Št. 30.
V Gorici, dne 12. marca 1901.
Tacaj XXXI.
Izhaja >?&i'?it nn teden ˇ Šestih Izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti ore-jemana  ali  v Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K m h, ali gld. 6-60
polleta.....v. .  6 , 60 ,   ,    ,   330
*"   Setrt leta  . . . .'W*7*3 7*1» jr-i«****"* MO— "osamiene številke stanejo 10 vio. .•
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v«Gori§ki Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. 5» naročila brez doposlane naročnine ge ne oziramo.
„PU1M0KEC" i*k*ja.neodvisno od «So5o» vsak petek in stane vse leto a K SO h ali gld. 1-60.
«Boca» in cPrimorec» se prodajata v Gorici v to-bakarai 8cawarz v Šolski ulioi in Jellersitzjp Hunskf ulici j"— vTrsta t tobakarni Lavrenfiid na trga della Caserma in Pipaa v ulici Posta della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorioi v 1 nacisti. Z urednikom je mogoče! govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo sh nahaja v Gosposki ulici SLU.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
AaroBnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredniStea, naj se pošiljajo le upravniStvo,              _____                     J J
Oglasi In poslanica
se računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — »ecje črke po prostora.
NaroCnino in oglase Je plačati loeo Gorica.
»Goriška Tiskarna« A. Gabršcek tiska in zalaga razen «Soce» in »Primorca. Se -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «81ov. knjižnici* se računijo po 20 kr. peHt-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog tu narod!
Prva bilanca »Centrifuge"
grozna blamaža. 1.
Ko je bil razglašen v obeh goriških klerikalnih glasilih občni zbor nove ,kaj pa je tebe treba bi!6* • posojilnice, katero so krslili mogočni očetje s ponosnim imenom »Centralne", smo obrnili delek svoje hudomušne pozornosti tudi temu slovečemu dogodku v viharni zgodovini goriških Slovencev na počelku novega stoletja, da nam ne uide prva bilanca tega klerikalnega denarnega zavoda, katerega hinavski porod, njega ustroj in potrebo smo svoječasno do-voljno osvetlili.
Minul je občni zbor, dva dni potem je izšla .Gorica" — alt o poročilu niti sluha! PaC slabo znamenje I Ako bi se bila mogla »Gorica* s čem pohvaliti, jej, kako bi bila hitra s poročilom! — Zato smo bili še bolj radovedni, kako neki se je vršilo znamenito zborovanje lega proslulega klerikalnega zavoda, in kakošni so računi m I. 1900., kakošna neki je bilanca, ~ toliko bolj, ker so nekateri klerikalci sami šepetali med seboj marsikaj, kar je povsem potrjevalo naša prerokovanja.
Šele naslednji torek je prinesla »Gorica" na zadnjem mestu, pod skrivnim naslovom »narodnega gospodarstva*, nekako poročilo, ki nas je res kar iznenadilb nad vsa pričakovanja. — Citati smo to poročilo kakor kako zafrkneijo v naših »Tutti frulti*, aH kakor je bilo listo hudomušno poročilo v »Soči" lanskega majnika o zborovanju klerikalcev, kako hočejo karniflati nas pre-širne naprednjake, »Se non k vero 6 ben trovalol* se je reklo o tistem našem poročilu, in nekateri klerikalci so res menili, da je bil takrat poleg „Sočin* poročevalec, ki je potem opisal po svoje celo zborovanje. — Prav tako se cita poročilo o zborovanju »Centrifuge* v »Gorici*, — tu i v »Soči* ne bi mogli objaviti boljše zafrkacije na prvo-letno poslovanje te klerikalne posojilnice, poklicane v življenje s tolikim pompom, ;* tako strastno agitacijo proti drugim denarnim zavodom, ki niso v krempijih brezdomo-vinskega vampirja.
Iz tega divnega poročila, ki je za nas kakor nalašd čudovito lepa slika klerikalnega
sistema, naj se malo pobavimo vsaj z važnejšimi odlomki.
1. Deleži in njih pravice. Svojeftasno smo že razmrcvarili naravnost menstruozno razliko med glavnimi in opravilnimi deleži, ter dokazali v tem pogledu velikansko razliko med »Centrifugo" in našo staro mogočno »Goriško ljudsko posojilnico". »Centrifuga* ima glavne deleže po 100 gld., ki so vezani še na  dvakratno  jamstvo
—  torej vsega vkup 300 gld., ali srečni njihovi posestniki imajo po § 34. pravil še po 10 glasov, torej vsega vkup 11, z modro omejitvijo seveda, da nad 100 glasov no sme nihče imeti. — Toda opravilni deleži po 1 gld. so vezani na jamstvo 50 gld., imajo pa en sani glas. Ako pa je pri teh deležih s 50 gld, jamstva en sam glas, bi smeli imeti glavni deleži s 300 gld. jamstva najvočG glasov, a jih imajo 11, torej 5 preveč. ( Vrhu vsega tega pa trdimo lahko še to-le; Jamstvo vseh opravilnih deležev po 50 gld. je brez dvoma vse realno, v slučaju potrebo bi se denar dobil.
—  Kdo ve pa, ali bi po dobilo še po S00 gld. od posestnikov glavnih deležev? Neki kurat Bud in je dejal nekoč; »Le tožite, saj nimam nič!* — Ako je več ta ki h glavnih deležnikov, kakošno vrednosti je njih — jamstvo? 1)
Na tako premeten način te omejili znani veliki osrečilelji naroda pravico opravilnim deležem, t. j. dolžnikom. Z jedno roko so jim dali volilno pravico itd., ter se jim tako nekako polaskali. z drugo pa so jim to pravico popolnoma stisnili v kot, kajti dali so članom z glavnimi deleži toliko predpravic, da sla na prvem občnem zboru samo dva taka člana preglasila vse opravilne deleže.
Dr. Pavlica je povedal v svojem nagovoru, da ima »Centrifuga* vseh glavnih deležev 77, ki pa imajo pravico na 847 glasov, torej točno po U na vsak delež; vseh 196 opravilnih deležev pa ima le 196 glasov, — ali skupno more biti oddanih 1043 glasov. Dva gospoda, ki imata kar po 100 glasov, bi mogla torej preglasiti vseh 196 opravilnih deležev, ako bi tudi bilo res mogoče, spraviti jih na občni zbor! — In res je bilo zbranih na  tem  slovečem  zborovanju   celih
»Gor. Tiskarna* A. Gabračck (odgov. Iv. Mcljavec) tiska in zal.
20 članov, osebno in s pooblastili, ki so pa imeli skupno lepo število — 441 glasov.
Tako »fino« hočejo klerikalci voditi za nos prav take vrste ijudij, katere so Ščuvali proti dr. Turni in sploh proti naši stranki, ko smo hoteli določiti v pravilih »Goriške ljudske posojilnice", da opravilni deleži naj sploh nimajo volilne pravice (in pa pravice do glasovanja v jako važnih vprašanjih.)
5  teni vsaj ne pridejo nikdar v nevarnost, da hI jih kdo ščuval proti zavodu, kar ima vedno edino za nje nevarne posledice. Takrat io rentaeiti proti nam: »glejte jih, kako hočejo dati le bogatinom veljavo v posojilnici, kmeta (dolžnika) pa potisniti v stran, — to so kapitalisti, teroristi in ne prijatelji ljudstva."
—  Mu, tu vidite, kako so pa oni pri »Centrifugi" potisnili kmeta-dolžnika lepo na stran, davši vso oblast peščici srečnih posestnikov glavnih deležev — obremeniva! uboge posestnike opravilnih deležev z veliko večjim jamstvom nego jim tičo v razmerju s pravicami. (Ako je to jamstvo določeno na 50 gld,, hi moralo biti jamstvo glavnih deležev 550 in no samo 300 gld.!)
Tako smo torej iz govora dr. Pavlice srečno dognali, da je bilo navzočih tO udov (— osebno ali s pooblastili? —) s 441 glasovi. Par gospodov je torej popolnoma brez skrbi zborovalo, ker preglasiti jih sploh ni mogoče!
Va *o fo sledile različne,,zalivale, vestno zabeležene na zapisnik, sprejete seveda z odobravanjem; če je bilo to »odobravanje*
—  soglasno, živahno, viharno, oduševljeno, o tem molči naš vir. — Evo tako zahvalo smo omeniti že na drugem mestu, namreč dr. Susteršiču v Ljubljani. V njegovih krempijih je vsa »Centrifuga«, kakor bomo videli v posebnem odlomku te razprave. Morajo mu torej pridno kaditi temu kranjskemu »sv. duhu", sicer vzame šibo...!
Pokadili so z zahvalo na zapisnik še dvema gospodoma, od katerih jeden je celih
6  tednov prešteval — nekaj kronic tiste mi-zerije, drugi pa je kot c. kr. notarski kandidat pridno služil avitle kronce z vknjižbami, pobotnicami itd. Polog kronic se sveti še zahvala ,z odobravanjem" na zapisniku tega slovečega občnega zbora.
»Gorica"   ni   priobčila   ni kake  bi-
izdatkih blagajne. — To kaže, da se klerikalci niti ne upajo na dan 2 bilanco, ki bi pokazala stanje posojilnice v pravi luči. Ali te se boje, zato so vrgli v svet samo nekaj števil, češ: saj jih naši čitatelji itak ne bodo znali primerjati... No, to pa storimo mi v prihodnjem članku, da pfedočimo citateljem mizerijo »Centrifuge« ob tako sijajnostnem pričetku in ob toliki reklami ter agitaciji iz vseh farovžev in celo po spovednicah. (Dru> pride.)
Krivoverskemu »Primorskemu Listu1'.
»Edin." piše. »Latinski učenjaki iz goriške bogoslovnice, ki se zbirajo okoli »Prim. Lista«, so napali sv. Rimsko katoliško cerkev slovenskega unijatskega obreda in zasramovali njeno sveto obrede, Ko smo jih ml pozvali, naj prenehajo a svojimi, s krivo vero oskrunjenimi rokami razširjati tako pohujšanje mej vernim slovenskim ljudstvom, imenovali so nas pravoslavne razkolnikc, Mi smo jih pozvali, da dokažejo to svoje obrekovanje. Dokazali smo jim, da je slovenska unijatska cerkev sveta in ravno tako katoliška in apostolska kakor latinska. Da bi nevednim svojim citateljem svoje laži, svojo krivo vero in svoja obrekovanja prikrili, zagnali so krik: »Edinost" laže! Podobni so tatu, ki je ukradel uro, pa kriči: primite ga, .primite. ga, ker jo ukradel uro l S tem bi hoteli odvrniti pozornost ljudstva od sebe.
Napali so nadalje sv. slovensko Ciril-Metodovo cerkev, ustanovljeno dne 4. janu-varija 868. po papežu Hadrijanu IL Oni dobro vedo, da imajo Slovenci v sv. katoliški cerkvi tudi svojo lastno slovensko cerkev, ravno tako, kakor Latinci, Grki, Afričani in sploh vsi narodi prvih stoletij krščanstva; Saj je njih prvak dr. Josip Pavlica v koledarju družbe sv. Mohorja —- takrat še ni bilo na Goriškem visokih nemško-latinskih politikov — javno in navdušeno zval slovensko ljudstvo, da se vrne nazaj k sv, Cirilu in Metodu, da zahteva svoje cerkve in altarje, da zahteva sveto slovensko unijatsko cerkev in njene lepe in svete obrede. To je bilo še leta  1899.,* danes pa pljuvajo na to
in se ne brigajo,  da s tem  skrunijo  tudi l a n c e, pač pa neka števila o sprejemkih in j sveto rimsko katoliško cerkev samo.
iraciis
®
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. -  Poslovenil Podravski. Me.)
Torej ti povem: ne vem, kako si kristijani mislijo življenje, toda to mi je znano, da kjer se pričenja njih nauk, tam se konča rimska vlada, tam konca Rim, konča življenje ter razlika med zmagovalcem in premaganim, med bogatinom in revežem, med gospodarjem in sužnjem, tam preneha vlada in cesar ter ves svetovni red, a namesto tega nastopi Kristus ter nekakšno milosrdje, kakoršnega doslej ni bilo, ter neka dobrota, nasprotna Človeškim in našim rimskim nagonom. Meni ja seveda dokaj več mar za Ligijo, nego za Rim in vso njegovo oblast, ter bi se dosti ne zmenil, ko bi tudi propal ves svet, samo ko bi le njo mogel imeti v svoji hiši. Toda to je vse kaj drugega. Njim, kristijanom, ni dovolj, da se prilagodiš besedam, marveč je treba, da tudi čutiš, da je samo tako prav ter ničesar drugega nimaš v svoji duši. A jaz — bogovi so mi priča — tega ne morem! Mar razumeš, kaj to pomeni ? Nekaj tiči v moji naravi, kar nasprotuje temu nauku, in ko bi ga tudi priznavala moja usta, ko bi se tudi držal njegovih predpisov, dejala bi mi moja pamet, da to delam le iz ljubezni do Ligije, in ko bi nje ne bilo, da bi mi ničesar bolj zopernega ne bilo na svetu. Čudna stvar pa je to, da to razume tudi oni Pavel iz Tarse, da to razume navzlic svoje
preprostosti in nizkega stanu tudi oni stari theurg, njihov poglavar Peter, ki je bil učenec Kristusov. Ali veš, kaj ona delata? Molita za-me ter prosita zfi-me nekaj, kar ona imenujeta milost; toda mene muči samo nemir in čimdalje večje koprnenje po Ligiji.
Pisal sem ti, da je odšla skrivoma, toda odhajaje mi je zapustila križ, ki ga je sama naredila iz vejice srebota. Ko sem se sprebudil, našel sem ga v svoji postelji. Sedaj ga imam spravljenega v svojem ,la-rarju' ter sam prav za prav ne vem, Čemu se mu bližam tako, kakor bi tičalo v njem nekaj božanstve-nega. Ljubim ga, ker so ga zvezale njene roke ter ob enem mrzim, ker naju on loči. časih se mi zdi, da tiče v vsem tem nekaki čarJ in da je oni theurg Peter, dasi pripovedujejo, da je bil preprost ribič, dokaj večji od Apolonija in od vsah drugih, ki so bili pred njim in da je on začaral nas vse: Ligijo, Pomponijo in mene samega.
Pisal si mi, da iz mojega poslednjega pisma diše nemir in otožnost. Otožnost me prevzema radi tega, ker sem jo znovič zgubil, nemir pa za to, ker se je v meni vse nekako spremenilo. Odkritosrčno ti povem, da moji naravi ni ničesar bolj zopernega, nego oni nauk, a Yendar, odkar sem se seznanil ž njim, ne j poznam več samega sebe. So-U to čari ali ljubezen? Kirka je s svojim dotikanjem spreminjala človeška! telesa, v meni pa se je spremenila duša. Ko som se! vrnil domu, me nihče ni pričakoval. Vsi so si mislili, ¦ da sem v Beneventu in da se tako kmalu ne vrnem, radi tega sem našel v vsej hiši nered, pijane sužnje i ter gostijo, katero so si priredili v mojem trikliniju.j Smrti so se poprej nadejali, nego mene, in gotovo bii se nje ne bili toliko vstrašili. Tebi je znano, kako s krepko roko vladam v svoji hiši, radi tega so se zgru-
dili r»a kolena ter nekateri celo omedleli od strahu. Ali pa veš, kaj sem storil? V prvem hipu sem v resnici hotel poiskati šibe ali razbeljeno železo, toda takoj na to sem začutil neko sramoto, in jeli so se mi smiliti ti siromaki. Med njimi ne nahajajo tudi stari sužnji, katere je Še moj ded, M, Vinicij, za cesarja Augusta pripeljal od Rena. Zaprl sem se v svojo knjižnico in tam so mi prišle Čudne misli v glavo, namreč, da po tem, kar sem slišal in videl med kristijani, ne smem tako ravnati s sužnji, kakor sem doslej] ravnal, ker so tudi oni ljudje. Oni so nekoliko dni prebili v smrtnem strahu, ker so si mislili, da sem odložil to radi tega, da si za njih izmislim nekako strašnejšo kazen, toda jaz jih nisem kaznoval, ker jih nisem mogel. Tretjega dn<§ sem jih poklical k sebi ter sem jim rekel: »Odpuščam vam, toda glejte, da mi s točno službo popravite svojo krivdo.« Na to so se zgrudili na kolena, zalili se s solzami, stezah proti meni roke ter me klicali svojega očeta, in s sramoto ti priznam, bil sem radi tega močno ganjen. Zdelo se mi je, da vidim v tem hipu sladko Ligijmo lice in njene oči, polne solz, kako se mi zahvaljuje za to ravnanje. Čutil sem sam pri tem solze v očeh.. .Evo, priznavam ti, da si brez nje ne vem pomagati, da se osamljen ne počutim dobro, da sem naravnost nesrečen in da je moja žalost še večja, nego si nemara domiš-ljuješ. Kar se tiče mojih sužnjev, me je samo to osupnilo. Moje odpuščenje nikakor ni povečalo njihove svojeglavnosti, niti ni razdrlo redu, toda strah jih nikdar poprej ni tako spodbujal k delu, kakor jih sedaj spodbuja hvaležnost.
(Dalje pride.)
' Napali so sveti slovenski cerkveni jerik in ga tako. zasraroovali, kakor ga.niso nikdar najhujši naši sovražniki. Tukaj so prešli meje glavnega temelja sv. katoliške cerkve, ki se je vedno borila proti židovskemu kozmopoli-tizmu in odločno branila individuvalnost vsa-cega naroda. Sv. katoliška cerkev ni nikdar usiljevala latinskega jezika v tem smislu, kakor oni uče. Tako so delali paC le posamezni c. kr. moderni nemško-latinski škofje po vzgledu svojega prednika škofa žalostnega spomina Wihinga. Takim načinom se lahko doseže v sedanjem Času, ko je sveta cerkev Kristova naravnost v železne verige ukle-njena __ visoke c. kr. cerkvene časti. Pri tem se pa uničuje sloboda sv. cerkve; javna morala in ubogo katoliško ljudstvo pa trpita neizmerno.
Malo je škofov, ki govore s sv. Petrom: »treba je bolj ubogati Boga, nego ljudi.* Zlasti pa jih ima naš ubogi slovenski narod jako malo. Dokaz temu so ravno duhovniki, ki se zbirajo okoli „Prim. Lista«. Zgodovina pozna mdo takih slučajev, da bi profesorji' semenišča smeli takim načinom pisati, kakor pišejo v »Prim. Listu*. Mi ne moremo n. pr, napadati kardinala Missijo, da se on, sin slovenskih starišev, piše nemškim pravopisom. Saj dobro vemo, kako so nastale pisave imen po naših matičnih knjigah. Tudi ne moremo kriviti kardinala Missijo, ako ima njegova rojstna vas nemško ime. Nas bolj zanima znati, ako je kardinal Missija ostal zvest svojemu narodu, ako ni delal nikdar proti njegovim koristim in ako je v pogovoru z odlično osebo znal s pravim slovenskim ponosom braniti Čast in veljavo slovenskega jezika. Tudi nas zanima znati, kako je zapisal svoj obcevalni jezik povodom ljudskega štetja. Imamo pa povoda sumiti o vsem tem, ker smo ravno pri slovenskih škofih doživeli žalostnih razočaranj.
(Da, da! Sum je opravičen, pa tudi pregovor: Tiha voda globoko dere. Uredn. »SoCe*.)
Mi znamo, da je sedanji škof Ric-manjcev Julij Drohobecki rojen Malorus, sedaj pa navdušen Hrvat in sploh Slovan, ki trosi vse svoje dohodke in žrtvuje vse svoje moči za duševni in telesni blagor naroda hrvatskega, s katerim imamo tudi mi nekaj skupnega. Ricmanjci so bili osebno pred njim in so videli pravega naslednika .naših blagovestnikov Cirila in Metoda — videli so moža, ki nima v roki — meča. Ali razumete sedaj, zakaj mi ljubimo vladiko Drohobeckega ? Branili ga bomo vselej in povsod, z vsem navdušenjem in z vsemi močmi. Proti vam, zasraraovalci in skrunitelji naših najlepših in najdragocenejših svetinj, stali bomo vedno v boju. Ne odložimo prej orožja, dokler vas ne razkrinkamo pred slovenskim ljudstvom".
DOPISI.
Iz Dornberga, koncem svečana. — Naš g. Juvančič vedno besni in tudi prepustni Cas je imel včasih govore, ki se nekam Čudno slišijo. 10. t. m. je pral najprvo sebe, da ako sejalec tudi z umazano roko seje seme, Ce pade na rodovitno zemljo, požene sad. Prav, tako d?la kmet, pa mora popred njivo zorati. Vi pa' ravno narobe! Sejte nam seme božje besede in podučujte, kakor so delali
vaši predniki, ne da nas vedno pikate kakor* gad. Tako dolgo gungate, da pridete do na-prednjakov. Kakor zvijate »Cumpo«, tako zvijate pridige ter zmirjate, Cesar se je naučila tudi vsa vaša bandal Tisti dan se je bil spravil na naprednjake, vil je in vil ter nas stavil v zasmeh svoji bandi, da spravi vso naprednjaško učenost v orehovo lupino. Kaj takega stori vsegamogoCni in Cez kvintal težki Lovre. Mi pa smo slišali od nekega izmed njegovih sošolcev, da ta Lovre je imel v šolah strašno trdo bučo, da bi se kaj priučil. Aha, sedaj pa je Lovre g. nune! To pa je kaj drugega. Koliko kokošjih možgan ima že JuvanCiC v sebi, je lahko učen, in vsakoletni dar prešičjih jezikov, to izda za nadarjenost!! Kriči, da bomo vsi »ferda-mani". Ljudje pravijo, da takega gadjega pikanja ne bodo več poslušali. Ako smo torej po mislih tega zdražbarja izgubljene ovce, naj nas pusti pri miru, naj drži pa rajši svoje kozličke za rožičke, tistega večjega kozla pa naj priveze za roge pred svoja vrata.
Pred pošto sem srečal neki dan neko vdovo ter jo vprašal, kaj ji je, da je tako žalostna. Odgovorila je, da je bila v farovžu, kjer je plačala po ranjkem možu sv. maše, potem pa jo je župnik obdeloval, ali ni hotela prav z besedo na dan, le to je bilo razumeti, da ji je očital, da ima v hiši umazan časnik in da bodo nesrečni, ako ga bodo Citali. Tisti, ki čitajo »Norico' in »Prismo-jenca", v katerih obeh mrgoli lažij, pa ne bodo nesrečni. Kaj lažij je tam le iz Dorn-berga. Ali vse to je na katoliški podlagif vse to je roženkravt!        .Katoliški liberalec«.
Izpod Čavna. — Par vrstic moram napisati v odgovor dopisniku »Gorice" od 23. februvarija t. 1., ker se ni oglasil nikdo izmed napadenih, to je: F., K., P., F. in P., posebno kar zadeva P., katerega je dopisnik napadel, da ne pije črnega vina. Pa tudi belega bi ne pil, ako bi mu črni denar ne podprl treh voglov pri hiši. F. smo pa poznali še prej, da je imel vse vogle brez črnega denarja podprte. Ako pa je bil toliko srečen, da je dobil tudi črni denar, kaj mari to dopisniku? Popolnoma nic.
Da pije res le belo vino, to je resnično, ker črnega ne pije. Pa tudi belega ne pije toliko, kakor tisti iz Rihemberga, ki je agiti-ral po Gor. Vrtovini glede volitve v cestni odbor, in se ga je toliko navlekel, da so ga mogli skozi vas odnesti, da ni zadel s svojim rudečim nosom ob vogel. Tudi tam pod Pre-serjem nedavno mu je bila cesta preozka, in sam vrtovinski volilec, tisti, pri katerem se je majal, je spoznal, da tak mož ni za cestni odbor in ga tudi volil ni.
Z Banjšlc. — Mislili smo, da je že s snegom »fuč", ali glej, sropet sneži in kadi, da je groza. Staro in mlado boleha za »floreneju* (hripo), tudi pluCnica se pojavi sedaj v tej sedaj v dragi hiši.
Naše poti ali ceste so take, da je groza — razdrte, razdrapane, po njih je kamen pri kamenu, seveda debelo kakor tvoja glava, tako, da v Gorico morata vedno dva z vozom, jeden, da goni, drugi, da pridržuje voz, da se ne zvrne. Naše poti so v sramoto naši lepi planoti — lepim travnikom in lepemu polju. Kdo je pa kriv, da je tako debelo kamenje na potčh in da so tako slabe poti ?
I. Oni, kateri meji s potjo, kajti on vse kamenje, katero na polju izkopa, vrže na pot.
Evangelij v Vipavi in okoli Vipave.
Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. S c h m i d t, evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil L K-č.)
Komu bi ne bilo znano ljubeznivo mestece Vipava ob vznožju Nanosa? Naši otroci vedo o njem, kajti že v maju jim prinesejo od tam prve črešnje, odrasli je tudi poznajo, kajti po naporu in vročini dneva se počutijo dobro v prijaznem razgovoru pri kozarčku izbranega belega vipavca, in oni drugi ljudje naših krajev, ki hote spoznavati kak kraj po razpogledu, ne samo po tem, kar daje jedi in pijače, ne pozabijo pogleda na mestece, ki je stisnjeno na malem prostoru, ki v strmo padajočem zanožju Nanosa plašljivo tiči kakor v kotu, in kakor bi se hotelo skriti, ter se odpre od južnozahoda došlemu izletniku komaj takrat, ko stoji že pred njim.
Toda ni se mu treba sramovati, kajti pokazati ima mnogo, radi.česar je marsikatero drugo sovrstno mestece pač labko zavida. Čuva uhod h geologiskim tajnostim; v
IT. Županstvo, ker ne zabrani metanja debelega kamenja na poti in ker ne popravlja (ne zaukaže) nobenih poti.
Skoda je naši občini, da nam je umrl mož, kateri je naredil mnogo dobrega: Ranjki župan Humar je meril sam pot do Vrh-Avč — in kako lepo jo je izpeljal — ako bi še živel, imeli bi bili že davno skladovno cesto. Imeli smo tudi lepe poti, ko je še živel, on nam je zaukazal kupiti kladvica za kamenje tolCi, katera imamo še sedaj, a spijo spanje pravičnega.
Komanda manjka pri nas, pa bi že bilo. Izvoljen je sedaj nov cestni odbor, za naš okraj; mogoče, da nam vrže drobtinico, da se nas usmili. Cestni odbor nam je pred tremi leti ponudil priliko, to jerda nam zgradi pot, ako mu pomagamo z ,raDotami". — Ne pišem le, v tem oziru, rečem, starešine, bodite možje in ne jemljite besed nazaj •— drugače ne bodemo imeli ne poti ne mlekarn7. •? — ne sirarnice ne pošte, niC z eno besedo. Na svidenje.               Banjškar.
treh velikih in v več manjših rokavih kipe kvišku široke vodene gromadn poleg hiš in pod hišami iz mogočne Nanosove skalne peci, odtoki onih ne še dognanih kraških jam,, izmed katerih sta dve pač v sedanjem času odprti, ker so jih prebili, kot podzemeljski jezeri. Obstranjuje je strma, raztrgana skalna kopa, na kateri stoji, nedoločljiva po starosti, mogočna razvalina, svareče znamenje preteklih stoletij. In naše malo mestece nima malo občudovalcev; od vseh stranij privzdigujejo vratove ter se postavljajo visoko, da bi videli globoko doli stoječe mestece. Resno in začudeno gleda s svoje ponosne višine trdno spojen Nanos naravnost navzdol na mestece, nanj privito, katero se kar nič ne boji, da bi utegnil kedaj pasti na nje ter je pokopati, ki tudi ne omahuje in ne beži, kadar pride dol njegova neverjetno močna burja, da bi isto pretresla do temelja; nasproti stoje tesno združeni po vrsti kakt .• v varstvo vrhovi hribov, ki prijazno pozdt - -ljajo s svojimi cerkvicami nizdol naše mestt ?, v katero je uhod od vseh stranij, od Trs i, Gorice kakor od Krajnskega jednako ugoden in katero je istotako od vseh stranij krasno vidljivo.
Domaže in razne novice.
Osebne vestf. — Stavb« ii komisar I. Waldek v Trstu je imenovan višjim stavbenim komisarjem za tehniško službo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. — Pisarniški oficijal pri deželni sodniji v Trstu Karol K o v a C i č je imenovan pisarniškim vodjem pri okr. sodniji v Rovinju.
Konfiskacija in priloga. — Sobotno številko nam je zaplenilo državno pravdništvo. Opoludanske pošte so bile že odšle, ko se je izvršila zaplemba. Radi tega smo bili uvorjeni, da dobe zjutranje izdanje vsi naročniki po Soški in Vipavski dolini. Ali zgodilo se je nekaj izrednega. Vodstvo tukajšnjega glavnega poštnega in brzojavnega urada je dalo br-zojaviti na vse tiste pošte, na katere je bilo poslano zjutranje izdanje »Soče*, da »Soča* je zaplenjena, da jo morajo vrniti, kar se je zgodilo v nedeljo. Nas oblasti o tem niso obvestile, marveč smo le slučajno zvedeli o tem, da so prišle številke zjutr. izdanja nazaj v Gorico. Radi lega si nismo mogli drugače pomagati nego tako, da smo priredili današnji številki prilogo, v kateri so vse poglavitnejše reci iz sobotne »Soče.* To prilogo dobe vsi tisti naročniki, ki niso dobili sobotne številko. — Kakšno je bilo postopanje poštnega urada nasproti nam, ko nas niti ne obveste o tem, kar delajo proti nam v škodo, to pa za danes presodi čitalelj sami
Pozor! — Veliki »Variete"-večer »a la Ronacher" kolesarskega društva »Gorica" 3e bo vršil v nedeljo dne 24. marca v veliki Dreherjevi dvoran i. Sodeluje iz posebne prijaznosti več gospodov iz Ljubljane in Celja, ki nastopijo v raznih humo-ristienih, deklamatoričnib, telovadnih in pevskih točkah. Petje oskrbi r-ovo sestavljeni društveni oktet. Natančni program objavimo v soboto. Rodoljube v mestu in na deželi opozarjamo prav posebno na ta večer, ki s« priredi v največjem slogu dunajskih »Varietč"-veCerov ter ponudi občinstvu glede različnosti točk in obširhosti programa nekaj izvaurednega.
Jour-flxc kolesarskega društva .Gorica". — Svetla luč iznajdbe »kunštnih" ame-rikanskih glavic je prodrla v soboto tudi mej nas Goričane ter nam po zaslugi kolesarskega društva razsvetlila dozdaj tu popolnoma neznano metodo brzoslikarije »a la minute* s pomočjo magnezijske luči. Reno-mirana tvrda John Jerkis-sohn & Comp. iz či-kage je demonstrirala to novo iznajdbo z izvanredno rutino, fotografovaia vse, »kar leze ino gr6", za bagateio petih grošev. Krasno vspele slike, zadete z izvanredno natančnostjo,
Kotlina Vipave so starozgodovinska tla. Učenjaki nam pripovedujejo in upogled potrjuje, da je moralo biti tam v zgodovinskem Času jezero. Za ljudstva je bil naš kraj" vrata, skozi katera so drla v italijansko nižino. O turških vojskah nam pripoveduje zgodovina prav tako, kakor o Napoleonovih armadah, da so zapustile tu svoje sledove.
V ta po naravi in po zgodovini jednako odličen kraj želim peljati p. n. čitatelja. Zgodovina mogočnega duševnega gibanja šestnajstega stoletja s svojo posledico, katero je opaziti gledč jezika, kulture in ljudskega življenja še v mnogem oziru, naj se vrsti pred tvojimi očmi, sestavljena po ustnih ter rokopisnih starih poročilih; slednjih se je dotaknil deloma Dimitz v svoji zgodovini Kranjske. O tem Času pravi Dimitz, da se je odlikoval po kulturnem vzletu na vse strani jednako ter da se ni vrnil pozneje nič veC na tak način. Pripominjamo, da iz tega časa izvira današnji slovenski književni jezik, ustvarjen po Primožu Trubarju, reformatorju kranjskem.
Šestnajsto stoletje je bilo čas prekucij na mnogih poljih, tako tudi na onem vero-
so vzbudile splošno presenečenje in obče zadovoljstvo. S smehljajočim obrazom bo zrli navzoči divne popolnoma v naravnih barvah izvršene »pildke«, katere jim je firma razdelila v reklamnih zavitkih, ki so v enajstih jezikih oznanjali svetu visoko stališče ameri-kanske umetnosti. Velikanski plakat, izvršen v najhujši secesiji, pa je poživljal navzoče v fotografični ateiier amerikanskih umetnikov. Po dovršenem fotografovanju so uprizorili navzoči jako zabavno družabno igro ter nabrali pri tej priliki za prepotrebno »Pevsko in glasbeno društvo' nad 20 kron.
Vse j* bilo veselo in zadovoljno — in če hočemo fcvoriti tako kakor drugi — tudi vse dostojno, čeprav brez raznih »pie-colov* in drugih kometov črnega obnebja. Za prihodnji sobotni jour-fixe se vrše že priprave. Posamezne točke javimo v četrtek. Rojake, ki žele elegantne in inteligentne družber vabimo na kolesarske jour-fixe; zabavali se bodejo izbornol
Trgovska - obrtna registrirana m-druga t Gorici opozarja p. n. gosp, zadružnike na drugi izvanredni obCni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 24. marca v dvorani »Slovenske Čitalnice* v Gorici, ker za prošlo nedeljo sklicani občni zbor z ozirom na to, da bi se morali istega udeležiti */» zadružnikov, ni bil sklepčen. Jedina točka dnevnega reda je prememba pravil, torej za vsakega zadružnika zelo važna zadeva, zbog Cesar bi bilo želeti prav mnogobrojne udeležbe.
Darovi. — Družbi sv. C. in M. je darovala neimenovana gospa 20 kron. — Hvala lepa.
Naša prekoristna družba sv. C. in M. ima mnogo izdatkov, a dohodki se manjšajo, tako, da je družba v nevarnosti.
Rodoljubi! Ni treba zgubljati mnogo besed, marveč kratko prosimo: Sezile po možnosti v žep in darujte!
Kar dobi naše uredništvo, se bo pošiljalo koncem vsakega meseca naravnost glavni družbi v Ljubljano!
»Goriška tiskarna* daruje 40 kron. — Gospa J. G. 10 kron.
Za Živca se je nabralo v veseli družbi v gostilni Borjančičevi v Breginju kron 4.
Rujav dež v Gorici. — V noči od nedelje na ponedeljek in naslednje jutro 11. t. m, je padal v Gorici dež, poln rumeno-rujavega, jako drobnega prahu. Kmalu po polnoči je votlo gromenje naznanjalo prvo letošnjo nevihto. Oblaki so bili zelo nizki in so zakrivali Sveto goro in Trnovsko planoto doli do vznožja. V jutro so odsevali daleč po obzorju v Čudni rumeni barvi. Ker je dež padal po noči z vetrom, so bile šipe v oknih vse oškropljene z rjavim prahom in tlak na cestah v Gorici je še popoldne bil pokrit z rjavim blatom. Čudni dež je bil ves dan predmet razgovarjanju. — Brzojavna poročila v časnikih naznanjajo, da je prav tak dež padal po Siciliji že v nedeljo zjutraj. Neuko ljudstvo je ondod bilo zelo preplašeno vsled tega in se je zbiralo v procesije. — Veter je z rumenorujavini prahom obložene oblake privede! preko Italije ob enajsti uri zvečer do nas in tedaj je začel padati čudni dež v Gorici. — Bržkone je bil veter vzdignil prah v Sahari, ga prenesel v oblakih preko morja in potem še preko Italije. — Tak dež v Italiji nikakor ni redka prikazen, zlasti v počelku spomladi, včasih pa seže tudi preko naših planinskih dežel in preko Ogrske, Dne 25. fe-bruvarja 1896. je bi! silen vihar vzdignil prah v Srbiji in odnesel v oblake, potem je prah padel s snegom po Koroškem, Štajerskem, Ogrskem, in še celo na Dunaju so imeli »rudeč sneg".
Učiteljsko draštvo za goriški okraj
je zborovalo dne 7. t, m. v slov. deželni kmetijski šoli s sledečim dnevnim redom:
1.  Društvena reorganizacij?.
2.  Cvetličarstvo.
3.  Kazni predlogi.
nauka. Nauk Lutra, ustanovljen na sveto pismo, je vžigal čudovito celo Evropo. Med avstrijskimi deželami je bila posebno Kranjska, ki je zgodaj do najnižjih ljudskih slojev pripadla menihu w«ttenberškemu. Plemstvo mu je vriskalo naproti, in po gradovih kakor po mestih povsodi so odpravili v božji službi ceremonijelnost ter oznanjevali na staroapo-stolski priprosti krščanski način presunljivo naznanilo o zveličanju ljudi j po Jezusu Kristusu. V polnih vrstah je hitelo ljudstvo k besedi božji in kmalu so nastala gojišča krščanskega .duha v šolah, na novo ustanovljenih povsodi, posebno v Ljubljani. Predaleč bi šli, ako bi podali tu obsežno sliko evangelijska nauka, ki je vladal od 1. 1520. do 1598. na Kranjskem. Omenjamo le, da je bilo tam nič manj nego 64 evangeljskih, dobro organizovanih občin, s Primožem Trubarjem v Ljubljani na čelu kot evangelijskim nadpastirjem poleg nenavadnega naraščaja ljudske izobrazbe kakor tudi uglobljenostt v jezik ljudstva. Kako je došla reformacija in protireformacija na Vipavsko, to pa bodi namen nastopnih vrst,
(Dalje pride.)

Žal, da nimamo nikakega toCnega poročila. Obljavljamo le toliko, kolikor smo posneli iz privatnih razgovorov.
O društveni reorganizaciji je zanimivo poročal naducitelj gosp. Alojzij Urbančič, kateri je tudi že sestavil primerna pravila. Reorganizacija po poročevalčevem naCrtu je bila soglasno sprejeta in izročena posebnemu odseku, kateri naj jo nemudoma izvrši s sodelovanjem poročevalca. Po tem naCrtu bi se ustanovilo društvene podruŽnTce nrKafnalskeirfi;'f v Brdih in na Ajdovskem, katere bi zbirale vse učiteljstvo pod svoje okrilje k delovanju za blagor šolstva in ža ljudsko prosveto k rednim mesečnim zborovanjem. Ta ideja združevanja v manjših okrožjih je jako lepa, ker je prav lahkoHzirršIjmh Dobre pol ure do zemljepisnega središča v pojedinih okrožjih se  lahko   vsakdo   potrudi   brez   posebnih
stroškov in težav.                     ------------------
O cvetličarstvu je predaval znani veščak g. naducitelj Franc S trn a d iz Crnic. Želeti je, da bi se to lepo poročilo priobčilo v jednem ali dragem listu, da bi se seznanili tudi širši ljudski sloji, osobito naše narodne i dame, z vzgojevanjem vrtnih cvetlic, kakor tudi z negovanjem istih v sobah po loncih. I Med raznimi predlogi se je živahno de-batovalo o najnovejši uredbi učiteljskih plaC, posebno o petletninah. Govorilo se je tudi o povišanju pavšalov za kurjatev radi letošnje izredno ostre in dolge zime, ter o slovenskih zastavah, katere je zahtevati za vse šole v okraju.
Okrajnemu učiteljskemu društvu želimo najlepših vspehov v boju za učiteljske stanovske pravice, za njih gmotno zboljšanje in za povzdigo naše narodne šole, proti kateri se baš v sedanjih časih pojavljajo besni sovražniki. Tesna organizacija je pač najboljša obramba našemu, vrlemu učiteljstvu. Torej na orga nizatorsko delo !
Itazpis zastrtih nagradi. — Podpisano vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih društev* razpisuje dve Častni nagradi po 100 in 60 K za dva najboljša mladinska spisa, obsezajoča najmanj po tri tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Rokopisi naj se pošiljajo predsedništvu .Zaveze* do dne i. junija 1.1. Pisatelji naj se ne podpisujejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, na katerem bodi zabeležen naslov dotiCncgn spisa. Spise bodo ocenjali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodela last .Zaveze* in izidela kot III. in IV. zvezek »Mladinske knjižnice*. V Ljubljani, dud 7. marca 1901. — Vodstvo »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev*. Predsednik : L. Jelene. Tajnik: Drag. C e s n i k.
I« zahodnih Brd je priobčil g. Gra-denski v .Gorici* dolg dopis v odgovor dopisu v »SoCi" od beneške meje. Tu ni prostora, da bi se morda bavili z dopisom, ali nekaj pa le moramo povedati. Kaj v poCetku dopisa podtika g. Gradenski g. učitelju MI e-kužu, učitelju v Višnjeviku, oba dopisa od beneške meje. Zakaj? Mt:ida zato, ker v6, da proti g. Mlekužu je ljudstvo kolikor toliko nahujskano — saj veste, kaj se je bilo zgodilo ž njim na znanem shodu — no, in tako malce podražiti ljudi proti učitelju, pride izvestnim ljudem včasih prav. Kako pa je neopravičeno vse podtikanje in vsa gonja proti g. učitelju Mlekužu, povemo s tem, da on n i pisal tistih dveh dopisov, marveč smo jih dobili iz druge roke. Vsak M. še ne pomeni Mlekuža, kakor ne vsak G. še Graden-skega; vrhu tega je pa poljubno dopisniku izbrati tako ali tako črko, ako jo že hoCe postaviti pod podpis. - Oitali del dopisa pa prepuščamo gosp. dop. za eventuelni odgovor.
Mala vasic* Sveto pri Komnu postaja od dn6 do dne boij zanimiva. Sedaj je dopis v »Gorici*, sedaj v »Soči* in .Primorcu*! Gre pa v glavnem za odpravo gospodarskega sveta, kateri drugi zopet zagovarjajo, vsa reC pa se vrti okoli tiste osebe, kateri nadevajo ime »klampin*. Da imajo prav naši dopisniki, o tem ni dvoma, ker premišljeno sodijo o tej reči, kar je prav jasno razvidno iz dopisov v naših listih. Ztto jim želimo tudi vspeha. - V^ Ijri in sliCtii dopisi pa pričajo o živem gibanju, ki vl.uia po deželi.
Pazite na otroke! — V Dornbergu je pustila neka mati svojega 3 leta starega dečka samega pri ognjišču, ona pa je skočila v drugo hišo. Otrok je prišel v dotiko z ognjem, unela se mu je obleka in otrok se jeožgal. Ko je prihitela mali, mu že ni bilo mogoče veC pomagati. Drugi dan je umrl za speče-ninami. Stvar pride pred sodnijo; sodnijska komisija je že bila na licu mesta, kjer se je zgodila nesreča,
Povsodl ga iščejo. — Res smešno je Že do skrajnosti tisto slikanje po .Gorici1' po GabrSčekovi osebi. Smešno bi bilo, ako bi mi rekali na pr.: To je pisal dr. Gregorčič ter bi mu podtikali Članke in notice in morda še dopise, kateri so na sploh v »Gorici*, Čeprav stoji morda s tem ali onim v zvezi, in prav tako je smešno iskati v vsaki Črki v »Soči* Gabrščeka (včasih za premembo iščejo dr. Turno l) Pa še strašno smolo imajo. Prav bike reči mu podtikajo najrajše, na katerih je povsem nedolžen, da le dobž priliko, udariti po njem, Citatelja pa
|          da  odvrnejo  od  predmeta,  o   katerem  bi
I           morali govoriti. . . .
Kar se tiče očitanega  nereda,  naj se
;           prizadeti gg, primejo lepo sami sebe za nos
I           ter naj premišljujejo, koliko nereda  so za-
krivili oni sami. Vest o župniku Kokošarju je po naših poročilih resnična in tudi »Gorica* si ne upa reCi, da ni. Gledč dopisa in notice o župniku K. pa imajo zopet smolo, ker ju podtikajo Gabr., kateri ni pisal ne enega ne drugega. Iu iz tega vidite, kako neopravičeno je stikanje po njegovi osebi in razno podtikanje 1
S tem Je rešeno vprašanje, kdo bije sam sebe po zobeh 1
""*"' IaT^r^tna sta v zadnji »Gorici" kar dva dopisa. Prvi je spisal g. župan Kosmač, ki se je tudi podpisal, drugi pa je najbrže iz tiste roke, katera je napisala dosedanje dopise, katerim je ta nadaljevanje. Kar se tiče g. župana, jemljemo njegova pojasnila na znanje, v kolikor je to potreba, glede" drugega dopisa, katerega vkljub velikanski dolgosti še ni konec, ker isti šele pride, menda danes, pa počakamo, kaj reCe širo-koustni gospod do konca. Naprednjake imenuje »napenjake*, »naprdnjake", morda razveseli nas danes s kakim novim imenom, Ako se bo zdelo vredno našim gg, dopisnikom, se že oglasijo.
Listnica. — G. dopisniku iz D, Vaš dopis pride na vrsto v četrtek. Da ga ni bilo doslej, temu je vrok ta, da nismo imeli prostora, ker je bilo v izobilici drugih dopisov in drugega gradiva. Torej nikari ne iščete vzroka drugje. Kadar pridete v Gorico, se v tem pogledu lahko oglasite pri nas. Zdravi. — A, L. v Gin: »Volar, skladbe* prodaja vdova Franja VolariCeva v Gosp, ulici Št, 7. Pozdravljamo!
Razgled po svetu.
Državni abor. — Včeraj je bila na dnevnem redu predloga o kontingentu novincev v drugem čitanju. F o F t je rekel, da ni treba misliti, da se je izvršila kdo ve kaka premet n ba v mladočeškem klubu, ako so spremenili svojo taktiko glede na predlogo o novincih, Zastonj je misliti na kako redno poslovanje zbornice. Mogoči sta v Avstriji le dve obliki vlade: absolutizem ali federalizem. Pričeti bo treba z letom 1848. ter urediti novo konstilucijo s pomočjo narodov, Skerl (liberalni Nemec) je trdil, da le centralizem more vladati Avstrijo, Udržal je govoril proti nemščini kot armadnemu jeziku, Poljak Pastor pa za dveletno službovanje. Seja je zopet danes,
Narodni Noeljallstl deški so imeli v nedeljo shod v Plznu. Govoril je KlofaC proti Mladočehom in vladi. Parlament ni drugega nogo židovska borza, kjer gre le za osebne interese. Radikalci hočejo kontrolirati Mlado-Cche v mahimtcijuh z vlado.
Sedaj ugibajo, ali pojde cesar v Prago na blagoslovljenje novega mostu čez Vltavo, kamor ga je povabila občina praška. Nemci smatrajo tak obisk celo za koncesijo Cehom zalo pišejo skrajno nervozno. Nekateri listi so že dementirati vest, da pojde cesar v Prago, drugi pa trde\ da le utegne iti.
Cehi o dr. Šusterštdu. — Vodilni Češki časopis »Narodni Listy" pravi: «Naj-zabavnejše je, da si glasom »Information* lasti zaslugo za premirje tudi predsednik »Slovanskega cenlruma*, dr. Šusteršič. Človeku, ki s svojo otročjo trmoglavostjo onem o g o C u je ustanovi t e v skupnega kluba za vse Jugoslovane, torej kluba, ki bi ga Češka delegacija z največjo radostjo pozdravila, se s Češke strani sploh ne sme nikdar nasproti priti, njemu se z naše strani ne sme nobena prijaznost izkazati*. Tako mu pišejo Cehi, ker si lasti dr. SusteršiC tudi zaslugo, da so Cehi opustili obstrukcijo. »Grčssenvvahnl*
.Slovansko središče" nekako poka. Poljakom se je »šusteršičev* klub zelo zameril, ker so pri razpravi o galiških volitvah Slojalovskega prijatelji, katere je Šusteršič vzel pod svoje krilo, s kolci in poleni butali po polskem kolesu. Takega zabavljanja še nismo slišali, in naravno je, da je sedaj SusteršiC vitezu Javorskemu — goli in Cisti zrak. Pri tem pa se je »središču* primerila še druga nesreča. Ob priliki glasovanja o Liguorjanski interpelaciji je Šusteršičev somišljenik Kubik očitno in s polnim prepričanjem glasoval za to, da naj se odlomki iz Liguorijeve morale javno v zbornici preCitajo. Opravičeval se je mož s tem, da se mu je videlo to potrebno z ozirora na razmere v Galiciji, Vraga, kake so paC le razmere? To pa je. bil tudi načelniku šu-steršiču prehud tobak, in Kubika je slovesno izključil iz svojega središča. Ce so se izključili tudi njega prijatelji, nam ni znano. Za soli' darnost, ki vlada v »lepem* klubu, pa je vsekako značilno, da je Šusteršičev somišljenik glasoval proti — «v, Liguorju, Ben Akiba bi smel trditi, da kaj takega Se nismo doživeli l
Vesti Iz Istre. — Deželni odbor istrski je osrečil Slovence in Hrvate z novimi dokladami. Za tekoče leto je uvel doklado v pokritje zaostanka od šolske takse ter za pokritje bolniških troškov v 40 občinah. Res, lepo skrbe za siromašno ljudstvo!
V Buzetu so pobili Italijani okr. sodniku okna, Najprvo so ga ozmerjali, potem pobili okna, slednjič, ko so prišli orožniki, pa so tekli kakor zajci. Na obravnavi že povedo vzrčk takemu ravnanju.
Na Voloskem so začeli te dni graditi ljudsko šolo,
,Dirja dežela«. ~ Vlada amerikanske dežele Čile je vsled dobrega vspeha južno amerikanskega mirovnega kongresa sklenila, zmanjšati svojo mornarico in vojsko, ter porabiti prihranjeni denar za druge naloge, zlasti v izobraževalne svrhe. V Avstriji je paC narobe ; šole usahujejo, učitelji stradajo, za to pa požira   militarizem  vedno nove milijone.
Kmetije na Ogrskem propadajo, da je groza. -Od-- leta 1«94. do 1899. je prišlo 101.848 kmetij na boben. Leta 1891. je iznašala vrednost zarubljenih in prodanih kmetij 24.562.000 kron, leta 1898 celo že 38.675.000 kron. Pa pravijo, da je treba v interesu kmetov ohraniti sedanji družabni red!
Velik požar t slobodnl laki. — V petek dopoldne se je unel požar v zalogi tvrdke Parisi št* 202. v slobodni luki. Ogenj je nastal v kupu 500 bal jut. Ognjegasci so pridno gasili ter omejili ogenj. Vendar je trajalo gašenje in prenašanje blaga iz zaloge do 6. ure zveCer. Pri gašenju so se trije ognjegasci in jeden mehanik skoro zadušili. Navzoči zdravnik jih je rešil nevarnosti. Škoda po ognju znaša okoli 60.000 K.
Prebivalstvo Petrograda šteje po najnovejšem štetju, ki je ravnokar završeno, 1,439.000 duš. Vsako leto se prebivalstvo Petrograda sedaj pomnoži za 40.000 duš.
Med Berollnom In Hamburgom se namerava zgraditi električna brzoželeznica, ki bo prevozila to progo v 5 četrt urah, V 1 uri bo baje prevozila 200 km.
Električna železnica v LJubljani. •— Gradnja električne železnice v Ljubljani se prične takoj, ko mine zima in da se očedijo ulice. Najkasneje tekom dveh mesecev bodo vsi relsi položeni, in tudi vse drugo delo utegne že biti dovršeno, tako da začne železnica voziti.
Buri. — Govori so o sestankih bur-skega generala Botha in angleškega Kitche-nerja. Baje sta sredi mirovnih pogajanj. Amnestijo dobe vsi Buri razven vstašev. Izvzeta sta tudi Devet in Steijn. Da bi prišlo na tak način res do miru v južni Afriki, je težko verjetno. Angleži pošljejo še ta mesec na bojišče zopet 15.000 vojakov.
Plačevanje s srebrnim* nikUasttm In bakrenim denarjem. — Glasom tozadevnega zakona ni nikdo priraoran, in Judi ne avstro-ogerska banka,' sprejemati o uplace-vanju veC nego 250 kosov 5 kronskih novcev, veC nego 50 kosov 1 kronskih novcev, veC nego 10 kron v nikljastem drobižu in več nego 1 krono v bakrenem drobižu. Ta odredba velja seveda tudi za vse podružnice avstro-ogrske banke.
Ljubljanska kreditna banka je imela dne 6, t. m. svoj prvi redni občni zbor. Na istem se je predložila bilanca, katera kaže, kako lepo je napredoval ta mladi zavod v prvih štirih mesecih svojega poslovanja. Ta lepi razvoj je po besedah ravnatelja gospoda L. PeCanke zahvaliti trudoljubivemu delovanju upravnega odbora, nadalje »Češki deželni banki*, »Zivnoslenski banki" in slovenskim posojilnicam, katere so s svojimi mnogoštevilnimi. vlogami pripomogle, da se je lahko razširil delokrog banke in da se je dosegel vspeh, ki se zrcali iz bilančnih številk.
ObCni zbor je odobrivši računske zaključke in podelivši upravnemu svetu abso-lutorij, po nasvetu upravnega sveta spremenil nekatere določbe pravil, ker je praksa pokazala, da prvotno sprejeta pravila ne ustrezajo popolnoma.
Občni zbor je obiskalo 24 delničarjev, kateri so zastopali- 815 delnic in imeli 81 glasov. Ta obilna udeležba kaže,, da je zanimanje za ta narodni zavod zelo veliko, katero zanimanje bode imelo gotovo blagodejni vspeh,
Bilanca za 31. december 1900, to je torej za prve 4 mesece, odkar je pričela »Ljubljanska kreditna banka* poslovati, izkazuje sledeče točke t
Aktiva:
Narodno gospodarstvo.
O Škodi, ki Jo glasovlta »klavzula* provzroča producontom vina. — V seji dne 22. pr, m, je avstrijska zbornica razpravljala o nujnem predlogu dalmatinskega poslanca Biankinija za odpravo tiste glasovite klavzule v pogodbi z Italijo. Zbornica je nujnost predloga — odklonila. Želja vlade je bila baje taka, da treba prej rešiti »državne potrebe*. Kakor da blaginja lastnih davkoplačevalcev, oziroma skrb, da njihova moč za — plačevanje davkov ni tudi »državna potreba*.... No, ne dalje, saj nočemo zaiti na razorano polje avstrijske politike.
Le nekoliko podatkov smo hoteli ponatisniti v tej rubriki iz govora tirolskega poslanca Tambosija o predlogu Biankinijevem, ki kaj lepo ilustrirajo, kako drago morajo naši vinogradniki plačevati dvomljivo prijateljstvo prijateljev, ki nam niso bili nikoli in nam ne bodo prijatelji . . . Že zopet! O ta politika!
V naši mali pokrajini, v Trentinu namreč — je rekel gospod Tambosi — v italijanskem delu provincije Tirolske se izdeluje niC manje nego 800.000 do 900.000 hektolitrov žonte. Pazlika med ceno v letih 1889. do 1891. pred sklepom trgovinskih pogodeb, ter ceno, ki je navstala potem, je posledica klavzule, vsprejete v trgovinsko pogodbo; in ta diferenca ni niC manja, nego 3 do 4 gld. pro hektoliter.
Povprečna cena v letih 1888—1891. je znašala namreC 12 gld. 37 nvC, dočim je v letu 1892. padla na 7 gld. 19 nvč. za hektoliter. Potem v letih 1893, do 1898. se je cena gibala med 8 in 10 gld. za hektoliter, a v letu 1897. je padla na 7 gld. 87 nvč.
•Za tako ceno naši vinogradniki ne morejo veC prirejati vina, kajti cena, katero je še možno doseči, je absolutno pod stroški za obdelovanje. Zato je delo naših kmetovalcev sedaj postalo pasivno. Tako absolutno ne sme ostati dalje; skrajni Cas je, da vlada začne misliti na to, da ima tudi nasproti vinogradnikom svoje dolžnosti, ter da ukrene potrebno, da zadovolji in zadosti tudi tem dolžnostim. Absolutno ni smeti čakati na to, da potečejo trgovinske pogodbe, ampak že popred treba zagotoviti potrebno odpomoč. Vinogradnikom je sedaj nemogoče spuščati se v kulture, ki jim pozneje donesejo zgubo mesto dobička. Sedaj Že torej morejo izvedeti o namenih vlade. Pri nas goje namreč bojazen, da se vlada ne bo hotela odpovedati dohodkom od carine na vino, ki so v zadnjih 8 letih iznašali nad 30 milijonov. Ako smo, žal, prišli že tako daleč, da gojimo tako malo zaupanja do vlade, da bo radi flnancijelnega dobička žrtvovala blaginjo dežele, so nas le prejšnje trgovinske pogodbe dovele do take bojazni. Mi hočemo torej že sedaj svariti vlado, da se to ne ponovi in da nam ne bo tudi v bo-doCe obžalovati sliCnih dogodkov. Ce so torej nastale razmere, ob katerih vinogradniki ne morejo vzdržali svojih kultur, mora priti sedaj do spremembe in treba se zavzeti za to, da se bo zahtevalo od poslanske zbornice z vsem povdarkom, da bo našim vinogradnikom zagotovljena bodočnost in da ne bodo izpostavljeni propadu.
1.  Blagajna.......   K
2.  Menice v portfelju   . .    .
3.  Devize valute in novci ,    ,
4.  Predujmi na vrednostne
papirje......   ,t
5.  Lastni vrednostni papirji   ,.
6.  Dolžniki .......   "
7.  Inventar in oprava
K 10.635*14
Odpis od tega »   2.892'30    »
68.921*52
1,279.904*86
8.143*09
86.592*89 78,932*18 22,865*78
7.742*98
TTmioJTi
Pasiva:
1.  Delniški kapital .... K      500.000-—
2.  Vloge na hranilne knji-
žice ........   „       133.207*71
3.  Vloge na tekoči in žiro
račun.......t       . ,0.324*66
4.  Upniki........„       *i8.697'I3
5.  Tranzitivne obresti   . . _»        11.873*21
K    1,554.102*71
Račun zgube in dobička izkazuje sledeče številke:
Prejemki:
Obresti iz vrednostnih papirjev ....... K            671*38
Obresti iz menic, predujmov
in tekočih računov ...       40.768*10
Provizije in različni prejemki  .......              5.111*49
K
46.550*97
Izdatki: Obresti    iz    menic    (re-eskomptne in tranzitivne obresti) .... K       18.018*82 Obresti iz vlog in tekočih
računov......•          8.931*08
Plače in stanarine . . . .   »          5.833*95
Upravni in ustanovni stroški   »        10.441*77 Davki in pristojbine  ....             433*15
Odpis od inventarja  . . .   ,______2.89210
"K       46^50*97
Promet v posameznih kupčijskih področjih :
Vloge na knjižice, na tekoCi in žiro račun:
Vloženo........K   1,470.37063
Dvignjeno    .......,      546.838*26
Saldo dne 31. dec. 1900.. K      923.532*37
Menice: Eskomptovane menice   . . K   2,092.109*23 Zapadle in reeskomptovane
menice......,      812.20487
Ostalo v portfelju dne 31.
decembra 1900... .  . K   1,279.904*36
Vrednostni papirji:
Kupljeno........K      485.335*31
Prodano.........      406.40318
Saldo dne  31. dec. 1900.  K       79.932*13
Devize valute in novci: Kupljeno........K      198.432*66
Prodano                              ___
Saldo dne 31.  dec.  1900.  K
190.289*57
8.143*09
Predujmi na vrednostne   papirje: Dovoljena posojila na vred-
nestne papirje ... K       197.187*55 Vrnjena  posojila na vred*
nostne papirje   .  .  .   .       110.594*66
Saldo dne  31.  dec. 1900.  K        86.592*89
B.lagajnični promet:
Prejeto.........K   7,595.705*92
Izdano.........,    7,525.784*40
Saldo dne 31.  dec.  1900.  K       69.921~52 Skupni promet od 1. septembra do 31. dec.  1900.  K 33,005.270*92.
6
Mala oznanila.
dobi takoj dobro službo. Oglasi naj se pri uprav-ništvu, kjer dobi pojasnila in naslov.
Kcnjski hlapec
Dobra kQtaricadobitakoi-lužb-vl*
upravništvo.
I pem trgu. Ponudbe na
****&&&***&&&&&&
Vabilo
na
VII. redni občni zbor,
ki se bode vršil
v nedeljo dne* 24. marca t L ob 37, uri popolntoa
v zadružnem uradu v Ajdovščini.
Dnevni red;
1, Poročilo naCelstva.
2 Volitev naCelstva in pregledovalcev
računov. 3. Nasveti.
Za slučaj, da ne pride zadostno število vdeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob 4. uri popoldne, katero bode sklepčno ne gledž na število zastopanih deležev.
Načelstvo.
V Ajdovščini, dn6 7. marca 1901.
Vabilo IZVANREDIIEMU OBČNEMU ZBORU
..Trgovsko-obrtng registrovane zadruge" z neomejenim jamstvom v Gorici,
kateri bode
v nedeljo dne 24. [marca 1901. ob ID. uri predpoldne v prostorih
»Slovenske Čitalnice". Dnevni red:
Prememba pravil.
Ker za nedeljo dne" 10. marca 1901. sklici (A izvanredni občni zbor ni bil sklepčen radi prepičle udeležbe, sklepal bode glasom § 21. društvenih pravil drugi občni zbor pravoveljavno ne glede na število prisotnih zadružnikov.
Nadelstvo.
Trflov.-obrlna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom. V GORICI, seraeniška nI. št. 1., I. nadstr.
.-------------5L-------------
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4Vs % in vloge na Cocto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine n* 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 ¦
- GORICA — Via Giardino 8 • priporoči
Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cena zmmram. Postrežba poštena.
Dobre ure in po ceni!
s 3-lelnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna nr ter Izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobra ura Rem. is niklja fl, 3 75; srebrna ura Ram. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 120; budilnik r niklja fl. 1-95.                                     ¦
Tvrdka ie odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz »azstav ter tisoče priznalnih pisem. ¦- Hmtrovan cenik zastonj!
DRUŽBE
SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Tvarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
| IV.4EBAČIMH
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja/
I Re iajte si vsiljevati tolik izdelka, cikirij, ampak
zahtevajte psvsii najboljši pridevek k pravej kebivi
I kavi, ti je cikirija ali: „Xaua družbe so.
Cirila in Metoda v Ljubljani'!
Dobiva se povsod!
Glavrn žalna pri: IVANO JEBAfilND v Ljubljani.
Bol ublažujoče ribanje
po dr. Zoltšn-u
(Zoltanovo mazilo).
Že mnogo let znano, vspeSno ueinknjoeo sredstvo, katero ^ e najbolje vjorabi pri protinu in rev« matlzmu.
Olajša in odstrani po kratki vporabi (kar dok-zujejo mnoga pri-znalna in zahvalna pisma) celo mnogo let brez vspcha so zdravcče  bolezni.
1 steklenica
stane
2 kroni.
Pri   vpošiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko lekarnar
Bela Zoltan, Budimpešta.
Zaloga  na  Dunaju,   lekarna pri BČrnem medveda* I., Lugeck 3.
jftkako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno.
»##»»»»»#L»LLL&L
Pravi vinski cvet
dvakrat rektiflelran
za prirejanje  vin  in  izdelovanje likerjev in ruma je na prodaj v mirodilnicah
Antona Mazzoiya
v Gosposki ter Vrtni ulici v Gorici.
****************
Riccardo Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
[•eeeeeseaieeeesteeeesesssseeeej
Važno za vsakega!         j
Izvrstno sredst o je                       j
DURATOR -a« i
[         Podplati, s *em   namazani  (vsake  3 - 4   j
i fedie enkrat), postanejo trpežneji, nepremočljivi   <
| in elastični. Čevlji ostanej» tudi po dolgi rabi   <
| v najbobjšem stanu.                                             j
i         Durator se dobro vporaMja pri'vojaštvu   (
i in različni i korpo acijah, katerim se je  i ddal   <
; v iabo komaj po dobri preskulnji i&tega.           j
|         Cena: { kovinska steklenica z navodilom   (
1 in 2 kroni; po poŠti franko proti vpošiljatvi   !
I 1 krone 20 vin.                                     J        j
| Dobiva se v vseh mirodilnicah  i
,                             (drogerijah).                              j
|                 Glavna zaloga:                 j
I        Dunaj, M. Ctoldsteln, I., Schuler-  j
; strasse  7.    • -   Budimpešta,   Jullus  <
i Dob6, V. Lip6t: kčrut 1/b.                    j
••••ssssseesseseeesesesesssefl
Anton Kuštrin
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega .Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenftifi v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
/.eta I8SI. v Gorici ustanovljena tvrdka
. Hiessuer, ? Nnnski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Za trpeče na kili (Bruch).
Ravnokar je izSla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile iz peresa dr. Reimann-a. Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno Dr. M. Keimann, Dunaj 512. VII./2. Nr. 62 poštni predal.
V\arol Prašči^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za rnnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Jaz Ana Csillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorev-lasnn dobila   sem   jih   vsled
14-mesečne vporabe samoiznajdene poma.de. To so najslovitejSe avtoritete priznale za je-llino sredstvo, ki ne provzroi-a izpadanja las, nospeiuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brfcam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim OMvljpnjcin do najvišje starosti.
Cena lončka  1 yld.
a nM.t a irtiT. ¦"¦ k»*>- »'<>•
siljum po i»»žti vsuk dati, ako wc itn«'i>nk naprej l»'Sljf ali pa h postnim povžttjem po vshii »volti iz 'ovarm*, kamor naj we pošiljajo vsa mirofiln.
Ana  Csillag
Dunaj, Scllergatifie 5.
$S$BBI®3$8&^gSi
&2&2S7L$2$i
Zlatarna
Rajko Gaspari ni
v Gorici, Raitelj štev. 5.
¦
Bogata Izbšr dragotin In zlatih izdelkov.
Velika znloga srebrniue, vsakovrstnih ziatlli fn srebrnih ur.
Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro.
Izdeluje vsako delo aH popravo po jako ugodnih cen h h. "^Mal
fcmBEOEHB«
Predzadnji teden l
Žrebanje nepreklicno
23. marca 1901.
Glavni dobitek
60.000 kron
v J gotovini z 20% odbitkom.
Srečke invalidne loterije
a 1 krono
priporočajo: G. Gentilli, V. A. Jona,  Michel&tadtar aV Comp. in A. Pincherla v Gorici.
J. Pserbofer-jeve odvajalne krogljice
so že <«<' <le etletj povsod razširjene, in malo druž.n y: kjer bi manjkali (o lahko in milo učinku oče domače sredstvo, ka cn> priprto a obrin tvu ntn jto zdrav.-ikuv pri z'ih n:^ e .kih slabelo: prebuvljanju in telesnemu zapretja. Teh Iro^Ijic, l i s-) tudi pod imenom lNerhofpr-j«4*? krojrljl«1 ali Pserliofer-jere kriiistllne krogljice znano, stane škntljloi s 1"» krogljieaiiil 21 kr., 1 za« vitek s 6 Skatljtcami 1 siti. » kr., p'i naprej vposlanem me.-k:i .-Ume s pc^fnin«? p nsto po-Siljatvijo: i zavitek 1 grld. S» kr., 2 zavitku 2 ffld. -0 kr., 3 xavl>kl 6 ajld. «*> kr. it) zavitkov 9 jrld. 25 kr.      Ji a vod uporabe j« priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljaliia zaloga
J.Pserhofer-jeva lekarna
Dunaj I., Singerstrasse it. 15.
Prost se izrecno, MJ. Psorhofcr-JeTc odvajalne kroglllee"
zahtevati in na 'o paziti, da  ma nap'-«  na pokrevu vsake  škalji<*e na  navodilu o uporabi  stoja*! »odpi   J. Pserhofer in sicer z rudefltnl   rkami.
Balzam zoper ozebii.io i'LLfl?Li
poštnine prosto p« Silja vijo 65 kr.
i Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca
razlizuj 6, 1   teklenica 50 kr.
1 Pserhofer-jev balzam zoper golšo,
1 steklenica 40 kr. s poštnine pr slo poJiljat-vyo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati trsSK
živce,  t  liter kola-vina  ali  eliksirja 3 gld. V, litra 1 gld. 60 kr., */4 litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna
esenca   imeno-razst pljujo^e
zdravilo, draMnega in krepcujoCega učinka na želodec pri o iraneni prebavljaiiju. I steklenica ffi kr., t dvanajstoriea steklenic t gld.
1. Pserhofer-jev balzam zoper rane,
1 s-tekleniea 50 kr.
TaRRoehiniR-pomada ^illotS^o^
rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni ulit n rane %L&Š-
iek 50 kr., s poštnine prosto poSiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sni fiS^SSS:
proti slabi prebavi, 1 za oj 1 gld.
tinktura (Dr*ie *>»y«n»k* UIIKIUId ,ana),       Ljlbko
Rsizen tu meuovanih preparato so v zalogi še :ae v avstrijskih -asnikih 0Kla'ene lu- in inoze ske farmace ti ke specijalitete ter se p eskrbe v i predmeti, ka erih morda ne bi bil v za ogi, t a zahtevaoje tof-no i i t ajceneje.
PoSIljjttvo no poŠti IzvrSnjeJo se najhitreje, ako se denar prej vpošljes večje narožbe tudi proti povzetja znesku.
SM*" C« se preje vpoSlJe denar (najboljše s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo ceneJSu, nego pri pošiljatrah proti povzetju.