče Cerkve o teh vprašanjih in na načela, ki jih narekuje vera.
Pomembnost tega dokumenta se odraža v dejstvu, da izraža stališče najvišjih cerkvenih predstavnikov treh škofij, ki teritorialno zaobjemajo celotno dvojezično območje v Furlaniji - Julijski krajini, kar nedvoumno pomeni potrditev načela, da na tem območju biva slovenska manjšina, ki je ne gre ločevati po »drugačnih zgodovinskih izkušnjah« in po narečjih, temveč da je to ena skupnost, zaradi česar se ni treba nobenemu njenemu delu s posebnimi postopki identificirati. Načelo enotnosti slovenske manjšine je še bolj pcvdarjeno v zahtevi, da se narodnostne pravice razširijo na tiste njene dele, ki jih še ne uživajo.
Ob tako izraženih stališčih opozarja pismo še na to, da položaj slovenskega prebivalstva »od Trbiža do Milj« ni enak, zaradi česar naj zakon vsebuje razčlenjena in prožna določila, obrabi svojega jezika pravi pismo, da mora biti pravica posameznika omogočena na tistih javnih mestih, kjer se ta pravica postavlja. Pismo na koncu poziva, naj se pri zaščiti manjšine upoštevajo težave, ki pri tem lahko nastanejo znotraj večine.
Položaj slovenske manjšine res ni povsod enak, a ne po njeni krivdi, če apliciramo že omenjeno načelo o eni sami skupnosti. Mislimo, da je treba povsem izključiti različni obseg pravic in delitev slovenskega prebivalstva na kategorije. V tem primeru imata razčlenjenost in prožnost le časovni pomen. Nekoliko zapleteno formulacijo o pravicah glede rabe slovenskega jezika ne moremo razumeti le kot pravico posameznika in za izrazito zasebno zadevo, marveč tudi za pravico skupnosti, sicer bi bila pravica sama močno okrnjena.
Zavedamo se težav, ki jih ustvarjajo tisti, k{ nasprotujejo zaščiti slovenske manjšine, toda sodimo, da mora take težave premagati predvsem večina sama. Tisti del pisma, ki govori le o uzakonitvi pravic, ki jih Slovenci že uživamo, sodimo, da ne odraža misli, ki so jih podpisniki hoteli poudariti.
Želeli smo omeniti nekatere aspekte pisma, ki so po našem mnenju nedorečeni in taka stališča, ki niso povsem identična. S tem nismo želeli odvzeti pomembosti in važnosti dokumetu, ki — kot že rečeno — obravnava vso slovensko skupnost v Italiji kot celoto in se zavzema za njeno jezikovno, kulturno in gospodarsko zaščito.
SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA
Včerajšnji sklep Lubbersove vlade
Nizozemska bo namestila ameriške jedrske rakete
t>EN HAAG — Nizozemska vlada včeraj dokončno odpravila vse po-Msleke o namastitvi 48 ameriških jaških manevrifnih raket na nizo-T^skem ozemlju, kot je to predvi-sklep NATO iz 12. decembra de ' Napoved o namestitvi je dal vMokrščanski premier Ruud Luh-
rs v
bosu
neposrednem televizijskem pre-
. Po vseh nizozemskih omrežjih. ^MMa se je tako enaVpajdaljših Sai - h v nizozemski zgodovini, J Jv trajala s prekinitvami ves dan. ski°iVSem sodeč ni bilo v nizozem-lih V ac^ Prave enotnosti ob tem koč-da 6111 vprašanju. Nič čudnega torej, haj80 skuPaj s privolitvijo zahtevali, nJo^JUo dosedanje jedrske pristoj-Vj.11 nizozemske vojske. Poleg mane-hra A1 raket, naj bi Nizozemska o-dar, a ,ae taktične jedrske rakete jedr t* 'n 203-milimetrske havbice z skimi granatami. Odpovedala pa
se bo morskim in suhozemskim jedrskim minam, protiletalskim raketam »nike« in jedrskim misijam lovskih bombnikov F-16.
Stotisoči po vsej Nizozemski so včeraj protestirali proti napovedanemu vladnemu sklepu. Zaustavljen je bil skoraj ves železniški promet, saj so potniki v znak protesta potegnili zasilne zavore, marsikje so demonstranti izvedli tudi cestne zapore. Večjih incidentov z varnostnimi silami ni bilo, le tu in tam poročajo o manjših praskah.
Nizozemska mirovna in pacifistična gibanja pa so že napovedala o-krepitev boja proti raketam. Prve manevrime rakete Id morali namestiti v oporišču Woensdrecht pri Bredi ob belgijski meji šele leta 1988. Decembra letos bi moral vladni sklep ratificirati parlament.
Pred ponedeljkovim povratkom vlade pred parlament
V zakulisju še nekaj polemike tudi po dogovoru strank večine
RIM — V ponedeljek bo predsednik' vlade Craxi »obnovil in povzel« pred parlamentom še neizpolnjene vladne programske obveze, zlasti v zvezi s finančnim zakonom in gospodarsko politiko. Ne bo šlo za novo obdelavo vladnega programa, pač pa za panoramski pogled na probleme, ki so še pred reševanjem. Včeraj je šef izvršne oblasti obrazložil mini-strskemu svetu smernice in izhodišča, na katerih bo temeljil njegov govor v parlamentarnih skupščinah. Pri tem bo govoril tudi, kot je izjavil proračunski minister Romita, o dogodkih pred sprožitvijo vladne krize in o razčiščenju, do katerega je prišlo z Združenimi državami A-merike. Izhodišča Craxijevega govora je seveda ministrski svet odobril soglasno.
»Bilo bi res čudno — je komentiral
Andreotti z običajnim ironičnim nasmeškom na ustnicah — če bi ne bjli soglasni niti 24 ur potem ko smo se dogovorili o besedilu.« Govor ministrskega predsednika bo namreč izpeljan po smernicah sporazuma med petimi strankami večine. »Predstavlja — je komentar Spadolinija — platformo pametnega ravnovesja za vse.« Republikanski tajnik je tudi včeraj spoštoval vlogo »primadone« italijanske politike: dajal je dolge izjave po vladni seji, spregovoril je v intervjuju za katoliški dnevnik »Avvenire«, napisal je članek za glasilo PRI »La voce repubblicana«.
V vseh treh nastopih je namerno naglašal, da so spet pridobili kohezijo in kolegialnost v večini in vladi, kar naj bi zavrnilo tezo, ki jo zagovarjajo liberalci, socialdemokrati in tudi sam Craxi, o nepotrebnosti krize.
To Spadolinijevo vztrajanje na svojih stališčih kaže, da ima prav socialdemokratsko glasilo »L’umanità«, ki govori o »ostankih polemike« in poziva h kompaktnosti večine. Podobno govori tudi liberalni tajnik Biondi. O-staja torej nekaj polemik v zakulisju, na splošno pa doseženi sporazum zadovoljuje vse vladne partnerje.
Toda komunisti ne nameravajo dopustiti, da bi se vsa zadefva zaključila na prelahek način. Včeraj je vodstvo KPI sklenilo zahtevati parlamentarno preiskavo o zadevi »Achille Lauro« in o vseh okoliščinah s tem v zvezi, vsekakor pa si bo prizadevalo dobiti v kratkem roku način, da se lahko parlament izreče o tem, kdo je imel prav in kdo ne, kar po mnenju komunistov ni jasno v dokumentu (»sporazum med zasebniki« ga
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
0(1 danes plačilo davčnih predujmov
4/M — Od danes (dejansko pa zaci o J^Priih bank od ponedeljka) bo-ha Morali davkoplačevalci izplačati tUe p°stah ali bankah davčne preduj-ve/nna dohodke letošnjega leta. Ob-zadeva vse, ki so pri maj-fiL,- Prijavah lanskih dohodkov iz-°Sehi,11 Ve® k M 100.000 lir davka na 4° 000 r ohodke (IRPEF> Mi več kot hodk ‘r krajevnega davka na do-(ILOR), ki zadeva v glavnem čni^M® °d stanovanj in zgradb, Dav-Pre^k^Pdujein znaša 92 odstotkov ka	maja plačanega davka in
bra'M treba izplačati do 2. decem-
SlkiVkoplačevalec, čigar letošnji do-račun 80 manjši od lanskih, lahko iz-a Predujem na njihovi osnovi.
Poročilo jugoslovanske vlade o izvajanju načrta dolgoročne gospodarske stabilizacije
BEOGRAD — ZIS je sprejel poročilo o izvajanju prve faze dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ugotovil je, da so bili v minulem obdobju doseženi rezultati pri normalizaciji gospodarske dejavnosti, doseganju presežka v plačilni bilanci, rednem odplačevanju dolgov, normalni preskrbi gospodarstva in prebivalstva in pri uvajanju porabe v stvarne okvire.
Gospodarstvo je v zelo otežkočenih pogojih izkazalo izjemno vitalnost, kar je prispevalo k ohranitvi neprekinjenosti proizvodnje in večjemu spoštovanju ekonomskih kriterijev v poslovanju. Določene pozitivne rezultate pa spremljajo tudi zelo negativne posledice, kar predvsem velja za padanje življenjske ravni in visoko inflacijo. To zmanjšuje motivacijo za boljše delo in kolektivnost, zavira uresničevanje ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in ogroža stabilizacijo začetnih pozitivnih tokov.
ZIS je poudaril, da je posebnega pomena, da vse zakone in druge predpise, ki so v obravnavi, sprejmejo
pred koncem leta, da bi jih tako lahko uvrstili med del pogojev gospodarjenja takoj na začetku prihodnjega leta. ZIS je posebej poudaril, da je zdaj prelomni trenutek v uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Že uresničene spremembe oziroma tiste, ki jih zdaj izvajamo, odpirajo določene pozitivne procese pri izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ta spremembe resno posegajo v sedanje odnose, prednostne položaje življenja na račun drugih, negospodarno obnašanje in inflacijski način gospodarjenja in razvoja. Vzporedno s kritikami na račun nepravočasnega in nedoslednega uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa so prisotni tudi pritiski za ublažitev oziroma izjeme pri neizvajanju sprejetih dogovorov. Ta razkorak med opredelitvami in prakso ne le zavira, ampak resno ogroža uresničevanje bistva dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, (dd)
Drugo mesta Mebla na 1. trofeji Armes
NA 10. STRANI
O
Kras Globtrade drevi v gosteh proti Marate!
NA 11. STRANI
V središču pozornosti še vedno izidi sredinih volitev
Premiki na bližnjevzhodnem prizorišču
Atentat v Johannesburgu, drugod po J. Afriki pa se nemiri polegajo
JOHANNESBURG — V Johannesburgu je včeraj prišlo do bombne eksplozije, ki je hudo ranila enega črnca in povzročila precejšnjo gmotno škodo. Peklenski stroj je počil v četrtem nadstropju neke stavbe v poslovnem središču južnoafriške industrijske metropole.
Do atentata je prišlo v času, ko je bilo središče Johannesburga obkoljeno od varnostnih oddelkov. Ti so mesto tudi temeljito prečesati, da bi zajeli skupine mladih črncev, ki so v zadnjih tednih vse pogosteje po njem razgrajale in plenile. Varnostniki so razporedili več cestnih zapor tudi v bližnji črnski megalopoli Sowetu, od koder so mladi črnci prihajali v Johannesburg.
Glasnik južnoafriške policije je v svojem včerajšnjem rednem poročilu o javnem redu v državi podčrtal, da so se nemiri v zadnjih 24 urah na splošno polegli in da je bilo v njih le nekaj ranjenih. Omenil je, da je v dobrem letu dni, odkar je izbruhnilo poulično nasilje, v Južni Afriki bilo ubitih najmanj 790 ljudi. Od uvedbe izrednega stanja v nekaterih okrožjih države 21. julija letos do danes je policija aretirala 5.876 ljudi na osnovi posebnih določil, od teh pa jih je ostalo v za-
poru 1.552.
Medtem se nadaljujejo komentarji o rezultatih delnih parlamentarnih volitev belcev za 5 poslanskih mest, ki so bile v sredo v petih volilnih okrožjih, raztresenih po vseh štirih južnoafriških provincah. Vladajoča nacionalna stranka predsednika Pietra Bothe je na njih doživela precejšen poraz. Na predzadnjih volitvah je namreč zmagala v vseh petih okrožjih, v sredo pa le v štirih, in še to v treh primerih za las, medtem ko se je znatno okrepila skrajno desničarska Obnovljena nacionalna stranka, ki je tudi osvojila prvo poslansko mesto v svoji zgodovini. Razlagalci izidov so si enotni, da je na volitvah prišla do izraza radikalizacija, ki se v sedanjem obdobju silovitih nemirov [»javlja znotraj vseh rasnih skupnosti. V primeru belcev to pomeni, da se krepijo pozicije tistih, ki ne bi radi v ničemer spremenili sisteme rasnega razlikovanja. Vsekakor velja omeniti, da ti volilni premiki vsaj zaenkrat ne bodo odvrnili pretorijske vlade od poti delnih reform. Tako je vsaj zagotovil predsednik Pieter Botha, ko je komentiral izide sredinih volitev.
Diplomatska ofenziva PIO moti radikalne Palestince
KAIRO, BEJRUT — Danas bo v Kairo prispela delegacija PLO, ki bo pripravila srečanje med egiptovskim predsednikom Mubarakom in predsednikom PLO Arafatom. To bo prvo srečanje po zadevi »Achille Lauro«, zaradi katere so se tudi egiptovsko-palestinski odnosi ohladili. Tako Arafat kot Mubarak sta v prejšnjih dneh izrazila prepričanje, da se bodo »prijateljski« odnosi nadaljevali. Mubarak aktivno podpira jordansko-pale-stinski sporazum in zamisel o sklicanju mednarodne konference za Bližnji vzhod, na kateri bi poleg neposredno prizadetih sodelovale tudi stalne članice varnostnega sveta OZN.
Te za PLO pozitivne razplete pa skušajo sedaj ponovno zavirati razne prosirske in prolibijske radikalne palestinske skupine. Vodja Demokratične fronte za osvoboditev Palestine
Naief Havatneh je včetraj v Damasku poudaril, da morajo Palestinci osamiti sile, ki podpirajo sporazum med Arafatom in Huseinom o reševanju palestinskega vprašanja. Abu Musa, eden najpomembnejših prosirskih palestinskih voditeljev pa je napovedal, da že ustanavljajo »novo PLO, v kateri ne bo mesta za Arafata«.
Ob dinamičnosti v palestinskih vrstah je treba navesti tudi premike na libanonskem prizorišču. Včeraj sta v Damask prispela voditelja šiitskega Amala Beri in drùzov Džumblat, jutri pa pričakujejo še voditelja krščanskih Libanonskih sil Hobeika. V Damask bodo poklicali tudi vse bivše sunitske predsednikKt vlade, da bi morebitni sporazum zaobjel vso muslimansko skupnost. V krščanskem taboru pa vlada popoln razkol.
Dr. Anton Vratuša na Dunaju o zadolženosti /držav v razvoju
DUNAJ — Na inštitutu dr. Karla Rennerja avstrijskih socialistov jc v sredo zvečer dr. Anton Vratuša predaval o pogledu neuvrščenih in Jugoslavije na aktualne mednarodne ekonomske probleme in ustvarjanje novega ekonomskega reda.
Po enournem predavanju je Vratuša dolgo odgovarjal na celo vrsto vprašanj avstrijskih političnih in znanstvenih delavcev, pri čemer je posebej poudarjal problematiko prezadolženosti dežel v razvoju. Ponovil je stališče ministrske konference neuvrščenih v Angoli, da naj to pomembno vprašanje upošteva razvojne cilje in interese dežel - dolžnic, zaradi katerega je bilo predloženo tudi, naj se organizira konferenca o razvoju in finančnih sredstvih. Direktor ljubljanskega centra za upravljanje javnih podjetij v deželah v razvoju in član CK ZKJ-je tudi povedal, da monetaristične formule za reprogramiranje dolgov blokirajo ali pa vsaj preprečujejo kakršenkoli razvoj in v zadnjem času doživljajo vse močnejši odpor vseh dežel v razvoju. Potrebno je čim hitreje menjati strategijo mišljenja in politike, ker bo sicer prišlo do še težje denarne in gospodarske krize v svetu.
Med svojim bivanjem na Dunaju se je dr. Vratuša sestal z bivšim dolgoletnim generalnim sekretarjem OZN Kurtom VJaldheimom, z ministrom za promet in podržavljeno industrijo dr. Ferdinandom Lacino in sekretarjem SPÓ za mednarodne odnose Petrom Jankoivitschem. (bg)
Jutri bodo Argentinci volili za delno obnovitev kongresa
BUENOS AIRES — Jutri bo okrog 18 milijonov Argentincev (vseh je kakih 30 milijonov) šlo na volišča, da bo izvolilo 127 poslancev v narodni kongres, ki šteje skupno 254 sedežev. Obnovili bodo torej polovico poslanske zbornice, in sicer na sredi predsednikovega mandata. Drugo polovico bodo obnovili, ko bodo čez dve leti predsedniška volitve.
Na osnovi predvolilnih raziskovanj javnega mnenja napovedujejo, da bo vladajoča radikalna stranka (UCR) rahlo napredovala, zlasti v glavnem mestu Buenos Airesu, kjer je koncentrirana skoraj tretjina celotnega argentinskega prebivalstva. Alfonsinovi radikali naj bi prejeli okrog 50 od sto glasov (2 do 3 odstotke več kot leta 1983) in tako utrdili svojo absolutno večino v kongresu. Nekoliko bi morala napredovati tudi nemarksi-stična levica (Pl). Združena desnica (UCD) in marksistična levica (trockistični MAS in prosovjetska KPA) bi morali ohraniti svoje položaje, medtem ko bi morali ne-
koliko nazadovati obe stranki, v kateri so se razcepili peronisti.
Volitvam pripisujejo velik pomen, pa ne samo zato, ker gre za prve delne parlamentarne volitve sredi predsednikovega mandata (njih izvedbo so v preteklosti redno onemogočili vojaški udari). Nedeljske volitve bodo namreč preizkusni kamen za Atfonsinovo demokratično vlado in sploh za mlado argentinsko demokracijo, ki je prav v zadnjih časih bila tarča napadov desnih pre-vratnežev. Da bi preprečil uresničitev njih naklepov, je bil predsednik Alfonsin pred dobrim tednom prisiljen odrediti izredno stanje, ki pa ni ukinilo političnih in civilnih svoboščin.
Od 12 domnevnih prevratnežev, proti katerim je Alfonsin podpisal zaporne odloke, jih je zaprtih samo polovica. Drugi so pravočasno našli zatočišče na tujem, ali pa so se na njem že nahajali. Tako bivši general Carlos Suarez Mason
• V zakulisju
NADALJEVANJE S 1. STRANI
NOVEMBER ’85
je označil Occhetto), ki ga je odobrilo 5 strank večine.
Tudi z včerajšnje seje vodstva je pa prišla potrditev, da se je med KPI in PSI nekaj spremenilo. Occhetto je priznal, da »je tisto izboljšanje odnosov, o katerem je govoril Martelli, možno«. To pa straši ne le demokristjane, ampak tudi socialdemokratskega tajnika Nicolazzija, ki se hoče vnaprej zavarovati. Tudi PSDI je za dialog s KPI, pravi socialdemokratsko glasilo, »toda zato, da se začne, je potreben padec nekaterih čmo-belih shematizmov«.
Medtem se je odprl nov razlog za spore med Italijo in ZDA: »vojna testenin«. Amerikanci so zaostrili carinske pristojbine za uvoz testenin, nakar je Evropska gospodarska skupnost (in z njo najbolj prizadeta Italija) sklenila uvajati povračilne ukrepe. Zadeva ni namreč malenkostna, gre za okrog 30 milijonov dolarjev testenin, od katerih jih Italija izvaža 97 odstotkov. In o tem bo morala razpravljati vlada že na eni prihodnjih sej ministrskega svete, upoštevajoč tudi pritiske hudo oškodovane italijanske industrije in posledice tudi na skrajno občutljivem področju zaposlenostne ravni.	G. R.
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d'Italia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kokršnel^li provizije.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
•	CCT so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Kupon je leten: prvi, ki zapade 1. 11. 1986, znaša 14,20%.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
Ponudba občinstvu
Planinčeva v Romunijo
BEOGRAD — V zvezi z obiskom predsednice ZIS Milke Planinc v Romuniji je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič dejal, da predsednica vlade odhaja v Romunijo na povabilo tamkajšnjega premiera Constan-tina Dascalescuja in da se bo v sosednji državi mudila od 4. do 6. tega meseca.
V pogovorih bodo proučili jugoslovansko - romunske odnose in možnosti za njihovo nadaljnjo okrepitev, pereča mednarodna vprašanja in izmenjali poročila o notranjem razvoju obeh držav. Posebno pozornost bodo namenili poglobitvi vseh oblik dvostranskega sodelovanja, posebej gospodarskega. Za odnose med Jugoslavijo in Romunijo je značilno tradicionalno prijateljstvo, ki temelji na spoštovanju in neodvisnosti, razumevanju, boju za mir in enakopravnem mednarodnem sodelovanju. Dobrososedski odnosi med državama še posebej prispevajo k stabilnosti v območju, pa tudi v svetu, (dd)
Od 4. do 6. novembra
Emisijska
cena
Rok
Prvi šestmesečni kupon
Efektivni donos 1. leto
98,50%	10 let/{«>,14,20% 14,49%

/CCT

V letošnji sezoni malo novosti na severnoprimorskih smučiščih
NOVA GORICA — Mrzla jutra zadnjih dni že napovedujejo, da ni daleč čas, ko bo sneg mnoge zvabil na smučišča. To napovedujejo tudi vse Pogostejši nakupi smuči, smučarskih čevljev in druge opreme, s katero so ze v predsezoni trgovine — vsaj novogoriške — kar dobro založene. Trgovci sploh vedo povedati, da so turistom, zlasti tujim, smučke prodajali tudi v najbolj vročih mesecih. Izbiro je letos popestril Elanov »omni line«, vrhunska smučka tekmovalnega RC razreda, primerna tako za slalom kot veleslalom.
Ponudba smučišč žal zaostaja za po-hudbo športne opreme. Pravzaprav se je letos število smučarskih središč na hevemem Primorskem celo skrčilo. yse kaže, da se lokvarske žičnice to zimo ne bodo vrtele, kar je gotovo škoda, pa tudi pokazatelj skrbi novogoriške občine za to nekoč izredno priljubljeno poletno in zimsko turistično središče. Zadnje dni se nekaj šušlja e pogovorih sedanjih upraviteljev s Kompasom, vendar je ta ladja še daleč od pristanišča . . .
Edino zares pravo zimsko športno središče Severne Primorske ostaja Bovec s Kaninom, kjer so letos poskrbeli za razširitev nekaterih ožin na Progah in zminirali nekaj skal, tako ca bo vožnja pod Prestreljenikom var-Pejša. Ob nižinskem smučišču v Čez-Pcči postavljajo novo vlečnico, vendar Pe kaže, da bodo z deli končali pred sPegom. Sicer pa so bovški hoteli vse p° 29. novembra zaprti: delavci hi-“jo s popravilom strehe, obnovitvijo ^Piarne in drugimi vzdrževalnimi deli- ki bodo izboljšala počutje gostov v »Alpu« in »Kaninu«.
Livek nad Kobaridom je dobil novo, tretjo vlečnico lani, letos pa so Prladinske delovne brigade urejale smučišča. Imajo tudi nov teptalni slroj, tako da pripravljeni pričakujejo novo sezono. Njihovi gostje lah-P° računajo predvsem na prenočeva-Pje v kobariškem »Matajurju«, poleg
tega so smučišča pod Kukom dobro obiskana tudi takrat, ko močan veter ustavi kaninsko kabinsko žičnico.
Cerkljanski Črni vrh je prišel do prave veljave lani, ko mu je dolga zima z obilico snega podaljšala obratovanje vse do pomladi, njihova šibka točka pa so bile vlečnice. Letos so vzporedno z najdaljšo vlečnico potegnili še eno, tako da upajo, da smučarji tudi v konicah ob nedeljah, zimskih počitnicah in praznikih ne bodo izgubljali časa s čakanjem v vrstah. Ob progi naj bi do zime postavili nekaj kioskov za prodajo čaja, sendvičev in drugih malenkosti za pod zob, s toplim obrokom pa postrežejo v planinskem zavetišču. Tudi glede gostinskih obratov imajo še velike načrte, namestitev za stalne goste pa je še vedno možna v dolini, v hotelu »Eta«.
Črni vrh nad Idrijo s smučiščem za hotelom »Bor« je zaradi svoje dostopnosti priljubljeno smučišče, še zlasti za vse tiste, ki radi dilcanje po strmini družijo s smučarskimi teki. Tekaško progo imajo običajno urejeno tudi na Cerkljanskem, pa tudi v Bovcu, če je le v dolini dovolj snega, bolj na svojo pest pa si morajo smučine utirat; obiskovalci Lokev. Zato pa so tam, zlasti okoli Male Lažne, naravnost izvrstni pogoji za to vse bolj priljubljeno obliko zimske rekreacije.
Ob vseh naštetih smučiščih je na Severnem Primorskem še nekaj »krajevnih« vlečnic, marsikoga pa bodo zamikali tudi skoki na smučeh. Glede tovrstne bele opojnosti velja omeniti dve središči, Predmejo na Trnovski planoti in Drežnico pod Krnom.
Za konec tega pregleda ne smemo prezreti dveh kar z vlakom dostopnih smučišč, Koble nad Bohinjsko Bistrico in Vogla nad Bohinjskim jezerom. Na novogoriški poslovalnici TTG bodo tudi letos prodajali kombinirane karte za vožnjo z vlakom, enodnevno smučanje in enolončnico, po potrebi pa bo poleg rednega vozil tudi izredni »beli vlak«.
TONI GOMIŠČEK
S sredinega shoda proti gradnjam termoelektrarn v Miljah in Plominu
Odločni »ne« za črne gigante
KOPER — Več kot tri tisoč mladih Koprčanov je v sredo opoldne preplavilo Titov trg in izrazilo svoj odločni »ne« predvideni gradnji termoelektrarne v Miljah in nadaljevanju plominske termocentrale. Javni shod so organizirale osovne organizacije ZSMS srednjih šol in ekološka sekcija pri občinski konferenci ZSMS Koper. Gradnjam termoelektrarn se mladi upirajo zavoljo negativnih vplivov, ki bi jih imele na okolje in zdravje. Z javnim shodom so mladi skušali opozoriti, da jim ni vseeno za lastno prihodnost. Na sredinem javnem shodu sta Marino Fattori, dijak srednje kovinarske in prometne šole, in Ellen Delaš, dijakinja srednje družboslovne in pedagoške šole z italijanskim učnim jezikom, v slovenščini in italijanščini prebrala odprto pismo, ki ga bodo skupaj s podpisi, ki so jih zbrali proti gradnji omenjenih elektrarn (v desetih dnevih so jih zbrali več kot enajst tisoč) naslovili na zvezni izvršni svet, sekretariat za zunanje zadeve, zveznemu in republiškemu komiteju za varstvo okolja in republiškemu komiteju za mednarodne odnose.
Tekst: IZTOK UMER Sliki: ZDRAVKO PRIMOŽIČ
Odprto pismo koprske mladine
Februarja letos je med prebivalce obalnih občin Koper, Izola, Piran udarila vest, da načrtujejo na območju miljske občine v sosednji Italiji tik ob naši meji gradnjo termoelektrarne. Na pragu naših naselij, naših domov, naših vinogradov in vrtov naj bi torej zrasel velikan, ki bi daleč naokrog sejal nesnago iz visoke-ga dimnika termoelektrarne. Ko so Miljčani na referendumu rekli svoj odločni NE zoper zamisel o gradnji, smo se nekoliko pomirili v upanju, da bo zmagal zdrav razum, saj tovrstni objekti zares ne sodijo v prostor, ki živi od turizma in darov dragocene in zdrave zemlje in ki je hkrati gosto naseljen na obeh straneh državne meje. Toda vse kaže, da gredo načrtovalci naprej, ne ozirajoč se na izid referenduma.
Termoelektrarna pa ni stvar samo naših sosedov, kajti njene strahotne ekološke posledice bodo ogrožale tudi naše naravno okolje in življenje. V imenu vseh prebivalcev obalnih občin in zlasti v imenu vseh mladih ogorčeno in odločno protestiramo zoper gradnjo objektov tostran ali onstran meje, ki so z ekološkega vidika škodljivi človeku in človekovemu okolju. Med take objekte sodi tudi predvidena termoelektrarna.
Vprašujemo, kaj sta SFR Jugoslavija in SR Slovenija doslej storili, da bi preprečili take posege v naš življenjski prostor. Zahtevamo, da se vsi odgovorni organi in organizacije nemudoma povežejo in vložijo napore, da bo sosednja Italija odstopila od načrtovane gradnje termocentrale pri Miljah. Zahtevamo tudi sprotno in odkrito seznanjanje vse slovenske javnosti, zlasti še prizadetega prebivalstva slovenske obale, kako potekajo prizadevanja, da bi se ta umazani načrt ne uresničil. Te zahteve izhajajo iz ustavne in naše absolutne pravice do zdravega in čistega življenjskega okolja in so tudi naša dolžnost do prihodnosti, ki je še vsa pred nami.
V slovenski Istri
Le 10-odstoten pridelek oljk
KOPER — Pozeba, ki je uničila skoraj vsa oljčna drevesa sorte čr-toca in približno polovico dreves Jahtne belice ter kasnejša suša sta ^ bistvu že pospravili letošnji pride-lek oljk. Po ocenah Darka Sedmaka, Agronoma Drogine TOK Agraria, bolno k*08 v K’Ll nabrali samo 80 do toO ton oljk, kar je približno dese-tour od lanskega pridelka. Oljke so * bistvu obrodile le v okolici Anka-Jtoa, Hrvatinov, Flavij, Dekanov in '-JsPa, kjer so bile posledice pozebe hajmilejše. Največja škoda je nasta-približno 70 hektarih novejših Lenih nasadov, tako da bodo po be-jenah Darka Sedmaka v slovenski stri dosegli lanski pridelek šele čez bat. šest let. Drogin agronom je tudi Pristavil, da je večina pozeblih oljnih dreves pomladi in poleti znova
Pognalo.
Dodatne težave je pridelovalcem agodla tudi večdnevna burja, ki je , ze tako oslabelih dreves stresla udi večino plodov. Dušan Čok, oljar 2 Flavij, svetuje, da vse odpadle Plodove pridelovalci poberejo in jih o rnletja shranijo na suhem ali v sla-lci- »Oljke sicer niso dozorele, ven-ar se bo iz njih vseeno iztisnilo ne-.aJ olja, kar bo ob tej skopi letini kako prav prišlo,« je prepričan unšan čok.
I. U.
Posvetovanja deželni proračun
RST — V okviru {»svetovanj za stavo deželnega razvojnega načrta r .triletje 1986 - 88 in deželnega pro-s PPjia za prihodnje leto, so se pred-jjjTtok deželne vlade Biasutti, odbor-^a za finance Rinaldi in za načrto-de-^f .barbone v teh dneh sestali z jan i,n'm Prsdsudmkom Zveze itali-Dt-rin 'F pokrajin Bressanom in s de.; ftavniki štirih pokrajin iz naše k; so jih zastopali: predsed-Cumpeta in odbornik za načrto-Pje Bevilacqua za goriško, prednik ì Marchio za tržaško, predsed-pr t^avasori za pordenonsko in pod-kj.nusednik Maida za videmsko po-'Lmsko upravo.
J Prihodnjem tednu se bodo pred-s f/Prki deželne uprave sestali še tu&ta^ki kmetijskih, obrtniških, sticnih in zadružnih organizacij.
NOVEMBER ’85
Buoni del Tesoro Poliennali.
•	BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačila pri plačevanju neposrednih davkov.
•	Nudijo letne obresti v višini 12,50%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču.
•	Nove triletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis v svežnjih po 1 milijon (minimalno).
•	Varčevalci jih lahko podpišejo proti gotovini ali z obnovitvijo pri okencih zavoda Banca d’Italia in kreditnih zavodov po e-misijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Ponudba občinstvu
Od 4. do 8. novembra
Emisijska	Rok
cena
98,25%	3 leta
BTP
Investicija oproščena davkov vedno na razpolago
Obrestna
mera
Dejanski letni donos
12,50%	13,66%
Venci in šopki cvetja so prekrili grobove
in spomenike padlim v vsej
S četrtkove seje občinskega sveta
Na območju repentabrske občine izvedena številna javna dela
Ni je skoraj vasi ali kraja v naši pokrajini, ki ne bi imela svojega spomenika padlim za svobodo. Pred vsemi temi spomeniki, ploščami in obeležji gorijo v teh dneh svečke, šopki cvetja in venci pa dokazujejo, da naših mrtvih nismo pozabili — ne tisti, ki so sodoživljali grozote zadnje vojne, se borili, trpeli, padle poznali, ne tisti, ki so o življenju in žrtvah padlih izvedeli iz pripovedovanja staršev, nonotov in non, niti ne naši najmlajši, ki so bili tudi tokrat med prvimi ob teh grobovih, ki so se padlih spomnili s kratko pesmico, šopkom cvetja, tihim petjem. Spominskih svečanosti s polaganjem vencev, ponekod tudi s sodelovanjem zborov, godb na pihala in recitatorjev, je bilo samo na našem področju okrog 30 — toliko pač, kot je tu spomenikov in obeležij. Že v sredo in četrtek so pred nekatere spomenike položile vence tržaška pokrajinska in občinska uprava, šole in predstavništvo Jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu.
Včeraj je bila prav gotovo najbolj obiskana tržaška Rižarna, edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji. Tu so polagale vence borčevske organizacije VZPI - AMPI, ANED in ANPPIA, delegacija SKGZ, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, Zveza združenj borcev obalno-kraškega območja, razne politične stranke in druge ustanove ter mnogi posamezniki.
Vence je včeraj v dopoldanskih urah položila delegacija SKGZ v Ul. D’Azeglio, v Ul. Ghega, v spominskem parku pri Sv. Justu, na tržaškem pokopališču na skupni grob žrtvam, na grob Pina Tomažiča, na grob bazoviških junakov, pred spominski kamen za padle Kolonkovca, Sv. Ane in Skednja.
Na vojaškem pokopališču so se ob 12.30 zbrali predstavniki Jugoslovanskega generalnega konzulata, borčevskih organizacij to- in onstran meje, SKGZ in drugih in se poklonili pred grobnico, kjer so pokopani padli jugoslovanski borci.
Občutene spominske svečanosti so bile v vseh občinah tržaške pokrajine, ki so se v Nabrežini začele s polaganjem vencev pred vse spomenike padlim v občini. Povsod so bili navzoči predstavniki občinske uprave, borčevskih in drugih organizacij.
Zgodaj zjutraj so začeli s polaganjem vencev tudi v miljski občini, kjer so najprej položili venec pred spominsko obeležje Almi Vivodi v Trstu, nato pred spomenik v Miljah, kjer sta govorila prof. Margherita Hack in Jurij Vodopivec, na pokopališče in pred spomenik pri Korošcih.
V vseh vaseh dolinske občine so
si sledile številne svečanosti že od četrtka dalje. Dve spominski svečanosti sta bili včeraj v Mačkoljah in Zazidu v Istri, osrednja svečanost pred spomenikom v Dohni pa je bila ob 12. uri.
Vence so včeraj položili v vseh vaseh zgoniške občine, ponekod, kot v Prečniku, Sama torci in v Zgoniku je nastopil tudi moški pevski zbor Rdeča zvezda.
Podobne svečanosti s polaganjem vencev in cvetja so bile tudi v re-pentabrski občini. V Križu so se vaščani zbrali v Ljudskem domu in v povorki odšli pred spomenik padlim in na pokopališče, kjer so položili venca. Sodelovala je tudi godba na pihala. Pred spominskimi o-beležji sta spregovorila Andrej Košuta in Gigi Bogateč.
Več vencev so domače organizacije položile pred spomenike in obeležja na Opčinah.
naši pokrajini
Polaganje venca v Ul. D’Azeglio
Četrtkovemu zasedanju repentabr-skega občinskega sveta je v odsotnosti obolelega župana Colje, kateremu so vsi prisotni zaželeli čimprejšnje okrevanje, predsedovala podžupanja Sonja Baiss, ki je skupno z odbornikom Aleksijem Križmanom najprej podala kratek pregled delovanja. Na področju javnih del je bilo veliko storjenega. Tako so se pričela dela za obnovitev starega šolskega poslopja na Colu in Tržaški sklad je v ta namen dodelil še nadaljnji prispevek 120 milijonov lir. Kmalu bo stekla tudi tretja faza del za ureditev okolja okoli telovadnice, in sicer bodo postavilj železno mrežo, razširili bodo dohod na parkirišče in bodo z izkopom zgladili zemljišče nad cesto, kjer bodo uredili prostor za prireditve na odprtem. V telovadnici so delno obnovili parket. Na komaj obnovljenem županstvu pa bodo na okna pritrdili železno ograjo, da ne bi prišlo več do tatvin (pred kratkim so dolgoprst-neži vdrli v poslopje in iz občinske blagajne odnesli preko 700 tisoč lir). Še vedno ni bil odstranjen napis pri fojb; (P^e repentabrska fojba, čeprav je to izven repentabrske občine), ker tržaški župan in predsednik pokrajine zvračata drug na drugega to pristojnost, tako da bo repentabrska občina verjetno prisiljena sprožiti legalni po-
Slovenska komisija socialistične stranke se je v četrtek zvečer v Trstu sestala s senatorjem Francom Castiglionejem, ki je po nalogu vodstva stranke PSI zadolžen za proučevanje vladnega predloga zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Komisija je izrazila zaskrbljenost nad postopki in zavlačevanji terminov pri oblikovanju vladnega predloga. V zvezi s tem. morajo Slovenci kot neposreden subjekt pred njegovo predložitvijo v parlamentu imeti namreč možnost, da se predhodno seznanijo z besedilom in da se o njem lahko izrečejo. Obenem zaskrbljuje tudi dejstvo, da napeti nestrpneži in podpihovalci narodne mržnje neprestano delujejo proti vsakemu poskusu reševanja vprašanja zaščite s pravičnim zakonom, kar spričo očitnega stanja daje občutek pilatov-skega odnosa, če že ne pomanjkanja prave politične volje s strani tistih, ki o tem odločajo.
Senator Castiglione je s svoje strani potrdil, da dela potekajo v pospešenem tempu in da se ključna vprašanja zadovoljivo rešujejo. Posebej
stopek. Asfaltirali so nekatere ceste, za kar so potrosili 20 milijonov lir. Začeli bodo popravljati zid na Tabru z razpoložljivostjo 35 milijonov lir. Obnovili bodo kapelico na Poklonu, okolico vodnjaka v Repnu in bodo uredili prostore za smetarske vozičke. Na področju toponomastike pa bodo obogatili izbor smerokazov in turističnih tabel. Repentabrska občina je sprejela v službo redarja — sela. Stekel pa je tudi natečaj za dva šoferja.
V imenu svetovalske manjšine je Milko Guštin pozitivno ocenil asfaltiranje nekaterih cest. So pa na tem področju potrebni še drugi posegi, ker so bile ceste precej zanemarjene. Med priporočili so prišla na dan vprašanja turističnih smerokazov, nuja po ponovni postavitvi telefonske kabine v Repu in potreba po avtobusni čakalnici v Repnu.
Občinski svet je po ratifikaciji številnih sklepov odbora nato soglasno odobril pogodbo za 14 milijonov lir posojila, ki ga je dodelila osrednja hranilnica in posojilnica v Rimu za nakup vozil ape car, nosilnosti 700 kg s premično sestavljivo lestvijo.
Na koncu je občinski svet obnovil kar 11 komisij, oziroma je imenoval občinske predstavnike v skupščine raznih ustanov.
je poročal o priporočilih predsednika vlade Craxija za čimprejšnjo predložitev predloga — za kar je zadolžen minister Vizzini — oblikovanega na osnovi gradiva Cassandrove komisije in vseh ostalih materialov, ki z njimi razpolaga vlada, kakor tudi s prispevld odgovornih za to vprašanje pri strankah vladne koalicije. V sedanji fazi je postopek že pri koncu, tako da bo mogoče v najkrajšem času razpolagati z osnutkom besedila in se z njim soočiti pred njegovo predložitvijo v parlamentu.
Slovenska komisija v deželni sestavi bo v neposrednem sodelovanju s senatorjem Castiglionejem podrobno proučila vso problematiko ob novih stvarnih postavkah in podprla svoja prizadevanja pri samem vodstvu stranke v Rimu.
• V Časnikarskem krožku bo 8. t. m-ob 18.30 predavanje člana predsedstva Združenja Italija - SZ posl. 'Ro- . berta Mechinija, ki bo govoril o »sedanjih političnih in gospodarskih odnosih med Italijo in Sovjetsko zvezo za politiko sodelovanja in miru«.
Svečanost na vojaškem pokopališču
Pred spomenikom padlim pri Domju se je zbralo veliko število ljudi
B. S.
S sen. Francom Castiglionejem
Srečanje slovenskih socialistov o zakonu za globalno zaščito
Množična udeležba dijakov na volitvah šolskih organov
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol in njihovi starši so v sredo obnovili svoja predstavništva v razredne svete, na vseh šolah, razen, na učiteljišču in vzgojiteljski šoli, pa so dijaki izvolili tudi nove predstavnike v zavodski svet.
Udeležba na volitvah ni bila enakomerno razporejena. Dijaki so se volitev udeležili množično (na vseh šolah je udeležba presegla 90%, le na poklicnem zavodu je volilo 74 odstotkov dijakov), starši pa se niso odzvali volitvam v tako visokem številu kot na primer pred leti. Na klasičnem in na znanstvenem liceju je res voblo 67 odstotkov oziroma 53 odstotkov vseh staršev, na drugih šolah pa je bila udeležba dokaj nižja (42% na šoli za vzgojiteljice, 37% na učiteljišču, 34% na oddelku za geometre in 30% na trgovskem tehničnem zavodu in na poklicnem zavodu).
Izid volitev v zavodske in v razredne svete:
ZNANSTVENI LICEJ PREŠEREN
V zavodski svet so bili izvoljeni dijaki Fabio Pahor, Živa Pahor in Marco Leghissa.
Izvoljeni starši v razredne svete:
1.	Ar.: Livio Valencie in Primavera Cok Vessel; 1. B: Alenka Možina Fonda in Annamaria Grison Palcich;
2.	A: Mattia Hmeljak in Corrado Švab; 2. B: Graziella Stocca Biber in Vittoria Vodopivec Sik; 3. A: Valeria Mikulus Rudolf in Maria Gabriella Trobec Bole; 3. B: Bogdan Zetko in Nivea Lippolis Briscek; 4. A; Mitja Race in Glauco Petaros; 4. B: Silvestro Umek in Paolo Rase-ni; 5. A: Maria Blasina Volk in Li-via Mohorčič Centazzo; 5. B: Sonja Štolfa Vuga in Maria Adriana Grgič Pahor.
Izvoljeni dijaki v razredne svete:
1.	A r.: Nataša Stopar in Andrej Zuppin; 1. B; Rado Fonda in Zeno Biber; 2. A; Erik Švab in Lara Conti; 2. B: Aleksander Sik in Milena Guštin; 3. A; Peter Klinc in Ivan Rudolf; 3. B: Alessandro Panjek in Tomaž Ban; 4. A: Paolo Di Marcantonio in Lidia Glavina; 4. B: Jaro Kozlovič in Damir Starc; 5. A: Borut Pahor in Katja Turk; 5. B: Fabio Pahor in Barbara Logar.
KLASIČNI LICEJ PREŠEREN Izvoljeni starši v razredne svete:
4. v. g.: Zlatka Obid Lokatos in Marta Scuka Vodopivec; 5. v. g.: Maria Peterlin Sussi in Giovanna Ri-barich Gruden; 1. ki. L: Emilio Cok in Drago Štoka; 2. ki. L: Dario Zuppin in Ettore Jogan; 3. ki. L: Elvira Calzi Feri in Paolo Zlobec.
Izvoljeni dijaki v razredne svete:
4. v. g.: Katja Granier in Monica Maver; 5. v. g.; Giuliana Pavlica in Breda Sussi; 1. ki. L: Kristina Martelanc in Igor Cok:	2. ki. L:
Vesna Zuppin in Lara Jogan; 5. ki. L: Marco Leghissa in Maria Zlobec.
TRGOVSKI ZAVOD ZOIS V zavodski svet so bili izvoljeni dijaki Maksimiljan Kralj, Boris Cau-dek in Aleksandra Pangerc.
Na dodatnih volitvah učnega osebja je bil v zavodski svet izvoljen Marco Oblak.
Izvoljeni starši v razredne svete:
1.	A: Tatiana Turko in Sonja Gre-gori; 1. B: Vanda Canziani in Rinaldo Vremez; 1. C: Maddalena Cok in Federica Valetic; 2. A: Bogdan Ciuk in Stanislava Bandi; 2. B: Bruno Rupel in Mirella Umek;
2.	C: Roberto Malmenvall in Adriana Blasina; 3. A: Ondina Majcen in Zdravko Rebula; 3. B; Aldo Zezlina
in Giuliano Barini; 4. A: Maria Mahnič in Franco Marzetti; 4. B: ' Aurora Suban in Sonja Polojaz; 5. A: Egilio Martelanc in Dunja Pangerc; 5. B: Laura Žerjal in Laura Lukač.
Izvoljeni dijaki v razredne svete:
1.	A: Marko Vodopivec in Katja Komar; 1. B; Diana Bukavec in Barbara Mazza; 1. C: Ksenja Marušič in Maja Košuta; 2. A: Maja Tenze in Michela Velikonja; 2. B: Marko Rupel in Alenka Rupel; 2. C: Tamara Pacchiar in Dolores Možina; 3. R: Marina Milkovič in Tanja Rebula; 3. B: Martina Strain in Maksimiljan Gulič; 4. A: Denis Salvi in Carmen Crismancich; 4. B; Alessandro Kompare in Maximi-lian Kralj; 5. A: Aleksandra Pangerc in Elena Bizjak; 5. B: Alenka Starz in Monica Štruman.
ODDELEK ZA GEOMETRE
Izvoljeni starši v razredne svete:
1.	R: Natale Sedmak in Giovanna Želodec, 2.: Neda Čuk in Marino Kokorovec; 3.: Eugenio Pahor in Anna Maria Žakelj; 4.; Jožefa Ka-rara; 5.: Alenčica Košutnik.
Izvoljeni dijaki v razredne svete; L: Darjo Harbaš in Aram Bevilacqua; 2.: Samo Kokorovec in Petra Jereb; 3. Alessandro Grilanc in Valentina Strain; 4.: Emanuela Sacelli in Alfredo Oberdan; 5.; Massimo Ferluga in Damian Raseni.
UČITELJIŠČE SLOMŠEK
Izvoljeni starši v razredne svete:
1.	A: Daniele Pilat in Andreina Grgič Ota; 1. B: Bernarda Slama Pahor in Ludovico Pischianz; 2.: Pierina Kravanja Braicovich in Tatjana Hreščak Neubauer; 3.: Sava Jadranka Sabadin Stanco in Kostanca
Filipovič Mikulus; 4.: Elda Veliach Doles in Adriano Rustia.
Izvoljeni dijaki v razredne svete: 1. A: Alessandro Štefančič in Andrea Blažina; 1. B: Mateja Starc in Katja Buzzi; 2.: Lajris Žerjal in Monika Rudez; 3.: Elena Laurica in Alessandra Foraus; 4.: Tanja Unus-sich in Lara Lupine.
ŠOLA ZA VZGOJITELJICE Izvoljeni starši v razredne svete: L: Ivan Bembič in Angela Lukač Viller; 2.: Germano Švara in Luigia Strain Mozetič; 3: Maria Pacor Per-dec in Marta Sulini Gruden. Izvoljeni dijaki v razredne svete: L: Sabrina Schiulaz in Vlasta Novak; 2.: Elizabeta Stopar in Sonja Milič; 3. Erika Cibic in Sara Gruden.
POKLICNI ZAVOD STEFAN V zavodski svet so bili izvoljeni dijak; Marco Umari, Marco Civardi in Vera Guštin.
Izvoljeni starš; v razredne 'svete: Oddelek monterjev RTV: 1. A: Laura Cragnez Brana in Danilo Birsa; 1. B: Savino Risani in Edoardo Hrovatin; 2.: Alessandro Corradetti in Eleonora Tavčar Riolino; 3.: Mario Caucich in Marino Košuta; 4.: Alessandro Civardi in Bogomir Ten-ce; 5.: Stanislao Budin in Luciano Zaccaria.
Oddelek kemijskih operaterjev: L: Davorin Scroccaro in Luciano Sed-mach; 2.: Sonia Budih Pahor in Sonia Marucelli Baiss; 3.: Boris Milic in Dragica Pirjevec; 4.: Oskar Čok in Gianfranco Žerjul; 5.: Giusto Fabjan in Maria Corbatto Goiza.
Oddelek orodnih mehanikov:	L:
Srečko Paulina in Antonio Bole; 2. Emilio Luksa in Giuseppe Zidarič;
3.: Maria Maddalena Praselli in Aurelio Prašelj; 4.: Renato Olenik in
Gabriele Kralj; 5.: Marta Gruden in Severina Pemarcich.
Izvoljeni dijaki v razredne svete: Oddelek monterjev RTV: 1. A: Robert Puric in Dorjan Gomizelj; L B: Tamara Gruden in Thomas Sullini;
2.	: Enrico Ravalico in Vera Guštin;
3.	: Marco Kerpan in Devan Košuta;
4.	: Marco Cocoravez in Andrea Fangosi 5.: Miran Locatelli in David Cuk.
Oddelek kemijskih operaterjev: L: Ingrid Sedmach in Monica Susmelj;
2.	: Claudio Savi in Nadia Budin; 3.: Jordan Družina in Igor Glavina; 4.: Ivana Verginella in Eva Zerjul; 5.: Sara Merlak in Alessandro Zobec.
Oddelek orodnih mehanikov:	l-:
Mitja Zahar in Dean Paulina; 2J Dario Sedevcic in Adriano Turco:
3.	: Mauro Renar in Paolo Pisani:
4.	: Ervin Cernuta in Stefano Kralj:
5.	; Moreno Vertovec in Ivo Kafol.
Predstavitev knjige o predlogih za sožitje
Na pobudo krožka »Istria« bodo ¥ torek na sedežu Časnikarskega krož' ka predstavili knjigo z naslovom »Predlogi za možno sožitje«, v km teri so objavljena stališča nekaterih organizacij in krožkov o problem11 zakonske zaščite slovenske narodno-stne skupnosti. Začetek ob 18. uri-
• Zgodovinski muzej Miramarskeg3 gradu je odprt vsak dalavnik od 9-do 13.30 in ob praznikih od 9-
12.30.	Vstopnina velja 3.000 lir, mlajše od 18 let in starejše od 60 P3 je vstop prost.
Manifestacija pri Sveti Ani v duhu resničnega antifašizma
Čeprav je v ustavi zapisano, da je italijanska republika zrastla iz odporništva, se včasih zdi, kot da se nekateri tega rojstva sramujejo in Sa želijo prikriti. Drugače si ne nioremo razlagati, kako to, da kar trije tržaški župani (Spaccini, Ce-covini in Richetti) niso hoteli izdati dovoljenja za spomenik padlim pri Sveti Ani, ki bi primerno govoril o žrtvah padlih borcev s Kolonkovca, °d Svete Ane in iz skednja.
Naši bralci dobro poznajo zgodbo odbora za postavitev spomenika, ki fe že od začetka sedemdesetih let pri-eel akcijo za postavitev spomenika, zadnji »ne« postavitvi je izrazil sedanji tržaški župan Richetti in naj nam ne zameri, če zapišemo, da z dokaj neprepričljivimi utemeljitvami. ?voj ne je izpovedal zelo »diskretno« •n sicer na odgovor rajonske komunistične svetovalke Bianche Furlan Kneipp, delegacije pripravljalnega °dbora pa ni hotel sprejeti. Kljub te-niu trditev, da ima rajon že spome-kot je Rižarna, ni najbolj na n>estu. Konec koncev ne gre za od-Pftje neke nove veleblagovnice, ki o* se izkazala za odvečno.
Jutrišnja manifestacija za postavi-‘«v dostojnega spomenika padlim pri l Vcti Ani želi tako opozoriti na dolgo-•etna in neutemeljena »odklanjanja« Problema, hkrati pa želi sensibilizi-rati slovensko in italijansko javnost 0 problemu antifašizma. Antifašizem res ni le v postavljanju spomenikov.
Sveta Ana pa je poseben primr, saj dokazuje, kako se še danes nekaterim zdijo podobni spomeniki nekaj kočljivega.
Na jutrišnji manifestaciji, ki se bo pričela ob 10. uri, bosta spregovorila senatorka Jelka Gerbec in Arturo Calabria v imenu VZP1 - ANPI. Partizanske pesmi bosta recitirala Joško Lukež v slovenščini in Aljoša Gašperlin v italijanščini. Predvideno je tudi polaganje vencev s strani raznih organizacij.
NA ZAHODNEM KRASU
Kmalu na ogled novi urbanistični načrti
Zahodnokraški rajonski svet je v prejšnjih dneh prejel od občinske u-prave nove podrobnostne načrte in ustrezni urbanistični normativ za Križ, Prosek in Kontovel ter sedaj pričakujte od župana Richettija u-radni razglas, ki določa rok za o-gled načrtov in za predložitev prizivov. Kot smo izvedeli, bo Richetti podpisal razglas mogoče že v prvi polovici tega meseca, tako da na rajonskem svetu računajo, da bodo novi načrti stopili v veljavo še pred koncem leta.
Srečanje KPI - Pacorini
Problemi v zvezi z odobritvijo in izboljšanjem zakonskega osnutka za podporo razvoju Julijske krajine — tako imenovanega paketa za Trst — so bili predmet pogovora med tajnikom tržaške federacije KPI Polijem, posl. Antoninom Cuffarom in predsednikom tržaške Zveze industrijcev Pa-corinijem. Posl. Cuffaro je predvsem orisal amandmaje, ki jih KPI predlaga za izboljšanje besedila zakona, ter probleme v zvezi z delom pristojne parlamentarne komisije.
Pacorini pa je med drugim izrekel priznanje komunistom za delež, ki so ga dali pri oblikovanju zakonskega ukrepa in sploh za razreševanje gospodarskih vozlov tržaško - goriške-ga območja.
Od danes po radiu Trst A
»Večni sopotniki« - niz oddaj posvečen največjhn pesnitvam
Danes bo po radiu Trst A stekel nov niz oddaj z naslovom »Večni sopotniki«. Oddaja, ki so jo predsinoč-njim posebej predstavili na tržaškem sedežu RAI, bo posvečena svetovno znanim pesnitvam, novost pa je v tem, da bodo vse oddaje posnete in oddane v stereo tehniki.
Ob predstavitvi je režiser oddaje Sergij Verč označil delo kot kakovostni poskus dramskega odseka, po poslušanju prve oddaje pa lahko že govorimo o kakovostnem uspehu, ki opravičuje dolge in komplicirane postopke pri snemanju in še posebej pri montaži, za katero je skrbel tehnik Bruno Sindici.
Prva oddaja je posvečena Prešernovemu Krstu pri Savici. Lahko se na prvi pogled zdi izbira nekoliko »poceni«, vendar nas ta občutek zapusti, ko prisluhnemo izvajanju Vladimira Jurca in obenem ugotovimo, kolik je bil delež lektorja Jožeta Faganela. Pesnitev vsi poznamo iz šolskih klopi in proslav, tokrat pa-odkrijemo nov Krst, pri katerem se je Jurc odpovedal običajni interpretaciji, saj trdi, da so pesnikove besede dovolj izbrane in bogate in da pesnitev v svoji popolnosti ne potrebuje podstavka interpretacije. Da do potankosti obvlada jezik in glas lahko občutimo, ko se iz pripovedovalca prelevi najprej v Črtomira
Se protesti zaradi Zaprtja Aquile
.. Pokrajinski odbor AGLI je na svo-J1 zadnji seji odobril dokument, v katerem obsoja sklep družbe Total o zaprtju čistilnice Aquila pri Žavljah. AGLI ugotavlja, da je bila družba rotai v preteklih letih deležna velike hnančne pomoči za svojo dejavnost, sedaj pa je kar čez noč pustila na cedilu 540 uslužbencev. Pokrajinski °dbor AGLI zato poziva politične in sindikalne sile naj dobijo ali vsilijo skupen načrt, ki naj bi saniral ta hud udarec za tržaško gospodarsko strukturo.
Svojo zaskrbljenost o zaprtju čistilnice Aquila je izrazila tudi pasto-Tf-Ina . komisija za delo pri tržaški škofiji, ki poudarja, da nenehen razkroj tržaškega gospodarskega tkiva Postavlja sploh v dvom človeško dostojanstvo, saj morta biti človek na
ddovnem področju subjekt, ne pa ob-
,. V rafineriji pa se medtem nada-Juje stavkovno gibanje delavcev, ki 86 borijo proti zapori obrata. Vče-raJ so tako stavkali delavci, ki so zadolženi pri črpalkah, danes pa ti-,.h ki delajo na pristaniških objektu rafinerije. Razčlenjene stavke se ^uo nadaljevale do sedmega novem-
5 S prvim predavanjem dr. Isabelle
G^ulu o kolekciji Astaldi v videmski
jrJuriji modeme umetnosti se bo v
Puriedeljek, 4. novembra, začel dklus onferenc, ki jih pod skupnim ime-
•9U1 Ateneo prireja Kulturno združe-
1° L’officina. Predavanje bo ob 18.
11 v Ul. Dante 7 na sedežu FIT.
Dokument deželnih tajništev CGIL, CISL in UIL
Odprto soočanje z vsemi javnimi ustanovami za preporod gospodarstva v Julijski krajini
Deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so izdala poseben dokument o enotni akciji sindikatov v zvezi s krizo v podjetjih z državno soudeležbo in prizadevanji za preporod gospodarstva v tržaški in gori-ški pokrajini.
V dokumentu navajajo, da je dal sindikat pomemben prispevek v boju za sanacijo proizvodnega sektorja z državnimi soudeležbami in drugih gospodarskih sektorjev tako, da so so ta vprašanja, tudi s pomočjo sindikata, dobila potrebno pozornost pri osrednji vladi, IRI in v deželi. Tako ugotavljajo, da se nekateri pozitivni premiki v obeh pokrajinah že kažejo, saj je bil v Trstu ustanovljen nov državni sedež za ladjedelništvo, parlament je odobril nekatera finančna sredstva za ladjedelništvo, v tržiški ladjedelnici bodo izdelali plavajočo ploščad Micoperi in pri tem bo sodeloval tudi tržaški arzenal San Marco, katremu pa kljub temu grozi, da se bo njegova aktivnost omejila le na popravila, izostala pa bo proizvodnja specialnih konstrukcij.
Ob tem pa je še vedno zelo težak položaj v Tovarni velikih motorjev in železarni Temi, če ne bo izdelovala titana. Tudi vladni finančni prispevki za obnovo javnega brodovja so v veliki zamudi, s čimier tržaškemu Lloydu grozi omejitev prometa,
kar bo imelo negativne posledice tudi za tržaško pristanišče.
Glede razvoja novih pobud je situacija po mnenju sindikatov zelo razgibana. Odprtih je precej novih možnosti za razvoj na področju informatike, pri gradnji infrastruktur, zelo pomembna pa je pobuda o ustanovitvi znanstvenega raziskovalnega centra na tem področju.
Sindikati nameravajo v bodočnosti svojo pozornost osredotočiti predvsem na premagovanje težav v industrijskem sektorju in začeti z akcijo, da se konkretno določijo področja, Id jih je treba sanirati in tista, ki naj bi se razvila na novo. V tem smislu je potreben tudi jasen dogovorno z IRI, finančnimi družbami, vlado in deželo o konkretnih načrtih in o vsebini predvidene koference podjetij z državnimi soudeležbami iz Jubjske krajine.
Glede obnove obstoječega industrijskega sektorja po mnenju sindikatov še ni bilo dovolj storjenega. Pri tem mislijo še posebej na pristaniško dejavnost in pomorski promet, ki bi morala biti deležna posebne pozornosti in finančnih prispevkov. Sindikati smatrajo, da je treba v okviru vsedržavnih pobud posebej zaščititi interese in posebnosti tega področja, da bi celotna pristaniška dejavnost v Julijski krajini dobila tisto vlogo,
ki ji gre.
Glede »tržaškega paketa« se je sindikat jasno izrekel za potrebne podpore in instrumente za razvoj obmejnega gospodarstva. Pomembno vlogo ima po mnenju sindikata tudi deželna vlada, ki bi morala več prispevati k razvoju podjetij z državno soudeležbo. Z deželo se bodo sindikati tudi pogajali o uporabi 50 mibjard, ki so namenjene za plan 1985 - 87. Tudi IRI mora v svojih načrtih poskrbeti, da postane Julijska krajina laboratorij za načrte za reindustria-bzacijo, za nove aktivnosti in raziskave, ki bi prispevale k ponovni o-živitvi pristaniških in industrijskih dejavnosti. Sindikati se tudi zavzemajo, da se čimprej skliče 3. konferenca o državnih soudeležbah, ki bi marala biti na sporedu že pomladi 1985.
Sindikati na koncu v svojem dokumentu predlagajo, da se o njihovih ocenah in predlogih izrečejo vse politične sile, dežela in IRI, da se začnejo pogovori med deželo, IRI, javnimi ustanovami in sindikalnimi organizacijami o predlogih glede rešitve razHčnih problemov in končno, da se na posebnem srečanju med deželo, IRI, pristaniško ustanovo in sindikati obravnavajo posebni problemi, ki zadevajo pomorski promet in pristaniško dejavnost.
Novi avtobusi (s pogonom na vsa štiri kolesa) za Pokrajinski konzorcij za prevoze ACT
k .V Trstu bodo kmalu vozib avtobusi s pogonom na vsa štiri kolesa. Po-aJinski konzorcij za prevoze ACT je namreč razpisal natečaj za nakup rioivi'11	avtobusov, na katerega so se odzvala največja itabjanska avto-
bilska podjetja. Rezultati natečaja (ime podjetja, ki bo izdelalo avtobuse ACT) bodo znani ob koncu leta. Po napotkih ACT bodo merib novi av-6,5 do 7,5 m v dolžino in od 2,2 do 2,4 m v širino, v njih pa bo ''štora za 50 potnikov.
les ^0(^s*;vo ACT se je odločilo za nakup avtobusov s pogonom na štiri ko-jw?.’ Ler bodo taki avtobusi zagotoviU vamo vožnjo tudi ob vremenskih ne-hev3^ (sneSu 'n ledu)- poleg tega pa jih bodo uporabili tudi na najbolj arn*h odsekih (rebrih). Trst bo po predvidevanjih ACT prvo mesto, v avt K111 Lodo po mestnih progah vozib taki avtobusi. Vse kaže, da imajo viri uri.s pogonom na vsa štiri kolesa rožnato bodočnost, saj bodo po pred-c ®Vabjih v prihodnosti drastično omejib sipanje zasneženih in poledenebh No • S soli°. ker naj bi absorpcija sob povzročala terenu ekološko škodo. ^ avtobusi bi postab tako nezamenljivo prevozno sredstvo ob hudih zimah.
Preklicana stavka v Tržaškem Lloydu
ko ?ukrajinska federacija CGIL - CISL - UIL je preklicala napovedano stav-^ delavcev tržaškega Lloyda. Do preklica je prišlo na podlagi intervencije da Slra za trgovsko mornarico Carte pri družbi Finmare, ki je zagotovila, Vo®5 6 * * * * 11 bo ukinila linije motorne ladje Trieste, ki je skupaj s ladjo Serena a na progi za Kitajsko.
Varstvo okolja v Sloveniji in naši deželi
vrinbenaS^no Spanje m alternativna zelena bsta prirejata v četrtek, 7. no-ok0j- ra’ °b 20. uri v hotelu Savoia Excelsior posvet pod naslovom »Varstvo J® brez meja: skupni problemi v Sloveniji in F-JK«. sklad Uvo^nem delu posveta so predvideni posegi organizatorjev, deželnega hra p ?a zaščito narave in predstavnika ekološke sekcije pri ZSMS iz Ko-ni2 ' V^sotnost na posvetu so doslej zagotovili številni posamezniki in orga-0rri ’Je’ M delujejo na področju varstva okolja, med njimi pa naj posebej Društvo za varstvo okolja iz Ljubljane.
Policija aretirala dolgoprstneža ki sta vdirala v avtomobile
Pobcija je aretirala dva mlada Tržačana, ker so ju zasačib, ko sta pri Sv. Magdaleni zgornji vdirala v parkirane avtomobile. Gre za 21-letna Adriana Grisonicha iz Milj in Roberta Fezzana od Domja 332. Zjutraj okrog 4. ure sta se pri Sv. Magdaleni zgornji 3350 spravila najprej nad parkirani opel kadett 37-letnega Sergia Farisotta, v katerega sta vdrla tako, da sta s kamnom razbila okensko šipo. V notranjosti nista sicer našla nič »zanimivega«, pač pa sta strgala žice obeh zvočnikov. Zatem je nujno pozornost pritegnil renault 14: spet sta razbila šipo, toda tokrat ni šlo vse po olju: šum je sbšal neki nočni čuvaj, ki je takoj pritekel k renaultu in blokiral Fezzana, medtem ko je Grisomchu u-spelo vzeti pot pod noge. A na kraj je prihitela pobcijska izvidnica, ki je po krajšem zasledovanju ustavila tudi njega. Ker dolgoprstneža nista imela pri sebi ukradenih predmetov, so ju obtožbi le povzročitve materialne škode. Sodih jima bodo po hitrem postopku.
Padla sta z motorjem
Mokro cestišče je sinoči botrovalo prometni nesreči na pokrajinski cesti Prosek - Opčine, v kateri sta bila ra-
njena 45-letna Laura Sivini in 46-letni Sergio Santon, oba stanujoča v Ul. Ginnastica 59. Sivinijeva in Santon sta se peljala na motorju proti Proseku, ko je Santon verjetno zaradi spolzkega cestišča izgubil nadzorstvo nad vozbom, ki je zavozilo v jarek. Oba sta se udarila v obraz ter po rokah in nogah, zaradi česar so ju sprejeh v katinarsko bolnišnico, kjer se bosta zdravila nekaj dni.
V Trstu zasedanje o ustni zgodovini
V Trstu bo v ponedeljek in torek zanimivo študijsko zasedanje o ustni zgodovini, ki ga prireja tržaška univerza. Zasedanje, ki bo mednarodnega značaja, bo priložnost za primerjavo različnih raziskovalnih metodologij na področju ustne zgodovine ter splošneje na področju znanosti o človeku, obenem pa priložnost za izmenjavo pogledov in odkritij te vede v Italiji in v svetu.
Zasedanja se bodo udeležili priznani strokovnjaki, med katerimi naj o-menimo znanega antropologa Paula Thompsona z oxfordske univerze, i-talijanskega pisatelja Nuta Revelhja ter sociologa Franca Ferrarottija.
in nato še v Bogomilo. Naj še dodamo, da gre tu za pravi Prešernov tekst brez popravkov in sprememb, ki so jih vnašali ob raznih ponatisih.
»Krst« postane večplasten ob podlagi šumov in zvokov, ki dopolnjujejo branje teksta. Zvočna podlaga je surrealistična in postane po prvem trenutku, ko nas lahko celo moti, del teksta, oziroma »podzavestna plast«, kot sta jo označila izvajalec in režiser. Ob vsem tem postane taka izvedba Krsta ■— in tu mislimo na glas Vladimira Jurca in na vse spremljajoče zvoke, ki tvorijo celoto — nadvse izvirna in nova, pnča pa tudi o jasni izbiri avtorjev ob poznavanju sredstev in možnosti, ki so bila na razpolago.
Prva oddaja bo na sporedu nocoj ob 18. uri s ponovitvijo jutri ob 14.40, in tako vsako soboto in nedeljo do konca januarja. Izbor pesnitev napoveduje, da bodo tudi naslednje oddaje prav tako zanimive kot prva. Niz predvideva še: Rainerja Marije Rilkeja »Kornet« (prevod Frana Albrehta), Lorda Georga Gordana Byrona »Parizina« (prev. Janez Menart), Oscar ja Wilda »Jet-niška balada iz Readinga« (prev. Josip Vidmar), Michaila Eminesca »Lucifer« (prev. Jože Šmit), Karla Hy-neka Mache »Maj« (prev. Dušan Ludvik), Ivana Gorana Kovačiča »Jama« (prev. Tone Pavček), Vladimira Majakovškega »Oblak v hlačah« (prev. T. Pavček), Aleksandra A-leksandroviča Bloka »Dvanajst« (prevod Mile Klopčič), Mihaila Jurjeviča Lermontova »Demon« (prev. M. Klopčič), Samuela Taylorja Coierid-ga »Pesem starega mornarja« (prevod J. Menart), prvi in drugi del pesnitve »Veliki testament« Fran-coisa Villona (spet prev. Menart).
(nak)
10. novembra shod SSk v Osimu
Deželni svet Slovenske skupnosti prireja v nedeljo, 10. novembra, zjutraj v Osunu pri Anconi manifestacijo ob 10-letnici podpisa znanega sporazuma med Itabjo in Jugoslavijo. Ob tej priložnosti prireja SSk dvodnevni izlet z avtobusi v Osimo. In-f orinaci je in prijave v Trstu (69-126), v Devinu - Nabrežini (299-509), v Dolini (281-069 in 228-924), v Zgoniku (229-376), na zahodnem Krasu (225-305 in 225-451) ter na vzhodnem Krasu (910-327)
Okrožnica o suplencah
Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasni desia na skrbništvu na ogled ministrska okrožnica z dne 16. 3. 1984 z vsemi naslednjimi do-polnib o poverjanju suplenc v otroških vrtcih, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah. Zainteresirani lahko vložijo prošnje od danes do 2. decembra letos.
•	Danes, 2., in jutri, 3. novembra, bo na sedežu tržaške federacije KPI v Ul. Madonnina 19 festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekciia KPI Finko Tomažič.
•	Tržaški občinski svet se bo spet sestal v petek, 8. novembra, ob 18.30. Na dnevnem redu ima tekoče zadeve.
pismo uredništvu
Zahvala za pomoč
v bolnišnici
Ker mi ni mogoče, da se osebno zahvalim zdravnikom in osebju glavne bolnišnice iz Trsta, prosim, da objavite v vašem cenjenem listu te moje vrstice.
V septembru sem bila v Trstu, kjer me je obšla slabost in so me zato prepeljali v omenjeno bolnišnico. Ker sem v nezavesti izgovarjala besede v slovenskem jeziku in me niso razumeh, je zdravnik takoj poiskal med pacientkami neko Slovenko, da jim je prevajala. Ta dobra ženska je bila ves čas mojega In svojega zdravljenja poleg mene in mi v vsakem trenutku pomagala. Čeprav sem bila v hudem zdravstvenem stanju, sem vse lažje prenašala, zavedajoč se, da čeprav si v tujem kraju, najdeš svojega človeka in da naše bratstvo ne bo prenehalo nikoh.
Od srca lepa hvala vsem zdravnikom, osebju bolnišnice in neznani Slovenki za nesebično pomoč in razumevanje.
Rosina Bertos Reka
»Roditelj in otrok« na stadionu 1. maj
Telovadba tudi za najmlajše
V prvih letih svojega življenja spozna otrok sebe in svoje okolje. To obdobje je odločilnega pomena za otrokov telesni in duševni razvoj. Dognano je namreč, da tisto, kar otrok vidi, sliši in se nauči pred dopolnjenim četrtim letom, v glavnem določa njegovo inteligenco v odraslih letih.
Majhen otrok se ne uči in spoznava sebe s pomočjo razmišljanja, ampak doživlja svoje okolje s telesnimi izkušnjami. Na primer do dvanajst mesecev star otrok o-kolje opazuje in ga spoznava s tipanjem oziroma s pomočjo svojih čutil. V starostni dobi od prvega do tretjega leta pa otrok preskuša vse, kar motorično zmore in se uči s pomočjo svojega telesa. Telesne sposobnosti, obvladanje telesnih gibov in pravilno razviti čuti so prav posledica otrokovega gibanja v prostoru in njegove želje po nabiranju novih življenjskih izkušenj.
Dandanes pa so mnogi otroci omejeni v razvijanju čutov in telesnih zmogljivosti. Otrok dorašča v dokaj u-tesnjenem življenjskem okolju. Stanovanja so majhna in otrok nima dovolj prostora za igro. Precej časa pa o-troci preživijo sede pred televizijo. Če pa se otroci premalo gibljejo, so prikrajšani v umskem razvoju in se z lahkoto pojavijo telesne hibe, kot so nepravilna drža, o-slabelost in slabo razvite mišice ah poškodbe hrbtenice. Take okvare preprečujejo predvsem pravilne vaje telesne vzgoje.
Izredna priložnost za naše malčke je telovadba, ki jo vodi prof. Loredana Kralj. Dvakrattedenska telovadba, ki se odvija na stadionu 1. maj, nosi naziv »Roditelj in otrok«, ker mama ah oče spremlja pri vajah svojega malčka. Gibalne vaje so namenjene dveletnim in triletnim otrokom in prav v tem je izjemnost in pomembnost pobude prof. Loredane Kralj, saj je to edina vodena telesna vadba na Tržaškem za tako majhne otroke.
Nekaj točnejših podatkov o razvoju otroške telesne vzgoje nam je povedala vaditeljica Loredana Kralj : »Prilagojeno obliko telesne vadbe za predšolske otroke je o-koh leta 1960 uvedla strokovnjakinja na tem področju Čehinja Jana Brižihova. V Italiji so za najmlajše razširjeni predvsem tečaji za plavanje, medtem ko je ta oblika telesne vzgoje zanemarjena. V Jugoslaviji so si že pred leti sledila predavanja o otroški telovadbi. Z metodiko skupne (»roditelj in otrok«) otroške vadbe sem se seznanila na tečaju za vaditelje, ki se je odvijal v
Sloveniji. Predavatelji na tečaju so navedli le nekaj navodil, nadalje sem se sama izobraževala in poglobila svoje znanje na tem področju. Z vodenjem telovadbe »roditelj in otrok« sem začela pred pribhžno sedmimi leti. Vsako leto obiskuje tečaj okoh 10 otrok. Število otrok je majhno, če pomislimo, da nobeno slovensko društvo ne prireja telovadbe za tako majhne otroke.« Dejstvo dokazuje, da je še vedno razširjeno splošno mnenje, da so dveletni ali triletni otroci še premajhni za telesne vaje. V resnici zmorejo malčki vehko več, kot si predstavljamo. Plezanje navzgor, igranje v trebušni legi, poskakovanje, plazenje, počepanje, tekanje, vrtenje, hoja po stopnicah so le nekatere spontane gibalne dejavnosti otroka do treh let starosti.
»Glavni smoter otroške vadbe,« pravi prof. Loredana Kralj, »je kot tudi pri splošni telesni vzgoji vsestranski razvoj otroka (s psihičnega in motoričnega vidika) in predvsem čim več obogatiti zakladnico otrokovih gibalnih zmogljivosti. Opazila sem, da so se malčki, ki so obiskovali skupno vadbo, lažje vključili v starejše športne skupine. Prav tako so imeli manj težav pri vstopu v vrtec, ker poleg tega, da si nabirajo novih gibalnih izkušenj, se s telovadbo tudi privadijo na skupinsko obliko dela. V domačem okolju se otrok skoraj vedno sam igra, na skupni vadbi se že prilagaja na igranje z večjo skupino otrok.«
»Z določenimi vajami otrok osvaja prostor in preko lastnih telesnih izkušenj spoznava splošne abstraktne pojme, katerih se v drugačni obliki težko nauči, kot so levo —- desno, zgoraj — spodaj ah spredaj — zadaj. Istočasno se otrok postopoma prilagaja ritmu (hoja, hitra hoja, tek) ter se navaja na red in disciplino.«
Prisostvovali smo uri telesne vzgoje in opazili smo, da je delo s tako majhnim,- otroki težavno. Malčki se hitro naveličajo, saj nimajo še tako razvit živčni sistem, da bi se lahko zbrali in se posvetih le izvršitvi vaje. Potrebne so stalne spremembe in ustrezna popestritev vaj z raznim orodjem. Seveda ima velik vpliv na otroka pristop s strani staršev. Skupna vadba zahteva precejšnjo mero vzdržljivosti in potrpežljivosti odraslega spremljevalca. Z veseljem in zadoščenjem pa bodo opazovali vsak telesni napredek svojega otroka.
BARBARA BONETA
Zastor nad sezono v Cristallu
Za začetek razposajeni in zelo zabavni variete
Srečanje z novo gledališko sezono skupine »La Contrada« je bilo v četrtek zelo slovesno. V Cristallo se je namreč nagnetlo precejšnje število obiskovalcev, toliko, kolikor jih v dvorani še nismo videli, kar pomeni, da začenja imeti skupina svojo odmevnost in svoje mesto v tržaškem kulturnem življenju. Pa tudi predstava »Cinecittà« je imela take značilnosti, da je lahko vzburila fantazijo in obetala nekaj več od običajne zabave.
Res je, da delo Bertolija in Colende (slednji je tudi režiser postavitve) nima prav ničesar takega, kar bi lahko določneje vzburilo čute in sentimente, to je bolj telovadba za čeljusti in usta, ki se stalno razpolagajo v nasmeh, a že to je bilo najbrž tržaškemu občinstvu dovolj, da je ob odprti sceni navdušeno ploskalo in vzklikalo ter obsipavalo nastopajoče s salvami smeha. Priznati je tudi treba, da so igralci bili pravi virtuozi plesa, mimike in petja, ki so jemali s polnimi rokami iz skrinje najrazličnejših komičnih izrazil.
Postavitev je bila torej tak tip italijanskega teatra oziroma spektakla, ki mu pravimo varieté, avanspettacolo, ki je danes poznan predvsem
Avtokaroserijska
delavnica
Umberto Žerjal
Damjan Sancin
Krmenka 475 — TRST Tel. 040/824381
s televizijskih ekranov, kjer tečejo najrazličnejše zabavnoglasbene oddaje. V tem žanru se je odvijala vsa predstava, ki je hotela ponazoriti predvsem to plat varietéja, čeravno ne gre zanemariti sila prozorne zgodbe: dogajanje je postavljeno na ko nec tridesetih let v bajno rimsko filmsko središče Cinecittà, kjer vsi iščejo uspeh in poskušajo pot celu-loidnega traka. Jasno, nekaterim je sreča bolj, drugim manj naklonjena, tu pa so še preference fašističnega režima, njegov puhli blesk, poln retorike in patosa.
Če bi hoteli vendarle povleči poanto, bi zapisali, da je šlo za antagonizem med fikcijo (slava, filmsko zvezdništvo, ničeva vsebina) in avtentičnostjo (pravo gledališče v stiku z občinstvom).
O igralcih smo že povedali, lahko še poudarimo njihov visok profesionalni nivo, ki se je kazal predvsem v osrednjih figurah, ki so jih poosebljali Anna Campori, Pietro De Vico, Rosalia Maggio in Dino Valdi, pri čemer ne gre prezreti niti odločilnega doprinosa, ki ga je dajala v živo glasba orkestra pod vodstvom Mazzocchettija,
MARIJ ĆUK
Na sliki: Dino Valdi in Pietro De Vico v »Cinecittà«.
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA zadruga z o. z.
Col - Repentabor	Telef. 040/227427
OBVEŠČA
da bo dne 5. novembra 1985 začel obratovati
MLEČNI BAR
Na razpolago bo velika izbira mlečnih izdelkov lastne in druge proizvodnje ter prodaja nealkoholnih pijač.
URNIK POSLOVANJA: od torka do sobote 8.30 — 12.30 15.30 — 18.30 ob nedeljah	8.30 — 12.30
OB PONEDELJKIH ZAPRTO
gledališča
VERDI
Danes, 2. novembra, ob 17. uri za red S bo v gledališču Verdi šesta predstava Puccinijeve »Tosce«. Nocoj bo v glavni vlogi nastopila sopranistka Giovanna CasoUa. Ostale vloge ostanejo nespremenjene. Dirigent Oleg Caetani, režiser Alberto Passini. Ponovitev v torek ob 20. uri, red F/E.
ROSSETTI
Danes, 2. novembra, ob 20.30: gostuje skupina ATER (Emilija - Romagna) z delom »II festino in tempo di peste«. Režija Yuri Ljubimov. V abonmaju odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ponovitev ob 16. uri.
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 20.30 bo v gledališču Cri-stallo na sporedu »Cinecittà«. V glavni vlogi nastopa Pietro De Vico. Režija Antonio Calenda.
Pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti sprejemajo nova naročila abonmajev ter potrditve starih.
kino
Eden 15.30 — 21.00 »Bernarda« in »Uper sex«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »I pompieri«. Paolo Villaggio, Lino Banfi in Massimo Boldi.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Ritorno al futuro«. Film za vsakogar.
Excelsior IL 15.00, 17.15, 19.30 in 21.45 »L’onore dei Frizzi«. Režija: John Huston. Jack Nicholson in Kathleen Tumer.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Mezzo destro mezzo sinistro, due calciatori senza pallone«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Video-drome«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 — 22.15 »Demoni«. Režija
Dano Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.30—22.15 »Passaggio in India*. Režija David Lean.
Ariston 16.30 — 22.00 »Festa di laurea«. Režija Pupi Avati.
Capito! 16.00 — 22.00 »Scuola di polizia - II.«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.10 »Mad Max - Oltre la sfera del tuono«. Mei Gibson.
Lumiere 15.00 — 22.00 »Legend«.
Alcione 16.00 — 22.00 »II libro della giungla«.
Radio 15.30 — 21.30 »La febbre del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
koncerti
Glasbena matica Trst. Sezona 85-86.
II.	abonmajski koncert. V četrtek, 7. novembra, ob 20.30 v stolnici sv. Justa v Trstu HUBERT BERGANT - orgle in ANTON GRČAR - trobenta. Vstop z abonmajskimi izkaznicami, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice.
Società dei concerti '- Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. novembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert pianista MICHELA BEROFFA.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da bo v ponedeljek, 4. novembra, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani REDNA SEJA in razprava o plakatih.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Jutri, 3. novembra, ob 17. uri F. M. Dostojevski: »KROTKO DEKLE«. Odrska priredba in režija Drago Gorup. Izvaja dramska skupina SKD Tabor. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na predstavitev domače narodne noše in na razstavo starih rut »krponov«. Prireditev bo jutri, 3. novembra, ob 16. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Razstava bo odprta v ponedeljek, 4., in torek, 5. novembra, od 17. do 20. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 4. novembra, govorila Erika Košuta o svojem potovanju po Peruju in vzponih v Ande in na Kilimandžaro. Predavanje bo ilustrirala z barvnimi diapozitivi. Začetek ob 20.30.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja slike in tempere Zvest Apollonio.
V	foyerju Doma A. Sirka v Križu
je še jutri, 3. novembra, med 10. in 13. uro na ogled razstava kostumografinje Marije Vidau.
Do 14. novembra razstavlja v umetnostni galeriji »Fioretto« v Padovi, Ul. Dante 41/3, svoja dela slikar Edi Žerjal.
V	galeriji Torbandena, Ul. Torban-dena 1, bodo v torek, 5. novembra, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Josefa Kerna.
razna obvestila
Gostilna Jolanda Šturman od Domja sporoča, da bo odhod avtobusov na izlet v Ref rantolo (Conegliano) jutri, 3. novembra, ob 7.30 izpred banke pri Domju ter z glavnega trga v Boljuncu. Priporočamo točnost.
Grafična delavnica ATELIER — Nabrežina Center 16, tel. 200-085 — obvešča, da poteka vpisovanje do vključno
4.	novembra. Za vpisovanje in informa cije je tajništvo odprto vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 2. novembra
VERNE DUŠE
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16.51 — Dolžina dneva ' 10.05 — Luna vzide ob 19.30 in zatone ob 11.31.
Jutri, NEDELJA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON
Vreme včeraj: temperatura zraka 15,7 stopinje, zračni tlak 1010,8 mb pada, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo-razgibano, temperatura morja 16,3 stopinje.
Plimovanje - Napovedi za danes: ob 4.18 najnižja 6 cm, ob 10.22 najvišja 40 cm, ob 17.45 najnižja 45 cm.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 9.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg. S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do -8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
V	spomin na pok. Valterja Valiča darujeta družini Pertot in Boscolo 50.000 lir za Prosvetni dom na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Stanka Lu-pinca daruje Anica Gombač 10.000 lir za šolo Bazoviški junaki v Rojanu.
V	spomin na nono Fani in deda Kristana daruje družina Susič 30.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Ivanko Danieh vd. Pisani daruje Hadrijan Cijak z družino
20.000	lir za sklad M. čuk.
V	spomin na Mirando Brataševec -Grgič daruje družina Grgič (Padriče 45) 20.000 lir za sklad M. čuk.
V	spomin na učitelja Branka Lupin-ca darujejo učitelji šol didaktičnega ravnateljstva Opčine ter tajnice, ravnateljica in sluga openske šole 260.000 lir za sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Frankovega očeta Andreja Viteza daruje podjetje CGR 100.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na drago nono Johanco Se-mec daruje Loredana 25.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk in 25.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
V	spomin na Branka Lupinca daruje družina Brišček (Konkonel) 20.000 lir za osnovno šolo F. Bevk.
mali oglasi
Tel. 775-275
19-	LETNI FANT z dokončano geome-trsko šolo išče zaposlitev. Tel. na št 227-364
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA s prakso išče zaposlitev nekaj ur dnevno. Tel. 040/947-950 od 13. do 14. ure.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim v Trstu ah okolici. Tel. Miran, Alpe-Adria št. 794-672.
PODARIM mucka črne barve z belimi tačkami. Tel. 274-995 zvečer.
IŠČEM harmonike z navadnimi basi v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 231-946.
NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom prodam. Informacije v Saležu na št. 11.
GARELLI 50 CC VIP 3, 3 brzine, letnik 1983, v odličnem stanju, prodam. Tel. 212-133 v večernih urah.
20-	LETNO DEKLE išče zaposlitev kot tajnica v podjetju. Tel. 200-290.
IZKUŠENEGA knjigovodjo zaposh iz-vozno-uvozno podjetje. Pismene pomicine poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico — Drevored 24. maggio 1 — pod šifro »Knjigovodja«.
PRODAM fiat 131 racing, letnik 1980, v odličnem stanju in fiat 500, letnik 1972, s tehničnim pregledom. Tel. na št. 040/228-218 med 13. in 15. uro ah po 20. uri.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
TECNOFOTO
Ul. Conti 12 Tel. 772-298 Trg sv. Jakoba 14 Tel. 741-485
BARVNE FOTOGRAFIJE ŠE ISTI DAN
DIAPOZITIVI V 2 URAH
4. fotografski natečaj Foto Trst 80
Foto Trst 80 je razpisal 4. fotografski natečaj z naslednjim pravilnikom:
1.	Natečaj je odprt vsem fotoamaterjem iz Furlanije - Julijske krajine.
2.	Natečaj se deh na dva odseka: a) barvni diapozitivi na prosto temo; b) črno-bele shke na prosto temo.
3.	Vsak avtor lahko sodeluje z največ 5 izdelki za vsak odsek.
4.	Diapozitivi z osebnimi podatki (ime, priimek, naslov, naslov dela), morajo biti označeni z rdečo točko na spodnjem levem kotu v smeri pravilnega gledanja, nastavljeni v okvirih 5x5.
5.	Daljša stranica čmo-belih slik mora biti med 20 in 40 cm dolga. Na njihovi zadnji strani morajo biti navedeni osebni podatki avtorja.
6.	Dela morajo biti oddana ah poslana od 25. do 29. novembra, umik: 8.30 - 12.30 in 18.00 - 20.00, sobota, 30. novembra 15.00 - 18.00 na naslov: Foto Trst 80 - Ul. sv. Frančiška 20/n pri ZSKD - 34133 Trst/Trieste.
7.	Vpisnina znaša 5000 lir za oba odseka.
8.	Vsak avtor odgovarja za vsebino predloženih del.
9.	Komisijo sestavljajo Laura Battich Isoni, snemalka TV in foto, Roberto Ive, fotograf, Adriano Perini, vodja Photo imago, Fabio Smotlak, umetnik - oblikovalec in Elio Soverchi, vodja fotostu-dia - galerije phi.
10. Prireditelj jamči največjo nego z deh, a ne odgovarja za morebitno poškodbo ali izgubo le-teh.
Nagrade: Trofeja Foto Trst 80, pokah, plakete in fotografske potrebščine.
Koledar: rok dostave 25. nov. 1985 — 30. nov. Sestanek komisije 9. dec. 1985. Predvajanje, nagrajevanje, otvoritev razstave 14. dec. 1985 ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20/11. Vračanje del od 13. jan. 1986 vsak dan ob uradnih urah.
Pravilnik in prijavnice so na razpolago v Tržaški knjigami.
film - film - film
radiotelevizija
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
italijanska televizija
• CAVALIERI DEL TEXAS The Texas Rangers Konjeniki iz Texasa
Režija : King Viđor,
Igrajo: Fred Me Murrey, Jack Oa-“le, Jean Parker im drugi.
RAI 3, v nedeljo, 3. novembra, ob 17.20.
King Vidor je med pionirji ali vsaj klasiki ameriškega filma. Svoja filmsko kariero je začel v Nickel odeo-11:1 " - masovnih kinematografskih dvoranah, ki označujejo začetek ameriške filmske industrije — najprej kot delavec nato pa kot operater in končno kot režiser. V njegovem opu-:s,d so vredni posebno westerni: Billy rne Kid, Northwest passage, Duel in oje sun in The Texas Rangers. Zad-“joga od naštetih bomo lahko videli JU . z.večer in je žal med najmanj UsPešnimi in gotovo med najmanj izrazitimi a vseeno vsebuje nekatere e-ouiente (npr. razsežne pokrajine in gugata okolja, hribovita gorovja, kjer Je prisotna zahrbtna nevarnost pla-zov), ki označujejo Vidorjeve we-sterne in so konstanta njegovega fil-fuunja. Revnejša je igralska zased-oa (Fred Me Murrey in Jean Par-.er). Junaki so stereotipi kavbojcev 111 edino kar izstopa iz enolične plitvi-ne so sekvence dirkanja razbesnelih rdecekožcev.
VINCITORI E VINTI Judgement at Nuremberg Zmagovalci in poraženci -1961
Režija: Stanley Kramer.
Igrajo: Spencer Tracy, Burt Lan-caster, Judy Garland, Maximilian ^chell in drugi.
RAI 2, v torek, 5. novembra, ob
20.30.
La SIGNORA Dl SHANGAI The lady from Shangai Gospa iz Šangaja
Režija: Orson Welles.
Igrajo: Rita Hayworth, Orson Wel-'es, Everett Sloane.
Canale 5, v torek, 5. novembra, ob 23.50.
Citizen Cane in The lady from Shangai sta najboljša fUma Orsona Welle-sa, vsaj v obdobju, ko je delal v Hol-ywoodu. Prodrl je v filmski svet po pF^uiutaih izkušnjah na radiu in v gledališču (znana je radijska oddaja, k* J® povzročila vehko panike med poslušalci East Cost, ker je Welles napovedal prihod Marsovcev). V Hol-,y\vo(xlu pa ni bU takoj ugodno spre-n	sta njegovo revolucionarno
Urn a nje in pohtična kritika oblasti in rstema razburila marsikoga. V The ady from Shangai podre mit lastne ene Hayworth, ki je pravzaprav pri-POjnogla, da je lahko film sploh rea-uzirak Y bistvu pa podre hollywood-ženske. Hayworth igra v vlogi P 'kupne in bogate, a zahrbtne dame, katero se zaljubi mornar (igra ga jkson Welles) Michael 0’Hara. Mož gate gospe je priznani odvetnik in Puyabi Michaela na jadranje. Michael Pnvoli, tudi, ker mu odvetnikov koga ponudi vsoto denarja, za neko u-jUgo. Na ladji pa njega ubijejo in ze*V1'1 uta obtožijo umora. Na procesu krf2* ^ kasneje vidi, kako se prava nvca med sabo pokončata.
F.LS.T - 1978
Režija: Norman Jewison. g^ajo: Sylvester Stallone, Melinda pillon, Tony Lo Bianco in drugi. £|A^ 3, v sredo, 6. novembra, oh
(pest), v kraticah pa pomeni kation of Interstate Truckers je nit	turiški sindikat avtoprevoz-
v rpV’ ™a sedež v Clevelandu — n L^suici se sindikat imenuje Interna-, nal Brotherhood of Teamsters s se-
v Detroitu. Na čelu mu je bil kj*®! Hoffa (v filmu Johnny Kovak, lu	I!-ra Sylvester Stallone). Kma-
UtrrP? .'ti(umi dosegel svoj namen: ie	te tu Povečal sindikat, tako da
.Postal mogočna politična sila. Do Pa ni prišel po legalnih poteh,
temveč s tem, da se je združil, čeprav pod prisilo, z mafijskimi organizacijami. Kriminalno vez je pozneje plačal z življenjem. Film bi lahko imel poglobljeno pohtično analizo, bi lahko razgalil odnos in razmerje med oblastjo, delavstvom in organiziranim kriminalom, v resnici pa se ne opredeli in se sploh ne dotika pohtične analize, kar se popolnoma usklajuje z režiserjevim filmskim pristopom. Gre mu predvsem za spektakularen prikaz socialnega momenta, obarvan s sentimentom in strastjo. Protagonist, sindikalist Kovak, prikaže kot pozitivnega, ima pa vehko lastnosti negativnega junaka. S tem se izogne odvečnemu moralizmu in dobromisleče-mu pojmovanju sindikalista kot idealista, ki se popolnoma posveča boju za delavske pravice.
FUOCO FATUO Le Feu follet - 1963 Režija: Louis Malie.
Igrajo:	Maurice Ronet, Jeanne
Moran, Bernard Noel in drugi.
RAI 2, v četrtek, 7. novembra, ob 24. uri.
Po neuspehu z Vie Privee se Malie ponovno vrne k psihološki drami in dokaže vso svojo spretnost v ekranizaciji človeških notranjih stisk, ki si jo je pridobil pri mojstru Bressonu. Temo je povzel po romanu pisatelja Driena La Rochella, ki ga je u-radna francoska kritika zatajila in pahnila v ozadje, ker je med vojno sodeloval z nacifašizmom. V tem o-bupu je La Rochelle napisal avtobiografski roman in nato tudi na svoji koži plačal izdajstvo s samomorom kot junak lastnega romana. V filmu je glavni junak Alain alkoholik — v romanu je mamilaš — ki se zdravi v Versajski bolnici. Na razpolago sta mu dva dni prostosti. Človek je obupan in brez prijateljev ne žene; alkohol ga razjeda, skratka, nima bodočnosti. V takem stanju sklene, da se bo ubil in v tem trenutku se film prične: zadnja dva dneva Alainovega življenja potekata v iskanju starih prijateljev, žensk, skratka, nekoga, ki bi mu pomagal.
L’UOMO CHE AMAVA LE DONNE L'homme qui aimait les femmes Človek, ki je ljubil ženske -1977
Režija: Francois Truffaut.
Igrajo:	Charles Denner, Brigitte
Fossey, Nelly Borgeaud in drugi. RAI 3, v četrtek, 7. novembra, ob 22. uri.
COME LE FOGLIE AL VENTO Written on thè wind Listje v vetru - 1956
Režija: Douglas Sirk.
Igrata: Rock Hudson, Lauren Bacali in drugi.
RAI 1, v petek, 8. novembra, ob
20.30.
Dva filma v istem večeru Douglasa Sirka (drugi, Magnific obsession, bo ob 22.30), ki je v petdesetih letih kraljeval v Hollywoodu s svojimi melodramami. Skupno z Minellijem je prav gotovo v tistem obdobju najbolji avtor tega žanra, celo Fassbinder ga je hvalil kot najljubšega režiserja.
V obdobju nacizma je delal v Nemčiji, vendar ker mu je Goebbelsova politika odvzemala svobodo izražanja, se je leta 1941 preselo v Ameriko. Tam se je ubadal z mnogimi žanri (westerni, thrillerji, vojnimi filmi, musicab) najbolje pa se je izkazal prav v melodramah, katerih dva odlična primera iz istega obdobja sta prav Written on thè Wind in Magnific obsession. Najbolj znan je vsekakor prvi in prikazuje ljubezen sina bogatega texa-skega industrijca in njegove sestre. Prvi je zaljubljeni v žensko, ki jo je srečal na avionu. Druga pa v starega mladostnega prijatelja. Obe ljubezni pa sta nesrečni, ker je on alkoholik ona pa kompleksirana.
Prvi kanal
9.00 Televideo - poskusni program
10.00	Ljubezenska zgodba - film
11.35	TV film
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotna tržnica - vodi Luisa Riveli!
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prisma - Aktualnosti Dnevnika 1
14.30	Športna sobota Antwerpen : tenis Evrovizija - Vehka Britanija: atletika, svetovno prvenstvo
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	The Muppet Show - lutke
17.35	Vesti iz zoološkega vrta - dokumentarec
18.10	Nabožna oddaja
18.20 Programi prihodnjega tedna
18.40 Dokumentarec
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Fantastico - vodi Pippo Bando
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere
Drugi kanal
9.00 Televideo - poskusni program
10.001	Evropski dnevi
10.45 življenje v železni dobi - dokumentarec
11.10	R sorriso disila Gioconda -gledališka predstava
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Itabja
14.00	Šola in vzgoja: Odprta šola
14.40	Tandem - aktualnosti in nagradna tekmovanja
16.00	La signora e il fantasma - TV film
16.30	Kruh in marmelada - mladinska oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Registriran polčas košarkarske tekme A-l lige
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	Police Python 357 - film
22.30	Dnevnik 2 - Nocoj
22.40	Io e te, amore mio, ci ameremo eternamente - komedija v dveh dejanjih D. Verdeja
Tretji kanal
15.55 šola in vzgoja: Gandhi
16.25	Šola in vzgoja: Prvo leto življenja
15.55 L’impareggiabile Godfrey - film
18.25	L’altro suono - 7. del
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - Antologija
20.30	Od kronike do literature: pet filmskih zgodb Passaggi
21.25	Dnevnik 3
22.00	Beneški oder: kronika gledališkega bienala 1985
23.00	Jazz koncert
jugoslovanska televizija
Ljubljana	19.30
8.00	Poročila	19-50
8.05 Prgišče priljubljenih	pravljic:	20.00
Zlata ribica	20.50
8.25 Nepomembno in pomembno	-	21.20
TV nanizanka
8.40 Mati	23.00
9.00	Miti in legende: Biblijski miti:
Legenda o Mojzesu	14.15
9.30 Pesmi in zgodbe za vas: Gozd	14.20
Striborov	14.45
9.50 Po Dolini Soče	15.00
10.20 Naočnik in očalnik - 1. del	16.55
10.50 Računalništvo H. -	izobraže-	17.00
valna oddaja
11.15 Desetletje uničevanja: V pe-	18.30
pelu gozda	18.55
- dokumentarna serija	19.00
12.10 Poročila	19.30
15.40 Capljač - mladinski	film	19.50
16.55 Poročila
17.00 PJ v košarki:	20.30
Rabotnički - Partizan	22.10
18.35 Zgodbe iz življenja rastlin: Ljubezen svetov - dokumentarna	22.20
oddaja	22.45
19.24 TV in radio nocoj	23.10
19.26 Zrno do zrna
TV dnevnik Vreme
Slavko Pregl Zrcalo tedna
Zdravnica Francoise Gailland film
Poročila
Koper
TV novice
Dr. Caraibes - TV film Zanimivosti sveta Resnica o Indijancih - film Risanke
Košarka: Jugoslovansko prvenstvo
Velike nesreče TV novice
Capitan Luckner - TV film TVD Stičišče
Po sledovih naših prednikov -arheološka rubrika Sogno di un valzer - opereta TVD - Vse danes Napoved vremena Tihi Don - TV film Glasbena oddaja Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
zasebne postaje
Silvester Stallone v filmu F.I.S.T.
CANALE 5
9.10	Fio - TV film
9.40	R comandante Johnny - film
11.40	Kmetijska oddaja
12.40	R pranzo è servito - nagradno tekmovanje
13.30	Anteprima - programi prihodnjega tedna
14.10	Totò e Peppino divisi a Berlino - film
16.15	Freebie e Bean - TV film
17.15	Big Bang - znanstvena oddaja
18.00	Record - športna oddaja
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.30	Grand Hotel - variete
23.00	šport: boks
24.00	Chicago story - TV film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	Credimi - film
12.15	I Ropers - TV film
12.45	L’isola delle mille avventure -risanka
Hallo Špank - risanka Lupin HI - risanka
14.15	Destini - TV novela
15.00	Piume e paillettes - TV novela '151.40 Programi prihodnljega tedna
16.00	Quattro donné aspettano - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV nadaljevanka
20.30	II giustiziere della notte - film
22.20	Program! prihodnjega tedna
22.40	Cittadino dello spazio - film
ITALIA 1
8.45	Gli eroi di Hogan - TV film
9.10	Quella casa nella prateria -TV film
10.00	Fantasilandia - TV film
10.50	Operazione ladro - TV film
11.45	Quincy - TV film
12.40	La donna bionica - TV film
13.30	Help - nagradno tekmovanje
14.15	Športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
R tulipano nero - risanka Le avventure della dolce Katy - risanka
L’incantevole Creamy - risanka
18.00	Glasbena oddaja
19.00	Gioco delle coppie - nagradno tekmovanje
19.30	Happy Days - TV film
20.00	Kiss me Licia - risanka
20.30	Supercar - TV film
21.30	Streethawk, il falco della strada - TV film
22.30	Automan - TV film
23.30	Grand Prix - športna rubrika
TELEPADOVA
11.00	I nuovi Roogkies - TV film
12.00	II ritorno del Santo - TV film
13.00	L’incredibile Hulk - TV film
14.00	Eurocalcio - športna rubrika
15.00	Ameriški football
16.00	Catch - šport
17.00	Spazio 1999 - TV film
18.00	Transformer - risanka
18.30	R ritorno dell’uomo tigre -risanka
19.00	Peline story - risanka
20.00	Glj orsetti del cuore - risanka
20.30	Corri uomo corri - film
22.30	Arabesque - TV film
22.30	Rombo TV
TRIVENETA
6.00	Una ragazza ingenua - film
7.30	L’unico superstite ti ha riconosciuto - film
9.00	Risanke
9.30	Dokumentarec
10.00	TV film
10.30	Lo sceriffo alla riscossa - film
12.00	Dokumentarec
12.30	Primo mercato
14.30	Joe il vendicatore - film
16.00	Filmski program
17.00	Dražba
20.30	Motor news
21.00	Film
TELEFRIULI
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	šport: nogometna tekma Udinese - Juventus
17.00	Love American Style - TV film
17.30	Povera Clara - TV film
18.30	Športna rubrika
19.00	TV dnevnik
19.30	Andrea Celeste - TV film
20.30	L’ispettore Bluey - TV film
22.30	TV dnevnik
22.45	Nice priče
radio
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica za dobro jutro - Zborovska glasba; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka - Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Milana: Giuseppe Verdi: Rekviem za soliste, zbor in orkester. Sopranistka Rita Lantieri, mezzosopranistka Felicity Palmer, tenorist Giuseppe Giacomini, basist Kurt Rydl; simfonični orkester in zbor milanske Radiotelevizije, vodi Lovro von Malačič; 11.40 Pisani Usti - Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Anketa o mladinski brezposelnosti, nato: Glasbene skice; 15.00 O-troški kotiček: »Skrito - odkrito«. Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Diskografija Slovencev v Italiji, Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: 4. mednarodni violinski natečaj »Premio Rodolfo Lipizer« v Gorici; 18.00 Dramska ve-trovnica: »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev za včerajšnjo in današnjo rabo v izboru in pripovedi Vladimira Jurca ter v režiji Sergeja Verča. France Prešeren: »Krst pri Savici«. Produkcija: Radio Trst A.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo'; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik. Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.03 Ultra light; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pesem tedna;
10.35	Vstop prost; 11.30 Na prvi strani, pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Športna rubrika; 15.45 Glasbeni vikend; 16.15 Pier Buongiorni; 16.32 Filmska glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasbena oddaja; 17.32 V dvoje za lepše; 18.00 Bib so slavni; 18.32 Vse iz New Yorka; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Vikend; 10.15 Black-out; 11.00 Odprti prostor - sobota; 11.10 Glasbena srečanja z Mino; 11.43 Čudežna svetilka;
12.26	Zgodovinske osebnosti: Eleonora Duse; 13.25 Master: glasba dan za dnem; 14.19 Slavček iz Lecceja: Tito Schipa; 15.03 Variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Napotki za avtomobiliste;
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Glasba in športne vesti; 19.20 Pogovor s poslušalci; 19.55 Black-out - ponovitev;
20.35	Tudi mi smo tu; 21.03 »Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Nocoj: variete; 22 27 Nočni variete; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Trideseta leta;
8.00	Igrajte z nami; 8.05 Šola in vzgoja; 8.10 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.05 Programi pristopanja; 9.32 Radijska priredba; 11.00 Glasba; 12.45 Plošče; 15.00 Zgodovina jazz glasbe; 15.30 Evropski parlament;
15.50	Glasba; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.23 Becket o l’onore di Dio - Radijska đvo-dejanka; 19.50 Glasba; 21.00 Salzburški festival ’85; 22.50 Glasba; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11 00
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika - Promet, obvestila;
6.45	Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja repubhk in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Slovencem po svetu. Domovina je ena, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno -Srečko Kosovel: Pesmi o jeseni; 23.05 Od tod do polnoči.
Rasprava v pokrajinskem odboru stranke
Posoški komunisti za hitro razpravo zakona o globalni zaščiti za Slovence
Komunisti Posočja si bodo tudi v prihodnje vsestransko prizadevali, da bi prišlo, čimprej do uvedbe posebnih zakonskih norm o zaščiti in enakopravnosti Slovencev na jezikovnem, šolskem, kulturnem in gospodarskem področju, t.j., da se čimprej izglasuje globalni zaščitni zakon.
O tem je tekla beseda na skupni seji pokrajinskega odbora KPI in nadzorne komisije, na kateri je pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak, članica slovenske komisije KPI, podala podrobno poročilo o tem vprašanju.
Problem zaščite za Slovence je problem, ki zanima celotno deželno skupnost. Komunisti so se za to povsod zavzemali, tako v parlamentu kot v deželni realnosti. Treba je le dati konkretne oblike tako kot je določeno v ustavi italijanske republike. KPI je predstavila svoj zakonski osnutek, zaradi tega, tako povzemamo iz tiskovnega poročila o prej omenjeni seji, je že nujno izglasovati vrsto predpisov, s katerimi naj se slovenski manjšini zagotovi svoboden in nemoten razvoj v vseh treh pokrajinah kjer žive Slovenci. Treba je namreč izvesti ustavo. To je demokratično dejanje.
Ko bo izglasovan zaščitni globalni
zakon bodo tudi odstranjeni razlogi na nezaupanje in nestrpnost, ki so marsikdaj skazili tukajšnje vzdušje in povzročili nemalo nezaupanja in ne-poznanja. Komunisti si bodo vnaprej prizadevali, da se globalni zaščitni zakon čimprej odobri. K sodelovanju bodo povabili vse demokratične sile. To je namreč pomembno vprašanje za bodočnost naših krajev.
Drugi poseg na kanalu De Dottori
Po prvem posegu za očiščenje dna in ureditev bregov na kanalu De Dottori med Zagrajem in Redipuglio, se bodo v kratkem začela dela za ureditev omenjenega kanala med Redipuglio in Ronkami. že kakšen teden je namreč kanal brez vode, saj morajo opraviti natančen pregled in različne meritve. Denar je zagotovila deželna uprava, za izvedbo del pa je odgovoren Konzorcij za melioracije na tržaškem območju. Celoten poseg bo veljal okrog 3 milijarde Ur.
Naj ob tem omenimo, da bodo v prihodnjih letih urediU še bregove kanala med Ronkami in Tržičem ter
nato še v zadnjem delu, do izteka v morje. Poleg očiščenja dna in u-reditve bregov bodo kanal v dolžim nekaj sto metrov, približno od nove bolnišnice pa do izUva v morje, prekrili. Za to bo predvidoma poskrbela tržiška občina, ki že pripravlja zadevni načrt. S tem bodo predvidoma odpravljene tudi razne nevšečnosti, predvsem pa smrad, ki se zlasti v poletnih mesecih, širi iž struge, kamor se, kljub prepovedi, še zmeraj stekajo tudi odplake.
V Tržiču kraški botanični vrt
Občinski svet v Tržiču je na svoji zadnji seji odobril okvirni načrt za varstvo tržiškega Krasa, k; upošteva v prvi vrsti grič La Rocca nad mestom. Tu naj bi uredili botanični vrt, v katerem bi posadili vse rastline, ki uspevajo na kraškem področju. Vrt, ki bi služil pretežno v didaktične namene pa je le prva zamisel v okviru širšega posega za varstvo tržiškega Krasa. Za uresničitev načrta je deželna uprava že namenila 168 miUjonov lir, ostali del denarja, pa bo prišel iz občinske blagajne.
Le polovica staršev na volitvah zastopnikov v razredne svete
Zanimanje staršev za sodelovanje v razrednih in sploh šolskih svetih upada, kar moremo sklepati iz rezultatov volitev v razredne svete, ki so v teh dneh biU tudi na slovenskih šolah raznih stopenj. Ni več tiste skoro plebiscitarne udeležbe na volitvah, kakšno smo beležiU v prejšnjih letih. Vprašati se bo treba zakaj tako.
Volitve so bile na vseh naših šolah. Danes objavljamo tu rezultate na nižji srednji šoli Ivan Trinko. V prihodnjih dneh bomo objavili še podatke in imena izvoljenih v drugih šolah. Imena in priimke smo napisah v taki obliki kot so napisani v dokumentih na šoli.
Na tej šoli so volili samo starši, ki jih je bilo 322, kar pomeni, da je volilo 44,3 odstotka volilnih upravičencev. Izvoljeni so bili:
I. A: Marco Brami, Amalia Cuk -Bednarich, Marija Čotar - Koršič, Andrea Kosič.
LB:	Giuseppina Jarc - Paoletti,
Nadja Ferfoglia _ Lestan, Klavdija
Ferfoglia - Sulič, Romana Paulin -Leban.
I. C: Edoardo Ferrari, Darinka Mi-klus _ Pertot, Luisa Marija Narduž-zi - Gergolet, Giacinto lussa.
I. D: Anna Pavio - Žnidarčič, Giusto Zavadlav, Silvana Hoban - Culot, Mihvoj Hoban.
I. E: Jolanda Corsi - Komic, Alma Kravos - Barut, Štefanija Černič - Ju-ren, Adriano Corsi.
I. F : Albino Covi, Anna Cernie -Šuligoj, Radovan Sfiligoj, Branislav Cemic.
I.	G :	Francesco Černič, Milovan
Lutman, Pavel Marussi, Stanislava Kravos - Hvala.
II.	A: Mario Klanjšček, Giuseppina Cemic _ Tomšič, Slavica Ferfolia -Batistič, Majda Emilija Klanjšček -Miklus.
IL B: Karol Viljem Frandolič, Aurora Buzzinelle - Mihalj, Cirila Marija Ferfoglia - Lestan, Vladislava Cuel - Medvešček.
II.	C: EmiUo Devetak, Ramira Bian-
cuzzi - Bric, Silvana Komjanc - Gorkič.
II. D:	Severino Klede, Giuseppe
Kuzmin, Sonja Monti - Gruden, Marija Koren - Simčič.
II.	E : Špes» Cussigh - Paulin, Damiano Paulin, Luigi Pipan, Alfonso Koršič.
III.	A: Božica Maraž - Gruden, Nives Tomasin - Rožič, Nadia Flore-nin, Majda Juretič.
III.	B: Aldo Baucon, Marijo Černič, Marija Koren - Simčič, Zlatka Tomšič - PeUcon.
III.	C : Giovanni Jazbar, Jerica Volčič - Mačus, Stanislao Paulin, Romana Paulin - Leban.
III.	D: Ernesto Quinzi, Klara Cau-dek - Fornazarič, Teresa Martinuč -Perisutti, Bogdana Sfiligoj _ Bevciar.
III.	E: Miroslav Cotič, Vladimiro Bastiani, Luigi BuzzinelU, Milovan Lutman.
III.	F : Luigi Pipan, Valentino Tomšič, Majda Makuc - Mozetič, Elvira Tomšič - Mucci.
Razprava o javnih delih v rajonski skupščini v Pevmi
V osnovnošolskih prostorih v Pevmi se je pod predsedstvom Silvana Bense sestala krajevna skupščina za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Sestanka se je udeležil tudi občinski odbornik za decentralizacijo inž. Nicolo Fomasir, kateremu je predsednik orisal nekatere težave, ki so že vrsto let v ospredju tamkajšnje vaške stvarnosti. V prvi vrsti gre za ureditev športnega središča, ki je v teh krajih krvavo potreben, saj je prav to edino področje goriške občine, ki ne razpolaga niti z minimalnimi športnimi strukturami. Kot so poudarih nekateri člani skupščine, se to vprašanje vleče že dobrih deset let in vse kaže, da bo treba še veliko časa, preden bodo krajani lahko računali na primeren ob jekt. V odgovor na to vprašanje je odbornik Fomasir povedal, da je prav te dni občina dobila pozitiven odgovor s strani deželne gozdne u-prave, da je pripravljena odstopiti zemljišče V Pevmi. To pa je le prvi korak na dolgi poti uresničitve športnega centra. Drugo vprašanje, ki je bilo predmet seje krajevne skupščine, je zadevalo razširitev pokopališča. Tudi s tem v zvezi je odbornik za decentrahzacijo povedal, da je treba najprej opraviti študijo in na podlagi te primemo ukrepati, čeprav je v isti sapi dejal, da bi morala skupščina opraviti prednostno lestvico za razna dela, saj je nemogoče mishti, da bodo vsa vprašanja odpravljena v enem samem mahu.
Kar zadeva sedež, obstaja možnost, da bi ga skupščina dobila v stari šoli v Štmavru, ali pa v neki
stavbi v Pevmi, ki je last škofije. Na seji so se tudi pogovorili o ureditvi cest v Štmavru, oziroma na Sabotinu ter o ureditvi kanalizacije.
Ob koncu pa bi radi poudarili še dejstvo, ki je v zadnjem času postalo skupno vsem krajevnim skupščinam, kjer so Slovenci v večini. Govorni jezik je postal. pretežno italijanski, čeprav bi se v marsikaterem primeru lahko spregovorilo v našem materinem jeziku. Kar pa nas je najbolj začudilo, na zadnji skupščini v Pevmi, je izbruh socialdemokrata Rigona, ki je večkrat zabrusil prisotnim, da smo v Italiji in da je zato treba govoriti italijansko. Kvečjemu, naj občina poskrbi za prevajalca, ki bo iz italijanščine prevajal v slovenščino, ne pa obratno. Na te besede, ki jih je Rigon po vsej verjetnosti pobral iz starega fašističnega muzeja, pa bi kazalo na skupščini primemo odgovoriti.
Vesti iz bolnišnice
Mesec dni se bo morala zdraviti zaradi številnih poškodb, ki jih je zabodila v prometni nesreči, 21-let-na Patrizia Sutto iz Gradišča.
Dekle je včeraj zjutraj izgubilo nadzorstvo nad avtomobilom ter trčilo v ograjni zid hiše v Ulici Roma.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84-268.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 11. uri Lidia Vahch Feresin iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče.
Istočasne
prireditve
Marsikateri goriški Slovenec, ljubitelj naše in drugih kultur, bi si želel na kar se da več prireditev: na gledališke predstave, na koncerte, predavanja, slikarske razstave itd. Marsikdaj pa mu to ne uspe, kar imamo dve prireditvi hkrati. Marsikdaj zaradi nepoznavanja datumov, drugič pa najbrž tudi zaradi česa drugega.
Tako je bilo tudi v ponedeljek. Že pred mesecem dni je bil napovedan začetek slovenske gledališke sezone z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami v goriškem Kulturnem domu v nedeljo, v ponedeljek in torek. Še zlasti v ponedeljek je bila dvorana Kulturnega doma polna do zadnjega kotička, saj se že več let največ abonentov odloča za ta večer. Za gledališko sezono skrbi Slovensko stal no gledališče, javna ustanova v kateri smo zastopani vsi Slovenci.
Istočasno pa je bila še ena prireditev, tokrat v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. Ta je pripravila v avditoriju razstavo del Toneta Kralja (o sobotni otvoritvi smo obširno pisali). Potem pa, v okviru te razstave, je prav v ponedeljek zvečer v Katoliškem domu priredila zanimivo predavanje Marka Vuka iz Mirna o slikarstvu na Primorskem. Zakaj istočasnost z osrednjo gledališko predstavo, se je vprašal marsikdo? Saj je Kraljeva razstava odprta do 7. novembra in bi Vukovo predavanje lahko priredili v ponedeljek 4. novembra ali kak drug dan. Marsikdo, ki je kupil gledališki abonma in je bil v Kulturnem domu bi si želel tudi na Vukovo predavanje. Pa se je moral temu odpovedati. Kaj ko bi v bodoče bolj pazili na take spodrsljaje?
Polno ljudi na svečanostih pred spomeniki padlim v NOB
Svečanost v Gabrjah
Na glavnem pokopališču v Gorici
Svečanost v Podgori
Izredno veliko ljudi se je zbralo včeraj v vseh krajih kjer so se pred spomeniki padlim borcem v NOB zbrali domačini, da bi na tak način počastiU padle partizane in druge žrtve naci-fašizma. Tudi na tak način so naši ljudje počastiU štiridesetletnico zmage nad fašizmom. Istočasno so tako tudi odgovorih tistim, ki prav v tem času skušajo pri nas omadeževati pridobitve narodnoosvobodilnega boja ter imajo v načrtu postavitev obeležij na čast tistim, ki so skupno z okupatorjem delali proti odporništvu in proti sporazumevanju med narodnostima v naših krajih.
V doberdobski občini so včeraj zastopniki občine, partizanov in društev položili vence pred spominska obeležja v Doberdobu, na Poljanah, na Pal-kišču in v Jamljah. V sovodenjski občini so vence položili zastopniki občine, partizanov, raznih organizacij ter tudi jugoslovanskega generalnega konzulata iz Trsta. Na svečanostih'je bil prisoten konzul Banko. V Gabrjah, na Vrhu, na Peči in v Sovodnjah je pel združeni moški zbor sestavljen iz pevcev vseh zborov, ki delujejo na sovo-denjskem občinskem območju.
Na glavnem goriškem pokopališču sta biU dve svečanosti. Na prvi, pred spomenikom tukajšnjim padlim partizanom, sta govorila Edmund Košuta in
Silvino Poletto. Na drugi, pred kostnico padlim jugoslovanskim borcem, pa Jože Pahor iz Nove Gorice in Silvino Poletto. Na obeh svečanostih je igrala godba na pihala iz Anhovega, recitiranih je bilo nekaj pesmi. Prisotni so bili zastopniki tukajšnjih manjšinskih in naprednih organizacij ter generalni konzul SFRJ Mirošič, ki so položiU tudi vence.
V Štandrežu je pred tamkajšnjim spomenikom govoril Dino Roner, peli so otroški, mladinski in mešani zbor društva Oton Župančič, mladi so tudi recitirah. V Podgori je po polaganju vencev pel domač zbor Andrej Paglavec in recitirah otroci tamkajšnje slovenske in italijanske šole. V Šte-verjanu in na Jazbinah, pred tamkajšnjima spomenikoma, so se zbrali mnogi domačini. Zastopniki občine, partizanskih združenj tudi z onkraj meje ter domačih društev so položili vence. Pela sta zbora Briški grič in F.B. Sedej, na Jazbinah je govoril domačin Mario Klanjšček.
Zastopniki manjšinskih organizacij ter generalnega konzulata SFRJ z Dragom Mirošičem na čelu so položili vence tudi pred kostnico v Gonarsu, kjer so posmrtni ostanki 433 slovenskih internirancev. Govoril je Branko Dolenc, predsednik ZSDL iz Nove Gorice.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je še nekaj mest za martinovanje 10 novembra. Prijave sprejemajo najkasneje do 4. novembra na sedežu društva, v trgovini Baucon, v Sovodnjah pa pri Branku Kuzminu. Vpisovanje na sedežu društva še samo v ponedeljek od 17. do 19. ure.
Kulturno društvo Oton Župančič priredi martinovanje v soboto, 9. novembra ob 20. uri v Domu Andreja Budala. Vpisovanja pri Marti in drugih odbornikih.
KD Briški grič priredi 9. novembra 1985 društveno martinovanje v gostilni Mrak na Jazbinah. Vpisujeta Rihard Mizerit in Robert Juretič.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vabi člane na martinovanje, ki bo 9. novembra ob 17. uri v prostorih v Ulici deha Croce. Ob tej priložnosti bo Miladin Čeme vrtel filme o križarjenju po Jadranu in o izletu k izviru Soče.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »II ritorno dal futuro«. Eden najbolj uspešnih fil' mov leta.
CORSO 18.00—22.00 »I pompieri«. Film predvajajo istočasno kakor v drugih italijanskih mestih.
VERDI 16.00—18.00—22.00 »Cercasi Susan disperatamente«. Film z rock pevko Madonno.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Scuola di polizia IL - prima missione«.
COMUNALE 18.00—22.00 »L’occhio del gatto«.
- Nova Corica
SOČA 18.00—20.30 »Oče na službenem potovanju«. 22.00 »Ljubezen v ogle' dalu«.
SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Umazani inšpektor Harry«.
Ko v Doberdobu niso še imeli vodovoda
V goriškem Kulturnem domu
V kamunski Šterni voda za domačije v dveh kalih pa so napajali živino
Poleti, ob suši, pa so morali k jezeru
. Pomanjkanje vode ob letošnji suši Je v doberdobski občini in na Vrhu Povzročilo precej preglavic ne samo Prebivalstvu ampak predvsem občinskim upraviteljem. V naglici je bilo treba organizirati dobavo vode v vas m oddaljene zaselke. Na pomoč s° Priskočile sosednje občine, vojaki *n domači kmetje, šele ob takih neprilikah se zavedamo kako nam Je voda. prepotrebna; le redkokdaj Pa pomislimo, kako so vse te težave Preživljali naši dedje, ko sploh ni P. 0 vodovoda in je skoro vsaka dru ^na imela še po več glav živine v uevu. Pogledali smo v zapis spomi-nov pokojne Jožefe Jarc, po domače kjubseve, kako so si znali pomagati v časih pred zgraditvijo vodovoda v Doberdobu.
»Na sredi vasi« piše Pjepa Ljub-Seva »je bil vodnjak, ki smo mu Pravili ’kamunska Šterna’. Sedaj ta vodnjak uničili in tam narečni parkirni prostor za avtomobile, r« sem bila še mlada ni bilo avtomobilov in nam je voda bila življenj-keSa pomena. Ob deževnem vremenu je bilo v tem vodnjaku dovolj ^ode za kuhanje, pranje in umivanje. živino pa smo napajali v dveh kalih in sicer zgornji del vasi v *zni, spodnji pa v Rondolini, pod °Pačo. čim je nastopila suša smo m°rali napajati živino v jezeru. Turn v občinskem vodnjaku je kmalu ^manjkalo vode, zato smo si jo sami vozili iz jezera v lesenih sodih.
°teU smo pasli živino ob jezeru možje pa so pripeljali vozove na ro-® k jezeru. Ko so napolnili sode °oe, so nas poklicali naj priže-ftemo živino k vozu, da so tako od-Peljali vodo domov. Zgodilo se je ne-oc, da sva se jaz in brat zamak-mla pri igri in zato nama je živina a'sm iz Črne griže pri jezeru v Pre-norije. Ko nas je poklical oče, da pdpelje voz domov, nismo našli več krav, zato smo šli vsi domov brez jmav, brez vode in jaz in brat še rez večerje spat. šele naslednjega Jutra je moj oče našel živino v Premiali in pripeljal voz domov, šele sedaj se zavedam, kako je bila do-ra. tista voda in kako je dišala po J'ezem ko smo jo pripeljali domov.
sako soboto je bilo na GruJji ob Jezeru zelo živo, saj so se tam zbra-m perice z »žehtc« iz cele vasi. Ob °di so bile postavljene škrle na aterih so prale raznovrstno perilo n jo pred odhodom domov posušile a trnovih grmih. Vse perilo so
nosile na ramenih in večkrat so hkrati nesle še na glavi polno vedro vode. Za veliko noč smo vse lonce in pokravače poribali z obcestnim peskom in nato jih oprali v tekoči vodi. Vse je dišalo po sveži čistini, mnogo prijetneje kot danes z najboljšimi pralnimi praški.«
JANKO GERGOLET
Nizka vodostaja Soče in Vipave
Zaradi dolgotrajne suše je gladina vseh rek in drugih vodotokov na Goriškem izredno nizka. Pretok Soče na primer znaša le okoli 13 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko je normalen pretok 95 kubičnih metrov. Navedbe veljajo za strugo pri Solkanu. Rečni nadzornik za kvaliteto vode pri Vodnogospodarski organizaciji
v Novi Gorici prof. Otokar Lužnik poudarja, da so tako nizko gladino zabeležili le nekajkrat v zadnjih sto letih. Podobno velja za reko Vipavo. Njen pretok znaša na območju Mirna blizu meje z Italijo okoli 300 litrov na sekundo, pri Renčah, kjer je gladina drugačna pa 800 litrov na sekundo.
Nizki vodostaji povzročajo slabšanje preskrbe s pitno in industrijsko vodo, ogrožena pa sta tudi ribji živelj in rastlinski svet. V nizkih ven dah namreč narašča koncentracija odplak in zmanjšuje se ne.sičenost s kisikom, ki je pogoj za vsako življenje v strugah. Pri tem je treba opozoriti, da so ribiči na Goriškem v teh kritičnih sušnih mesecih prenesli velike količine rib iz nizkih voda v globje struge in jih s tem rešili pogina. Položaj se je seveda izboljšal v zadnjih dveh dneh, ko je pri nas bilo že obilo dežja. (m. d.)
Statistika je včasih zanimiva
Kar precej velika nihanja v padavinah od 1938 do 1972
Iz dolgoletnega opazovanja vremena in zapisovanja količine padavin izhaja, da je na Goriškem najbolj moker november, najmanj padavin pa je januarja, februarja in marca. V poletnih mesecih znaša količina padavin nekaj nad 2/3 novembrskega poprečja. Seveda so ti podatki računani v poprečju, kajti dejansko stanje je iz leta v leto drugačno. To dokazuje tudi letošnje izredno suho poletje, saj je od konca junija do konca oktobra padlo le nekaj deset milimetrov dežja, namesto 450 do 500 milimetrov. Pomeni, da bo tudi letošnji november tako drastično izstopal iz poprečja?
Te dni smo dobili v roke statistične podatke o padavinah, namerjenih v Gorici v razdobju 1938 - 1972. žal niso popolni, ker manjkajo podatki petih let (od 1944 do 1948), vendar je tridesetletna doba dovolj dolga, da lahko govorimo o precej stvarnih poprečjih. Na osnovi zgoraj navedenih podatkov hidrografskega urada izhaja da je bilo na Goriškem v juliju poprečno 113,3 milimetra dežja, v avgustu 113,1 milimetra, v septembru
127,3 milimetra, v oktobru 126,2 milimetra in v novembru 151,8 milimetra. To so seveda poprečja, medtem ko so nihanja iz leta v leto zelo velika; julij je lahko zelo sušen, lahko pa povzroči tudi poplave. Tako so julija leta 1956 namerili kar 273 milimetrov dežja, leta 1969 pa samo 16,4 milimetra dežja. Avgustovski rekord je bil leta 1964, ko je padlo 246 milimetrov dežja, najmanj padavin pa so namerili leta 1962 (11,5 milimetra). Septembrski rekord je bil zabeležen leta 1965 s 429,6 milimetra in leta 1941 s 16,4 milimetra. Največ padavin v oktobru so namerili leta 1964 (358,4 milimetra), najmanj pa leta 1969 (19,8 milimetra).
Zapisali smo že, da je november najbolj moker mesec, vendar pa to ne drži zmeraj. Tako so recimo leta 1953 v novembru namerili komaj 20,6 milimetra dežja, maksimum pa je bil zabeležen leta 1949 (303,8 milimetra). Po podatkih za obdobje 1938-1972 izhaja, da znaša letno poprečje padavin na Goriškem okrog 1300 milimetrov.
VLADO KLEMŠE
Nad vsa pričakovanja koncert beograjskih pevcev
Lstos spomladi smo se v Gorici, v nizu prireditev koncertne sezone poslovili od beograjskih pevk, v jeseni pa so spet glasbeno atmosfero uvedli beograjski pevci. Naključje ali ne — vsekakor lepo sovpadanje s poslušanjem prav tako zanimivih dveh zborovskih ansamblov jugoslovanske prestolnice. In to tudi če v organizacijskem smislu letos ni tradicionalne oblike koncertne sezone in dveh o-srednjih prosvetnih central poleg Glasbene matice, ki je ta petkov večer priredila.
Zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda je nastopil v Kulturnem domu v Gorici v petek, 25. oktobra, potem ko je že prejšnji dan koncertiral v Trstu. Sploh ima beograjski ansambel veliko načrtov in obvez, saj stalno nastopa na kaki turneji, in prav kmalu (v začetku novembra) bo v Beogradu skupno s tamkajšnjo Filharmonijo sodeloval pri Beethovnovi Deveti simfoniji. Zbor je bil ustanovljen leta 1944. Imel je veliko koncertnih nastopov doma in po svetu, posnel je več plošč, dosegel je razne nagrade na mednarodnih tekmovanjih in festivalih (Arezzo, Lfangollen, Europa cantai itd.). Na goriškem večeru je beograjski zbor
(sestavljen iz mladih pevk in pevcev, po večini študentov) predstavil vrsto del iz klasične pravoslavne in moderne zborovske zlasti jugoslovanske literature.
V prvem delu sporeda je zbor Ivo Lola Ribar, ki ga vodi dirigent Milovan Pančič, izvedel v glavnem dela iz liturgičnega koncertnega repertoarja. Imena skladateljev, Hristič, Marinkovič, Mokranjac in Bortnjan-ski, so dovolj zgovorna priča za primerno sliko in podobo tega koncertnega sporeda. Gre pravzaprav za nekako pravoslavno polifonijo v staroslovanskem obrednem jeziku, ki po svoji duhovni globini, sitnosti zasnove in tudi tehnični obdelavi, omenjenih mojstrov prav nič ne zaostaja za podobno latinsko zvrstjo. Zbor je začel s strogo resnobnim odlomkom iz Hri-stičevega Opela (rekvijema), nato med drugim z Marinkovičevim Oče-našem do znanega in smiselno, vsebinsko in muzikalno bogatega Mokranj-čevega Njest svjat. Naj dodamo, da so te izvedbe za mešani zbor pravzaprav originalne, medtem ko npr. naši zbori navadno pojejo te skladbe v moški priredbi. Zadnji skladbi prvega dela, Koncert št. 34 Bertnjan-skega (silno dognana, včasih na klasicistične modele spominjajoča, vendar originalna skladba) ter Mokranj-čev Tebe Boga hvaliti sta dali temu prav gotovo zaključenemu delu pečat mogočne uverture, čeprav ni samo to.
Drugi del koncerta je beograjski
zbor začel s slovensko Bleda luna (morda bi kaka bolj znana naša pesem še bolje odjeknila). Program je nato obsegel vrsto skladb jugoslovanskih avtorjev, poleg Mokranjca še Berdoviča, Kuzmanoviča in Šuplev-skega. Zaključila pa je znana pesem Ubalda Vrabca Bilečanka. Od Mo-kranjčevih Primorskih napjevov, z mehko in nežno vsebino, mimo ritmično razgibanega Berdovičevega Lindja do prelepe Mokranjčeve desete Rukoveti, venčkom smotrno spletenih narodnih melodij, pa do Kuzmanovičeve skoraj gromovite Trojanac vse do spet ritmično poudarjene Rundum-dum Šuplevskega, vse to je bil niz srbske oz. jugoslovanske folklore v umetni obdelavi.
Beograjski pevski zbor Ivo Lola Ribar je s svojim petkovim nastopom v Gorici nedvomno pokazal kulturno in fino poustvarjalno izraznost. Tako v tehničnem kot v interpretacijskem smislu je zbor razodel veliko smisla za resen in študijski dostop do zborovske literature. Prikaz zlasti prvega dela sporeda s pravoslovno liturgičnimi skladbami v raznih priredbah oz, originalnih zasnovah pa je res tisti pravi prikaz, lahko bi rekli vzhodne polifonije, kar je nedvomno zelo primerno in koristno za spoznavanje te glasbe. Dirigent Pančič je vodil pevsko telo z veliko sproščenostjo, spontanostjo in gotovostjo; zbor mu je nedvomno dobro odgovarjal.
Za zaključek so beograjski pevci morali dodati kar tri skladbe. Zbrano občinstvo je nastopajoče nagradilo z navdušenim aplavzom.
a. b.
Tudi v Vipavi ulični sistem
Tudi v Vipavi, ki je eno izmed zelo starih naselij z mnogimi zgodovinskimi dogodki in izročili, so uvedli ulični sistem. Po veljavni zakonodaji v Sloveniji so lahko naselja razdeljena v ulice, če imajo vsaj 100 stanovanjskih zgradb v strnjeni pozidavi in se lahko tam oblikujejo vsaj tri ulice. Po novi razdelitvi so v Vipavi štiri ceste, namreč cesta 18. aprila (tega dne leta 1942 je bila na Nanosu prva velika bitka med partizani in italijansko okupatorsko vojsko), zatem Goriška cesta, Vinarska cesta in Gradiška cesta. V naselju pa bodo imeli odslej tudi 19 ulic. Nosijo imena zaslužnih osebnostj oziroma nazive raznih naravnih ali zgodovinskih znamenitosti. Vipava ima sedaj okoli 1.800 prebivalcev. (m. d.)
Kje vsepovsod Goričani iščejo sreče
Kompjuter izpodbija iznajdljivost igralcev totocalcia
n.rkf110 Je’ Je v Kaliji nogomet j« J bolj priljubljena športna panoga. c °volj je, da preštejemo vse gledal-ki vsako nedeljo prisostvujejo znim tekmam profesionalnih in a-sterskih lig. Tem pa se pridruži tures velika druščina, ki temu špor-oh - s pomočjo sredstev javnega s Yesòanja. Zato nič čudnega, da je tem v zvezi veliko zanimanje za Tue’ kar spada v nogometno sfero.
mislimo v prvi vrsti na nogomet-, stavo, totocalcio, ki je daleč naj-Pov pr^Jui)*jena tgra v Italiji. Naj m„fetn°’ da se vsak teden za nogo-[j- mo stavo potroši približno 45 mi-žit* l’r’ °d katerih dve tretjini slu-žev 0.kmpijskemu komiteju za vzdr-ki a?,ie.’ oziroma za kritje stroškov, Cj. J1*1 ima za razne športne federa-koni ®staIa tretjina pa gre dobitni-hiih *>rve ’n druge kategorije. V zad-Caj . lotih se je zanimanje za toto-do 'i*0 precej povečalo, tako da smo kžir Skega kta iz tedna v teden be-% u n°Ve rekorde v igranih vsotah.
A™1011 lanskega prvenstva in ob Za t U lotošnjega pa je zanimanje . . igro delno padlo in izvedenci aa JO jejo, da bo krivulja zdrknila še j,, j ok Zakaj tako? Vse kaže, da p;. ,emu kriv kompjuter, oziroma kom Vse erski način igranja, ki upošteva - možnosti in presega sposobnosti kfgf/^oznoga igralca, ki je do pred lisy“Pm samostojno sestavljal stolpce
Preč •tniki iotnšnJih stav so ostali stjp;eJ razočarani, saj so za trinaj (>., dobili le nekaj milijonov lir vSoun zadnjega tedna, ko so bile ku lzdatnejše), kar zares ne učin-dep Pozitivno, saj je znano, da te-ttav150 Izdatnem dobitku se število vedr>(l>V P°veča. Kot dokaz naj name vsote, ki so jih dobitniki bili
deležni v zadnjih tednih: trinajstice so veljale 5.912.000 lir (212.000 lir dvanajstice), 5.050.000 lir (190.000) in
5.100.000	lir (235.000).
Kako pa je stanje na Goriškem. Za informacijo smo se obrnili do družine Furlan, ki upravlja bar Pace na Travniku in ki je lani prva v mestu namestila kompjuter za nogometno stavo. Takoj po uvedbi kompjuterja, so nam povedali, se je število igralcev povečalo, saj je kompjuterski sistem veliko prispeval, da so postali lističi bolj »konkurenčni« in tudi zmag, čeprav nižjih vsot, je bilo več. To je seveda pritegnilo pozornost tudi tradicionalnih igralcev, ki so običajno sestavljali listič s štirimi ali osmini stolpci.
Kompjuter pa je v veliko pomoč tistim, ki igrajo sistemski način, saj jim nudi vse informacije, kako na najboljši način potrositi določeno vso-
to. To velja predvsem za sistem, ki predvideva nekaj pogojev, da se zmaga uresniči. Zanj pa je treba potrositi veliko manj denarja, kot sicer.
V	Furlanovem baru, ki je eden najbolj obiskanih s strani igralcev totocalcia, so zabeležili veliko zmag, nikoli pa takih, ki bi presegle stotino milijonov.
V	goriški občini deluje petnajst stavnic za nogometno napoved, samo dve pa imata kompjuter. To sta bar Pace in bar Venezia. Tu pa je mogoče staviti tudi na konje, totip in na loterijo, enalotto. Kar zadeva teh dveh stav, je zanimanje veliko manjše,^ čeprav so v zadnjih časih dobitki večji od nogometne napovedi in je zmaga razdeljena v tri kategorije (zmagajo dvanajstice, enajstice in desetice).
Da bi nekoliko razživeli nogometno stavo so pri CONI v zadnjem ča-
su opravili spremembo v .vrstnem redu parov, tako da so zmešali srečanja prve, druge in tretje profesionalne lige. To pa v želji, da bi se postavili po robu kompjuter ju.
Po vsej verjetnosti, tako govorijo v vodstvu totocalcia, bodo z novo sezono vnesli določene spremembe, ki bodo prispevale, da bo stava težja. Govor je o 14., oziroma 15. tekmi, ki bi jo vključili v stolpec; govori se tudi, da bi morali igralci določiti točen izid vsakega srečanja (tako velja v Angliji). Skratka totocalcio, najbolj priljubljena igra med Italijani, je na pragu velikih sprememb.
Vedno v zvezi z nogometno stavo, velja omeniti, da tudi na Goriškem, čeprav v manjši meri kot v drugih krajih, obstajajo stave na črno, ki jih vodijo zasebniki. Igra se pretežno na izid enega samega srečanja, ki za vsak možen rezultat plača določene odstotke. Vzemimo, na primer, srečanje Juventus - Bari. Za zmago Turinčanov plačajo polovico igrane vsote, za remi dvakratno igrano vsoto, v primeru zmage Barija pa igralec dobi tudi desetkrat igrano vsoto. Sicer nelegalnih stav je še veliko, tako da je »čmi totocalcio« le konica ledene gore.
Kaj pa druge stave. Pred kratkim smo že poročali o igranju lota in to v zvezi s številko 34, ki je v državne blagajne prinesla veliko milijard.
Loto je tudi na Goriškem dobro zastopan, čeprav velja povedati, da se število igralcev niža, saj gre v prvi vrsti za starejše osebe, ki s to igro si včasih zaokrožijo socialne pokojnine. Tudi v zvezi s to igro napovedujejo določene inovacije. Predvsem elektronski sistem igranja, ki bo pospešil sestavo lističa in prispe-
val, da ne bo treba v vrsti čakati pred okencem.
Pred leti so na Korzu Italia odprli urad za stave konjskih dirk (A-genzia ippica). Gre v bistvu za podružnico stavnic ob konjskih stezah, kot je na Montebellu, kjer se lahko stavi ob vsaki konjski prireditvi. Goriški urad, ki je s pomočjo terminalov, povezan s temi igralnicami, daje informacije o raznih dirkah, tako da imaš občutek, da si neposredno prisoten ob stezi. Kot smo izvedeli, na Goriškem ni velikega zanimanja za tovrstno stavo, tako da so uradi odprti le nekaj ur dnevno, ljudi, ki stavijo, pa je bolj malo. Očitno je, da velika večina občanov ne ve, da imamo v Gorici tako stavnico; obenem velja povedati, da za tovrstno igro je treba biti že dobri poznavalci konjskih dirk in slediti dan za dnem vsem podrobnostim tega začaranega sveta.
Kot zanimivost lahko povemo še, da tudi v sosednji Novi Gorici je veliko ljubiteljev stav. V edini stavnici v gospodarskem središču mesta je možna igra lota in nogometne napovedi. V tem času, ko je manjava dinarja ugodna, se tudi več italijanskih državljanov odloči za srečo v sosednem mestu. To tudi zaradi dejstva, ker so na lističu vedno vključeni tudi pari italijanske prve lige. Če le nekaj Italijanov išče srečo v novogoriški stavnici, potem pa je treba reči, da je veliko več jugoslovanskih državljanov, ki se zanimajo za italijansko nogometno napoved. Po vesteh, ki smo jih zbrali, so nekateri tako zagrizeni stavci, da tedensko potrosijo več desettisočakov in to kljub trenutni menjavi.
RUDI PAVŠIČ
Na sinočnji 1. izvedbi odbojkarske trofeje Armes v Trstu
MEBLO DRUGI ZA PREMOČNIMI PORDENONČANKAMI
NA POSKUSNIH VOŽNJAH ZA VELIKO NAGRADO AVSTRALIJE
Rosberg najhitrejši
SYDNEY — Na včerajšnjih avtomobilskih poskusnih vožnjah za Veliko nagrado Avstralije, ki bo jutri v Sydnejoi, je finski pilot williamsa Keke Rosberg bil le za tisočinko sekunde hitrejši od Brazilca Senne, ki bo vsekakor skušal v današnjih poskusnih vožnjah nadoknaditi zamujeno. Senna je v letošnji sezoni namreč že sedemkrat startal v prvi vrsti, tako da se je na to pozicijo že navadil. S tretjim najboljšim časom se je izkazal tudi Mansell, medtem ko sta delno razočarala Prost s sedmim ter Albereto z dvanajstim časom.
LESTVICA POSKUSNE VOŽNJE ZA VN AVSTRALIJE: 1. Rosberg (Fin., Williams) 1’22”402; 2. Senna (Bra., lotus) 1’22”403 ; 3. Mansell (VB, Williams) 1’22”564 ;	4. Piquet (Bra.,
brabham) 1.23”018; 5. Cheever (ZDA, alfa romeo) r23”597 ; 6. Patrese (It., alfa romeo) 1’23”758; 7. Prost (Fra., mclaren) 1’23”943; 8. Boutsen (Bel., arrows) r23”960 ; 9. Warwick (VB, renault) 1’24”372; 10. Surer (Švi., brabham) 1'24”372.
Arese je majhno mestece, ki je bilo nekoč v neposredni bližini Milana, sedaj pa je praktično postalo predel lombardijske metropole in njen neločljiv sestavni del. Poleg tega je v svetu znano predvsem zaradi avtomobilske hiše Alfa Romeo, ki ima svoje tovarniške obrate ravno v Arese ju.
Košarkarska ekipa iz Areseja ima precej enako zgodovino kot Jadrano-vo moštvo: leta 1978 je Arese tekmoval v promocijski ligi. V tem sedemletnem obdobju pa se je iz napredovanja v napredovanje prebil v drugo ligo. Primerjava z Jadranom je torej, vmestna ob upoštevanju bistvenih razlikovanj, seveda. Medtem ko je naša združena ekipa v vseh teh letih v glavnem ohranila nespremenjeno moštveno ogrodje, je jutrišnji Jadranov tekmec dosegel svoje uspehe na podlagi nakupov in odstopov in temu sistemu se v Areseju niso odrekli niti letos, saj so v ekipo
Napovedi so bile natančne. Pallavolo Pordenone, eden glavnih favoritov za napredovanje v A-2 ligo, je premočno osvojil 1. trofejo Armes, ženski odbojkarski turnir, ki ga je priredil sponsor tržaških drugoliga-šic DMA. Na drugo mesto se je u-vrstila združena ekipa Meblo, tretje pa so bile gostiteljice. Pordenon-čanke so v obeh tekmah slavile zmago z nespornim 3:0, Meblo pa se je moral pošteno potruditi, preden je strl odpor Armes DMA.
Ko ocenjujemo nastop Mebla moramo upoštevati, da se je pomeril z dvema po kvaliteti povsem različnima nasprotnikoma, s katerima je bilo potrebno ubrati razbčna načina igre. Proti DMA se je trener Drasič opredelil za nekoliko bolj enostavno igro z višjimi podajami, zlasti centroma, kar je povsem ustrezalo namenu glede na moč nasprotnika. V prvem setu so tako naše igralke
vnesli kar sedem novih igralcev, večina katerih ima za sabo večletno i-granje v B-ligi.
Prvi igralec in obenem najboljši strelec Areseja je 201 cm visoko krilo Antonio Della Monica. V njem sta zelo nevarna centra Rinaldo Innocenti (203 cm), ki prihaja iz vrst An-nabelle iz Pavie in ki je bil svoj čas član milanskega Simaca in državne
Postava Pali. Arese
Marco Cenisio	1960	b	180 cm
Enrico Lana	1958	b	190 cm
Stefano Della Flora	1959	k	196 cm
Antonio Della Monica 1963		k	201 cm
Rinaldo Innocenti	1962	c	203 cm
Riccardo Paravella	1966	b	193 cm
Andrea Raschi	1967	b	191 cm
Fabrizio Bergamaschi 1967		k	196 cm
Maurizio Maspero	1964	k	204 cm
Giorgio Ungaci	1960	c	202 cm
Luigi Fulcia	1969	b	190 cm
TRENER: Luigi Bergamaschi
Vesna Klemše je zadovoljila
pregazile Tržačanke, Markovičeva je bila mnogo bolj izkoriščena, skratka krilnim igralkam sta se v napadu učinkovito pridružila še centra. Od drugega seta pa preobrat. Naše
mladinske reprezentance, ter visoki bek (190 cm) Enrico Lana, ki je temelje košarkarske igre dojel v mladinskih moštvih milanskega prvoligaša in odtlej uspešno igral v mnogih ekipah drugoligaške panorame. K A-reseju so letos še prestopili »playmaker« Marco Cenisio, ki je prej i-gral za Bergamo, visoko krilo Maurizio Maspero, 204 cm, iz vrst Monze ter mladi perspektivni bek Pa-ravella, ki prihaja iz cantujskega Adexonsa. Poleg teh igralcev dopolnjujejo ekipo še krilo Della Flora in »play maker« Raschi. Ostali pa so domači člani oziroma mladinci.
Arese je doslej osvojil obe domači srečanji in se je trenutno povzpel na presenetljivo 6. mesto na razpredelnici. V minulem kolu je celo premagal Panapesco, kar nihče ni pričakoval. Za Jadran torej tudi tokrat ne bo lahko. Srečata se moštvi z enakim statusom, ampak s popolnoma drugačnimi uspehi, v doseda-
so začele slabo servirati, slabše so tudi sprejemale in še najbolj enostavne situacije niso našle primernega izhoda. Brez svojega napada ni Meblo več razbijal nasprotnikove obrambe, DMA se je učinkovito branila, zmagala drugi set, v tretjem pa vodila že s 13:6 in 14:9. V razburljivi končnici, potem ko je odlična Markovičeva prešla na servis, je Meblo v prvi liniji iz zagate spravila Žerjalova z nekaterimi nezadržnimi udarci.
Proti Pordenonu je Meblo začel e-nako kot proti DMA, le da je bil nasprotnik povsem drugačnega kova. Pordenone je namreč najmanj za razred boljši in je, objektivno, v normalnih okoliščinah za naše igralke ta čas nepremagljiv. Odlikuje se zlasti z višjeligaškim blokom, proti kateremu bi moral Meblo igrati veliko hitreje, predvsem pa natančneje, kot sicer je. Da tega ni storil,
njem ligaškem poteku: Arese, ki bo igral na domačih tleh v odličnem razpoloženju, še posebno po uspehu s Panapesco, ter Jadran po štirih kolih še neuspešen in trenutno na predzadnjem mestu razpredelnice pred kipo Faciba.
Menimo, da razpolaga Žagarjevo moštvo s sredstvi, ki mu to premostitev omogočijo. Vsi bi radi videli, da do tega pride že jutri na težavnem gostovanju v Areseju, kjer se bodo »plavi« spoprijeli z nasprotnikom in z lastnimi slabostmi. Jadran je tako moštvo, ki v tej konkurenci lahko doseže dobro uvrstitev, vse je odvisno od razpoloženja in od prepričanja posameznikov v ekipi. Upati je, da bo jutrišnje gostovanje sovpadalo z začetkom pozitivnejšega obdobja našega moštva v drugi ligi. Srečanje med ekipo Pallacanestro Arese in Jadranom bo jutri v Areseju, v telovadnici v Ul. Resegoni s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
mu ne moremo zameriti, saj je na dlani, da enostavnejši sistem igre ta čas našim igralkam bolj ustreza, vsaj dokler ne bodo izboljšale sprejema servisa in bolj zanesljivo organizirale napad. Slabosti se kažejo tudi v bloku, pogrešali pa smo tudi temperamentnega kapetana, ki bi znal odločneje oporekati nekaterim spornim sklepom sodnikov.
Da ne bo ocena o Meblovem nastopu zvenela kot kritična, naj povemo, da je bil turnir na splošno kvali- • teten, oba nasprotnika pa vse prej kot krotka. Ne smemo pozabiti tudi, da je Meblo leos precej obnovil svoje vrste, na igrišče pa je trener Drasič tudi tokrat uvrstil kopico mlajših sil. Glede tekme s Pordenonom treba tudi priznati, da so bile Fur-lanke bolj spočite. Od posameznic bi poleg Markovičeve (odlična tudi v obrambi) pohvalili še Žerjalovo (manj negotova mora biti v sprejemu), Klemšetovo (na zadovoljivi ravni po dveh bledih nastopih) in Ukmarjevo.
IZIDI
Meblo - DMA Armes 2:1 (15:1, 10:15, 17:15); Pordenone - Meblo 3:0 (15:10,	15:9,	15:13); Pordenone -
DMA Armes 3:0 (15:3, 15:10, 15:7).
LESTVICA TROBOJA: 1. Pordenone, 2. Meblo, 3. OMA Armes.
MEBLO: Markovič, Neva in Mira Grgič, Žerjal, Klemše, Foraus, Ukmar, Kralj, Ušaj, Maver, Pertot in Garbini.
Danes še pokalni nastop
v Gradišču s Torriano
Meblo čaka res naporen konec tedna. Drevi ob 20.30 se bodo namreč igralke združene ekipe v Gradišču pomerile še s tamkajšnjo Torriano. Srečanje sodi v okvir zadnjega kola kvalifikacijskega dela italijanskega pokala. Kot znano, se je Meblo že pred tednom dni predčasno uvrstil v nadaljnji del (dvaintridesetino finala), tako da je današnje srečanje le formalnega značaja. Nasprotnik ni tak, da bi naše igralke kdove kako motiviral, poleg tega je pričakovati, da bodo varovanke trenerja Drasiča vsaj delno občutile sinočnji napor. Kakorkoli že, je na dlani, da si dru-goligaš ne sme privoščiti spodrsljajev na igrišču objektivno slabših nasprotnikov.
Jutri v 5. kolu drugoligaške ga italijanskega košarkarskega prvenstva
Jadranovci bi lahko v Areseju prijetno presenetili
kratke vesti - kratke vesti
domači šport
V BOROVEM ŠPORTNEM CENTRU
Danes ob 15.00 »Modri kij Bora«
Danes ob 15. uri bo — kot smo že-napovedali — v Borovem športnem centru v Trstu mednarodno tekmovanje v športni - ritmični gimnastiki za »Modri kij Bora«. Prireditev bo vsekakor za vse ljubitelje športa prava poslastica, saj bomo videli pri delu v kvadratu res odlične telovadke, med katerimi ne bo manjkalo tudi članic državnih reprezentantk in kandidatk za nastop na prihodnjih olimpijskih igrah v Seulu. ŠR gimnastika je naredila v zadnjih letih izreden napredek in je vsekakor tisti šport, ki se je s svojo izraznostjo in možnostjo podoživete umetniške kreativnosti najbolj približal umetnostnemu drsanju.
Zato ni čudno, če ta izrazito ženska disciplina privlači vedno več ljubiteljev estetskega gibanja na tribune. Skoraj ne moremo dvomiti v to, da bo tudi današnji nastop v BŠC zadovoljil vse, ki si ga bodo ogledali.
(—boj—)
Pred nami je morda prvo resno preverjanje rezultatov lanskih 01 v Los Angelesu: svetovno prvenstvo v telovadbi, ki se bo začelo to nedeljo v Montrealu in bo ponovno združilo vse najboljše na svetu.
Telovadba je bila v LA ena tistih panog, ki so najbolj trpele partizansko sojenje v korist domačinov. O pravih mahinacijah so govorile tudi številke, kjer je kopica desetic v korist predstavnikov ZDA duševno potrla ostale in jih postavila v položaj, kjer je bilo treba tvegati do skrajnosti in ob tem tudi grešiti.
Splošen razvoj v zadnjih nekaj letih je izluščil v ženski konkurenci premoč SZ nad Romunijo z NDR v spoštljivi razdalji, pri moških pa je LR Kitajska v bistvu dohitela Sovjete in jih na zadnjem SP tudi za malo prehitela, nakar med njima ni bilo več stikov za nadaljnjo preverjanje. Kot destabilizacijska sila so se
Karpov - Kasparov spet remi
MOSKVA — Tudi 21. partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in izzivalcem Kasparovom se je v nadaljevanju zaključila z remijem. Čeprav je imel mladi Garri za cdtsnek boljšo pozicijo, sta šahista že po treh potezah nadaljevanja podpisala delitev točk. Kasparov vodi s 11,5 proti 9,5 (4:2 v zmagah), do konca dvoboja pa manjkajo le tri partije.
Dvaindvajseta partija dvoboja bo na sporedu danes, razen če ne bo Karpov izkoristil svoj zadnji prosti dan. Bele figure bo imel prvak.
Kolesar Moreš ni uspel
MILAN — Amaterskemu kolesarj'u Ercolu Moresu spet ni uspel podvig osvojitve svetovnega rekorda v hitrosti na sto kilometrov. Tokrat je za to razdaljo potreboval 2.21T8”99 s povprečno hitrostjo 42,457 km na uro.
Svetovni rekorder je tako še vedno Danec Jorgen Lund s 2.18’43”,
v ta ravnotežja vrinile ZDA, ki so pri ženskah za malo zgrešile zlato v LA, pri moških pa premagale Kitajce, medtem ko so jim izvedenci po dejansko prikazani moči po 01 dodeljevali celo tretje mesto za Japonsko.
Brez popra udeležbe držav Vzhoda in brez sodnikov teh enot so bile v LA žirije pod pritiskam skrajno »patriotskega« vzdušja domačih gledalcev in sojenje, ki je domačinom vedno nekoliko naklonjeno, je postalo pravi škandal.
Primerov sicer v telovadbi ne manjka. Leta 1968 je bil svet pod vtisom dogodkom na ČSSR in na OI je Vera Časlavska (ČSSR) odpravila s konkurenco z daleč večjo razliko, kot bi jo morda tudi sicer. Leta 1976 je Nadia Comaneci kot za stavo prejemala desetice in spravila v obup sovjetski tabor. Trener SZ Larisa Lati-nina je pojav tedaj ožigosala kot »psihološki terorizem«. V Moskvi zmaga
kar je cele tri minute manj od časa ki ga je včeraj zabeležil italijanski kolesar.
Howard se vrača domov
TRST — Tržaški košarkarski prvoligaš Stefanel je razveljavil pogodbo z igralcem Otisom Howardom na prošnjo košarkarja samega. Howard, ki si je pred pričetkom prvenstva prebil ličnico, se namreč želi vrniti domov. Trener Stefanela Puglisi trenutno razpolaga z Američanoma Ter-ryjem in Sheltonom.
Nič nogometa
na angleški televiziji
LONDON — Angleška državna televizijska postaja BBC, pa tudi vse ostale privatne» postaje ne bodo v letošnji sezoni predvajale tekem angleškega nogometnega prvenstva. Angleška nogometna zveza in televizijske postaje so namreč včeraj razbile pogajanja zaradi različnih načelnih in finančnih stališč.
SZ pri moških itak ni bila v dvomu, ženska ekipa domačink pa je le za dobro točko prehitela Romunijo. V celoti razpolaga SZ z daleč najboljšo garnituro (v to so predvsem vštete neizmerne možnosti zamenjav) in dejansko praznino pred ostalimi vrstami se skuša večkrat nekoliko prikrojeno napolniti.
OI v Los Angelesu skoraj ne morejo biti izhodišče za morebitne analize in nedvomno večji ugled ima v tem smislu zadnje SP iz leta 1983, kjer so nastopili vsi in kjer je LR Kitajska pri moških prehitela SZ. Zlom noge je SZ odvzel prvaka Bilo-zerčeva, vrsta pa bo nedvomno vseeno zelo močna. Zanimivo bo predvsem preveriti moč ali celo napredek Kitajcev, ki so se za lanske OI posebno potrudili ter še največ ZDA, katerim je šlo lani dobesedno za življenje in smrt.
Tehnična analiza sestave vaj na SP
Danes
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.30	v Dolini: Breg Adriafherm -libertas; 20.00 na 1. maju: Bor Radenska - Lav. Porto.
NARAŠČAJNIKI
16.00	na 1. maju: Bor - St. Azzurra Fruttetna.
TROFEJA MESTA TRST — MLADINCI
17.00	na 1. maju: Bor - Stefanel TROFEJA MESTA TRST — KADETI
19.00	na 1. maju: Jadran - Scoglietto.
NOGOMET
»UNDER 18«
14.30	v Bazovici : Zarja - Montebello.
NAJMLAJŠI
15.30	v Ribiškem naselju: San Marco - Mladost.
CICIBANI
14.30	v Doberdobu: Mladost - San Paolo.
ODBOJKA
ŽENSKI ITALIJANSKI POKAL
20.30	v Gradišču: Torriana - Meblo. ŽENSKI DEŽELNI POKAL
18.00	v Marianu del Friuli, Ul. Ro-
v Budimpešti je pokazala, da so se Kitajci več opirali na dinamičnost, kot na moč. Pri njih so vaje za 30 odstotkov slonele na moči, za ostalih 70 pa na naletu. Za SZ je bilo razmerje 37,5:62,5, za Japonsko 29:71, za ZDA 32,5:67,5, za NDR pa 31,5:68,5. Je ključ uspeha Kitajcev prav v lažji garnituri?
Vedno težji elementi narekujejo tudi spremembe na orodjih. Postopoma naj bi se pri dekletih povečala razdalja med oporami na dvovišinski bradlji, za pet centimetrov pa naj bi se zvišala tudi konj za preskok in gred. Med sodnike počasi prodira tudi nov element za ocenjevanje: stopnja tveganja pri izvajanju posebno težkih elementov. Vse to vodi v vedno nove možnosti razvoja telovadbe in ob današnjih izvajanjih bi izgledali vrhunski telovadci izpred 10 -15 let pravi šolarji.
BRUNO KRIŽMAN
ma: nastopa tudi Dom Agorest; 17.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: nastopa tudi Sloga (C-2) ; 17.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: nastopata tudi Breg in Sloga (D).
»UNDER 18« — ŽENSKE
16.00 v Trstu, v telovadnici Zando-nai: OMA PGS - Breg
»UNDER 18« — MOŠKI
16.00	na 1. maju: Bor - Rozzo!
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
19.00	v Maratei:	Maratea - Kras
Globtrade.	•
ŽENSKA C LIGA
17.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom -Leifers Laiveso: 16.00 v Comedu: Kar-neid - Kras Globtrade.
GIMNASTIKA
»MODRI KIJ BORA«
15.00	v Trstu, 1. maj: nastopa tudi Bor.
Jutri
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v Areseju, Ul. Resegone 15: Aresino - Jadran.
PROMOCUSKO PRVENSTVO
11.00	telovadnica Morpurgo: Stella Azzurra Fruttetna - Kontovel Electronic Shop.
NARAŠČAJNIKI
11.00 v Nabrežini: Sokol - Santos.
TROFEJA MESTA TRST — DEČKI
11.00 v Skednju: Servolana - Bor.
TROFEJA MESTA TRST
PROPAGANDA
11.00 na Kontovelu: Kontovel - Bor.
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Ul. Flavia: Libertas - Vesna: 14.30 v Drevoredu Sanzio: Stock - Zarja-
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Vrdelski cesti: Union - Kras: 14.30 v Dolini: Breg - Campanelle; 14.30 v Trebčah: Primorec - San Nazario: 14.30 na Proseku: Primorje - Auri sina! 14.30 pri Campanellah: Chiarbola - Gaja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mladost; 14.30 v Šlovrencu: S. Lorenzo Ju ventina.
ZAČETNIKI
9.30	v štandrežu: Juventina - LucinicO-
ODBOJKA
»UNDER 18« — ŽENSKE
11.00	v Trstu v telovadnici Morpurgo: Le Volpi - Kontovel Electronic Shop.
»UNDER 18« — MOŠKI
11.30	v Trstu, na liceju Galilei: S1" ter - Sloga.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Tržiču: Italcantieri - Kras Globtrade.
Pred svetovnim gimnastičnim prvenstvom v Montrealu
Preverjanje po lanskih »olimpijskih mahinacijah«
Drevi v ženski namiznoteniški A ligi
KRAS GLOBTRADE RAČUNA NA USPEH
Po enotedenskem premoru zaradi državnega turnirja, ki je bil v netijo v Genovi in katerega se Krasoto dekleta niso udeležila, se bo spet nadaljevalo prvenstvo A lige. V 4. kolu se bodo Bemardićeva in soigralke podale na naporno gostovanje v ■. arateo, kakih 230 km južno od Neap-Do Rima bodo Damjana Sedmak, Dinja Ukmar in Jasna Bemardić, ki oodo danes branile Krasove barve. Potovale z letalom in nato pot nada-jevale z vlakom. Najnevarnejši nasprotnik krasovk bo tako verjetno u-'■rujenost.
Maratea je prijetno presenetila v • kolu, ko je kar v gosteh prema-pda Barcellono kar s 4:1. Ta je bil udi edini par točk, ki si jih je moš-Vo Pridobilo doslej. Domačo ekipo sestavljajo dve povprečni igralki in acer Condorellijeva (št. 1) in Di Tra-nijeva, tretja igralka pa krasovkam ni znana.
Maratea je novinec v ligi in kot jpnyi Sonja Milič, se je o novincu tež-° izreči. Vsekakor glede na igro iz Prejšnjih kol bi moral Kras osvojiti ovi točki, in tudi po tem kolu o-tati na vrhu lestvice.
Sedmakova se je s Condorellijevo že nekajkrat srečala in jo je vedno premagala. Bemardićeva bo z nasprotnicami opravila le lažji trening, posebno pozornost pa tudi tokrat posvečamo Ukmarjevi, čeprav se zavedamo, da ji bo težko doseči točko. Njej bo današnji nastop služil predvsem zato, da se razbremeni pritiska, ki ga je čutila v svojem krstnem nastopu pred domačo publiko, čim-prej se mora prilagoditi nivoju A lige, ki je povsem drugačen od tistega v promocijskem prvenstvu, v katerem je Tanja nastopala še do lanske sezone. V igri dvojic bosta nastopili Bemardićeva in Sedmakova, Id sta se v prejšnjem kolu dobro obnesli.
MOŠKA C LIGA
Krasovi zastopniki bodo jutri zjutraj gostovali v Tržiču pri Italcan-tieriju, ki je kot krasovci doslej izbojeval eno zmago in doživel dva poraza. Zgleda torej, da bo srečanje precej izenačeno. Vsekakor v' Kraso-vo korist govori podatek, da je Ital-cantieri v prejšnjem kolu zgubil proti La Rotondi B iz Ferrare s 5:3, proti istemu nasprotniku pa je Kras
Globtrade z istim izidom slavil v prvem kolu. Prepričam smo, da bodo Krasovi igralci po nezasluženem in pretirano visokem porazu v prejšnjem kolu dali vse od sebe in po dveh zaporednih neuspehih skušali priti do novega para točk.
ŽENSKA C LIGA
Še nepremagana dekleta Krasa Globtrade se bodo danes v Bocnu pomerila s skromnim Kameidom, ki deli zadnje mesto na lestvici brez točke. Srečanje bi moralo za Škrkovo in tovarišice predstavljati le lažji trening pred prihodnjim prvenstvenim 'srečanjem, ko se bodo čez teden dni v Zgoniku v enem izmed odločilnih srečanj za prestop v višjo ligo pomerili z goriško Azzurro. Poleg Škrkove bosta v Bočen odpotovali še Gušti-nova in Obadova, ki bosta skušali ponoviti že itak dober vtis, ki sta ga zapustili v svojem krstnem nastopu v C ligi.
Ista napoved velja tudi za domov-ke, ki po začetnem tesnem porazu z mestnimi tekmicami igrajo vse bolj uspešno in brez dvoma bi moral Lei-fers Laiveso v današnjem srečanju v Gorici potegniti krajši konec. Z. S.
Družabnost pri ŠD Breg
V soboto je odbor ŠD Breg priredil prijeten družabni večer za vse tiste, ki so prostovoljno delali in pomagali pri raznih prireditvah, kot na primer na Kraški ohceti v Repnu, kjer ima ŠD Breg že več let svojo stojnico s hrano in pijačo. Isto velja za Kmetijske dneve v Boljuncu.
Predsednik društva Igor Čuk se je po pozdravu zahvalil vsem za veliko pomoč, ki jo nudijo društvu. Zatem je podal obračun stroškov in dohodkov, ki jih je društvo imelo na teh prireditvah. (M. M.)
Na Goriškem v ospredju slovenski derbi Sovodnje - Mladost
Na Tržaškem morda še najlažje za Kras - V 2. AL Vesna in Zarja v gosteh
2. AMATERSKA LIGA
LIBERTAS - VESNA
Knžane spet čaka naporno gostova-Je. Ljbertas namreč sodi med mo-/leJse ekipe tega prvenstva, kljub Jhu da letos v tržaškem moštvu ni . bistvenih novosti. Ne smemo nam-Pozabiti, da je prav ta ekipa v pflski sezoni bila pravo presenečenje.
rvenstvo je končala na odličnem 2. Pjestu, le s točko razlike za Zaulami, 1 so napredovale v 1. amatersko li-To je morda narekovalo vodstvu jabertasa, da je y celoti potrdilo /lusko postavo. Edina novost je le lvsi napadalec Zarje Gatta, ki je Pray prejšnjo nedeljo dosegel prvi gol d Libertas.
Najbolj nevaren se nam vsekakor «r napadalec Sorrentino, ki je dal ze stin gole. Posebno njega bodo mo-tj branilci Vesne stalno nadzorova-■ Obenem pa Vesna ne sme pustiti, a se nasprotnik organizira in diktira d “J tempo igre. Če »plavi« ne bodo tali napak, se lahko s tega gosto-n nJa vrnejo s točko čeprav navijači strpno pričakujejo zmago. Križani namreč edino zmago izbojevali v
prvem kolu, ko so v gosteh premagali Campi Elisi.
STOCK - ZARJA
Težje gostovanje čaka Zarjo, ki igra proti vodilnemu na lestvici, ki si poleg tega z Muggesano deli tudi rekord nepremagljivosti. Ta podatek zgovorno dokazuje moč jutrišnjega nasprotnika Bazovcev, ki so po medlem začetku odločno reagirali ter so s 6 točkami na 10. mestu razpredelnice. Glede nasprotnika povejmo da je lani za las zapravil napredovanje, Letos pa so Tržačani dobro začeli in sedaj, ko so sami na vrhu, hočejo to vodstvo tudi ohraniti. Stock jutri računa na zmago. Zarjani pa bi se sprijaznili tudi z remijem, predvsem zato, ker bodo v okrnjeni postavi: Damjan Fonda ni še okreval. Tognetti pa je bil v zadnjem kolu izključen in bo lahko sledil Zarji le kot gledalec.
3. AMATERSKA LIGA
SOVODNJE - MLADOST
Jutri bo v Sovodnjah prvi slovenski derbi v letošnjem prvenstvu. Brez dvoma predstavlja derbi pomembno preizkušnjo za obe enajsterici in tudi
Odbojkarski pokal dežele F-JK
Tudi vec naših ekip
, dbojkarska igrišča po vsej deželi 0 danes prizorišče drugega kola . «hovanja za pokal Furlanije - Ju-V ?e krajine, ki ga prireja FIPAV.
ŠihZe^ki konkurenci je tudi več na-
ekip.
j največ možnosti za prestop v na-g. ^Je kolo se v skupini C bori Slo-hem {X)s*'ava C42 lige, ki je v uvod-SVrin kolu pri Banih premagala oba r« J,a i nasprotnika. Tokrat igrajo va-Pur*6 *:renerja Peterlina v šoli Mor-Nj>T°' ^kazalo se je, da Le Volpi in Srp1 no^et;a igrati podrejene vloge. Sra*?0 if0 korita, toda če slogašice i-slavu znajo, bodo že drevi menda ra,,l c' vstop v četrtino finala, dasi-n° ne matematično.
v Yjskupini B je Dom Agorest morda nas lsaern Canonu dobil premočnega boka °ln'ka’ Goričanke pa so vseeno napredek, saj so na primer
boljše od Intrepide, ki jim je bila lani po kvaliteti bližja. Danes bo Intrepida igrala na domačih tleh, tudi glede na nekonstantnost Canona so možna presenečenja.
V skupini D, v kateri izjemoma nastopajo štiri ekipe, a v nadaljnje kolo napredujeta dve, je menda le Slogina ekipa D lige, po tem kar je doslej pokazala, izločena iz boja za napredovanje v nadaljnje kolo. Za ta cilj pa se še naprej borijo Brežanke, ki sicer po igri doslej niso ravno zable stele, a bi morale biti gotovo boljše od CUS, ki so ga že premagale, če ga bodo tudi danes (telovadnica Monete Cengio), jim nihče več ne bo preprečil vstopa v četrtfinale.
Kvalifikacijski del pokala FJK se bo končal prihodnji teden, vsa današnja srečanja pa se pričenjajo ob 17.00, razen v Marianu, kjer bodo s tekmami pričeli ob 18. uri.
obvestila
sk&TNA ŠOLA TRST 20.30 k6- v četrtek, 7. novembra, ob se ; l']o glavnega odbora. Udeleže naj kot v^d'0 predstavniki osnovnih šol, b° v ,r<:ev in včlanjenih društev. Seja
sv' Frančiška 20. sklio.Vs. NA ŠOLA TRST
tek. i? SVoi redni občni zbor v četrta oh .„Tj'^nibra, ob
*bor i, ' i-ta v drugem__I. ..	_____
^rančisi V Gregorčičevi dvorani. Ul. sv.
s^v°-
s,ednjp’ 4da i6 umik urada v Trstu na-od 8 k torek - sreda - petek - sobota °d 8 ”,0 M. ure; ponedeljek - četrtek ta-e. ' ao 14. ure ter od 16.30 do 20.
Ko
?bvešča°? -7 SEKCIJA MINIBASKET tatujj, ’ aa ie odprto vpisovanje otrok ■tajili m. m? do 1978, ki bi radi grJUhnasket. Vpisovanje v tajništvu r- Vrdelska cesta 7, tel. 51377.
*u 0i „ “»vcmora, on 20. uri v povem *bor h v drugem sklicanju. Občni
ŠD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča vse fante, ki bi radi gojili odbojko, da se lahko vpišejo vsak dan v telovadnici v Dolini v večernih urah. V poštev pridejo letniki 72, 73, 74 za eno skupino, in starejši letniki za drugo skupino.
ŠD MLADINA
priredi dne 8., 9., 10. in 11. novembra v Domu A. Sirk SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME.
ŠZ DOM
obvešča vse mlade košarkarje letnikov 1973-1974 (propaganda), da so treningi v telovadnici Kulturnega doma ob torkih od 18. do 19. ure in pa ob četrtkih od 16. do 17. ure.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO sporoča, da se je športnomedicinska ambulanta preselila na Opčine v prostore v Villaggiu del fanciullo, Konko-nelska ulica 16. Ambulanta bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 18. ure.
napoved izida je zato izredno zahtevna. Sovodnje so trenutno na drugem mestu razpredelnice in so potrdile, da spadajo v ožjo skupino ekip, ki se bodo lahko borile za napredovanje. Letos je namreč trener Marson sestavil dokaj konkurenčno moštvo, ki se je precej okrepilo v obrambi in na sredini. Dosedanji rezultati to tudi dokazujejo.
Doberdobska Mladost, ki je precej spremenila svoje ogrodje, je prav v zadnjem srečanju pokazala, da se i-gralci polagoma vključujejo v nove sheme: to so namreč mladi doberdob-ski nogometaši ob podpori treh izkušenih tržiških igralcev, ki so nastopali v višjih ligah.
Po treh letih bomo znova uvedli tudi posebno lestvico glede slovenskih srečanj. Zanjo bo veljalo posebno točkovanje. Doslej so se na tej lestvici dvakrat uveljavili Doberdobci, enkrat pa Juventina.
SAN LORENZO - JUVENTINA
V Šlovrencu bo »big-mach« 6. kola. Srečala se bosta namreč vodeči San Lorenzo in drugouvrščena Juventina. Na papirju imajo domačini prednost
pred Vižintinovimi varovanci, zato bi neodločen izid pomenil za Štan-drežce že uspeh. Zna pa se zgoditi, da Juventina doseže obe točki, čeprav velja podčrtati, da je zmaga San Lorenza najbolj verjetna.
UNION - KRAS
Kras bo verjetno tudi jutri ostal na vrhu lestvice, kljub temu da igra v gosteh. Union je po dveh zaporednih zmagah (CUS in Gaja) pokazal, da tudi letos nima velikih ambicij, o čemer pričajo trije zaporedni porazi. Kras bi moral zato brez prevelikih težav pospraviti obe točki.
BREG - CAMPANELLE
Brežani so prejšnjo nedeljo prijetno presenetili, ne le z zmago temveč tudi s prikazano igro. Ker »plavi» tokrat igrajo na domačih tleh, navijači upajo, da bo Breg prišel do tretje prvenstvene zmage in se tako približal e-kipam zgornjega dela lestvice.
PRIMOREC - SAN NAZARIO
Osrednja tekma nedeljskega za-vrtljaja bo v Trebčah, kjer gostuje San Nazario, ki ima letos še zadnjo možnost, da pokaže, ali spada v krog ekip, ki se bodo potegovale za napre-
dovanje. Čeprav je San Nazario v gosteh povsem zadovoljil (tri tekme -5 točk) je dobesedno odpovedal doma (dva poraza). Prav to dela Treben-cem nekoliko preglavic, a vseeno računajo, da bodo ohranili nepremagljivost.
PRIMORJE - AURISINA
Ohraniti nepremagljivost bi morda tudi za Primorje pomenilo ostati na vrhu lestvice. Naloga vsekakor ne bo lahka, čeprav Aurisina letos ni dosegla vidnih rezultatov. Ob dveh remijih imajo Nabrežinci le eno zmago (proti Unionu s 5:0). Predvidevanja seveda govorijo v korist Primorja, čeprav je pričakovati močan odpor Aurisine.
CHIARBOLA - GAJA
Gajevci morajo čimprej nadoknaditi zamujeno, in tako čeprav igrajo v gosteh, jurišajo na zmago. Chiarbole pa ne bo lahko presenetiti, ker se je doslej še kar dobro odrezala. Chiar-bola igra zelo sproščeno brez strogih taktičnih potez in to dokazuje dejstvo, da ima najprodornejši napad (13 golov) obenem pa zelo ranljivo obrambo (10 prejetih zadetkov) (B. R.)
na obroke
brez obresti.
VELIK USPEH NASE PONUDBE:
VIDEOREGISTRATOR
GRUNDIG 2x4 stereo
sistem Video 2000 ustavi in upočasni posnetek
495.000 ur
IVA VKLJUČENA
Ne zamudite te priložnosti. Poleg ugodne cene imate možnost plačila na obroke 12 mesecev, brez predplačila, brez menic in BREZ OBRESTI, zahvaljujoč se pobudi Tržaške hranilnice »CRT prestito amico«.
Vendar to ni edina prednost, ki jo nudi Universaltecnica: tudi temu artiklu nudi
30-MESEČNO GARANCIJO, v katero so vključeni popravilo in rezervni deli.
UNIVERSALTECNICA
TRST - KORZO SABA 18 - TRG GOLDONI 1 - ULICA ZUDECCHE 1 CENTER AVTORADIO: ULICA MACHIAVELLI 1
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ • žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
TRST UL Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
l*daia L JZTT
m tiskaj ^Trst
član kafijantk* zvaza Sasopfenki založnikov FIEG
2. novembra 1985
Zanimiva statistika o kajenju v Italiji
Tri četrtine kadilcev bi rado nehalo kaditi
RIM — Štirideset odstotkov Italijanov se predaja tobaku. Od teh jih 25 odstotkov kadi, češ da jim omogoča, da premostijo trenutne napetosti, 40,5 odstotka pravi, da so sužnji navade, 15,5 odstotka pa meni, da gre za »prijetno navado«. To so nekateri podatki o kajenju na osnovi ankete, ki jo je pred dnevi opravila neka specializirana ustanova po naročilu tednika Europeo.
Tako so ugotovili, da 40 odstotkov kadilcev ve, da kajenje škoduje in da 29 odstotkov ve, da kajenje »zelo škoduje«. Kar 63,7 odstotka ka dilcev je mnenja, da kajenje povzroča raka, tako da 17,7 odstotka kadilcev prepoveduje otrokom kajenje. Skratka skoraj vsi kadilci so prepričani, da kajenje škoduje, saj se je za nasprotno trditev odločilo samo 1,8 odstotka, še več. 71 odstotkov kadilcev bi hotelo prenehati kaditi, vendar jih 47 odstotkov priznava, da jim za to primanjkuje volje. Med kadilci cigaret jih 40,9 odstotka pokadi od 10 do 20 cigaret dnevno, 38 odstotkov jih pokadi manj kot 10 dnevno, samo 1,3 odstotka pa jih pokadi več kot 50 dnevno. Najraje kadijo italijanske cigarete in 68,2 odstotka običajno kadi vedno isto znamko.
Ladja Rainbow warrior bo postala spomenik za podmorske obiskovalce
AUCKLAND — Ladjo Rainbow warrior, ki je bila hudo poškodovana 10. julija, ko so agenti francoske varnostne službe vanjo podtaknili bombo, bo ekologistično gibanje Greenpeace potopilo v morje pred polotokom Coromandel v Novi Zelandiji in bo postala, podmorski spomenik.
Eksplozija je tako prebila trup ladje, da jo je nemogoče popraviti in bo zato Rainbow warrior postal privlačnost za ljubitelje podmorskega sveta, ki jih je v zalivu Plenty vedno zelo mnogo. 9. novembra bo dražba, na kateri bodo prodali vse predmete, ki jim jih je uspelo rešiti z ladje.
Tudi Madžari ga radi pijejo
BUDIMPEŠTA — Vsak Madžar potroši približno 11 od sto svojega dohodka za nakup alkoholnih pijač. Po podatkih, ki jih je objavil osrednji statistični urad je Madžarska osvojila peto mesto v svetovni razpredelnici potrošnikov alkohola, pred njo pa so samo Portugalska, Francija, Španija’ in Italija.
Vsak madžarski državljan potroši 2,6 od sto svojega dohodka za nakup vina, 3,8 od sto za nakup piva, 4,5 od sto pa za nakup težkih alkoholnih pijač. Kljub boju proti alkoholizmu, ki ga madžarske oblasti bojujejo že vrsto let in kljub odprtju številnih specializiranih centrov za zdravljenje alkoholikov je bilo v letu 11184 3.452 žrtev alkohola. Med vzroki za naraščanje alkoholizma omenjajo naraščanje vinskega pridelka, kljub zmanjšanju obsega vinogradov. Leta 1938 so na 204 tisoč hektarov pridelali 500 tisoč ton grozdja, lani pa so pridelali 800 tisoč ton grozdja na 127 tisoč hektarov.
Zmaga avstrijskega sindikata
DUNAJ — Največji avstrijski sindikat, ki združuje več kot 200 tisoč kovinarjev in rudarjev, je po daljšem pogajanju z delodajalci do>-segel prvi vidnejši uspeh v prizadevanju za skrajšanje delovnega tedna. V doseženem sporazumu je rečeno, da se bo s 1. novembrom prihodnjega leta tedenski delovni umik skrajšal na 38,5 ure. Istočasno se bodo minimalne plače dvignile za 6,25 od sto, ostale plače pa za 4,75 od sto.
Sporazum je zahteval od sindikata sprejem kompromisa, saj je bila prvotna zahteva za zvišanje plač za približno 2 odstotka več od doseženega poviška, skrajšanje umika pa že od prvega januarja. Sporazum je vsekakor pomemben, saj daje pričakovati, da bo okrepil prizadevanja delavcev ostalih strok za postopno krajšanje delovnega umika proti cilju 35 ur tedensko.
Zaskrbljene napovedi o usodi »francoske identitete«
Uveljavljanje desnice v Franciji prinaša s seboj tudi val rasizma
PARIZ — »'Rasizem po francosko«. Tako je velika večina demokratičnih Francozov označila nedavni poskus pariškega tednika, da bi v nekoliko lepši obliki in pod krinko znanstvenosti pristopa podkrepil stališča skrajno desničarske Nacionalne fronte o ogroženosti »čistoče francoske identitete« zaradi prevelike prisotnosti neevropskih tujcev. Ta stališča, ki jih zagovarja kolovodja francoskega neofašizma Jean Marie Le Pen, predstavljajo vodilno misel kar deset strani obsežnega dosjeja, ki ga je v zadnji sobotni številki objavil Figaro-roagazine, tednik, ki ga izdaja znano pariško istoimensko založništvo.
Avtor dosjeja je Jean Raspari, romanopisec, nosilec odlikovanja Francoske akademije, ki ga tednik predstavlja kot »humanista«. Vendar že sam naslov, ki se provokativno glasi »Ali bomo še Francozi čez trideset let?«, kaže, da je imel avtor vse prej kot humanistične namene. S pomočjo dvomljivih statističnih podatkov je namreč o-blikoval napoved, da bo čez tri desetletja v Franciji le še 46 milijonov prebivalcev francoske narodnosti, kar 13 milijonov pa bo ljudi neevropskega porekla, predvsem iz arabskega in muslimanskega sveta. Kar avtorja še najbolj zaskrbi ja je, to, da bo tedaj med »neevropskim življem«, kar 45 odstotkov mladih pod 18. letom: ta strahoviti demografski udarec lahko po njegovem mnenju privede Francijo do »propada in decivilizacije«.
Brez nobene težave lahko te misli povežemo z nacionalistično in odkrito rasistično kampanjo, ki jo že dalj časa vodi Le Penovo desničarsko gibanje. Večina Francozov sicer te misli zavrača, toda na lanskih upravnih volitvah je kar deset odstotkov volivcev podprlo Nacionalno fronto.
Eksplozivni dosje »Figaro-magazina« je seveda izzval polemike in ogorčenje v mnogih francoskih dnevnikih in tudi s strani političnih predstavnikov blizu socialistične vlade. Dnevnik Le matin piše, da so tovrstne ideje le lažno znanstveno kritje odprte rasistične propagande. Pisanje o francoski demografski ogroženosti z islamizmom vzporeja dnevnik z nacističnim naukom o čistoči arijske rase. Razlika je v tem, da so Jude nadomestili »prebivalci neevropskega porekla«.
Ostro so na to pisanje reagirali tudi drugi časopisi, ki ugotavljajo, da se morda Figaro skuša prikupiti bralcem, ki jih je osvojila Le Penova miselnost.
Oglasila se je tudi Georgina Dufoix, minister v francoski socialistični vladi, ki je s trdimi besedami oži-gosala rasistično propagando in napovedala, da bo v prihodnjih dneh objavila podatke o resničnih demografskih perspektivah Francije, ki bodo najbolj učinkovit odgovor lažnemu navajanju neosnovanih številk za podpihovanje rasne mržnje.
Juan pustošil po Louisiani
Tropski orkan Juan je te dni opustoši! marsikatero južno državo v ZDA. Sliko so posneli na pokopališču v Lafittu, kjer so krsto morali privezati k bližnjemu drevesu, da jo voda ne bi odplavila	(Telefoto AP)
Pet mrtvih v prometni nesreči
CAGLIARI — Trije mladeniči in dve dekleti med 17. in 21. letom starosti so. izgubili življenje v prometni nesreči, do katere je prišlo kakih 15 km od Cagliarija na Sardiniji. Potovali so s citroenom GSX in so bili namenjeni v kraj Sanluri, od koder so bili doma: med drznim prehitevanjem se je njihov avto čelno zaril v nasproti vozeči tovornjak. V izredno močnem naletu so bili štirje potniki citroena pri priči mrtvi, peti pa je umrl v bolnišnici, kjer so mu skušali z operacijskim posegom rešiti življenje. Ves trud zdravnikov pa je bil zaman, saj so bile poškodbe, ki jih je mladenič utrpel, prehude.
Testenina v Ameriki odslej bistveno dražja
Izbruhnila »testeninska vojna« med Washingtonom in Evropo
WASHINGTON — Včeraj opolnoči je izbruhnila med ZDA in Evropsko gospodarsko skupnostjo »testeninska vojna«. Evropska gospodarska skupnost bi morala namreč dati Združenim državam odgovor glede uvoza
Ljubezen ob jezeru
Po romanu J. 0. Curwooda ilustriral Ž. Lordanič besedilo priredil Ciril Gale
ameriškega južnega sadja v države članice. Ker do sporazuma ni prišlo so ZDA sprejele povišanje zveznega davka na uvoz testenin v Ameriko. Ukrep bo še zlasti prizadel Italijo, saj so na testenine iz ostre moke nabili 40-odstotno dajatev, na testenino z jajci pa 25-odstotno dajatev. Pred tem poviškom je carina na testenine znašala en odstotek vrednosti.
Po mnenju ameriških izvoznikov južnega sadja, je bil predlog, ki ga je izdelala Evropska gospodarska skupnost povsem neustrezen. Odnosi med ZDA in EGS so napeti tudi zaradi naraščajočega uvoza evropskega
jekla v Združene države. Zadnja a-meriška pobuda bo prav gotovo povzročila reakcijo Evropske gospodarske skupnosti. Funkcionarji EGS v Washingtonu že napovedujejo povečanje dajatev na uvoz ameriških limon in orehov. Kar zadeva pa jeklo se obe strani še pogajata, tudi če je uvoz EGS v ZDA septembra zabeležil kar 50-odstptni povišek.
Če se povrnemo k vprašanju testenin se bo funta italijanskih testenin v ZDA, ki trenutno velja od dolarja do dolarja in pol, podražila za približno 20 stotink dolarja.
NUDIMO VAM 3.000 ARTIKLOV
BREZ OBRESTI
BREZ PREDPLAČILA — BREZ MENIC — 12 MESECEV
VELIKA IZBIRA HI - Fl
Schneider
OD 600.000 LIR DALJE
odplačevanje 6 obrokov po 100.000 lir 30 dni po nakupu
UGODNE CENE ZA
PRALNE STROJE — HLADILNIKE — ZMRZOVALNIKE
Žg?ZEROWATT ReX
Risparmio
TRST — Ul. Teatro Romano 9/2 — Tel.: 60514