Št. 102. ? Gorici, dne 5. septembra 1901. Ishaja trikrat a« teden r šestih lidanjlh, is sioer: vsak torok, Setrtek in sobot«, ijutranje iz-danje opoldne, TeSerno Udanje pn ob 3. uri popoldne, . in stana z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3 30 četrt leta........3 , «40 * , , 1-70 ?osami5ne Številke stanejo lQ~yi$»,*.^.tn!.. .,,....._ Naročnino sprejema upravniStvo-v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici vcGoriški Tiskarni* A. GabršSek vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa oč 9. do 12. ure. Na naročila bre^doposlane naroSnino se ne oziramo. „PRIM0BEC" izhaja neodvisno od «Booe» vsak petek in stane vse leto 31 K- 20 h ali gld. 1-60. «So5a» in »PrimoreoVše prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v SolsH ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte dBlla Fabbra. Tečaj XXXI. [Večerno izdanje.) Uredništvo ee nahaja v Gosposki ulici It 1 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah , in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici ft.ll. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NaroSnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraraištvn. ._ Oglasi in poslanic* «b računijo po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat, 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje grke po prostoru. Naročnino In oglate je plačati loco Gorica. „OorlSka Tiskarna« A. Gabrfcek tiska in zalaga razen «So5e» in «Prhnorca> Se .Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečne v snopičih obsežnih 5 do 6 pol terjrtane vseletno 1 gld^ 80 kr. — Oglasi v »Slov. """ "it-vrsuoa. se raSonijo po 20 kr. fetit-vi Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgcv. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Kmetijsko druitvo" v Št. Petru. Cenjenemu uredništvu »Soče" v Gorici. Z oziram na članek »Kmetijsko društvo* v Št. Petru* štev. 99. »Soče* z dne 29. avg. 1901. zahteva podpisani odbor, da objavite v postavnem Času v smislu § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek: t) Ni res, da je na občnem zboru lani dobička bilo izkazalo dru&tvo 682 gld. 38 kr., res pa je, da je bil to le kosmati dobiček. 2) Ni'res, da z nad 50% dobičkom je delalo društv,o, res pa je, da je delalo s 5% dobičkom. 3) Ni res, da se je občni zbor vršil tako nekam tajno, da ni bilo mogoče ničesar slišati, ničesar po-iz vede ti, res pa je, da se je vršil popolnoma javno, 4) Ni res, da je do letošnjega občnega zbora narastel primanjkljaj na 25.000 K, res pa je, da znaša 1096 K 03 vin. 5) Ni res, da jim (nam) je glavni zastopnik iz nekega velikega mesta razlagal, da so (smo) 1 ani izgubili dobrih 5000 gld., in to le po njih (naši) »katoliški* neumnosti ali pravzaprav hudobiji, res pa je razlagal, da smo nekaj izgubili po nesreči. 6) Ni nes, da so (smo) dolžni tudi zastopniku, res pa je, da mu nismo dolžni niti vinarja ne. 7) Ni res, da je revež (zastopnik) čakal in čakal na blago in ker le ni bilo nič, se je potrudil sam doli, res pa je, da se je on potrudil sam doli radi svojih .sodnijskih opravkov. 8) Ni res, da vtikanje kaplana in mežnarja v trgovino v Št. Petru utegne še drago stati tiste deležnike, ki so v društvo vpisani, res pa je, da jih ne bo nič stalo. Kmetijsko društvo v St Petru, dne 30. avgusta 1901. odbornik načelnik Reščič Miha. France Gernic. Dostavek uredništva: Ad 1) Občni zbor lani je bil 27. maja. Iz računa, kakor ga je priobčil »Prim. List", je bilo posneti čisto jasno, da je bilo društvo na- kupilo od svojih članov v zadnjem četrtletju blaga za 1363 gld. 65 kr., in pri tej neznatni kupčiji je imelo 682 gld. 38 kr. dobi čk a, torej nad 50%. Dalje pa stoji v onem poročilu: »Žal, da so izvenredni stroški (kakor taksa od nakupa hiše 140 gld. 62 kr., ustanovni stroški 32 gld. 97 kr., zavarovanje itd.), kateri so pobrali sicer preostali čisti dobiček*. Iz poročila je torej razvidno, da dobiček je smatrati edino tako, kakor smo pisali v »Soči* lani in letos o njem, ergo nad 50%. Izgovor o kosmatem dobičku jeleizrodek klerikalne neumnosti. Saj bi lahko delali tudi s 100%, pa bi vseeno nič ne ostalo »čistega«, ker bi ves dobiček — kosmato pohrustali. Ad 2) Da je delalo z nad 50% dobičkom, to je razvidno iz gorej omenjenega njihovega razkritja popolnoma jasno. Vse izvajanje v tem pogledu sloni na njihovih podatkih v javnosti in je umevno vsakomur, kdor le količkaj ve o trgovini, Alt sedaj prihajajo z zagotovilom, da so delali le z 5f# dobičkom, dočim so dajali lani vedeti, da so delali z nad 50* dobičkom. Ali so lagali lani ali lažejo letos P O teh rečeh pod 1) in 2) smo pisali že lani parkrat, ali takrat se niso upali »popravkovati", šele sedaj prihajajo s »popravkom*. Lani jih je pač še pekla vest, letos pa jim je utihnila popolnoma.... zato »popravek*. Ad 3) Občni zbor letos se je vršil v istini nekam tajno, to je gospodje so skrbeli, da je bil občni zbor tako le bolj »unter uns Madeln*. — Seveda se je vršil končno, javno, ali preskrbljeno je bilo, da ni bilo poleg ljudij, ki bi ugovarjali ali celo kritiko-vali zavoženo klerikalno gospodarstvo v društvu. — To je istina, to ve cel St. Peter in tudi ljudje drugje. Ad 4) O primanjkljaju 25.000 K smo že pojasnili, da obstoji isti v ne d obilnih terjatvah, katerih menda vendar ni všteti med dobiček in v silno visoko cenjene aktive sploh. To se že še pokaže. Ne bomo se pa pravdah za točnost izgube 25.000 K; bo morda tudi manj, ako pojde po sreči, zguba pa vsekakor bo velika l Ad 5) Verjamemo, da oni zastopnik z Dunaja ni povedal svoje misli tako brezobzirno, da so izgubili dobrih 5000 gld. po njih »katoliški* neumnosti, pač pa da je rekel, da so izgubili po nesreči. Mož je bil pač galanten. Ali drugi raz-¦—dni možje doma pa so krstili tisto »nesrečo* za »katoliško neumnost* —• in prav so imeli! Ad 6) Časa je bilo dovolj povrniti dolg zastopniku. Ako so torej sedaj — o dolgu je bilo pisano že pred časom — poravnali dolg v resnici, jemljemo to z zadovoljstvom na znanje. Najbolj zadovoljen je bil seveda zastopnik, ker vendar ni trpel škode I Ad 7) Točka 7. potrjuje, da je bil zastopnik tukaj, in pravi, da je prišel radi svojih sodnijskih opravkov. Bil je torej tu, in sicer v St. Petru, kamor je gotovo šel radi zadruge. »Popravkarji" stavijo na prvo mesto kot vzrok njegovega prihoda »njegove sodnijske opravke", mi postavljamo na prvo mesto pa opravke radi društva v Št. Petru! — Kaj pravite, kdo ima prav?! Ad 8) O, to pa to je posebno res, da vtikanje kaplana in mežnarja v trgovino utegne drago stati tiste deležnike, ki so v društvu vpisani. Kaj sta jim kaplan in mežnar storila z vtikanjem v trgovino doslej že kaj dobrega? Da ne, o tem pričajo poleg drugega celo one zgube, katere morajo popravkarji sami pripoznati. To niso »špasi* I Zato naj kaplan služi mašo in opravlja svojo duhovniško službo, mežnar in krojač naj zvoni in ministrira ter v prostem času »flika* hlače, možje, ki so poklicani trgovci, pa naj tržijo. Tako, gg. odborniki in načelniki slavnega »Kmetijskega društva* v št. Petru, z »dušo* društva g. kaplanom in »desno roko* mežnarjem-krojačem vred, sedaj premišljujte, kaj ste s svojimi »popravki" — popravili?!? Sami ste morali priznati, da ste končali leto z zgubo 1096 K, ki bo pa v resnici veliko, veliko večja, ako se aktiva spravijo na resnično nižino. — Da pa zadružniki ne bodo preveč oškodovani, za to bomo skrbeli tudi mi, ker poznamo — zadružni zakon in bomo stali pozorno na straži. Placutski kaplan Jos. Ličan je čutil potrebo, priobčiti v 70. štev. »Gorice* neko izjavo glede »Kmet. društva*, katera pa nam kar nič ne imponira, ker verjamemo več povsem verodostojnim sedanjim glasovom iz Št. Petra nego temu, kar pravi kak »bivši' nadzornik* omenjenega društva, kakor se jo Ličan podpisal. Klerikalni popravki s svojimi »Ni res*-i so prišli na slab glas, tako da jim ne verjame nihče več, k večjemu kak slaboumen klerikalec. Ličan pravi na primer: tNi res, da bi imelo društvo kakih nedo-bitnih terjatev, kar jih je bilo (namreč: ne-dobitnih terjatev! Opazka ured. »Soče«) (nekoliko) so se po dobroti pokrile, in kar bi se jih kot takih pokazalo še, se bodo takisto poravnale*. — Vprašamo, kaj se pravi to pravzaprav? Ako odvzameš tem stavkom zvijačno lice, katero jim je nadel Ličan, dobiš potrjilo, da nedobitne terjatve pri društvu obstoje, in teh je po glasovih merodajnih mož iz Št, Petra blizu 25.000 K. Nekaj pa je še gorostasnega pri tem, česar ne smemo prezreti* To društvo namreč je dobilo od vlade podporo 600 K, Torej tista vlada, katera najrajse zadrgne moflnjiCek, kadar prosi naš poljedelec in vinogradnik podpore za resnične svoje potrebe, tista vlada, katera se briga za razvitek naše prave trgovine in obrti toliko, kolikor za lanski sneg, tista vlada podpira društva, katera zasnuje kak mlečnozobi kaplan z mežnarjem in katera prav vsled tega tržijo tako malomarno in lahkomišljeno, kakor je delalo to omenjeno »Kmet društvo* v Št. Petru 1 Ali ni to gorostasno? Namesto da bi se zabra-njevalo neukim ljudem vtikati se v trgovino, kar rodi le zle posledice, kakor se britko občuti pri tem društvu, gre vlada tako daleč, da podpira,, taka društva, ki so brez vsake prave trgovske podlage. Gotovo je prav, da se podpira eksport naših pridelkov ter tako pomaga kmetu, ali to se ima vršiti tam, kjer se postopa v tem ozira res trgovsko, ne pa tako šušmarsko, kakor v Št Petru. Kaj sta vladi merodajna v takem pogledu kaplan in mežnar?! — — Kaj takega je mogoče pač le v Avstriji I Dopisi. Iz Sompolaja. — Dne 1. t. m. je bil pri nas običajni cerkveni shod (Sv. Pelagij.) Naši ljudje se držijo reda in gledajo, da se take slovesnosti, kakor cerkveni shod itd., izvrši lepo dostojno in v redu. V vasi je kakih 5 do 6 pevcev. Ker je bil tenor odsoten, so prosili vikarja, da bi prišel orgljat in vodit " — 140 - Roman. • Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dajje.) Njihovi večji in manjši oddelki so že zarano pred jutrom pod vodstvom svojih učiteljev, tako imenovanih lanistov, prihajali v amfiteater. Ne hoteči utruditi se pred Sasom, so šli brez orožja, nekateri popolnoma goli, i^kateri z zelenimi vejami v roki, ali ovenčani s cvetkami, mladi, zali, v rudasti jutranji svetlobi in polni življenja. Njihova telesa, leskeča se od olja, krepka, kakor bi bila iz mramora izklesana, so navduševala ljudi, ki so radi gledali zale ljudi. Mnogi so si bili osobrio znani. Vsaki hip se je razlegal klic: »Pozdravljen Furnij! Pozdravljen Leon l Pozdravljen Maksim! Pozdravljen Diomend!« Mlade deklice so obračale po njih svoje ljubezni polne oči, oni pa so zopet gledali, katera njih je naj-zalla, klicali jih ter se ž njimi šalili, kakor bi jim ne pretila nobena nevarnost: > Objemi me, predno me objame bleda smrt!« Na to so zibnili skozi vrata, iz katerih marsikateri ni imel več priti živ. In tako je imela množica neprestano povod k zabavi. Za gla-dijatorji so korakali mastigofori, to je ljudje, preskrbljeni z biči, katerih dolžnost je bila: bičati in spod-badati borilce. Na to so mule vlekle vozove, na katerih so ležali celi kupi lesenih rakev. Ljudstvo se je pri pogledu na nje silno razveselilo, ker sedaj je bilo jasno, da bo igra zahtevala mnogo žrtev. Med tem so dospeli ljudje, čijih naloga je bila: moriti ranjene, oblečeni tako, da je vsakdo bil podoben Karonu ali Merkurju; potem ljudje, ki so morali paziti na red v cirku ter razdajati sedeže, na to Še sužnji, odločeni za raznašenje hrane in pijače, in naposled pretorijanci, katere je hotel imeti cesar v amfiteatru zmerom pri roki. Naposled se odpr<5 »vomitorija«, in množica vdere noter. Ljudstva je bilo toliko, da je drlo vanj celo uro ter se je bilo kar Čuditi, da so v amfiteatru našli vsi prostora. Zverina, zavohavši ljudi v bližini, je jela še huje tuliti. Ljudje so hrumeli po cirku, ko je hitel vsakdo na svoje mesto, naliit razburkanemu morju. Naposled dospe tudi mestni prefekt, obkoljen s svojimi vigili, za njim so sledile v nepretrgani vrsti nosilnice senatorjev, konzulov, pretorjev, edilov, javnih in cesarskih uradnikov, pretorijanskih poveljnikov, bogatih patricijev in prekrasnih žensk. Pred nekaterimi nosilnicami so šli liktorji, noseči sekire v butari Šib, pred drugimi cele tolpe sužnjev. Na solncu so se lesketale pozlačene nosilnice, bele in prižaste suknje, peresa, naušnice, sekire in dragotine. V cirku se je oglašal klic, s katerim je množica pozdravljala ime-nitnejše dostojanstvenike. Sedaj pa sedaj so dohajali še zmerom večji ali manjši oddelki pretorijancev. Duhovniki iz raznih templov so dospeli nekoliko kasneje in nekoliko pozneje za njimi so še le prinesli svete device boginje Veste, pred katerimi so korakali liktorji. Predno se začne igra, so čakali kajpada še na cesarja, ki pa ni hotel mučiti množice z dolgim čakanjem, hoteč si jo na mah pridobiti, torej je kmalu dospel v spremstvu Popeje in svojih augustijancev. Tudi Petronij je dospel z augustijanci; vzel je seboj v svojih nosilnicah tudi Vinicija. On je vedel, da je Ligija bolna in brez zavesti; ker pa je bil poslednje dni vhod v zapor najstrože zabranjen in ker so stare straže bile nadomeščene z novimi, ki se niso mogle z nikomur razgovarjati, kako-li še dajati poročila onim, ki so prišli vprašat po jetnikih, radi tega ni bil gotov, če mar ni tudi ona med žrtvami, odločenimi za prvi dan iger. Pred leve so jo mogli poslati tudi bolno in nezavestno. Ker pa so imele žrtve živalske kože na sebi in ker bi imele biti poslane v celih tolpah na pozorišče, zato nihče gledalcev ni mogel spoznati, au je jedna žrtva več ali manj med njimi, ter je tudi nihče ni mogel spoznati. Vse straže in vsi služabniki so bili podkupljeni, in čuvaji zverin so imeli nalogo: skriti Ligijo v nekak temen kot amfiteatra ter jo po noči dati v roke Vini-cijevemu najemniku, kateri jo takoj odpelje v albanske gore. Petronij, kateremu je bila zaupana ta tajnost, je svetoval Viniciju, da naj gre ž njim, javnp v amfiteater ter se še le pri vhodu zmeša med množico in, pohiti v skrivališče, kjer stražnikom sam pokaže Ligijo, da ne nastane zastran nje kaka pomota. Stražniki ga spustč skozi mala vratca, skozi katera so sami hodili. Jeden njih, Sir z imenom, ga spremi takoj h kristijanom. Potoma mu reče: »Ne vem, gospod, ali najdeš ono, katero iščeš. Mi smo že povpraševali po deklici, kateri je ime Ligija, toda nihče nam ni dal odgovora. Nemara nam ne zaupajo.« »Ali jih je mnogo?« vpraša Vinicij. »Dokaj jih, gospod, mora ostati za jutri.« »Ali so med njimi tudi bolni?« »Takšnih, ki bi ne mogli stati na nogah, ni tukaj.« petje nekdo z Nabrežine. Ali vikar s tem ni bil zadovoljen, je nasprotoval in tako je bilo petje pri procesiji nemogoč*, Peli so le gg. nunci. Pri masi, pri kateri je bila udeležba pičla, je prikoracal sicer na kor vikar Car g o z Nabrežine, da bi orgljal, ali pevci so ga poslali stran. Radi tega, ker se ni vstreglo ljudstvu, da bi imelo pri procesiji in v cerkvi na tak dan, kakor je cerkveni shod, lepo petje, katero le povišuje bogoslužje ter povišuje v ljudstvu Cut poboznosti, je bilo mnogo govorjenja po Sempolaju in okolici, ki ni bilo prav niC laskavo ne za domačega vikarja ne za nabrežinskega. Neprijetno je zbodlo ljudi tudi to, da sta bila ta dan dva cerkvena ključarja, ki opravljata ta posel brezplačno že dolgo vrsto let, tako prezirana, kakor poprej nikdar. Sodijo, da temu kakor vsej nevolji, ki je nastala od cerkvenega shoda v Sempolaju, je kriv po večini nabrežinski vikar Cargo, Dozdeva se ljudem, da ker doma v Nabrežini nima ugodnih tal za zdrazbe, hodi pa v okolico v take namene. Prav nepotrebno je bilo, vzburjati ljudstvo v Sempolaju na cerkveni shod. Zato kličemo onim, ki so to zakrivili, naj pomislijo, kaj delajo. Nas ni volja, prenašati vse, kar se zljubi enemu človeku! Poznate pa tudi tisti nas pregovor: Vera po farjih gor, po j farjih dol! 1 (Drug dopis.) — Nas slavni župan šempolajaki Iv. Šicrk nam uraduje že iretje leto, ali bili smo slepi, da nismo že poprej si ogledali tega moža od vseh stranij. Na dan cesarjevega rojstva je navada, da so dobivali občinski odborniki nekoliko denarne podpore, da so mogli slavnost pospešiti. Navadno se je zgodilo to pri njem samem. Ali ker so spregledali, da slabo gospodari, so se obrnili odborniki in podžupanje od njega, in letos so sli, kamor je bilo komu ljubo. Na dan 2. septembra je bila sklicana občinska seja. Prišli so odborniki pclnošte-vilno, ali, glej 1 vrata so bila zaprta. Čakali so dolgo, ali le še se ni hotelo odpreti. Naposled poskusi nekdo izmed njih odpreti vrata, in glej l slavni nas klerikalni župan sedi notri. Na pozdrav došlih odzdravi z zmerjanjem, kako morejo priti notri, ne da bi potrkali itd. Čakali so potem, da.otvori sejo, ali namesto tega jih je le zmerjal dolgo. Ko so ga končno prašali za dijete, se je izrazil, da nobeden nič ne dobi (najbrže, ker niso pri njem pili!). Prišlo je tako daleč, da je vzdignil svojo roko, da„udari, mislili so, podžupana, ali priletelo je na odbornika Jos. Skrka. Ali temu je bil še drugi vzrok. Omenjeni odbornik je imel namreč Čistiti kal in si vzeti blato, katero se tam nahaja. Pogoj je bil gotov, ali kar naenkrat skliče lieitando z vže prodanim blatom. Prišel ni nihče lieitirat, razven onega, ki je bil že kupil. Ali župan je razrušil storjeno pogodbo in sam sebi obdržal blato. O njegovih drugih lepih navadah ne bomo govorili. Čas pa je, da se ga odstrani ter zbere župana, kateri bo zastopal res občino in nje koristi, ne pa sebičneža in suroveža, kafcoršni se vsi klerikalci. Čujte, možje, volitve so pred durmi! Iz Bovca. — Veselica narodne čitalnice v Bovcu 25. pr. m. se je prav dobro obnesla. Udeležba je bila precejšna, dasiravno je gosp. kaplan A b r a m vsled naše veselice odpeljal peščico možkih in ženskih na svoj shodič na Srpenico. Razume se, da istih sploh nismo pričakovali. Zabava je bila jako animirana. Citalniški tamburaši. proizvajali so vse točke jako precizno pod vodstvom nekdanjega njih učitelja gospoda I. Sorca. Iznenadila nas je posebno točka .Gorske cvetke*, sestavljena iz samih narodnih pesnrij, katere se večina poj6 pri nas. Sklep te točke »Pridi Gorenje" je poslušalce najbolj navdušil, in sicer tako, da se je moral ponavljati. Dotičnc točko je sestavil sam gosp. zborovodja. Glede petja treba opomniti, da se je pelo jako precizno, da se je peki s srcem. In istina, segale so pesmi tudi nam v srce. Razočarala pa nas je gč. Zofka Pirceva, J katera je pela pesem »Danici" s spremlje-vanjem tamb. zbora. Hvale vredne so sploh vse gč. pevke in pevci; upamo, da bodemo še večkrat slišali te gorske slavce in sicer ob nastopu na odru in tudi v veseli družbi ter na izletih. Glavna točka pa je bila igra. Komaj smo jo pričakovali. Letos so spravili gosp. diietanti na oder »Bob iz Kranja*. Gč. Pavlina Šulinova je častno rešila svojo nalogo kakor .Polonica". Tudi naša Amalija je izberno predstavljala potinjo iz Kranja z malim detetom v naročji. Gg. Crnigoj in Uršič sta v dobro izbrani maski vrlo pogodila svojo vlogo. Posebno gosp. Grabež (Uršič) je znal vrlo krasti »štraube" iz Kranja. Omeniti moram g. Pepča Mišcevga, kateri nas je letos kar iznenadil z vlogo Matičetovo. To Vam je bil ženin. Oblečen v kovača Fona uniformo, nas je kar presenetil. Sicer ga poznamo že izza prejšnjih let kakor izbornega šaljivca in dovtipneža. Znali smo dobro, da se nam bode treba smejati in nismo se motili! Gospod urednik! To Vam je bil zdrav, neprisiljen smeh, skoraj bi reh-1 krohot. Kakor je pred leti vrlo dobro predstavljal Bonifacija in Škrjančka, tako je bil letos izboren ženin .Matice*. In kako Vam je znal pihati Polonici na srce, kljub temu, da ga je mojster začetkom po strani gledal. — Kratko rečeno, nismo se pri tej veselici nadejali tolike zabave. Obiskali so veselico tudi vnanji gostje, kateri sploh ne manjkajo nikdar. Čast jim. . Upamo torej, da se kmalu zopet vidimo z našimi čitalniškimi diietanti na odru ali sploh pri drugih zabavah. Le tako vrlo naprej, da Bovec ne zaostane za drugimi naprednimi trgi. Na kmaiušnje svidenje pri prihodnji zabavi!! B o 1 č a n. Domače in razne novice. Poroka. — V Trstu se je poročil g. Josip Funtek, c. kr. poštni asistent v Malem Lošinju, z gospodično Albino Cokeljevo. Mnogo sreče! Shod t Cerknem. — Od raznih stranij cerkljanske županije prosijo, da bi priredila narodno-napredna stranka shod, na katerem se pojasni program in se zavrnejo laži o naši stranki. — Ako bo ie mogoče, bo shod 15. t. m. Ako bo, objavimo shod pravočasno, S popravki nas hočejo nadlegovati. — Kaplanček Abram v Boku je skrpucal kar štiri popravke, ki se tičejo člankov v »Soči* že pred 6 tedni; popravil mu jih je Se dr. Jože Pavlica. Gospodje, ki so sami napisali celo vrsto nesramnih lažij, da jih je morala .Soča" okrcati, hočejo zdaj Se s popravki v .Soči" uganjati* burke. — Mi jih ne priobčimo, dokler ne bomo morali, ako bodo odgovarjali zahtevam § 19. t z. Povemo pa, da potem napolnimo nekaj .Goric" in .Prim. L." s samimi popravki. Mi imamo silno veliko popravljati, pa smo doslej prezirali vse laži, le v »Soči* smo jih zavračali ali pa molčali na farovške čenče. — Ako pa menijo klerikalci, da nas bodo nadlegovali s svojimi bedastimi popravki, jim povrnemo v bogati meri z istim denarjem. Klerikalni volilni shod t VIpovI se je vršil dne 1. septembra t L Shoda se je vdeležilo do 2000 poslušalcev, med katerimi je bilo Ie kakih 400 tterikalnih in do 100 liberalnih volUcev. Na shodu je govoril najprej dr. Ignacij Žitnik. Le ta je v svojem govora slikal potrebe kmečkega stanu ter našteval različne predloge, katere je njegova stranka stavila v poslanski zbornici. O vspe-hih, katere je on kot državni poslanec dosegel, ni vedel ničesar povedati. V svojem govoru se je znesel zlasti nad dr. Tavčarjem, katerega je slikal kot nasprotnika kmetskih interesov. Da se je zaletal v svojem govoru tudi v narodno-naprednega dež. zborskega kandidata Ivana Božiča, je samo od sebi umevno. Značilno pa je, da je dr. Ignacij Žitnik v svojem govoru hvalil državnega poslanca dr. Andreja Ferjančiča, kateremu so zlasti klerikalci že dokaj škodovali ter ga ravno sedaj obirajo pri volilcih v gorenjskih mestih. Za Žitnikom je govoril Se šturijski župnik Ivan Kromar. Le ta je v svojem govoru napadal dr. Ivana Tavčarja in Ivana Božiča ter ob sklepu priporočal kandidaturo Franceljna H a b e t a. Tretji govornik je bil dober poznavalec 4. božje zapovedi Ivan Lavrenčič. Ta je vspodbujal volilce, da naj 12. septembra oddajo svoje glasove klerikalnemu kandidatu. Klerikalnega kandidata Franceljna Habeta ni bilo na shodu, baje mu je upadel pogum. Vsi trije govori so dosegli prav malo vspeha, razvidno že iz tega, ker zborovalci so se vedno med seboj domenjkovali ter le malo poslušali govornike. Po sklepu shoda pa so se dolgo slišali po vipavskem trgu klici; »Bog živi dr. Tavčarja, Bog živi Božiča". Veliko hudomušnih poslušalcev je zelo pogrešalo, da niso videli smešnega nastopa Franceljna Habetovega. »Tntti frutti* t .Gorici*. — Kar tri dolge članke »iz učiteljskih krogov* smo čitali v »Gorici"; razpravljajo znamenito vprašanje: ali so »Tutti frutti" potrebni in pravični! — Revček, kaj nehvaležne naloge se je lotil. Ne bomo se pričkali ž njim, ali so potrebni in pravični, to pa rečemo, da so do pike resnični in dosezajo svoj namen v polni meri, t. j. ljudstvo spoznava svetohlince v polni nagoti. — »Tutti frutti" niso obdelali nobenega duhovnika zato, ker je duhovnik, — marveč radi tega, ker je svetohlinec,hinavec,ker sam skruni vsak dan oltar, pa je tako predrzen, da se dela svetnika ter udriha po naprednjakih, grozi s peklom in hudiči in odreka sv. odvezo. Zavrniti pa moramo klerikalnega skle-doliznika, ker se je »Soča* izogibala imen. Zakaj se jih je izogibala, smo že povedali, isto tako tudi, da so bila ordinarijatu na razpolago. Sicer so poznavalci razmer vedno vedeli, komu kaj tiče. Z imeni smo šli Ie v nekaterih slučajih na dan, ko so bili škandali vendarle preveliki. Najbrže so pripomogli edino »Tutti frutti", da je za vselej odpravljen Korle Perinčič iz javne službe med ljudstvom. Že davno bi se imelo to storiti v korist cerkve in ljudstva! Dopisnik se na koncu tretjega članka debelo zlaže in izreka hudobno obrekovanje, pa tako previdno, da ga nihče ne more zgrabiti za zlobna ušesa. Pravi namreč, da »Soča" noče v »Tutti frutti* obdelovati za- konskih mož, ki se pregreše zoper zakrament sv. zakona ter narede nesrečne še ženo in otroke itd. - Da to v obče ne spada v .Tutti frutti", jf samo po sebi umevno. Spada pa tje, ako take reči uganjajo taki možje, ki hočejo veljati za katoliške stebre ter svoje sobrate pitajo z brezbožnimi liberalci. Tje spada prvak goriških Slomškarjev, ki pisari v »Gorici", mesari ondi v svoji katoliški gorečnosti tovariše naprednega mišljenja, gori za klerikalno šolo — pa se valja v blatu goriške ciparije na Piazza dei Gristo, dočim se ne briga za ženo in otročiče... Taki ljudje spadajo v »Tutti frutti" in ne zgodi so jim krivica! Ako tudi drugi grešč, pa se ne hlinijo, ne kriče o katoličanstvu, nimajo Boga in sveta za norca s svojim pobožnjaštvom itd. Toliko zadoščaj! »Soča* pojde po svoji poti dalje, le pripravite se na to! Vipavska železnica, — V zadnjem času so potihnile pritožbe iz krogov delavcev, in zdi se nam, da se je vstvarilo neko razmerje, vsled katerega gre delo hitro izpod rok. Culi smo govoriti, da podjetnika sta dobila podaljšanje roka za zgradnjo železnice do prihodnje jeseni, toda to ni res, ker, kakor vemo iz verodostojnega vira, bo železnica dograjena v dolcčor.em času prav gotovo, verjetno celo, da še par mesecev poprej. — Seveda želimo vsi, da bi čim prej pihal »lukamatija* po lepi Vipavski dolini! Pregledovanje na crtl bohinjske železnice. — Te dni prične pregledovanje črte druge železniške zveze s Trstom na črti od Jesenic do Trsta. Inženirji in njim pri« deljeno osobje bodo pregledovali cel načrt, merili in postavljali svoja znamenja. Da morejo vse to v redu storiti, bodo morali hoditi tudi po vrtib, njivah, bodo morali iti v hiše, posekati tudi kako drevo, odstraniti kak plot itd. Da ne bo oporekanja in nesporazum-ljenj med inženirji in med prizadetimi posestniki, se je že naznanilo, da se envent. škoda povrne, ter se prosijo ljudje, naj ne delajo ovir pri tem pregledovanju, naj ne stavijo pretiranih zahtev glede odškodnine ter naj puste v miru znamenja, katera dajo postaviti inženirji. Glede določbe za odškodnino se bodo obračali do župana in do poškodovanca. Ako bi se kdo protivil ali zoperstavljal, pride v navskrižje s politično oblastjo. Radi tega svetujemo prizadetim, da gredo na roke inženirjem ter se vedejo tako, kakor pritiče, seveda pričakujemo pa tudi, da inženirji in politična oblast postopajo tako, da ne bodo dajali povoda pritožbam. Železnica Čedad — Sv. Lucija. — Italijanska vlada resno misli na železnico od Čedada po Nedižki dolini mimo Kobarida do Sv. Lucije. Naročila je tudi že, da se za to črto izdelajo načrti. — Spodbodla jo je k temu važnemu koraku dobra volja, katero je pokazala avstrijska vlada za železnico od Sv. Lucije do Kobarida in potem dalje do Loga, kakor jo je sprožila narodno-napredna stranka že jeseni 1. 1899. Dva plesa t Dornbergu. — V nedeljo je imelo »Veteransko društvo" v Dornbergu ples, ki se je prav dobro sponesel v čast društvu in v pošteno zabavo domačinov in sosedov. — Tamošnjemu županu in župniku Točobranu pa ta ples ni bil po godu; zato sta mu skušala škodovati po svetopisemski prispodobi, kako so nekoč preganjali hudiča z Belcebubom. Župan sam je tako-rekoč vsilil fantom v Zaloščah (nekaj minut od Dornberga) še jeden ples, za kateri so najeli godce iz Furlanije. Ta ples pa je kla-verno končal, ker ni bilo plesalcev, plesalk pa še manj. Fantje imajo škodo. — Župan Brce niti ne kihne brez dovoljenja v farovžu ; zato moramo že trditi, da jo priredil ta drugi ples sam prečastiti župnik Lovro Točobran. — Tako daleč zanašajo iz farovžev razpore med ljudstvo! Po teh besedah odpre Sir vrata in oba vstopita! v velik prostor, podoben nizki in temni sobi, ker je svetloba prodirala vanj samo skozi z mrežami zaprte predore, ki so jih delili od pozorišča. Vinicij iz po-četka ni mogel ničesar razbrati, marveč je samo čul tiho glasove v sobi in krik ljudij, ki so prihajali iz amfiteatra. Toda Čez trenutek, ko so se mu oči že privadile teme, je zagledal celo tolpo čudnih bitij, podobnih volkom in medvedom. Bili so to kristrjanje, sešiti v živaljske kože. Nekateri so stali, drugi pa klečali ter molili. Tu pa tam si po dolgih laseh, ki so štrleli izpod kože, lahko spoznal, da je to ženska. Matere, podobne volkuljam, so držale na rokah isto tako v kosmate kože zašite otroke. Toda izpod kože so se videla jasna lica in oči so se jim veselo in ponosno lesketale. Bilo je videti, da je večino navzočih prevzela nadzemeljska misel, ki jih je še žive napravila neobčutljive za vse, kar se je godilo okrog njih, ali kar je moglo doleteti. Nekateri, katere je vprašal Vinicij po Ligiji, so zrli nanj z očmi, kakor sprebu-jeni iz snu, ne odgovarjajoči na njegovo vprašanje; drugi so 3e mu smehljali ter položivši prst na usta, kazali na zaprte predore, skozi katere so prodirali solnčni žarki. Samo otroci so se semtertje jokali, prestrašeni s tuljenjem divjih zverin, tuljenjem psov, vriščem ljudij in z opravo lastnih starišev, sedaj živalim podobnih. Vinicij, stopaie poleg stražnika Sira. i podobnih. Vinicij, stopaje poleg stražnika Sira, je neprestano pregledoval lica, iskal in izpraševal; vsaki hip je naletel na telesa onih, ki so tu od onemoglosti in sopare omedleli ter se rinil dalje v temno globel sobane, ki se mu je zdela velika kakor sam amfiteater. Toda nakrat je obstal, ker se mu je zdelo, da je zaslišal blizo mreže nekak znani glas. Poslušal je za trenutek, na to se prerine skozi tolpo ter stopi bliže. Žarek svetlobe je padal govorečemu na glavo in v tej svetlobi nod volčjo kožuhovino je spoznal Vinicij shujšano, neizprosno lice Krispinovo. »Kesajte se svojih grehov,« je dejal Krispin, »kajti ta trenutek takoj napoči. Kdor- si misli, da si s smrtjo samo izbriše grehej ta si nakoplje na dušo nov greh ter ba vržen v večni ogenj. Z vsakim svojim grehom, katerega ste stdrili, ste povečali trpljenje Gospodovo, kako si torej morete domišljevati, da vas odkupi samo ta muka, ki vas čaka? Danes umro enake smrti pravični in grešniki, toda Gospod loči od njih svoje. Gorje vam, kajti zobovi levov bodo trgali vaša telesa, pa ne ugonobč vaših grehov, niti vas pomirijo z Bogom. Gospod je pokazal dovolj usmiljenja, ko se je dal pribiti na križ, toda odslej bo samo sodnik, ki nobenega greha ne pusti brez kazni. In vi, ki si mislite, da muka orni je vaše grehe, ste se pregrešili zoper pravičnost božjo ter radi tega padete še niže. Konec je usmiljenja in napočil je čas t__ božje. Evo, za trenutek boste stali pred strašno sodbo, pred katero težko obstoje" celo pravični. Kesajte se svojih grehov, kajti odprte sa čeljusti pekla in gorje vam, možje in žene, stariši in otroci.« In dvignivši svoje koščene roke, je mahal ž njimi nad pripognenimi glavami, neustrašen, ob enem pa tudi neizprosen pred samo smrtjo, katero bi imeli prebiti vsi ti obsojenci. Po njegovih besedah se začujejo glasovi: »Kesamo se svojih grehov!« na kar je nastala tišina; bil je slišati samo jok otrok in glasno da mu usmiljenja ne pridobi niti smrt na pozorišču. Po glavi mu spreleti jasna in kakor blisek urna misel, da apostol Peter bi bil drugače spregovoril k tem ljudem, ki imajo čez trenutek umreti, toda te grozne in fanatične Krispinove besede in ta temna soba z malimi predori, za katerimi je bilo tako blizo polje muk in mučeniške smrti, mu napolni dušo s trepetom in strahom. Vse se mu je zdelo dokaj strašnejše od najkrvavejših bojev, katerih se je bil udeležil. Smrad in sopara ga jameta dušiti in hladen znoj se mu prikaže na čelu. Prevzame ga strah, da no bi pal v omotico, kakor so padli oni, ob čijih telesa se je spotikal, iskaje Ligijo v globeli sobane. Pomislivši pa, da se vsaki hip utegnejo odpreti vrata, jel je glasno klicati Ligijo in Urša v nadeji, da se mu oglasi kak znanec, ako le ona nista tukaj. Takoj ga tudi neki človek, pokrit z medvedjo kožo, potegne za rokav ter mu reče: . »Gospod, ostala sta v ječi. Mene so poslednjega odpeljali; videl sem jo bolno na postelji.« »Kdo si?« ga vpraša Vinicij. »Klesar, lastnik one koče, v kateri te je apostol krstil. Pred tremi dnevi so me zapkli, danes pa že umrem.« Vinicij si oddahne. Stopivši semkaj si je želel najti tukaj Ligijo, in sedaj je zahvaljeval Kristusa, da je ni tukaj, ker je v tem videl znamenje Njegovega usmiljenja. Med tem ga klesar Še, enkrat potegne za togo ter reče; »Se li spominjaš, gospod, da sem-te jaz peljal v trkanje navzočih ob prsi, Viniciju je zastala kri vj Kornelijev vinograd, Kjer je v kolarni" prfdigoval žilah. On, ki je vso svojo nadejo postavil v usmiljenje I apostol?«. "Kristusovo, slišal je sedaj, da je napočil dan jeze in I (D««« ?rfde.) Kako klerikalci obrekujejo In lažejo. — Klerikalni »Slovenski Liste je priobčil o uglednem voditelju narodno-napredne stranke članek, ki pričenja tako-le: .Z veliko silo se hoče dr. Tavčar polastiti gospodstva v deželi. Skrajna surovost in živinska podivjanost sta derviša doslej spremljali od mesta do mesta. Nerazumljiv M bil njegov srd na vero in duhovne* ko bj ne bUa ^ajoaLfld?g||a pre-^I teklost. Nekaj let je pasel f a ni suuT mali* svoj trebušček vbogajme od tistih soldov, katere so zložili duhovni za malo škofovsko semenišče (sedaj, ker smo ga' podrezali, je baje dal za to nekaj odškodnine, da bi ložje zabavljal), potem je pa večji svoj trebušček pridno pasel ob mfzaft*Hveh duhovnov svojih stricev. Tako predrzen je bil, da je hi n a v s k i goje d al in popival leta in leta ob fa-r o vrškihi mizah blizu Krškega Fn Iga Tn varal duhovnike. V grobu bi se strica obrnila, ko bi vedela, da sta pitala modrasa na svojih prsih, da sta vzgojila najhujšega sovražnika katoliških duhovnikov z dohodki od sv. maš. Pograbil je po smrti omenjenih dveh rimsko-katoliških duhovnov premoženje poštenjak, ki sedaj kriči po mestih in vaseh, da naj Slovenci umiramo brez Rima, brez zveze s katoliško cerkvijo. Tavčarjeva strica sta ravno nasprotno učila, kakor uči danes njuni gojenec. Brez njune pomoči bi bil Tavčar Se dandanes goveji pastir pod sv. Volbankom. Dobrota je sirota! Ko bi revčka še danes živela, umrla bi žalosti nad uspehom svojega truda." Ako sta dva strica podpirala svojega malega nečaka v šolah, sta storila povsem pametno. Novodobnim farovškim kričačem navadno vse pober6 — kuharice, ki jim niso prav nič v sorodstvu. Dr. Tavčar, ta največji podpiratelj učeče se mladino, je že davno povrnil sleherno podporo, katero je sam prejel, pa še zdaj mu farovškt postopači ne dajo miru. — Kdor prejme torej kako podporo celo od strica, ki je slučajno duhovnik, se mora odpovedati za večne čase — glasu svoje vesti in samostojnega prepričanja. — Kaki reveži so pač vsi Usti, ki uživajo podpore od klerikalcev! Ako so pozneje zamerijo kaki gospodični kuharici v farovžu, gorje njim, kajti očitali jim bodo sleherni grižljej, kateri so kdaj dobili. Taka je klerikalna .podpora"; klerikalci ne darujejo tako, kakor vsi pošteni ljudje, marveč oni hočejo z vsakim novčičem kupovati — sužnje. Proč od takih dobrotnikov! Tisti rojaki pa, ki farovže zalagate, darujte raje vsako leto kaj v poštene narodne namene. Živinski se j m bo v Kobaridu 9. t. m. — Kakor znano, so vsako leto štirje splošni in ob enem živinski sejmi v tem prijaznem gorskem trgu. Ti sejmi pridobivajo čedalje več veljave. Opozarjamo na to kupce in prodajalce živine. Iz Kobarlške okolico. „ Prismojenec" se je pohvalil, da je dobil z naše okolice debelo pismo z mnogovrstnim zanimivim gradivom. Toda pošiljalec se ni maral razodeti urednikom farovškega trobilca. Uredništvo pa je izdalo skrivnost, da pečat kaže črki i. I. — Ali res ? Ali res tiči za tem grmom naš Ivan?! Ivan, Ivan, kaj pa to pomeni? !" Na Srpeulol je zdaj veliko govorjenja o zaprtem klerikalnem zdražbarju, ki je dobil v Bolcu 14 dnij zapora, a je po vrhu še v preiskovalnem zaporu zaradi hudodelstva goljufije z nagovarjanjem h krivemu pričanju. — Take sadove rodi zdražbarstvo iz farovžev! — Žena zaprtega moža je prišla v Gorico; klerikalni voditelji so jo vzeli v zaščito. — Vederemo, kako daleč segajo njihovi vplivi! »Gorica* o volitvah na Kranjskem. — Mnogi gospodje, ki so slepo drli za don Gredolčičem v objem. klerifcalizma, zatrjujejo kaj radi, da so prav za prav liberalci, bolj liberalni nego prvaki narodno-napredne stranke. Njihovo glasilo je »Goric a" ki je pa izjavila, da se je povsem združita s »Prim. Listom". In tudi glede volitev na Kranjskem zavzema »Gorica* enako sovražno stališče kakor »Prim. List*. Ožlindrani so vsi jednako. — Vfcljub temu imajo Usti posvetni gospodje, ki se krčevito tišče .Gorice", dovolj žalostnega poguma, da se branijo naslova klerikalci. Vsi podpirajo politiko žlin-drarjev, klerikalci pa le nočejo biti. Ali si ne dajejo pred vsem svetom prav žalostnega spričevala?! Kdaj vendar poneha osebna mržnja in začnejo odločevati v politiki — načela? Kdo je la delavstvo? — .Gorica" je povedala, da... »Soča" in dr. Turna se za delavstvo baš zdaj pred volitvami silno zavzemata.... Vprašamo: V kakošen namen naj bi se to godilo baš pred volitvami? Saj nima delavstvo ob volitvah v deželni zbor skoro nikake veljave, ako ni celo popolnoma brez vpliva. Delavec, ki ni ob enem dovolj dober posestnik, da voli v I. ali II. razredu v občini — niti nima volilne pravice. Ako se torej .Soča" in dr. Turna tudi zdaj posebno potezata za delavstvo, dokazuje to, da sta zanj vneta; tudi pred volitvami se potezata zanj, ko je drugega dela dovolj, dasi ne bo moglo niC koristiti. Klerikalci delajo seveda drugače! Iz Schladmlnga na Štajerskem nam poroča goriški rojak, da med prodajalkami sadja tam, ki so Brike, ne vlada najbolje sporazumljenje. Tako sta se bili nedavno temu sporekli dve, in konec prepira in udarca je bil ta, da je bila neka K. R. obsojena na mesec dnij zapora in v povrnitev troškov. Nd, posebno vzgledno gotovo ni, tam v tujini delati take reči, ki vedejo človeka v zapor. V Schladmingu in tam okoli je tudi dosti drvarjev s Kranjskega. Pridni so in pošteni delavci, zato pa jib tudi imajo vsi drvarski mojstri rajši od nemških. Nemški delavci jih radi tega črtijo in iščejo prepira ž njimi. Tako ,so .dne 25. avgusta zvečer v neki krčmi sedeli nemški delavci in trije slo-vensKiTTJeki tfeTfftSki delavec jih gre izzivat, češ, da Slovenci so za nič, na to, da naj se z dvema prstoma natezata, naj se bijeta v ramena itd., ali Slovenci so rekli, da se niso prišli pretepat, marveč v miru popit vrček piva. Na Jo je neki Nemec udaril jednega izmed-Slovencev. Ta zagrabi vrček, drugi stolico, tretji pa naravna pest, na kar je bil izzivajoči „Neraec^ kmalu ošeškan,_kakor_mu^ je šlo, pa tudi drugi .Jokelni* so jo popihali — bilo jih je okoli 20 — iz krčme. Trije Slovenci so jih ugnali. Potem so vedeli, kdo je za nič in kdo je za kaj l Naši trgovci s sadjem se pritožujejo, da je na Zgor, Štajerskem letos toliko grozovito mnogo ©sij, da je težko ostajati pri sadju. Ljudje še ne pomnijo kaj takega. Pa delajo tudi škodo, ker grizejo sadje. ? Tržiču so se, kakor poročajo .Edinosti", dne i. t. m. laški biciklisti po dirki dobro navdušili ter v varni noči dajali duška svojim čutilom ter kričali; Evviva 1' italia! Evviva H re d'Italia! Evviva H nostro re Vittorio Emanuele! O policiji ne duha ne sluha! Irredente seveda ni, .marea slava" je nevarna 1 Ali je bilo med temi biciklisti kaj Lahov iz Gorice ? I ? Padla Iz drugega nadstropja na tla In umrla. ~- V ulici Mattioli št, 8. v drugem nadstropju je stanovala 50 let stara Katarina Hohenberger. Ko je v torek zjutraj pospravi Ijala stanovanje, se je preveč nagnila čez okno ter padla na tla. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so jo prenesli v stanovanje. Poklicali so zdravnika, kateri ji je dal prvo pomoč; popoldne pa je umrla. VojaSko-veteransko društvo v Kanalu priredi v nedeljo dne 8. t. m. tombolo s plesom na javnem trgu v Kanalu. Dobitka sta dvojna in sicer: činkvina 50 kron, tombola 100 kron. Srečke se prodajajo po 30 vin. komad. Vstop k plesu: pred odmorom 20 vin., po odmoru 2 kroni. Cisti dobiček je namenjen za novo društveno zastavo. V slučaju slabega vremena se vrši tombola in ples v nedeljo dne 22. t. m. Na c. kr. pripravnici za srednje šole na Prosoku bode vpisovanje učencev 16., 17. in 18. septembra, dne 17. septembra (torek) bode začetek šolskega leta s sv. mašo ob 8. uri zjutraj in dne 20. septembra začne redni šolski pouk. K vpisovanju morajo nripeljati uCenee stariši ali njihovi namestniki; predložiti morajo krstni list, zdravniško spričevalo o cepljenji koz in o zdravih očeh ter zadnje šolsko spričevalo. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole. Prosek, 3. septembra 1901. Tačasni voditelj: Ivan Marija Martelanc. Drobiž. — Svoj čas smo poročali, da so bili pokradli neznani zlikovci trikrat v gostilni pri Katariniju na Goriščeku več rečij, ali niso mogli priti na sled tatovom. Sedaj pa so redarji prijeli na cesti nekega sumljivega mladeniča ter ga aretirali. Povod k temu jim je dal klobuk, ki je bil nenavaden zanj, in res je skazalo, da klobuk je lastnina okradenega gospodarja. Ta tiček je povedal tudi, kdo je bil ž njim pri izvrševanju tatvine. V Tržiču se je obesil v svojem* stanovanju na vratih 72-letni Giacomo Dcbassi. Povod samomoru je bilo baje nesporazum-Ijenje s sinovoma. V ulici Leoni ima krčmar Kocjančič lep vrt, poln krasnega grozda. Marsikateri je že občudoval to grozdje, zlasti pa trije v ,kom-paniji* to je: Ant. Leon, Iv. Valentinčič in Kari Keršovani, vsi iz Cipresne ulice, ki so sklenili, polasU se nekoliko tega grozdja. V noči na to se jim je res posrečilo. Nabasali so se z grozdjem. Ali na cesti so srečali dva redarja, ki sta bila radovedna, kako da so ti fantje tako debeli. Začela sta jih pre-iskavati, eden je pobegnil, druga dva pa so peljali na policijo in od tam k sv. Antonu. Nabrala sta bila več kilov grozdja. Listnica. — G. dopisniku iz K. Do-godbica o T. in M. se čita sicer prav lepo in zanimivo, ali v list ne tiče taka stvar. S takimi rečmi bi si mi nakopali le sitnosti, in sicer, kakor gotovo sprevidite, po nepo-trebi. Prosimo kaj drugega o priliki. Zdravi! Slovensko akad. ferljalno društvo .Sava*. — Kakor smo že omenili v svojih noticah radi .sestanka", kaivrega je priredila „Sava" dne 13. avgusta t. I. v Ljubljani, pripravka slov. akad. fer. društvo .Sava" svoj popoln preporod. Društvo »Sava* skuša združevati in orga-nizovati v sebi vse slov. napredno di-jaštvo. V to je v prvo spremenila svojo dosedanjo organizacijo na podlagi fiksnih .okrožij" v organizacijo na podlagi nevezanih »podružnic", — s katerimi prepreži vso slov. domovino, — ki se naj ustanove povsod tam, kjer biva več slov. akademikov in abiturijentov. Vsaka podružnica zase ima svoje vodstvo, vrhovno vodstvo vsega društva pa ima. osredni odbor v Ljubljani. Obče društvene zadeve obravnava glavni društveni občni zbor. Na tej novi podlagi ravno skuša združevati vse slov. napredno dijaštvo. Postavila se bo s svojim novim programom, o katerem naj sklepa prihodnji občni zbor, na najlibe-ralnejše stališče, katero naj omogoči voditi slov. dijaštvo do onih ciljev, katere si je slov. dijaška mladež stavila že opetovamva.brez-vspešno, v prvi vrsti baš radi pomankljive organizacije. V podrobnosti se tu ne moremo spuščati. .....^ ¦ t'y Definitivno naj[ skTepa ' o reorganizaciji prihodnji glavni društveni občni zbor, ki se bo vršil v soboto dne 14. septembra t. 1. v Ljubljani. Lokal: .Švicarija", začetek ob 31/, uri popoludne. Dnevni red: A. a) Poročilo odborovo. b) Poročilo odseka za sestavo novega društvenega poslovnika in pravil.: c) Poročilo preglednikov, d) Volitve društvenega odbora in preglednikov, e) Slučajnosti: društveni program in predlogi itd. B. Zabavni del. Ker je za točko b) potrebna vsaj dvetretinska večina Članov, »i ker se naj s tem občnim zborom oživotvori novp redno društveno poslovanje, na novi podlagi, zato poživlja odbor vse brate ,Sa- j vane", da se ga udeleže polnoštevilno. Z veleodličnim spoštovanjem za odbor: tehn. Janko Krsnik, phil. Fr, Kobal, tL. predsednik. tč. tajnik. Razgled po svetu; Zavod sv. Jeronlma r Rima bo pre-osnovali v velik hrvatski kolegij, v kateri se v svrho duhovskih študij imajo sprejemati mladeniči iz vseh hrvatskih dežel. To pa laškim prenapetežem v Rimu ni bilo všeč. Zato so zaceli ruvati proti temu zavodu, češ, da ne sme biti v Rimu nikakega slovanskega zavoda in da zlasti zavoda sv. Je-ronima po dosedanji njegovi zgodovini ni moči preustrojiti v čist hrvatski kolegij. Dalmatinski Italijanaši v Rimu so nastopili celo kot banditje ter udrli v zavod in se istega polastili. Rektor Pa/man je klical na pomoč redarstvo, ali to je odklonilo vsako posredovanje. Tako so oni banditje počeli v zavodu, kar so hoteli. Vodja njih, grof Tit Alačevič, je zavrnil zastopnika avstrijskega poslaništva, da je zavod avtonomen in da nima v njem nikdo drugi pravice nego Italijani. Nato se je vtaknila vmes tudi italijanska vlada in sekcijeki šef justičnega ministerstva Suica je prevzel opravljanje zavoda. Poslaništvo av-slro-ogersko je protestovalo proti temu, Vso stvar vzamejo, kakor je videti, v roke še italijanske sodnije, Zavod sv. Jeronima je bil i pred sedanjim preustrojem cerkveni zavod, cerkvena kongregacija s svojim kapitolom. In član 13. zakona o garancijah nd 13. maja 1871. italijanskega zakonika pravi, da zavodi, utemeljeni v Rimu in v 6 suburbanskih stolicah, katerim je svrha pospeševanje kulture in na-obrazba duhovskega stališča, spadajo edino le pod sv. Stolico. Torej ako hoče ital. sod-nija prav razsoditi, se mora razsodba glasiti v prilog zavodu. Torej je prav vse in v zakonu utemeljeno,. kar se je zgodilo s preustrojem zavoda sv. Jeronima. Seveda politična tendenca Italijanov je ta, odvzeti zavod Hrvatom ter tako onemogočati njihov pouk v Rimu, da bi Italijani tim lože gospodarili v široširni cerkvi v neprilog Slovanom. Ako ne bo od avstrijske strani cnergičnejšega odpora, kdo ve, kako skonča ta reč. Gar vsprejme Krfigerja, kakor trdi transvaisko poslaništvo v Bruslju, ob prvi ugodni priliki, ki se pokaže v bližnji bodočnosti. Angležem avdijenca seveda ne bo po volji, ker se boje vsakega višjega glasu proti roparski vojni v južni Afriki. V Slbenlku so se primerile velike demonstracije proti Lahom. Na več laških hišah so pobili okna. Povod demonstracijam je ban-ditsko postopanje Lahov v Rimu proti zavodu sv. Jeronima. Vojaške vaje na Notranjskem. — Danes so začeli korni manovri, in sicer na progi Cerknica - Postojna - Št. Peter, Trajali bodo do 7. t. m., kateri dan se začne vojaštvo s postaje Št. Peter vračati proti domu. Nadvojvoda Franc Ferdinand je prišel na Notranjsko 2. t. m., in sicer je šel najprej na Rakek, potem v Št. Peter. Danes že odide na Dunaj. Velike dete Rusov se zbirajo ob Prutu. Vedno dohajajo novi polki in baje se zbere na rumunski meji okoli 180.000 ruskih vojakov. Razven tega hiti Rusija ob Dunavu appravljati vse svoje trdnjave, kar kaže, da se pripravlja resno na dogodke, ki utegnejo nastati na Balkanu. Zlasti se je bati, da vstaje v Macednniji prihodnje leto ne bo mogoče več dušiti. .Slovensko stonografsko društvo". — Na ustanovem zboru v Št. Jurju je bil izvoljen društvenim predsednikom g. Ivan Krušič, c. kr. šolski svetnik v Celju; odborniki so gg.: Anton Bezenšek, profesor v Plovdivu na Bolgarskem, Rudolf Binter, c. kr. davčni adjunkt v Ljubljani, Ivan Bovha, odvetniški uradnik v Celju, dr. Ivan Dečko, odvetnik, in Josip Kardinar, profesor, oba v Celju, Fran Novak, c. kr. profesor v Ljubljani, in Anton Šantel, c. kr. profesor v Gorici. Društvo ima svoj sedež v Celju. Raznotero. — V Grabštajnu na Koroškem se je vstrelil mlad učitelj Pikel, ali se ni zadel smrtno. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. — Iz Novegajorka poročajo, da sta trčila pri KalispeluS vlaka. Ubitih je 36 oseb. — Bankir Moric Fraind na Dilnaju se je vstrelil. — V Solnogradu sO razkrili nemški radikalci dne 1. ti -m. doprsni kip H*- «ar-.-'-.vj. — 4-if-fn- j-č-v'- ji ,p:r«* ,\ Bismarckov.' «-*& * letni deček.Maririelč Jurij v Umagu je padel po nesreči v morje ter se je vtopil. Zdravnik je skušal še rešiti muB življenje,: ali bilo je prepozno. ^- Pred porotniki v Ljubljani so obsodili čevljarja Bos->! kovica na 5 let ječe, .ker je hotel syojo ne- « zvesto ženo ustreliti.; 4 leta ječe pa je dobil delavec Frane Bukovič iz Vevč, ker je ubil paznika Remca v f~'-----" . (Spis izven uredo&tva.) . ,.* ..- (Dalje.) Ako mučenica mej mučenjem oči za- > tisne, ali z odprtimi zdivjano gleda, so to zopet novi sumljaji proti njej. Ako oči obrača, potem se reče, da gleda zaljubčekom, zlodjem, ako srpo pred se gleda, se reče, da gleda tega ljubimca. Potem se hujše muči, da vse kosti v ubogi babnici pokajo. Ako še noCe obstati, da je čarovnica, in če se kako giblje vsled neizrečenih bolesti, ali če postane omotna, potem se reče: ona se sraeja, ali ona spi na raztezalnici; ona je nekaj zavžila, da lože molči. Živa mora na gromado. In potem govorijo duhovniki in njeni spovedniki, da ni pokazala kesanja in se ni hotela ločiti od ljubimca-hudiča. Ako katera na mučilnici umrje — in to se večkrat, zgodi, -— potem se reče, da ji je ljubček - hudič prej vrat zadrgnil. Na to pride rabelj, vleče .mrhovino" iz mučilnice ven in jo zagrebo pod veSali. (.Mrhovina" —•!) Ako obtoženka na raztezalnici ostane živa in se dobi sodnik, ki je brez novih sumljajev ne da umoriti po rabeljnu, potem se je ne izpusti proste, marveč se jo zapre v najhujšo ječo na leta in tako dolgo, da se omeči, (Ječe v srednjem veku so groza človeške divjosti, surovosti 1) Kdor je bil zaradi čarovnije na raztezalnici, ta je zgubljen, ta mora biti obsojen na smrt. Sramota bi bila za inkvizitorje, ako bi kdo obtožencev postal prost. Kdor je enkrat po mučenju v ječi, ta mora biti obsojen. Ali pravo, ali* krivično, vse jedno. K v ječi se nahajoči revici pošljejo strastne (~ po moji prestavi; goveda —) duhovnike, ki so ubozici dostikrat nevšočneji, kakor rabelj, ki opravi zadnje dejanje tega ,suda\ Ti duhovniki trpinčijo ubogo bablje tako dolgo, da mora obstati, da je čarovnica, Pravijo ji, da ne more biti zveličana in ne more sv. sakramontov sprejeti, če ne obstane, Za to delo inkvizitorji ne jemljejo duhovnikov, ki imajo kaj srca in kaj poštenja. Tudi se pazi na to, da k zaprti ne pride nihče, ki bi ji kaj dobrega svetoval. Ko revlca v strašni ječi vzgihuje in jo isti, ki bi jo imel tolažiti, muči, tuhtajo duhovni sodniki, kako bi našli nove sumljaje, po kojih bi jo tudi juridične fakultete vseučelišča obsodile, Drugi inkvizitorji mučijo tako obtoženko v še hujših ječah in s še hujšim raztezavanjem in ščipanjem telesa, da izženejo .mutca> hudiča", kakor to molčanje zovejo. Ako tudi sedaj ne prizna, da se peča s hudičem, se živa ,upe-peli*. Ta izraz imajo ti duhovniki inkvizitorji' za sežiganje človeka na gromadi. Rad bi, — piše Ferd. Speč, — to ve Bog, vedel, kako se more človek, in naj si bo še toliko nedolžen, rešiti, ker iste žene, ki priznajo, da so copernice, in iste, ki temu ugovarjajo, so copernice in morajo na gromado. Oj ti, neumna ženica, zakaj tajiš, in moraš tolikokrat na raztezalnici umreti, ko bi lahko po priznanju samo enkrat umrla! Ubogaj, kar ti svetujem, povej, da si copernica in umri, ker zastonj se misliš izviti iz teh rok; tega ne pripusti pravicoljubje v nas Nemcih. Ako je pa kaka obtoženka neresnično vsled nestrpnega mučenja o sebi izpovedala, potem se mučenje še le prav začne. Zdaj mora ovaditi tudi druge, dasi nič slabega o njih ne ve. Te ovadene ženske ali možki se tudi denejo na torturo in ti ovadijo druge. Tako ni konca teh grozovitosti. Tako pride dosti takih na raztezalnice, ki so prej vpili, da se naj zažiga. Gospodje niso premislili, da pride vrsta tudi lahko na nje. Tako imajo pravično plačilo od Boga, ker so prej s strupenimi jeziki toliko copernikov in copernic napravili in toliko nedolžnih ljudi spravili na gromado. V tej knjigi piše Speč dalje: ,Ce o tem premišljujem, kar sam z ozirom na mučenje * videl, bral, slišal, potem ne morem drugega reči, nego to, da se dostikrat, ali vedno nedolžne muči. Potom raztezavanja udov se Nemčija napolnuje s copernicami in čarov-', nikom. Kakor hitro v kakem -kraju tortura začne svoje delo, je vse polno copernic, katerih prej n?. bilo. Da se ljudje rešijo preve- ; likih bolesti na torturi, priznajo vse, kar vprašajo duhovni - inkvizitorji, česar nikdar*" • niso storili, na kar nikdar niso mislili. Nekaj jako močnih mož mi je reklo, piše Speč, da ni hudodelstva, katerega nebi priznali, samo, da se rešijo mučenja na raztezalnici inkvizicije. Desetkrat raje umro, kakor prestati take muke. Spovednikom je znano, da mu-Ceniki na torturi ovadevajo druge, da bi se z ovadbo rešili torture. Če se jim to v spovedi predočeva in pove, da naj prekličejo, če so lažnjivo ovadevali, potem ne prekličejo, -ker pridejo zopet na rastezalnice. Ce se jim preti, da zgubijo z neresnico večno srečo, potem odgovorijo, da so rajši pogubljeni, kakor mučeni na raztezalnicah infcvizitorjev, * Kar mene tiče, piše Speč, rajši priznam vse ! lumparije, kakor da bi bil mučen. Vsak | človek na slabem glasu pride v torturo ia' ¦. nifi si ne storijoSinkvizitorji iz tega, če preVeC, do izdannjenja življenja, mučijo. Dosti tfudi je na raztezalnicah umrlo, (Dalje pride.) Fraa HKIhelntmr odvajajoči čaj Frana VVMhelma lefcarja in c. in kr. dvornega zalagatelja v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko se dobiva v vseh lekarnah. Zavoj stane .2 kroni av. velj. V slovo. Ponavljaje se od Gorice kličem vsem svojim znancem in prijateljem srčni: Na zdar! Do Vidova! Gorica, 3. septembra 1901« Bogdan pl. Kovačič. r^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežba po jako zrv.emih cenah. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zelogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril« Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v SemeniSkl ulici Si 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Objava. Podpisano vodstvo naznanja, da se prične šol. leto na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Sežani dne 16. septembra t. 1. Istega dne se bode vpisovalo učence, dečke, kateri so že dovršili 14. leto in si prisvojili primerno znanje na kakej večjej Ijudskej šoli ali na kakem drugem sličnem učnem zavodu. K zglasitvi se zahteva: a) krstni list; b) zadnje spričevalo ali pa tudi odpustno spričevalo ljudske šole, ali kakega drugega učnega zavoda; c) zdravniško spričevalo in d) spričevalo o cepljenju kdz. Za obiskovanje tega učnega zavoda se ne plačuje nič šolnine, marveč se daje celo pridnim in siromašnim učencem nekoliko državne podpore. Vadstra o. kr. pripravnice za učiteljišča v Sežani, dne 25. avgusta 1901. AL Bajec, voditelj. w*~ Veliko zalogo -•*¦ šivalnih strojev, dvokoles in slanoreziic raznih sistemov prve anglečke tovarne »Hellcal' SAONIG & DEKLEVA V GORICI ulica Municipio št i mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bOa prej prodajalnica. V zalogi imamo sad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakorza Svuje,faojaSe, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. X nami J« vsak« konkurenca ¦•mogoča I Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem odan SAUNIG & DEKLEVA. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raftelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliSče nimberžkega i* drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE n pisirnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za ArojaSe in Čevljarje. Svetinj ice. — Rožni veiiel. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. % 35-8 Veliki prazni sadovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sternils na Franc-Josipovi cesti št, 9. 100 do 300 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo- zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Lnowlg Oftterreicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. Zahvala. Silno potrti po neizmerni izgubi, ki nas je zadela v osebi našega preljubljenega, visoko spoštovanega družinskega glavarja, gospoda grofa Franca Coronini-ja izražamo iz dna svojih src vsem skupaj in vsakemu posebej, pre-Castiti duhovščini, civilnim in vojaškim obiastvom, zastopstvom dežele, goriškega, mesta, naše ljube šempeterske občine in vseh drugih mest in občin v deželi, pa tudi skupščinam, društvom in zadrugam, prijateljem in znancem in vsemu prebivalstvu brez razločka svojo iskreno zahvalo na tem, da je naša brezmejna žalost vzbudila na vseh deželnih straneh živo sočutje, da se je na mnogovrstne načine razodelo visoko spoštovanje in ljubezen do dragega rajnika in da je bila tako ogromna udeležba pri pogrebu njegovih posvetnih ostankov. V Šempetru, dne 3. septembra 1901. Žalujoča rodbina Coronini. Neverjetno nizka cena! 315 komadov za samih gld. f-85 1 elegantna ura z 3-Ietnim jamstvom in pizlačeno verižico; 1 krasen ovratni nakit z orient perlami, najmodetneji za dame; 1 krasna cev za cigarete; 1 le;-a oviatna igla z Simili-briljanti; 1 eleganten prstan z vdeL. kamnom za gospode in dame; 1 garnitura z gumbi za zapestnice, ovratnik in prša; 3 line žepne rute; 1 žepno pisarno orodje; 1 toaletno zrcalo v etui z glavnikom; 1 parižka broža za dame; 1 fino vezan ,Kotes*;SOdopisovaInih priprav ;1 fin pisalni ročnik; 72 angL peres in Se 200 kom. raznih ter neobhodno potrebnih domačih predmetov po vrhu! — Dobiva se proti povzetju pri tvrdki Efcsporfia Mit I. Spingaro - Irakovo. Poštul predal 32/32. Kdor naroči 2 zavoja dobi po vrhu krasen žepni notic z t rezih. Kar ne ugaja se vrne v denarja. IZ male od 56 litrov do 50 hektolitrov popolnoma v dobrem stanu ima na prodaj Peter Biifaa, gostilničar v Gorici, Gorte Garaveggia. Dobre ure in po cent! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ur ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Rsm. fl. 5*80; srebrna verižicafl. 1-20; hudilnik iz niklja fl. 1*95. Tvrdka je odlikovana s e..Le. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Dustrovan cenik zastonj! Karol Kavšek-a nasl. Schneider & Verovsek trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedeljskih strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih poljedelskih strojev, v prvi vrsti mlin« ki prele za sadje in grozdje najboljšega izdelka, potem gepeljne, slamoreznice, trijerje, mlatilnice, čistilni?'';, pluge (Sistem Sack) sploh vse stroje za poljedelstvo, po naj ../jih tovarniških cenah in pod jamstvom za vsak kos, Nad 200 različnih strojev v zalogi. Točna postrežba. H9** llustrovanlfislovenskl ceniki brezplačno- ~WlM Glanvo zastopstvo Schielin & Muller V TRSTU, ulica Acquedotto it. 40. Ustanovljena Odlikovana tovarna vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici V lastni hiši. -»»*««- Lastne žage. Zaloga vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga; vsakovrstnih slik, zrcal, okvirjev in stolic, kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov. Zaloga vsakovrstnih desk mehkega in trdega lesa; velika zbirka obkladkov (remeša) in strugarskih izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tape-tarski stroki spadajočih potrebščin. — Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo. gj Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedie <& Zajec (prej G. Darbo) preti naaškofijo Str. 5. Podružnica konec llaštela Stv % Zaloge v ulici Morelli št.; i2, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši. Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega itajer&kege železa, železna, etnkaste, poclnjene in medene plo-icevine, orodja za razne obrti in pohlinega, itedllna ognjišča, peči, cevi in predpečnike, nagrobna krize. Vsakovrstne okove za pohištvo in atavbe. Prevzemata vse naročbe za vcakovratne atavbe in druga podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nuasbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljšega koroškega Acalon in firescian-jekla. Zaloga Portlanif in Rcman-Cementa, kmetijskih strojev iz prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni.