Poštnina plačan« v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtnl Vestnik" Izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2-—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug- v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Dunajska cesta St. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi '/i str. 600 • — . V, . 300--„ 7. . 150--• » » */« » 75’ — . . . */,. . 37-50	
X. letnik.	V Ljubljani, dne 1. aprila 1927.	Štev.	7.
Za naš gospodarski parlament.
Gospodarski krogi v Sloveniji opažajo, kako padajo po njem težki udarci z onih merodajnih mest, ki so poklicana, da ščitijo naš obrt, našo trgovino in industrijo.
Nikdar se nismo spuščali v politične boje. Vse naše delovanje je šlo za tem, da se obrtništvo združi v svojih stanovskih organizacijah in da v njih uveljavi predvsem obrtnika, kot pripadnika gospodarskih krogov. V naših organizacijah ne vzgajamo obrtnika-politika; uporabimo pa vsako priliko, da mu pokažemo gnile sadove, ki jih rode strastni strankarsko-politični boji.
Gnusni napadi na interese slovenskih gospodarskih krogov pa nas izzivajo iz rezerve, in če hočejo gotovi gospodje, da povemo vsej javnosti resnico — pa naj bo.
V čem obstojajo zavratni napadi na našega obrtnika?
Kljub zavijanju od nasprotnih strani s ponosom lahko trdimo, da smo pri zadnjih zborničnih volitvah dosegli tako lep uspeh le s tem, ko smo z nepristransko, gospodarsko in stanovsko listo obrtniških organizacij pokazali našemu obrtniku, da mora biti njegov gospodarski parlament v rokah organizacij* Vsi zavedni obrtniki so se tedaj zavedali važnosti te parole in propadli so oni, ki so hoteli, da bi zavladala v zbornici politična stranka in njeni eksponenti. Prišlo je do razpusta zbornice in gospodje do danes še niso povedali našim obrtnikom, da se je razpust zbornice izvršil na pritisk one skupine, ki je pri volitvah postavila nam nasprotno kandidatno listo in radi sklepa radičevskega parlamentarnega kluba. Kje so torej gospodarski razlogi za razpust zbornice? Onega slovenskega politika in Radičevega kluba ne smatramo za kompetentnega, da bi se vmešaval v zadeve naših gospodarskih krogov.
Izmed mnogih drugih napadov, ki jih uprizarjajo gotovi gospodje, ki se postavljajo celo na čelo po-kreta, ki ustvarja po deželi našim organizacijam nasprotne «obrtne zveze», pa si hočejo s pooblastili v državnem proračunu za leto 1927./1928. zavojevati zbornico s tem, da nameravajo s spremembo zborničnega volilnega reda majorizirati one gospodarske kroge, ki danes predstavljajo naš obrt, našo trgovino in industrijo. Obrtnik, ki se trudi in muči, da vzdrži
svoj obrat, ki stremi za tem, da se kvalitativno in kvantitativno dvigne, ki plačuje visoke davke in v sorazmerju z njegovo obdavčitvijo tudi prispevke za zbornico, naj v zbornici podleže krošnjarjem in elementom, ki nimajo niti vpogleda v težkoče in stremljenja našega obrtnika, trgovca in industrijca. S takim volilnim redom bi padel ugled obrtnika; z gospodarskega stališča pa bi bil ta volilni red katastrofalen, ker bi zbornica ne bila več predstavnica naših gospodarskih krogov, pač pa marijoneta, s katero bi se igrali ljudje, ki nimajo v vrstah naših gospodarskih krogov prav ničesar iskati.
Volitve s proporčnim sistemom namerava uvesti ona skupina, ki je pri zadnjih zborničnih volitvah podlegla strokovnim organizacijam, in sicer samo za ljubljansko zbornico, ker računa na to, da bo ta način volitev najboljše sredstvo, da se zbornica iztrga iz rok strokovnih organizacij. Pooblastilo v finančnem zakonu za to lahko dobijo, zbornice same pa jim organizacije ne bodo prepustile. Gospodje naj pomnijo, da smo pravočasno spoznali njih žongliranje z zbornico in volilnim redom. Z intrigami in takimi manevri ne bodo postali «zbornični svetniki* gospodje, ki ne morejo preboleti zadnjega neuspeha pri volitvah. Tudi doba komisarjev bo minula in za temi pridejo oni, ki jih bodo postavili gospodarski krogi.
Tudi pri Državni obrtni banki so posredovali ministri, da bi se vtihotapili gospodje, ki ob času vpisa delnic niti z mezincem niso ganili, v upravni odbor. Njih princip je: organizacije naj delajo, mi bomo pa želi sadove.
Vsi napadi na našo zbornico nas ne bodo omajali! Naj rovarijo proti vsemu, kar je obrtniškega, naj vstavljajo amandemente v finančne zakone, mi bomo pa šli na delo za našo organizacijo in s strumno stanovsko organizacijo, ki ne pozna političnih spletk, bomo dokazali, da gospodo ne bodo rešili tudi taki amandementi v finančnih zakonih.
Poziv na vplačilo delnic Obrtne banke SHS v Beogradu.
Vplačila delnic Obrtne banke SHS se bodo vršila vsake tri mesece. Za vsako tromesečje, izvzemši petnajsto, se vplača za vsakol delnico po 10 Din.
Prvo tromesečje (april-junij) prične 10. aprila 1927., vplačilo' pa sc mora izvršiti najd'alje do 30. aprila 1927.
Kdor zadnji čas do 15. maja 1.1. ne vplača obroka za prvo tromesečje, preneha biti delničar in se mu že vplačana vsota po odbitku 25% vrne.
Vplačilo* delnic se bo izvršilo v 15 tromesečjih in je treba obroke vplačevati:
za I. tromesečje tekom aprila, a najdalje do 15. maja 1927;
„ II.	julija, „	„ 15. avg. 1927;
„ III.	„ oktobra, „	„ 15. nov. 1927;
„ IV.	„ januarja, „	„ 15. febr. 1928;
„ v.	„ aprila, „ „	„ 15. maja 1928;
„ VI.	julija, „	„ 15. avg. 1928;
„ VII.	„ oktobra, „ „	„ 15. nov. 1928;
., VIII. „	„ januarja, „ „	„ 15. febr. 1929;
„ IX.	aprila, „ „	„ 15. maja 1929;
x.	julija, „ ,,	„ 15. avg. 1929;
„ XI.	„ oktobra, „	„ 15. nov. 1929;
„ XII.	„ januarja, „	„ 15. febr. 1930;
,. XIII. „	„ aprila, „ „	„ 15. maja 1930;
.. XIV.	julija, „	„ 15. avg. 1930;
„ XV.	„ oktobra, „ „	„ 15. nov. 1930;
Za 14. tromesečje se vplača po 10 Din za vsako delnico, za 15. tromesečje pa ostanek 20 Din za vsako delnico in s tem je delnica poplačana.
Obroki se plačujejo Obrtni banki kraljevine SHS (centrali) v Beogradu, pri njeni blagajni ali pa po1 poštni položnici poštne hranilnice.
Delničarji se poživljajo, da obroke točno plačujejo, da ne zapadejo določbam § 12. bančinih pravil.
Br. 559, 15. marca 1927., Beograd.
Uprava Obrtne banke kraljevine SHS.
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
(Nadaljevanje in konec.)
Poročilo o računskem zaključku za leto 1926. je podal tajnik g. Ignac Kaiser, ki je obenem pozval zadružne načelnike, naj vplivajo na to, da se bodo poravnale zaostale zvezne doklade. Računski zaključek izkazuje 38.890 Din izdatkov, proračun za prihodnje leto pa 57.100 Din izdatkov. Zvezna doklada ostane nespremenjena, in sicer 10 Din za vsakega člana. Za one zadruge, ki štejejo nad 200 članov, se doklade pavšafirajo na vsoto, ki jo določi zvezno načelstvo.
G. Ivan S r e b o t je izrazil mišljenje, da bi tajnika plačevala država, s čimer bi se stroški zelo zmanjšali.
Ključavničarski mojster g. Josip Rebek (Ljubljana) je odgovoril g. Srebotu, da država ne podpira niti obrtnega šolstva, kako se more potem pričakovati, da bo plačevala Zvezinega tajnika. Na to bi bilo upati le takrat, kadar bi bilo obrtništvo tako krepko organizirano, da bi lahko to zahtevalo od države.
G. Franc Rabič pa je bil sploh proti temu, da bi kdaj država plačevala tajnika. Naglašal je: Kadar se bo to zgodilo, bo vsaka nova vlada postavila novega sebi všečnega tajnika in bi se s tem vsako sistematično delo v Zvezi nehalo.
Govorili so še gg. F r a n c h e 11 i, Ivan V o g r i n c (Brežice), Milko Krapež (Ljubljana) glede obrtniških obveznosti, in je zlasti zadnji izrazil dvom, da ne bi bilo mogoče kateremukoli obrtniku plačati zvezno doklado v znesku 10 Din.
Računski zaključek je bil odobren in proračun za leto 1927. sprejet.
O obrtniški organizaciji je zatem podal obsežno poročilo tajnik g. Ignac Kaiser, ki je na podlagi svojih
izvajanj predlagal zboru: 1.) da priredij Zveza v jeseni tekočega leta davčne tečaje v vseh večjih krajih ljubljanske oblasti; 2.) da vpliva na oživotvorjenje sosveta pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani v zmislu predstoječega referata; 3.) da sklepa o načinu, kako bi se obrtniška organizacija v1 Sloveniji čim bolj strnila, in stopi v tozadevne stike z organizacijami v mariborski oblasti; 4.) da stopi v stike glede skupnega nastopa v važnih, vsega jugoslovenskega obrtništva tičočih se gospodarskih vprašanjih z drugimi pokrajinami v državi.
K temu vprašanju se je razvila živahna debata, v katero se posegli gg. Josip Reb ek, ki se je pridružil strokovnim izvajanjem g. tajnika ter govoril o delu in potrebi zadružnih in društvenih obrtniških organizacij, ki se morajo vzajemno podpirati1, dalje g. Ivan Šimenc (Ljubljana), Alojzij Mirtič (Novo mesto) in drugi. Končno je g. dr. Josip P r e t n a r govoril o pomenu posebnih stanovskih organizacij in skupnih gospodarskih zbornic. Stanovske organizacije zastopajo svoje stanovske interese in stavljajo svoje zahteve, kar potem zbornice spravijo v medsebojni sklad. Glede enotnih organizacij v državi je menil, da je to težko izvedljiva, ker ima vsaka pokrajina druge in često nasprotujoče si interese. Predlog g. tajnika je zbor sprejel.
Predlog glede spremembe volilnega reda v obrtno sodišče in okrožni ter osrednji urad za zavarovanje delavcev, ki ga je prečita! g. tajnik, se glasi: «Na podlagi obstoječega zakona o obrtnem sodišču in zakona o zavarovanju delavcev se vršijo volitve v obrtno sodišče ter v osrednji urad za zavarovanje delavcev in v njega okrožne urade z glasovnicami, odnosno kandidatnimi listami. Ta način volitev je sicer glede samoodločbe upravičenih volilcev najprimernejši, vendar pa prinaša tako korporacijam, ki volitve razpisujejo, kakor tudi posameznim organizacijam, ki postavljajo svoje kandidatne liste, ogromne stroške. Zlasti, kar se tiče volitev1 v osrednji in okrožne urade za zavarovanje delavcev, obremenjujejo volilni stroški znatno proračun, katere vsote odpadejo na prispevke in v breme zavarovancev in delodajalcev. Zveza zaradi tega predlaga, naj bi se volilni red v obrtno sodišče in v osrednji ter okrožne urade za zavarovanje delavcev spremenil v toliko, da bi volitve z glasovnicami, odnosno kandidatnimi listami odpadle in naj bi mesto volitev imenovale pristojne zbornice svoje zastopnike. Zastopnike delodajalcev imenujejo gospodarske zbornice, zastopnike delojemalcev pa delavske zbornice.
K temu predlogu je izjavil g. dr. Pretnar, da bo prišlo obrtno sodstvo na razpravo tudi na konferenci zbornic v Splitu, nakar je zbor predlog tajnika g. Kaiserja odobril.
Pri zadnji točki dnevnega reda (raznoterosti) se je stavilo več vprašanj za pojasnila glede davka na poslovni promet, davka na ročno delo, inšpekcije dela itd., nakar je načelnik g. Franchetti zaključil občni zbor z zahvalo za številno udeležbo in za živahno zanimanje, ki so ga pokazovali zborovalci pri obravnavah stanovskih vprašanj.
Raba električne sile v obrtu.
Najboljši odjemalec: električne sile je poleg industrije obrtnik. V svojih delavnicah jo rabi za razsvetljavo, za ogrevanje predmetov, za topljenje,- za galvanizacijo, predvsem pa za najvažnejše, za pogon strojev. Prav pogosto, rekel bi skoro redno se dogaja, da gospodar-obrtnik ni v položaju soditi, kako bi najbolje in koristno izrabil sile v imenovane svrhe. Bodi tedaj na tem mestu podanih
nekaj navodil in smernic, kako si pomagati in kako zadevo najbolje urediti. Pritegniti je vsekakor strokovnjaka in takega, ki stvar razume, ne šušmarja, kar se, žal, mnogokrat dogaja.
Razsvetljava.
Danes je tehnika razsvetljave ogromno napredovala, tako glede žaril samih, kot glede pripomočkov, svetlobo kar najbolj gospodarsko izrabiti. Prvotna svetilna nit. kot nam jo je podaril veliki umstvenik Edison, je zvarjena iz zogljenele rastlinske snovi, iz njihovih vlaken, danes ni več v obči porabi; potrebuje se le še ,v posebne svrbe. Prednica te žarnice je bila izključno obločnica, v kateri je žarelo preparirano oglje. Obločnica služi danes le še v prav posebne svrhe, n. pr. v fotografiji in pri kopiranju. Obločnica rabi električni tok jako ekonomično, medtem ko potrebuje Edisonova nit jako mnogo toka, njena specifična poraba znaša 2Vz do S1/? watta za svečo. Prvi napredek je bilo zaznamovati, da so Edisonove niti meta-lizirali, dosegla se je s tem nižja specifična poraba toka te snovi. Pri iskanju novih snovi, ki bi omogočale ekonomično izkoriščanje, je izkonstruiral nemški fizik, profesor Nernst, žarilo iz kovinskih oksidov in reduciral specifično porabo še bolj. Nernstovo žarilo ni bilo posebno prikladno, ker je bilo v mrzlem stanju skoro neprevod-ljivo, potrebna je bila posebna priprava, ki je žarilo šele ogrela, da se je .vnelo. Potem je bilo potrebno, da se grelnik zopet izključi, medtem ko žarilo žari. Dolgotrajni dragi, mučni, deloma zelo ženijalni poskusi so dovedli do žaril iz kovinaste niti. Vsa žarila, razen Nernstovih. žare v zraka praznem prostoru; v novejšem času dodajajo v evakuirani prostor posebne vrste plinov (dušik, argon), ki žarenje pospešujejo. Prišli smo na ta način do specifične porabe enega do pol watta na svečo.
Znano, je, da so svetilne niti v žarnicah izpeljane ali navpik ali vodoravno — radialno. Niti, ki so navpično razvrščene, razširjajo izžarevano svetlobo okoli sebe v krogu in navzdol, velik del tudi navzgor, medtem ko niti v vodoravnem položaju izžarevajo ponajveč navzdol. Največja svetloba žareče niti je vedno v pravokotni smeri na nit.	(Nadaljevanje	prih.)
Dipl. ing. A. D.:
Fran Saks — nestor elektrotehnikov.
Letos obhaja 601etnico svojega rojstva najstarejši elektrotehnik v Sloveniji, g. Fran Saks.
G. Fran Saks je dejansko spremljal ves razvoj elektrotehnike od njenega skromnega početka pa do današnjega kolosalnega razvoja. Stal je ob zibelki elektrotehnike in z vso vnemo in ukaželjnostjo zbiral svoje znanje na tem polju.
Že leta 1885., torej kot 181etni mladenič, je pomagal pri montaži električne centrale v papirnici Goričane, katero je takrat gradila tvrdka Siemens & Halske.
V	tej dobi so se gradile prve električne centrale. Šele tedaj, ko je stari mojster elektrotehnike Siemens v letu 1866. odkril dinamoelektrični princip (princip samo-vzbujevanja), se je pričela elektrotehnika praktično udejstvovati. Leta 1867. (torej v rojstnem letu g. Salcsa) je Siemens na pariški razstavi razkazoval svoj prvi mali dinamostroj. S težkim delom in neutrudljivim raziska-vanjem se je ta mali dinamostroj z neverjetno naglico razvijal v sedanje modeme velikane. V prvem času svojega obstoja je služil dinamostroj le za obločnice; vsaka obločnica je namreč imela svoj generator. Težkoče prvih
pionirjev na polju elektrotehnike more v polni meri razumeti p.oselmo oni, ki je težak in plodonosen boj za razvoj elektrotehnike v teh časih dejansko spremljal, kakor naš g. Saks.
Takrat, ki je g. Saks pomagal pri gradnji električne centrale vGoričanah, se je uporabljalo običajno 65 voltov napetosti za napajanje konzumnih aparatov; uspešno pa se se uveljavljale tudi že «,visoke napetosti 110 voltov>. Leta 1891. pa se je izvršil nenaden preokret v gradnji električnih central. To leto je vzbudilo senzacijo po vsem svetu, ker se je na razstavi v Frankfurtu preneslo potom 30.000voltnega in 175 km dolgega daljnovoda 300 KS iz električne hidrocentrale v Lauffenu. S tem se je odprlo električnemu toku neizmerno polje izkoriščevanja, ker je bila podana možnost, prenašati električno energijo potom daljnovodov tja, kjer se jo neposredno potrebuje. To je bil pričetek razvoja podeželskih elektrarni. Polagoma se je tudi velika industrija začela preskrbovati z električno energijo potom dolgih daljnovodov. Napetosti so rastle, tudi kapaciteta strojev je postajala čim dalje večja. Sedaj imamo prenosne napetosti že preko 220.000 voltov, zgrajena pa je tudi že parna turbina, ki ima 160.000 KW dela-zmožnosti.
V prvih početkih razmaha elektrotehnike je bival naš mladi Saks na Nemškem. Po letu 1885. je šel v Munchen, potem v Berlin ter se je povzpel že v letu 1895. za obrato-vodjo električne centrale v Bruck in der Mark. Tu si je spopolnjeval svoje znanje nadaljnja tri leta ter se z velikim uspehom udejstvoval kot obratovodja večjih central v Nemčiji. Leta 1908. se je povrnil v Ljubljano, kjer je že v letu 1909. dobil koncesijo za izvrševanje električnih naprav.
V domovini je potem zgradil več manjših električnih central in omrežij. Vzgojil je v svoji praksi mnogo naraščaja in se še danes z vso vnemo udeležuje dela'pri svoji strokovni organizaciji, «Zadrugi koncesijoniranih elektrotehnikov ,v Ljubljani>. Z njemu prirojeno marljivostjo piše, poleg svojega obilega posla, tudi strokovne članke.
Nestorju elektrotehnikov v Sloveniji, zaslužnemu, skromnemu in simpatičnemu možu, kličemo iskreno: «Na mnoga letab
Iz organizacij.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani obvešča svoje člane, da je dobila od Kr. Mcroizkusnega nadzorništva v Ljubljani nastopno odredbo, ki jo dobesedno priobči svojim članom v strogo ravnanje: «Ministarstvo Trgovine i Industrije je izdalo pod Br. 3860/0. M. z dne 11. februarja 1927. sledeča navodila, ki so posebne važnosti za članstvo naslova: Po čl. 10. naredbe br. 1253/111. od 27. februarja 1922. god. ima vsakdo, ki prične na novo zlatarsko ali srebrarsko obrt, ali otvori trgolvino z zlatnino in srebrnino, držati se strogo določil zgoraj navedenega člena. Pismeno prijavo o otvoritvi delavnice, kol-kovano po T br. 96 zakona o taksama s 50 Din. ali prijavo o otvoritvi prodajalnice, kolkovano z 250 Din, se ima predložiti nadrejeni Kontroli dragocenih kovin. Prijavi se priloži obrtni list, izdan od pristojne obrtne oblasti. Prednji dokument naj se predloži v originalu ali v overovljenem prepisu. Drug dokument nima pravne veljavnosti. Po tuuradni ugotovitvi pravilne prijave in pravilnosti predloženih dokumentov, izda Kontrola dragocenih kovin prijavniku uradno potrdilo o pravilni prijavi. To potrdilo ni podvrženo posebnemu kolkevanju. Ob tej priliki zlatar, srebrar ali pasar naroči tudi1 imenski
žig. Po členu 18. naredbe br. I253/III. z dne 27. februarja 1922. god. za izvrševanje zakona o kontroliranju čistote zlata in srebra, mora vsaka delavnica in prodajalnica imeti na vidnem mestu obešene slike državnih žigov čistote. V to svrho se odstopa naslovu 45 komadov slik žigov, katere naj se porazdele med članstvo na teritoriju mestnega magistrata ljubljanskega in sreskega poglavarstva Ljubljana. O razdelitvi naj se tušem predloži seznani. Za obrtnike ostalih srezov ljubljanske oblasti se pošljejo slike pozneje. Ugotovilo se je uradno, da nekateri člani še vedno ne posedujejo in nimajo izobešenih na vidnem mestu v svojem obratovališču «Naredbe o kontroliranju čistote zlata in srebra br. 1253/III. z dne 27. februarja 1922». Z ozirom na to ugotovitev vabim naslov, da opozori članstvo, da si nemudoma to naredbo nabavi pri Kr. Meroizkusnem nadzorništvu v Ljubljani za ceno 1 Din. Vodja: Zbašnik s. r.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za ljubljansko oblast v Ljubljani obvešča svoje člane, da se namera zadruge, ki jo je predlagala na letošnjem občnem zboru, glede nakupa ur-budilk na debelo v inozemstvu radi prepičlih prijav oziroma naročil zadružnih članov za enkrat ne more izvesti. To obvestilo velja zlasti onim članom, ki so poslali zadrugi tozadevne prijavnice, odnosno naročila. Odbor.
Obrtno društvo za Novo mesto in okolico je imelo 13. marca t. 1. sedmi redni občni zbor v svojih društvenih prostorih v Sokolskem domu (prej Narodni dom) pri obilni udeležbi svojih članov. Društveni predsednik g. Filip Ogrič je poročal O' važnih dogodkih preteklega leta ter o uspehih, ki so v korist članom in splošnosti obrtnega stanu. Poudarjal je, da bi bili še večji uspehi v splošnem, če bi se vsak obrtnik zavedal, kaj vse mu lahko' koristi organizacija. Radi tega je potrebno bodriti, z besedo in dejanji, dokazovati, kaj vse se je doseglo za skupnost, enako za posameznega. Spominjal1 se je umrlih članov, še posebej njih sodelovanja ter jih stavil v bodrilo živečim. Odbor se je vsestransko potrudil za kulturni in gospodarski napredek svojih članov in za obrtni naraščaj. Društvo se je z vso intenzivnostjo potegovalo za obstoj obrtno-nadaljevalne šole. Priskočilo je tudi bolnim onemoglim obrtnikom in njih družinam na pomoč, kolikor so denarna sredstva dopuščala. Hvalevredna je ustanova posmrtne družbe, katera je podelila podpore svojcem umrlih članov, 24 po številu, odkar obstoja. Ta ustanova se ima reorganizirati tako, da. razširi svoj delokrog na družinske člane. Omenjal je tudi ustanovitev državne obrtne banke ter pobijal nekatera napačna mnenja o tej, za obrtni stan prekoristni ustanovi, pri kateri bodo smeli obrtniki glasom pravil sami odločati. Opozarjal je, naj skrbe člani, da bodo pravočasno vplačali ostale obroke, d'a ne zaostanejo v lastno škodo, kakor so.nekteri Ob vpisu zamudili plačati prispevke. Če bi kateremu ne bilo to mogoče, naj to naznani odboru, da ga isti obvaruje škode radi izgube vplačane delnice. Obrtno društvo si šteje v svojo dolžnost, da ščiti celoto kakor tudi posameznega člana! Zatem je sledilo poročilo tajništva (g. Buka) in o blagajni ter podrobno o posmrtni družbi, kar je poročal g. blagajnik J. Košir. Občni zbor je vzel vsa poročila z odobrenjem na znanje. — Vele-zanimivo pa je bilo poročilo Pomočniškega odseka Obrtnega društva, kar je navdalo vse navzoče z najlepšo nado, da obeta seme, vsejano med obrtni naraščaj, najlepši sad obrtnemu stanu, ker zna ravno mladina ceniti, kaj se je storilo za obrtni razvoj do sedaj, in kaj bi se bilo lahko storilo, če bi se bili obrtniki od nekdaj zavedali svojih pravic. Z največjim odobravanjem se je odobrilo to poročilo v splošni nadi do še lepših in popolnejših
uspehov med pomočniki, kar bo njim samim koristilo pred vsem v boju za obstanek, ko postanejo^ samostojni mojstri. Nato je sledila volitev novega odbora. Soglasno se je sklenilo, da ves stari odbor z dosedanjim predsednikom g. Ogričem obdrži svoje funkcije, ker vživa vsestransko zaupanje. K slučajnostim se je oglasilo več članov. Vsi so se strinjali v tem, da je edino v slogi naša moč, po1 kateri doseže obrtni stan svoje pravice in blagostanje v bratskem ujedinjenju vseh Jugoslovanov. Občni zbor ni pozabil spomniti se prezasluženega boritelja na obrtnem polju, ter je izrazil svojo globoko hvaležnost in priznanje njegovih neprecenljivih zaslug, ki se glasi: Velecenjeni gospod dr. Windischer, glavni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Obrtniki, člani obrtnega društva v Novem mestu, zbrani na sedmem rednem občnem zboru dne 13. sušca 1927., soglasno sklenejo sledeče: V prijetno dolžnost si šteje občni zbor zbranih obrtnikov vseh strok, kot znak udane hvaležnosti, da ceni in spoštuje one voditelje, kateri nesebično delujejo v korist bližnjega! Velecenjeni gospod doktor! V dobi ene generacije ste se pokazali vsikdar neustrašenega boritelja za obrtne pravice. Vaša zasluga je, da se je dvignil obrtni stan še pred' svetovno vojnol na ono stanje, da je bil eden prvih na jugu države. Po vojni ste pričeli na polju razdrapanosti prvi delovati, da se dvigne iz močvirja povojnih razmer obrt in industrija. Dosegli ste krasne uspehe, katere je delno ogrenila sedanja kriza. Tudi proti tej ste zastavili vse svoje moči, Vaši uspehi, na radost obrtnega stanu, sc kažejo v zarji boljše bodočnosti! Radujemo se s tisoči in tisoči zavednih obrtnikov širom naše domovine ter Vam izražamo našo globoko udano hvaležnost, ter Vam k Vašemu častitemu petdesetletnemu jubileju iskreno častitamo! Božja previdnost naj Vam bo v nadaljnjem življenju naklonjena, da čil in zdrav dosežete dijamantni jubilej v sreči in zadovoljnosti, veseleč se krasnih uspehov Vašega nesebičnega delovanja v vzvišenem Vašem poklicu, kar naj Vam bo v zadostilo za Vaš neumorni trud, v srečo in blagostanje celokupnega obrtnega stanu in v ponos naše mile domovine Jugoslavije, koje vrl sin ste vsikdar bili! Živeli! V Novem mestu 13. marca 1927. Za načelstvo: Filip Ogrič, 1. r„ predsednik; F. Bulc 1. r., tajnik. Občni zbor se je spomnil tudi drugih, obrtnemu razvoju naklonjenih mož, med katere spada tudi g. Eng. Franchetti, katerega delovanje je priznano širom naše domovine in preko nje. Da mož vživa vsestransko zaupanje je dokaz, da ga je občni zbor državne obrtne banke izvolil članom upravnega odbora, kar ni nekaterim neprijateljem našega stanu po volji. Zavedni obrtniki se na to ne smemo ozirati, kajti nepri-jatelji obrtnega razvoja hočejo v kalni vodi ribariti, kar so do sedaj ob vsaki priložnosti pokazali. Pomislimo volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Občni zbor izreka soglasno zaupanje g. Fng. Franchettiju kot upravnemu svetniku državne obrtne banke ter ga naproša, d'a deluje na to, da se ustanovi čimpreje podružnica Obrtne banke v Ljubljani. Ko je bilo vseh devet točk dnevnega reda končanih, je g. Ogrič z zahvalo za obilno udeležbo zaključil občni zbor. — Član obrtnega društva.
Občni zbor Obrtnega društva na Jesenicah. 19. marca t. 1. se jc vršil na Jesenicah dobro obiskani občni zbor Obrtnega društva. Predsednik g.Ivan Gogala je podal pregledno predsedstveno poročilo. Društvo se je zopet zbudilo iz mrtvila, v katerega je zašlo leta 1925. in se je pričelo ponovno lepo razvijati. Stremelo je v prvi vrsti za tem, da si pridobi čim več novih članov, ter da se ohrani v društvu enotnost, ki je predpogoj za uspešno delovanje. Odbor je imel v zadnjem poslovnem letu 11 sej in sestankov. Udeležilo se je zleta v Ljubno, ki je bil
eden najlepših, kar jih je priredila gorenjsko obrtništvo. Društvo je priredilo tudi družabni večer, ki je lepo uspel. Pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je storilo svojo dolžnost in je krepko podprlo stanovsko listo obrtniških organizacij. Tudi za «Obrtniško samopomoč Zveze obrtnih zadrug» se je zavzelo društvo in je pridobilo 76 članov. Oporo je društvo vedno našlo1 v Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in je predlagal, da se ji izreče zaupnica. Predlog je bil soglasno sprejet. Blagajniško poročilo je podal gosp. I. Boštele in izkazuje 3487-75 Din dohodkov in 3078 Din izdatkov. Tajnik Zveze obrtnih zadrug g. I. Kaiser je nato obširno poročal o splošnem obrtniškem položaju, obrtni zakonodaji, inozemski konkurenci in uvozu obrtniških izdelkov. Obrt-ništvo ne sme pričakovati zaščite od drugih, našlo jo bo le v svojih lastnih zadružnih in društvenih organizacijah. Složno delovanje bo rodilo uspehe. Dogaja pa se, da snujejo ljudje, ki še nikdar niso ničesar storili za obrtništvo, proti organizaciji in izvestno delujejo na to, da bi se organizacije strankarsko opredelile. Njih namen je prozoren in streme le za tem, da razbijejo naša lepo razvijajoča se društva. V naših organizacijah pa za strankarsko politiko ni prostora in kdor jo uvaja s tem, da ustvarja nove strankarsko politično opredeljene organizacije, ta je razdiralec. Obrtno društvo naj vodi strogo stanovsko politiko in naj stremi zlasti za gospodarsko zaščito svojega članstva. Omenja nato ustanovitev državne obrtne banke in velik pomen njene podružnice v Ljubljani, davčne tečaje, ki jih bo prirejala Zveza obrtnih zadrug in zaključi z željo, da bi društvo v složnem delu napredovalo. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika zopet g. I v a n Gogala in je tudi ostali odbor ostal, nekaj članov odbora pa se je izvolilo na novo. Za zaupnika za Dovje-Mojstrano je bil ponovno izvoljen g. Karol P a u 1 u s. Članarina za leto 1927. se je določila na 12 Din.
Redili občni zbor zadruge čevljarskih mojstrov v Maribora se je vršil v nedeljo 6. februarja t. 1. v hotelu Halb-widl v Mariboru. Na občnem zboru se je sklenilo, da razširi zadruga svoj delokrog na ves sodni okraj mariborski. Ta sklep bo gotovo ojačil zadrugo in dvignil njen ugled, kar bo v korist vsem zadružnim članom. Predsednik tov. Grili je poročal o posmrtnem skladu. Ta sklad se je pričel uporabljati 1> maja 1926 in je ustrojeni na isti podlagi kot samopomoč. Štirim revnejšim družinam umrlih članov se je že izplačala posmrtnina. Razpravljalo se je nadalje o omejitvi naraščaja in se je sklenilo, da sme imeti mojster, ki zaposluje do štiri pomočnike enega vajenca, mojstri pa, ki redno zaposlujejo več kakor štiri pomočnike pa smejo imeti dva vajenca. Za dobo enega leta se določa, da ne sme noben mojster sprejeti vajenca v pouk, zadruga pa v tem času tudi ne sklepati učnih pogodb. Po občnem zboru leta 1928. pa se bodo pričele zopet sklepati učne % pogodbe, vendar pa naj mojstri sprejemajo le vajence z dobrimi šolskimi spričevali. — Učna doba se določa na tri do štiri leta. Končno se je na predlog tov. Suliča sklenilo, da se ustanovi za čevljarsko obrt v celi državi pokojninski sklad' na ta način, da naj bi plačevali v ta sklad čevljarski mojstri in pomočniki, in sicer po razredih in v tedenskih prispevkih. Z zbranim denarjem naj bi se sezidale moderne tovarne čevljev, iz katerih bi črpal pokojninski sklad svoje dohodke. Predlog se bo predložil tudi drugim zadrugam.
Zadruga krojačev in krojačic na Jesenicah sporoča vsem svojim članom, da se vrši prihodnja vajeniška preizkušnja dne l.maja t. 1. Vsi člani in članice, katerih vajenci in vajenke bodo sedaj proste, naj jih prijavijo vsaj 14 dni pred preizkušnjo zadružnemu načelstvu ali pa pri-
stojnim zaupnikom. Zadruga opozarja vse, ki se želijo udeležiti krojnega tečaja za dame, da se takoj prijavijo pri zadružnem podnačelniku in zaupniku za Radovljico in okolico. Ob zadostnem številu udeležencev se bo priredil tudi tečaj za moške kroje. Vršil se bo meseca maja in junija v Radovljici pod vodstvom strokovnega učitelja Urada za pospeševanje obrti g. Knafelja. Na zadružnem sestanku in seji, ki se je vršila dne 13. marca t. 1. na Jesenicah, se je sestavil zadružni cenik, ki se bov čim bo ponatisnjen, razposlal vsem članom brezplačno. Vsi člani naj se zadružnega cenika drže, ker bi v nasprotnem primeru nastali nesporazumi radi izvrševanja na občnem zboru storjenih sklepov. Zadnje čase se je pričela pravcata gonja proti naši zadrugi in je zlasti nekaj ljudi prav pridnih pri obrekovanju odbora in zadružnega načelnika. Svetujemo vsem, ki proti zadrugi rovarijo, da s tem prenehajo, ker bi bili sicer primorani nastopiti tako, da marsikomu izmed teh ne bi bilo všeč. Zadruga deluje po zadružnih pravilih in sklepih zadružnega občnega zbora. Če pa kdo misli, da se mu dela krivica, naj se obrne ustno ali pismeno na zadružni odbor in če ta ne bo ugodil njegovi zahtevi, pa na zadružni občni zbor. Vsekakor pa bi bilo bolje, da se mesto razdiranja poprimejo gotovi ljudje dela v zadrugi.
Strokovna zadruga čevljarjev v Zagorju sporoča, da se bo vršila pomagalska preizkušnja dne 24. aprila t. 1. v šoli v Zagorju. Interesenti naj' vpošljejo lastnoročno spisane prošnje do 10. aprila t. 1. načelstvu zadruge. Priložijo naj prošnjam učno spričevalo, spričevalo obrtno-nadaljevalne šole, osnovne šole in domovinski list.
Razno.
Jubilej. Pred kratkim je praznoval g. Fran Saks, elektrotehnik v Mariboru, svojo šestdesetletnico. O priliki tega dogodka se usoja odbor našemu zaslužnemu članu, marljivemu in vestnemu odborniku ter predsedniku preizkuševalne komisije v imenu strokovne zadruge koti-cesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo najprisrčneje čestitati z željo, da bi mu bilo usojeno, še dolgo vrsto1 let obhajati rojstne dneve kakor tudi delovati v prid zadrugi in njenemu naraščaju. Jubilant je eden izmed' prvih, ki se je začel dejansko udejstvovati v Slovenili na elektrotehničnem polju. V letu 1885. je bil zaposlen pri tvrdki Siemens & Halske, ki je takrat gradila, lahko rečemo, prvo električno napravo v Sloveniji. G. Saks izvršuje torej že lepo dolbo 40 let svoj obrt. Še na mnoga leta! — Odbor strokovne zadruge koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani.
«Gostilničarski |ist», glasilo Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, z dne 20. marca t. 1. prinaša pod naslovom «Vse, kar je prav» popravek sledeče vsebine: «V članku pod gornjim naslovom smo v št. 11. od 20. novembra 1926. našega lista prinesli odgovor na članek g. Zadravca pod enakim naslovom v št. 20. «Obrtnega Vestnika® z dne 15. oktobra 1926. Izjavljamo, da nismo1 imeli namena z našim člankom g. Zadravca žaliti' in preklicujemo s tem lojalno vse izraze, ki bi se mogli za žaljive smatrati. — Uredništvo.
Plenarna seja upravnega odbora Obrtne banke kraljevine SHS v Beogradu. Dne 27. in 28. marca t. I. se je vršila v prostorih Obrtniške zbornice v Beogradto prva plenarna seja upravnega odbora, katere se je udeležil tudi zastopnik Slovenije upravni svetnik gosp. Engelbert Franchetti. Po pozdravnem govoru predsednika g. Milana Stojanoviča se je vzelo na znanje poročilo, da je ministrstvo trgovine in industrije imenovalo za državnega komisarja banke g. dr. Milana Lazareviča, inšpektorja v
ministrstvu trgovine in industrije, v nadzorni odbor pa g. Milivoja Saviča, Miliajla Zotiča in direktorja Narodne banke g. Sajnoviča. Sklenilo se je. da smejo člani upravnega odbora sodelovati pri drugih denarnih zavodih, če isti niso v nasprotju z interesi državne obrtne banke, člani upravnega odbora morajo položiti kot kavcijo najmanj 100 delnic državne obrtne banke. Za ravnatelja banke v Beogradu je bil imenovan g. Milan Dragič, za ravnatelja glavne podružnice v Zagrebu pa g. Vjekoslav Turner. Centrala v Beogradu in glavna podružnica vi Zagrebu pričneta s svojim poslovanjem 1 • maja t. 1., za podružnice pa se bo določalo na prihodnji plenarni seji1, ki bo predvidevno meseca maja t. 1. Člane upravnega odbora se je pooblastilo, da skličejo med tem sestanke delničarjev, na katerih naj se določi teritorij; podružničnega delovanja in sestavi poslovni odbor. Člani upravnega sveta centrale in podružnic ne smejo izrabljati kredita niti podpisovati menic drugim prosilcem. Obrestna mera za kredite privatnikom se je določila db konca tekočega leta po 10%, za kreditne zadruge po 8%. Za obrestovanje vlog se je določila obrestna mera na 6% za vezane, za nevezane vloge pa 5%.
-Masa cfomada
l^liaska cikorija je
«Pogledi na gospodarsko leto 1926.» je naslov knjigi, ki jo je izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Publikacija je v bistvu pregledno letno poročilo za leto 1926. in ima sledečo vsebino: Uvodna beseda, finančna vprašanja, socijalna politika, trgovinska politika, železnice, carinstvo, poštni in telefonski promet, gospodarska zakonodaja, stanovska organizacija, strokovno šolstvo, trgovski in obrtni naraščaj, kreditna vprašanja, pregled o potrdilih in svedočbah, katere je izdala zbornica leta 1926., trgovski in zadružni registri.
Vajeniška in pomočniška razstava v Mariboru. Prva seja širšega razstavnega odbora se je vršila dne 4. marca v Narodnem domu pod1 vodstvom predsednika Slov. obrtnega društva g. M. Vahtarja in ob navzočnosti vodje Obrtno-nadaljevalne šole g. prof. F. Finka, obrtniškega zadružnega nadzornika velikega županstva g. Ig. Založnika in gg. delegatov posameznih zadrug. Ob otvoritvi seje jc predsednik g. Vahtar v kratkih besedah razložil pomen vajeniške-pomočniške razstave za napredek obrtnega stanu, kakor tudi važnost sodelovanja celokupnega obrtništva brez razlike, za prospeh gospodarskega položaja. — Pozval je tudi vse gg. delegate, da vplivajo na zadružne načelnike, da čim večje število vajencev in pomočnikov pripuste k razstavi, in jim dajo potrebnih pripomočkov do cenenega blaga za izvršitev razstavnih predmetov. — Radi večjega obsega razstave in točnej-šega delovanja odbora, se je istega razdelilo v več odsekov, in so posamezni odseki sestavljeni sledeče: Predsedstvo: Predsednik tov. M. Vahtar, vodja obrtno-nadaljevalne šole g. prof. F. Fink, zadružni obrtniški nadzornik g. Ig. Založnik, načelnik skupne obrtne zadruge g. I. Pelikan in predsednik pomočniškega odseka g. Joško Černič. — Finančni odsek: g.Franjo Horvat, načelnik slikarske zadruge v Mariboru; g. Anton Krajcer, načelnik čevljarske zadruge; g. Josip Sulic, čevljarski mojster; g. Rado Mihelič, krojaški pomočnik in gospodična Temenc. — Veselični odsek: g. Jože Volčič,
mizarski mojster; g. Rajko Zotter, krojaški mojster, g. Ivan Kvas, klobučarski mojster; g. E. Ilich, slaščičarski mojster; g. Nikola Ivančič, ključavničarski pomočnik; gdč. Marija Krese in gdč. Anica Sojč. — Gospodarski odsek: g. Blaž Jagodič, tapetniški mojster; g. Ferdo Babič, ključavničarski mojster; g. Ivan Heričko, pe-čarski mojster; g. Alojz Stumpf, zlatar; g. Alojz Lečnik, krojaški pomočnik, in gdč. Erna Sojč, šivilja.
Obrtnikom! Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani si je tudi za letošnji1 ljubljanski velesejem, ki se vrši od 2. do 11. julija, zagotovil primeren razstavni prostor. Da omogoči revnejšim obrtnikom udeležbo na velesejmu, bo urad kril razstavne stroške. Obrtniki, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, naj priglase najkasneje do 15. maja 1.1. svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1, kjer dobe tudi vsa natančnejša pismena, oziroma ustna pojasnila.
V	Novem mestu se snuje kovinska zadruga, v kateri bodo včlanjeni kovači in ključavničarji. To bo peta obrtna zadruga v novomeškem okraju, kar z veseljem pozdravljamo.
Občni zbor Zadruge brivcev, frizerjev in lasni-čarjev v Ljubljani. (Nadaljevanje.) Ves ta nepotreben trud so nam napravili štirje ljubljanski člani, med’ katere se je na žalost uvrstil tudi naš odbornik g. Jurman. Ljubljana šteje 46 članov. Od teh se jih 42 zaveda, da imajo prav tako* kot vsak najnižji delavec pravico1 do enega dneva v tednu, s katerim lahko razpolagajo po mili volji, ne da bi radi tega trpel njihov obrt. Ti štirje člani pa, naj jih imenujem: Loborec, Mahovič, Godnov in Jurman so sebičneži, ki so izrabili lojalnost 42 članov, ki se prostovoljno pokoravajo zadružnim sklepom. Danes imajo ti štirje res precej dela in s tem zaslužka, nočejo pa razumeti, da bi jim vse to odpadlo tedaj, ako bi bili radi tega primorani vsi ostali poseči po nedeljskem delu. Zunanji gospodje tovariši si gotovo žele bolj jasne razlage o nedeljskem počitku in zato naj sledi kratko pojasnilo. Zadeva o nedeljskem počitku se vleče že iz leta 1924. Takrat smo sklicali izredni občni zbor, na katerem se je sklenil popolni nedeljski počitek za mesto Ljubljana. Ta sklep smo poslali na pristojno oblast s prošnjo za potrditev, da bi prišel do veljavnosti. — Ne bom Vam našteval, koliko vlog smo v svrho, da bi se rešitev pospešila, odposlali, koliko osebnih intervencij je sledilo, da še celo dve deputaciji sta se napotili k velikemu županu, in šele na to je sledila rešitev z dne 9. av-austa 1926. S to vlo£o se obvešča zadruga, da je še vedno v veljavi naredba bivše celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 10. oktobra 1919. leta, Uradni list za Slovenijo št. 706/161, ki odreja v § 91. za kraje preko 5000 prebivalcev popoln nedeljski počitek v brivski, frizerski in lasničarski obrti. O veljavnosti te naredbe smo obvestili vse prizadete člane s pripombo1, da jih bomo, ako ne bodo v nadalje ob nedeljah zapirali svojih delavnic, ovadili pristojni obrtni oblasti, ki bo postopala po kazenskih določilih obrtnega reda. Ti člani niso upoštevali našega opozorila, ampak so kljub temu še v nadalje kršili nedeljski počitek in zato smo bili primorani, da smo odpošiljali teden za tednom nove ovadbe. Ker pa bi radi podali občnemu zboru končno jasno sliko o borbi za nedeljski počitek, smo se obrnili na obrtno oblast s prošnjo, da nam naj pojasni, kaj vse je ukrenila na naše vloge. Z dne 24. januarja t. 1. smo dobili od obrtne oblasti naslednji odgovor, katerega Vam bom prečita! v celoti radi lažjega razumevanja, in sicer: «Na vlogo z dne 5. januarja 1.1., št. 2, se načelstvo obvešča, da je mestni magistrat radi kršenja predpisov o nedeljskem počitku vse ovadene člane ponovno kaznoval z denarnimi globami.
Proti tukajšnjim razsodbam so se imenovani pritožili, prvo razsodbo! je veliki župan potrdil, ostala dva priziva Pa še nista rešena. Obsojeni člani so tuuradno izjavili, da bodo zoper odločbo velikega župana vložili tožbo na upravno sodišče, vendar pa mestnemu magistratu ni znano, če so to res storili. Ne glede na to, pa bo mestni magistrat proti imenovanim po poteku tritedenskega roka razsodbe izvršil ter proti njim v primeru zopetnih kršitev zgoraj označenih predpisov še strožje kazensko postopal. — Magistratni direktor dr. Zarnik.» — Kakor sedaj iz vsega tega razvidimo, smo v neposredni bližini konca tega perečega vprašanja. Izvojevali smo težak boj o nedeljskem počitku in zato z mirno vestjo lahko zremo v bližnjo bodočnost. Prisotnega gospoda zastopnika obrtne oblasti pa prosim v imenu vseh danes navzočih zborovalcev. da nam gre v tej pravični borbi v toliko na roko, da bo njemu poverjeno nalogo v najkrajšem času rešil, za kar mu že v naprej izrekam prisrčno zahvalo. Ker govorim ravno o žalostnih dejstvih, naj ome'nim, da je v zadnjem času ustanovila v Celju gospodarska zadruga «Delavski dom» brivnico za gospode in dame ter izdala v časopisih oglase, da se v nji streže gostom po konkurenčnih cenah. Da s tem mnogo škoduje poklicnim obrtnikom, ki se že dolga leta bore za svoj obstanek, mi ni potreba posebej poudarjati. Naša dolžnost pa bodi, da se proti takim nelojalnim konkurencam resno upremo te> zahtevamo od pristojnih oblasti, da podobnim zadrugam nc izdajajo obrtnice, za katere je potrebno doprinesti dokaz usposobljenosti. Najbolj žalostno dejstvo pa je, katerega obsojamo vsi, da sc je pojavil v zadnjem času v naši beli Ljubljani član, ki je objavil v časopisju konkurenčne cene. Spoštovani gospodje tovariši! Ali nimamo danes med vsemi obrtniki, mi brivci, frizerji in lasničarji, najbolj okrnjen minimalni cenik, s katerim le z največjo težavo rijemo po poti življenja in obstanka. Ta član pa, obžalujem ga. vsaj je po letih že precej blizu jeseni, a je med nami novinec, kajti naš član je šele dobre tri mesece, pa hoče, da bi se vsi upropastili. Mislim, da ni med nami člana, ki bi inu mogel slediti in bi ga posnemal. Vemo pa vsi, da si je s tem podpisal sam sebi obsodbo, katero bo še bridko obžaloval, kajti s tem si ni samo izpodbil naše naklonjenosti, ampak si je nakopal antipatijo celokupnega članstva. Naj nadaljujem. Pri zadnjem občnem zboru sem imel namen poročati o ustanovitvi Zemaljskog saveza, pri kateri ustanovitvi sem bil navzoč, a na žalost nisem prišel do besede, kajti člani so tako hitro zapuščali zborovalnico, da mi ni bila dana možnost o tem spregovoriti. Ker pa smatram, da je moja dolžnost podati Vam vsaj kratko poročilo o tako važni ustanovi, naj sledi naslednje poročilo: V dneh 17. in 18. avgusta 1925. se je vršil v Beogradu kongres brivcev, frizerjev in lasničarjev, na katerem sem zastopal kot izbran delegat ljubljansko zadrugo. Na tem kongresu je bilo iz-laženih nebroj lepih misli o napredku našega obrta, ki pa, žal, niso prišle v ospredje. V minulem letu se je vršil drugi kongres v Zagrebu. Zaprosil sem odbor, da naj mi dov.oli. da prisostvujem tudi temu, kar mi je ugodil. Odšel sem na ta kongres in priznati Vam moram, da sem bil razočaran. V dokaz naj Vam prečitam dopis bratske zadruge iz Maribora, ki se glasi takole: «Podpisana zadruga poroča, da je izstopila iz Zemaljskog saveza brivskih in frizerskih obrtnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu in da je obenem odpovedala db-pošiljanje strokovnega lista, to pa zlasti radi tega, ker se niso rešpektirali sklepi in želje naših članov in ker je savez zmiraj hotel samo diktirati. Tudi ni bilo na mestu, da se je določil Beograd kot sedež saveza in ne Zagreb ali Ljubljana, kakor je to bilo sklenjeno na predkonferen-
cah. Ker se to ni zgodilo, je ustanovitev Saveza na mrtvi točki in potom te organizacije ni upati na kak uspeh. —» Iz tega lahko razvidite, da je načelstvo storilo vše, kar bi naj bilo v prospeh naših obrtov, ker pa to ni uspelo, ne obsojajte nas, ampak one, ki imajo nadmoč in nam ne pripuste, da bi uspeli v našem napredku. Pozabiti ne smem na razveseljiv pojav, da smo nameravali v preteklem letu ustanoviti sporazumno s pomočniškim zborom strokovno šolo za pomočnike, ki pa bi bila obenem obvezna tudi za naše vajence in vajenke. Vršila so! se že tozadevna pogajanja, a pomočniški zbor je v svoji nestrpnosti v naglici otvoril nekak «tečaj» samo za pomočnike. Sicer moramo z veseljem pozdraviti tudi to ustanovo, a v bodoče nam mora biti najsvetejša naloga, da vendar enkrat uspemo z ustanovitvijo strokovne šole za naše vajence in vajenke. Danes ni doovlj, da se vajenec uri samo v britju in striženju las, znane mu morajo biti tudi druge — sedaj zanj skrivnosti — brivskega obrta, kot so lasna dela, ondulacija, manikura itd.
(Nadaljevanje sledi.)
ZAHVALA. Podpisani izrekam članom, posebno pa vodstvu «Samopomoči» najsrčnejšo zahvalo' za točno izplačilo posmrtnine umrle članice, gospe Ivane Rozman, ki je umrla v starosti 36 let dne 27. februarja 1927. — Hotedršica, dne 28. marca 1927. Andrej Rozman, mizar.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — Oglase je plačati v naprej lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Najtrpežnejše biče in pletene ovratnike za pse izdeluje sedlarski mojster
D. GOMIRŠEK
Rečica ob Savinji.
Zahtevajte vzorce! Razpošilja po dogovoru.
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26
Imam hčer,
katera ima veselje do brivske obrti. Dekle je zdravo in ubogljivo, močno in pošteno, z dobro šolsko izobrazbo, ki bi imela pri mojstru hrano in stanovanje. Naslov se izve v upravništvu «Obrtnega Vestnika*.
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, NOVI !£0DMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
U«t»novUeno leta 1839.
Naj večji izbor • •
Popravila • •
Najnižje cene l
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štcdionica)
-v Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najviSje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja Se MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Kavno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:
Din 50,000.000 -
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- &
V Centrala:
Podružnice in agencije:
imsta W Brzojavni naslov:
"	BANKA	LJUBLJANA
Brežice	Kranj	Novo mesto Slovenj-
Celje	Logatec	Prevalje	gradeč
Črnomelj Maribor	Ptuj	Split
Gorica	Metkovič Rakek	Trst
Novi Sad Sarajevo
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
!	Obrtna banka	|
|	d Ljubljani	|
«*	r . ,	<*
Centrala:
S§	Kongresni trg št. 4	Sl
^	Podružnica: Cjutomer	«2*
čS	«5f
jjf Telefon št. 508	Telefon	št.	508	13S
j*	,5?
Račun pri poštno-ček. zaoodu d Cjubljani ^ »3?	št. 12.051
«3|	Daje kredite o obrtne sorhe, pospe-
o?	Suje ustanauljanje obrtnih in indu-	<£
^	strijskih podjetij, izoršuje ose bančne	Sl
transakcije najkulantneje. Vloge na	Sl
knjižice in na tekoči račun se obre-	*j|
stujejo kar najugodneje, oezane uloge
«3? po dogoooru primerno niše.	«3c
e*
St	of
Kreditni zavod
za trgovino in industiijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
' J
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.