novoles LETO XX Številka 3 novoles 12. marec 1982 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A Dan s priokusom borbe Ob 8. marcu, dnevu žena O dnevu žena je bilo že marsikaj napisanega. Vse bolj prevladuje tudi mnenje, da smo že zdavnaj prešli tisto stopnjo, ko smo menili, naj bi se na ta dan žene, delavke in matere le sprostile, se poveselile in se potem zopet vrnile nazaj v stare tirnice — do naslednjega dneva žena. K sreči smo prešli in preboleli tudi stopnjo, ko je ta dan postal dan splošnega ljudskega veseljačenja - nekakšen podaljšek pustnih norčij. Če bi res ostalo tako, in nekaj časa je že kazalo, da bo uživaška sla z dokaj močno moško zasedbo prevladala, bi bil to najbolj resen udarec pravemu boju za ženske pravice, za katere se napredne ženske sveta že dolgo bore na političnih barikadah, in so ga v svoj program sprejela skoraj vsa napredna gibanja sveta. Prevladal je edini pravi in vreden način, na katerega je možno dostojno proslaviti dan žena — slovesno, z občutkom ponosa nad doseženim, vendar zavedajoč se, daje pred nami še veliko dela, predrto bomo premagali vse materialne in socialne ovire ter moralne predsodke, ki še vedno tudi pri nas otežujejo osvobajanje žena, medtem ko jih v nekaterih družbah ponižujejo celo do stopnje služabni-štva in suženjstva. OBVESTILO Naslednja številka izide 26. marca 1982. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 17. marec do 9. f' : ure. (■ UREDNIŠTVO V lakirnici TOZD TSP Priznati moramo, da smo pri nas dosegli veliko, zlasti deklarativno, nove razsežnosti pa enakopravnosti žensk daje tudi naš samoupravni sistem, v katerem je prvič v zgodovini dana možnost tudi ženi delavki, da enakopravno in samoupravno odloča o svojem delu in o rezultatih dela. Prav zato se moramo truditi, da samoupravna vloga žene ne bo ostala omejena le na delovno mesto, ampak bo prevevala vse družbeno življenje in bo prišla do izraza tudi v vseh organih krajevne, občinske, republiške in federacijske samouprave. Da sedaj ni tako, zgovorno pričajo že liste evidentiranih kandidatov, na katerih so ženska imena v veliki manjšini, zlasti na listah bolj odgovornih funkcij. Že na listah delegatov za občinske sise lahko opazimo, kako so posamezna področja odločanja razdeljena na bolj ali manj ženska. Takšne ugotovitve nas pripeljejo do razmišljanja, da bi dan žena moral biti pravzaprav vsakoletna analiza dosežkov in napredka, ki smo ga v preteklem letu opravili, ter hkrati evidentiranje nalog, ki nas še čakajo. Tako bo ta dan zopet dobil svojo aktivistično vsebino, ki jo je ob zatrjevanju nekaterih, kako je pri nas vse lepo in enakopravno, že skoraj izgubil. Borba vseh za enakopraven položaj žena v naši družbi bo postala del borbe za napredek in boljše odnose med ljudmi, kar pa pogojuje tudi boljšo produktivnost in gospodarsko stabilnost, za katero se že nekaj časa resno prizadevamo. Stagnacija družbenega in gospodarskega razvoja nosi s seboj kopico negativnih posledic, ki se jim moramo, zlasti zaradi slabih izkušenj, ki smo jih že doživeli, čim bolj izogibati. Čestitamo torej vsem ženam ob dnevu žena! Vsemu človeštvu pa bomo lahko čestitali takrat, ko bomo dosegli tako življenjsko vsebino, v kateri poseben, borbeni dan žena ne bo več potreben. Zbor O SKLICU ZBORA LJUBLJANSKE BANKE - TEMELJNE DOLENJSKE BANKE NOVO MESTO Januarja 1982 je bila sklicana prva konferenca tretjega mandata Ljubljanske banke - Temeljne dolenjske banke, poslovne enote Novo mesto. V poslovno enoto je včlanjenih 91 članic, med njimi so tudi naše temeljne organizacije združenega dela Žaga, TDP, TSP, TVP in TES Straža ter TPI Soteska. V istem času so potekale konference v poslovnih enotah v Metliki (članica TKO Metlika), v Črnomlju, Trebnjem (nova članica IGK Trebnje) in poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje v Novem mestu. Poslovne enote so izvolile delegata za zbor banke, ki je bil v ponedeljek, 22. februarja 1982. Ob stroju Zbor (Nadaljevanje s 1. strani) Po otvoritvi zbora in izvolitvi komisij je pričel zbor z delom. Najvažnejši in najzanimivejši del zbora je bilo poročilo predsednika poslovodnega organa o predlogu uresničevanja srednjeročnega plana Ljubljanske banke - Temeljne dolenjske banke za obdobje 1981-1985 v letu 1981 in predlogu programa za uresničevanje srednjeročnega plana Ljubljanske banke Temeljne dolenjske banke za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Po uvodnem delu o ustanovitvi in organiziranosti Ljubljanske banke -Temeljne dolenjske banke je predsednik poslovodnega organa navedel nekaj najpomembnejših podatkov o poslovanju banke v težavah, s katerimi se je banka srečavala v letu 1981. Sredstva banke, v katera so vključena sredstva udeležencev družbenih sredstev (UDS), sredstva UDS za stanovanjsko in komunalno gradnjo, sredstva članic v skladih, združena sredstva in še nekatera druga, so rastla v primerjavi s planom z indeksom 112 in so dosegla ob koncu 1981 znesek 11,777,200.000 din, oz. so rastla v primerjavi z letom 1980 z indeksom 133. Analiza porasta ugotavlja zadovoljivo rast združenih in zbranih sredstev, znižala pa se je udeležba sredstev udeležencev družbenih sredstev. Posebej zaskrbljujoče je nesorazmerje med stopnjo rasti sredstev UDS (17 %) in stopnjo rasti naložb UDS (40%) ter dejstvo, da sredstva UDS v letu 1981 niso dosegla planirane višine. Sredstva prebivalstva so se v letu 1981 povečala za 35 %, vendar znaša to povišanje po odbitku obresti in tečajnih razltk le 17 %. Sredstva banke so bila porabljena za naložbe. Pretežni del (63 %) v banki zbranih in pridobljenih sredstev je bilo usmerjenih v naložbe UDS, približno 10% jih je bilo usmerjenih v naložbe za stanovanjsko m komunalno izgradnjo in 7 % za kredite občanom. Analiza ugotavlja porast naložb UDS (v letu 1980 le 59 %) in sicer so se močneje povečali kratkoročni krediti. Letni načrt uresničevanja srednjeročnega plana Ljubljanske banke -Temeljne dolenjske banke za srednjeročno obdobje 1981-1985 za leto 1982 izhaja iz srednjeročnih planskih usmeritev članic ter resolucij in dogovorov, ki opredelujejo družbenoekonomski razvoj v letu 1982. Glavne značilnosti načrta uresničevanja srednjeročnega plana za leto 1982 bi strnili v naslednje ugotovitve: 1. temeljne naloge oz. cilji razvoja občin dolenjske regije, ki bodo morali biti prisotni na vseh področjih delovanja, bodo predvsem: - nadaljnja krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v regiji, - povečanje izvoza na konvertibilno območje, - uresničevanje stabilizacijskih ukrepov z varčevanjem in zmanjšanjem vseh oblik porabe, - sodelovanje pri sanaciji IMV Novo mesto, - omejevanje investicijskih naložb samo v prednostno dogovoijene okvire; 2. omejen skupni porast plasmajev bank naj bi zagotovili predvideno rast denarne mase; 3. usmeijanje kratkoročnih sredstev v dolgoročne naložbe bo dovoljeno do višine največ 25 %; 4. pri dolgoročnem usmerjanju sredstev bo banka v skladu z družbeno opredeljenimi investicijskimi kriteriji podpisala predvsem izvozno usmerjene investicijske programe. Za negospodarske investicije, razen za stanovanjsko izgradnjo, v letu 1982 ne bo moč pridobiti bančnih sredstev; 5. v skladu z izvozno usmeritvijo gospodarstva bo banka dajala prednost kratkoročnemu kreditiranju proizvodnje, ki bo usmeijena v izvoz na konvertibilno področje; 6. nove višje obrestne mere pričnejo veljati 1. marca 1982. Vse naštete ugotovitve bodo bistveno vplivale na naše tekoče poslovanje in razvojne cilje. Načrt uresničevanja srednjeročnega plana za leto 1982 predvideva porast sredstev in naložb za 15%. Nadalje je zbor banke obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o politiki obrestnih mer, ki gaje dal skupaj še z nekaj drugimi samoupravnimi sporazumi v razpravo izvršilni odbor združenja bank Jugoslavije. Glavne značilnosti novega samoupravnega sporazuma so: — uvaja se obrestovanje vpoglednih sredstev uporabnikov družbervh sredstev iz vrst gospodarstva (ta sredstva se doslej niso obrestovala), — povečajo se obresti za vezane dinarske depozite vseh uporabnikov družbenih sredstev, — nove so obrestne mere za vrednostne papige, ki jih v svojem imenu izdajajo banke, — višje so obresti za nenamensko vezana sredstva občanov, — obrestna mera za potrošniške kredite se poveča in znaša 16 %. Dokončna višina posameznih obresti še ni znana in jih bomo sprejeli na zboru banke v mesecu marcu. Zbor banke je izvolil svoje organe in sicer: — predsednika in podpredsednika zbora, — 11-članski izvršilni odbor bank, — 9-članski kreditni odbor, 8-člansko delegacijo za zbor LB Združene banke, — predi kandidatne liste za nadzorni odbor banke. Delegati naših tozdov so vključeni v poslovni odbor poslovne enote Novo mesto, v kreditni in nadzorni odbor Temeljne dolenjske banke, eden od delegatov pa je predsednik konference poslovne enote za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Zbor banke je imenoval delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 leta in sicer za predsednika poslovodnega odbora ponovno izvolil Sergeja Thorežev-skega, za člana poslovodnega odbora pa Mirana Simiča in Staneta Šulna. Nove višine otroških dodatkov Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok in v skladu z dogovorom o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina skupnosti otroškega varstva iz Novega mesta sprejela sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti pa se upošteva v 6-kratnem znesku katastrskega dohodka. Predlog nove višine je naslednji: a. Za otroke delavcev, drugih delovnih ljudi in upokojencev je veljavna naslednja lestvica: leto 1981 dohodkovni pogoj višina na družinskega denarne člana pomoči (v din na mesec) (v din na mesec) do 2.200 1.000 nad 2.200 do 2.000 800 nad 3.000 do 3.900 400 leto 1982 dohodkovni pogoj višina na družinskega denarne člana pomoči (v din na mesec) (v din na mesec) do 2.900 1.200 nad 2.900 do 3.700 850 nad 3.700 do 4.200 450 b. Pravido do denarne pomoči imajo tudi otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna. Višina denarne pomoči je 450 din za leto 1982, za leto 1981 pa je bila višina 400 din. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir dohodka ali da so brez dohodka, — da živijo v kmečkem gospodinjstvu, katerega katastrski dohodek ne presega 2.800 din letno na člana družine. Otrokom iz kmečkih in drugih družin se lahko zaradi slabšega socialnega stanja prizna pravica do denarne pomoči tudi ob (manjšem) preseganju dohodkovnega pogoja. (Predlog PREDLOG NOVE CENE OSKRBNIH STROŠKOV V VZGOJNO VARSTVENEM ZAVODU NOVO MESTO Splošen porast cen v letu 1981 je povzročil, da vzgojno-varstveni zavod s cenami svojih storitev ne more zagotavljati pokrivanja poslovnih stroškov. Zato je potrebno povečati tudi ceno storitev in to iz naslednjih razlogov: porasta cen živil, porasta stroškov energije, revalorizacije amortizacije premičnin in nepremičnin, porasta osebnih dohodkov in prispevkov, ki so vezani na dohodek. Predlog, ki je bil posredovan s strani vzgojnovarstvenega zavoda iz Novega mesta in potrjen na skupščini otroškega varstva 26. februarja 1982, je, da se prispevki staršev povečajo za 17 % glede na dohodkovno lestvico, ki bo veljavna s 1. aprilom 1982 dalje. C \ o novoles v_____________/ MEZAPOSLENOST NARAŠČA Nezaposlenost v Sloveniji je konec lanskega leta narasla za 9,2 odstotka, kar bi bilo zastrašujoče, če se ne bi zavedali, da je nezaposlenost v Sloveniji kljub temu precej nizka, nekje med 0,6 in 0,7 odstotka slovenskega prebivalstva. Kljub temu pa je dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih petih letih, zato je prav, da se nad tem zamislimo. Podrobnejše analize namreč pokažejo, da narašča število nezaposlenih šolanih kadrov, medtem ko združeno delo vse raje sprejema bolj ozko usmerjene ali nekvalificirane delavce. VIŠINA DIFERENCIRANE UDELEŽBE STARŠEV I. Višina udeležbe v letu 1981 (stara lestvica): Dohodkovna Mesečni dohodek na % udeležbe Predšolski Dojenčki skupina člana družine din otroci I. do 2.000 II. nad 2.000 do 2.600 III. nad 2.600 do 3.200 IV. nad 3.200 do 3.800 v. nad 3.800 do 4.400 VI. nad 4.400 do 5.000 VIL nad 5.000 do 5.600 VIL nad 5.600 do 6.200 IX. nad 6.200 do 6.800 X. nad 6.800 do 7.600 25 748 1.050 30 897 1.260 35 1.047 1.470 40 1.196 1.680 45 1.346 1.890 50 1.495 2.100 55 1.645 2.310 60 1.794 2.520 65 1.944 2.730 70 2.093 2.940 Ekonomska cena za predšolskega otroka znaša 2.990 din, za dojenčke pa 4.200 din. II. Višina udeležbe v letu 1982 - (predlog nove lestvice): I. do 2.400 25 872 1.227 11. nad 2.400 do 3.100 30 1.047 1.473 III. nad 3.100 do 3.800 35 1.221 1.718 IV. nad 3.800 do 4.500 40 1.396 1.964, V. nad 4.500 do 5.200 45 1.570 2.210 VI. nad 5.200 do 5.900 50 1.745 2.455 Vil. nad 5.900 do 6.600 55 1.920 2.700 Vlil. nad 6.600 do 7.300 60 2.094 2.946 IX. nad 7.300 do 8.000 65 2.269 3.191 X. nad 8.000 70 2.443 3.437 Za polni oskrbni mesec (24 dni) znaša nova ekonomska cena za predšolskega otroka 3.490 din, za dojenčka pa 4.910 din, pri čemer starši prispevajo najmanj 25 % in največ 75 % te ekonomske cene, za vsak dan otrokove odsotnosti pa se odračuna 25 din (cena živil). Poročilo o bolovanju in nezgodah v letu 1981 Poročilo o bolovanju in nezgodah obsega vse elemente, ki v končnem rezultatu pomenijo izostanke z dela in zato slab ekonomski rezultat. Celoten tabelarni del je povzetek iz računskega centra. V tabelah od 17 dalje so prikazane raziskave nezgod. Ko boste prebirali in ugotavljali stanje izostankov v vašem tozdu, upoštevajte tale pojasnila in sicer: odstotek v tabeli 1 prikazuje izostanke. Osnova za izračun je 266 delovnih dni. Imamo pa tudi odstotek, ki je izračunan na dejansko opravljene dni, a ga ne dajemo v poročilo zaradi primerjave s prejšnjimi leti. V tem poročilu ni primerjav z republiškim stanjem o izostankih z dela zaradi bolovanj. Če pa boste primerjali odstotke izostankov z republiškim poročilom, vam pojasnjujemo, da je ta odstotek izračunan iz osnove za delovne dneve v letu in se ne more primerjati z našim odstotkom 266 delovnih dni; lahko pa preračunate, kakšno je naše stanje v primerjevi z republiškim. Vsekakor je odstotek precej nižji. V letu 1981 je bilo vseh izostankov zaradi bolovanja, porodniškega dopusta, nege družinskega člana, bolovanja nad 30 dni itd. 62459 delovnih dni ali 9,2 % na delovne dneve v DO Novoles. Stalno je bilo zaradi teh izostankov doma 234 delavcev. Če dodamo še letni dopust, neopravičene in druge izostanke, se lahko vprašamo, koliko je bilo opravljenih delovnih dni na delu. Bolovanje do 30 dni se je zmanjšalo za 0,04 %, kar je zelo malo. Povedati moramo, da so nekateri tozdi zelo zmanjšali bolovanje do 30 dni kot so: TAP, TSP, Žaga, Bor in še nekateri. Več izostankov zaradi bolovanja je bilo V TDP, TPP, Sig-mat, DSSS. Izostanki z dela nad 30 dni so se povečali za več kot 3000 dni. Precej so se povečali izostanki zaradi nege družinskega člana. Zmanjšal se je porodniški dopust. Izostanki zaradi nege družinskega člana so jugoslovanski problem, zato bo potrebno razmisliti, ali bi se to lahko kako drugače uredilo, da ne bi bilo izostankov ter bi bili pacienti kljub temu zavarovani. Imamo dokaze, da so ti izostanki v glavnem za individualne potrebe, ne pa za potrebe pacienta (otroka ali družinskega člana); torej zdravljenje se ne zmanjšuje, ampak ostane nespremenjeno. Pri bolovanju nad 30 dni je še vedno problem izluščiti res prave paciente in take, ki jim je težko dokazati zdravje. Ne bi se spuščali v strokovnost zdravstva, ker ga ne poznamo, a kljub temu imamo dokaze, da pride po več letih zdravljenja ocena zdravstvenih komisij, da je delavec sposoben za vsako delo ali pa da ima deloma zmanjšano sposobnost. Povedati moramo, da je zelo veliko pacientov, ki bolujejo po več mesecev ali let, zelo slabih. Krivda za tako stanje navadno ni raziskana, možnosti pa je zelo veliko, pa naj jih vzamemo iz naslova delovnega mesta, socialnega stanja, življenja doma ali pa človekovega zdravja. Služba varstva pri delu s pomočjo zdravstvenih delavcev je v letu 1981 zelo veliko delala za bolnike, ki so dlje časa odsotni z dela. Predvsem smo napravili analizo skoraj vseh bolnikov, izdelali program (za konkretne primere) za zboljšanje zdravja teh delavcev in prilagoditev delovnih mest njihovim sposobnostim. Premestili smo precej delavcev na taka dela in naloge, ki ustrezajo zdravstvenemu stanju delavca. V letu 1982 bomo ta program še bolj intenzivno nadaljevali, saj se nam je zelo bogato obrestoval. Povedati moramo, da nam pri izvajanju tega programa zelo pomaga dispanzer za medicino dela iz zdravstvenega doma.v Novem mestu, kakor tudi socialna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Novega mesta. V letu 1982 moramo pričeti z določevanjem delovnih mest, ki bodo v pravilniku za delavce, ki se jim je sposobnost za delo zmanjšala (predvsem za invalide). Razšmišljali smo tudi o rekonvales-centni delavnici, kar pa so nam vse strokovne inštitucije odsvetovale. V delovni organizaciji imamo začasna delovna mesta, kjer se bolniki usposabljajo in zdravijo, da pridejo zopet nazaj na svoje delo. Povedati moramo, da ima služba v vseh tozdih veliko podporo in da je sodelovanje v tej smeri pohvalno; tega si želimo tudi naprej, saj prav s takim delom lahko upamo na boljše rezultate s tega področja. Prepričani smo, da je precej delavcev, ki so izčrpani zaradi vojne in intenzivnega dela po vojni ter da je delovna doba 40 let prav za te delavce predolga. Pripravlja se nov zakon o invalidsko-pokojninskem varstvu, kjer se bo ta delovna doba zmanjšala na 30 let za ženske in na 35 let za moške (ali za oboje na 35 let). Kakšni bodo kriteriji in kako bo to izpeljano, še ni znano. Vsekakor pa se bo zmanjšal odstotek izostankov z dela nad 30 dni. Za izostanke z dela do 30 dni, za katere ima naša ambulanta točno analizo, bi pojasnili, da se lani niso znatno zmanjšali; pri analizi se je pokazalo precej vzrokov za to. Ze pri sprejemu delavcev bo treba ravnati bolj premišljeno in že v začetku mladega delavca prilagoditi glede na zdravstveno stanje. Ugotovili smo, da je veliko izostankov z dela zaradi bolovanje predvsem pri mladih delavcih, kar prejšnja leta ni bilo opaziti. Tabela 3 prikazuje izostanke z dela do 30 dni. Ugotovili smo, da velike spremembe ni. Se vedno je največ izostankov zaradi dermatoloških bolezni, to so bolezni kože, in raznih drugih površinskih bolezni, ki pa zahtevajo v večini primerov kratkotrajno zdravljenje, so pa številne. Bolezni dihalnih organov so se zmanjšale v primerjavi s preteklim letom in to kljub temu da nismo izvedli programirano cepljenje proti gripi; moramo pripomniti, da epidemije gripe v letu 1981 ni bilo. Precej so se zmanjšale socialne bolezni, to je rezultat dela socialne službe. Ne smemo zanemariti revmatičnih obolenj, ki so se številčno povečala. Tudi v tej smeri smo napravili program in hitro ukrepali pri delavcih, ki so oboleli. Vsekakor pa imajo naši zdravstveni delavci zelo omejene možnosti za zdravljenje delavcev, ki ima revmatična obolenja. Pripomniti moramo, da je sis za zdravstvo skoraj v celoti omejil rehabilitacijsko zdravljenje revmatikov v zdravstvenih ustanovah, v naši blagajni pa je zelo malo sredstev, da bi se lahko zdravili vsi delavci, ki bolujejo za takimi boleznimi. V letu 1982 je teh sredstev nekaj več, treba je pohvaliti tozde, ki so sami namenili sredstva za zdravljenje. Iz tabel je razvidno, kako so se gibali izostanki z dela zaradi bolovanja po tozdih, po mesecih in po vrstah bolezni. Nezgode na delu v letu 1981 so se povečale v primerjavi z 1980 za Nove višine... (Nadaljevanje z 2. strani) c. Težje telesno ali duševno prizadeti otroci in otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečane denarne pomoči, ki znaša: - 400 din mesečno za telesno in duševno prizadetega otroka, če je ugotovljeno, da je zaradi prizadetosti otroka družina v bisteno težjem socialnem položaju, — 200 din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca, če znesek otrokovega dohodka (preživnina itd.) ne presega 1.700 din mesečno in če je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju. O upravičenosti do denarne pomoči odloča komisija za denarne pomoči pri skupnosti otroškega varstva, ki ima pravico, da lahko določi višji ali nižji znesek, kot je določeno s sklepom, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. Sklep o novi višini denarnih pomoči bo veljal od 1. maja 1982 dalje. Poročilo o... (Nadaljevanje s 3. strani) 0,8 %. Ta odstotek je izračunan na število zaposlenih. Predvsem so se povečale nezgode na poti na delo, saj jih je 12 več kot v letu 1980. Nezgod s posledico invalidnosti ali težjih nezgod leta 1981 ni bilo, če pa prištejemo tozd IGK (tega ni v našem poročilu), je bila težja nezgoda na zadnji delovni dan v letu 1981. Resnost nezgod je bila zelo majhna, saj je na eno nezgodo prišlo komaj 11 dni bolovanja. Pripomniti moramo, da bomo morali poostriti izpolnjevanje obrazcev ER 8, ker smo indirektno v nekaj primerih ugotovili, da so bili zamujeni roki za izpolnitev ter da so bili obrazci izpolnjeni, čeprav ni šlo za nezgodo na delu. Največ nezgod je bilo v tozdu Žaga, 17,6% na zaposlene, nato v Sigmatu, 17,0 % v TPI 16 % itd. Največ nezgod je bilo na ročnih delih 93, pri transportu 33 itd. Največ nezgod je bilo na strojih krožne in tračne žage, potem na brusilnih strojih za les. Največkrat so bili poškodovani prsti rok in to 113 krat, noge in roke so bile poškodovane 49 krat. Precej poškodb je bilo na očeh, saj brusilci ne upoštevajo varnostnih navodil, to je da morajo nositi očala pri brušenju. Tudi lani so se za več kot polovico manjkrat poškodovale ženske. Največ nezgod je bilo julija, nato januarja in oktobra z enakim številom nezgod, sledi februar itd. Najbolj Bolovanje do Jo dni po vrstah bolezni in po TOZD Obr.: 5 Zap. št. OPIS BOLEZNI TAP TDP TES TPI TPP TSP TG TVP ŽAGA SIG. TKO DSSS BLP LIPA BOR SKU-. PAJ # 1. Nalezljive bol. 8 139 8 - 54 128 15 92 87 41 - 33 47 6 4o 698 2,72 2. Malig.,benis.neop.- 17 - - 49 38 7 33 - 7 - - - - 5 155 0,51 3. Bol.metaboliz. 1 12 6 6 8 5 - 6 6 16 6 17 2o - 17 126 0,49 4. Psihične bol. 62 217 4o 33 149 261 3 157 3 93 17 45 58 25 28 1191 4,65 5. Socialno bol. - 11 35 - - 6 - 49 53 - - 37 - 11 14 216 o,84 6. Kardiocirk.V 1. 63 138 77 42 46 142 34 161 41 42 12 73 47 25 26 959 3,78 7. Revmatično ^ r.3 157 55 60 .4 236 35 222 145 91 23 1 44 31 32 1355 5,28 8. Otorinolorin0.b, .23 72 25 a.- 83 6 82 75 25 35 16 3 5 13 562 2,19 9.Respirator, sistem^ 445 69 120 253 3o? 136 4ol 156 228 131 119 lo7 138 159 3o3412,o3 lo.Bol.preb.or~an. 195 436 55 53 265 25o 69 367 145 59 27 2ol 14o 48 12o 2428 9,4? ll.Bol.urogent.or^. 32 153 34 2 84 55 13 54 24 49 9 35 lo - 18 552 2,15 12.Ženske bolezni 87 628 5 23 14o 315 125 37o 31 123 73 142 19 - 51 2132 3,32 13.Dermatološke bol433 743 158 234 2o3 43o 130 599 226 197 lol 121 123 75 237 4olo 15,64 14.Nezgode na delu 175 475 lo2 80 46o 342 114 J2o 331 169 50 86 70 64 lo3 294111,47 15.Nezgode doma - 175 - 12 224 497 47 219 - - - - - - - 1174 4,58 16.Specialis.preg. 27 193 45 33 lol 25o 19 187 39 6 24 62 28 4 8 lo26 4,oo iZi°S£Si®-S°ir -22i__5Z5--i§2_-lž§_iS!L --Z2- _85_aS§_SS. ,_SŽ2_. __2§_ „§Z_. _i5Z_ _1ZŽ_. _2o2oJl*Z§.. SKUPAJ 1816 4496 881 863 24o9 3474 837 1 l'* 1 ^ 1837 1396 6o4 lo55 853 6o7 965 25460 loo# Primerjava izostankov z dela v letu 1981 z letom 198o Obr.: 8 Zap. št. TOZD Št. zapo. 1980 1981 Št.prim.bol 1980 1981 • Do 3o 1980 dni 1981 Nad 3 198o io dni 1981 Nega druž.čl.Porod.dop. 198o 1981 1980 1981 Skupaj 193o 1981 1. T P 142 141 288 2?8 2o59 1816 971 673 132 155 348 1330 5510 3982 2. TDP 372 391 756 862 4124 4496 2353 2290 843 1197 3862 3981 11182 11964 3. TES 128 144 212 193 993 881 385 629 154 268 115 •115 164? 1893 4. TPT 81 78 155 152 915 863 6o9 637 56 56 26o 172 184o 1728 5. TPP 211 22o 384 433 21o5 24o9 746 795 631 471 1165 767 4647 4442 6. TSP 338 332 311 738 4o4o 3474 3514 4107 lo31 llo2 449 211 9o34 8394 7. TG 89 loo 114 157 658 837 231 427 78 69 585 876 1552 22o9 8. TVP 3o4 296 846 89o 3349 3547 2131 3383 923 lo51 4138 2869 lo541 lo85o 9. ŽAGA 172 17o 35o 325 2o73 1837 13oo 1738 14o 421 141 624 3654 462o lo. SIGMAT 112 112 232 244 lo94 1396 965 4o3 112 74 875 2?6 3o46 2149 11. TKO 9o 80 183 177 759 6o4 • - 15 52 113 53 - 844 732 12. DSSS 168 181 159 2o4 863 lo55 51o 898 213 287 855 lo94 2441 3334 13. BLP 119 123 111 145 594 853 485 79o 131 318 562 73o 1772 2691 14. LIPA 85 38 97 135 845 6o7 516 3o2 75 39 325 - 1761 948 15. BOP. 9o 89 147 2o2 lo77 965 283 992 712 66 - - 2o72 2o23 NOVOLES 25o2 2545 4845 5135 25528 2564o 14999 18o79 5283 5687 13733 13o53 59543 62459 Primerjava nezgod nt 1 delu in na poti leta 1981 z letom 198o : in 1979 Obr. : : 17 a Zap. št. TOZD Št.zaposlenih 1979 198o 1981 Št. 1979 nezgod 198o 1981 Dni bolovanja 1979 1980 1981 % na 1979 št. zapos 198o 1981 Inde:: 1901/^0 1. TAP 135 142 141 9 14 lo 57 171 175 6,5 9,8 7,1 72 2. TDP 376 372 391 57 47 49 545 5o2 475 15,2 12,6 12,5 lo3 3- TES 125 123 144 12 11 11 148 88 lo2 9,6 8,6 7,6 83 4. TPI 81 81 78 5 3 7 42 61 80 6,2 9,3 9,o 91 5. TPP 212 211 22o 15 13 36 80 194 46o 7,1 6,5 16,4 192 6. TSP 346 338 332 28 41 28 28o 5o5 342 3,1 12,1 8,4 69 7. TG 80 93 loo 5 11 11 5o 123 114 7,5 11,2 11,0 98 8. TVP 312 3o4 296 36 34 34 389 31o 32o n,5 11,2 11,5 lo2 9. ŽAGA 175 172 17o 27 22 3o 241 338 331 15,4 12,3 17,6 137 lo. SIGMAT 112 112 112 15 9 19 57 14o 169 12,3 8,0 17,o 212 11. TKO 93 9o 80 14 8 8 119 38 5o 15,0 8,8 lo,o 113 12. DSSS 156 169 181 4 5 6 1? 81 86 2,6 2,9 3,3 113 13. BLP lo5 119 123 3 3 5 57 23 7o 2,9 2,5 4,1 164 14. LIPA 36 36 88 11 8 9 56 163 64 12,8 9,3 9,1 lo9 15. BOR •33 96 39 5 7 7 5o 53 lo3 6,0 7,7 7,9 lo2 NOVOLES 2487 25o2 2545 24? 246 27o 2131 284o 2941 9,9 9,8 lo,6 I08 nesrečni dan je ponedeljek (z 58 nezgodami), to je zopet stanje izpred nekaj let, sledijo torek, četrtek, najmanj se jih je pripetilo v soboto. 6. ura delavnika je najbolj nesrečna in to s 39 nezgodami, nato sledi 1., 2. ura itd. V poročilu moramo navesti, da je bilo v letu 1981 opravljenih precej periodičnih pregledov (po zakonu) m to na medicini dela. Se večje število pregledanih pa je bilo po izbiri računalnika. Ti pregledi so manjšega obsega, so konkretno iz naslova delovnega mesta in zajemajo sposobnost delavca za opravljanje del in nalog pri teh delih. Po analizi smo ugotovili, da je nujno potrebno nadaljevati s temi pregledi in to redvsem zaradi dveh vzrokov: . ugotoviti zdravstveno stanje delavcev, ki sploh še niso bili v ambulanti, ali pa samo zaradi konkretnih primerov bolezni; — Ja? Od kdaj pa? - Od takrat, ko so mu kinili bloke za topli obrok. 2. prilagoditve del in nalog delavcu, ki ima zmanjšano sposobnost za delo in bi prilagoditev dela prispevala k boljšemu zdravstvenemu stanju ali da bi zdravstveno stanje ostalo vsaj enako. Razširili smo naloge koordinatorja bolnikov in to bolj v smeri preventive kot kontrole, kar se nam tudi precej obrestuje. V bližnji bodočnosti, zlasti še po izidu novega zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju, po katerem bomo imeli še večje naloge, bo potrebno patronažno službo še bolj izpopolniti. V letu 1981 smo imeli 8 pregledov s strani republiške inšpekcije za delo. Bile so ugotovljene razne pomanjkljivosti, kaznovanja ni bilo. V večini primerov so pomanjkljivosti že bile odpravljene, nekaj pa jih še bo. Pripomniti moramo, da je ugotovitev inšpekcije dela ta, da v letu 1981 ni bilo moč izdati nobega obratovalnega dovoljenja za stroje in naprave, ker služba varstva pri delu ni zmožna (s tako malo zasedenostjo) delati na področju izdaje obratovalnih dovoljenj. To ugotovitev so posredovali z republiškega inšpektorata našemu odgovornemu vodstvu za organizacijo varstva pri delu. To je bil kratek izvleček tekstualnega dela bolniškega poročila, ki ga služba varstva pri delu daje v razpravo z namenom, da bi analitične obdelave dale predloge, kako v tozdih izboljšati pogoje na delovnih mestih. Če kdo želi dodatnih pojasnil, jih lahko dobi pri službi varstva pri delu, ki ima obširnejše podatke in večje število tabel. Želimo, da se v letu 1982 naše zdravstveno stanje izboljša, nezgode zmanjšajo, opozarjamo pa na stalno budnost na nevarnih delovnih mestih. Služba varstva pri delu Znanje je naša dieta Človekova največja umetnost je, da se ohrani. Prehrana je pri različnih ljudstvih različna. Nanjo vplivajo podnebne razmere, družbenoekonomski sistem, predvsem pa vera in verovanja ljudi. Tako poznamo pri raznih ljudstvih številne tabuje (prepovedi) v prehrani. Muslimani ne jedo svinjine, Hinduji ne rib, nekateri živijo samo od rastlinske hrane, drugi pijejo samo mleko itd. Glede na vrsto prehranjevanja oziroma jedilnih navad ločimo: vegetarijanske ali pretežno rastlinske prehrane, mesno hrano, sestavljeno iz mesa, rib in perutnine, ter mešano prehrano, ki je mešanica prve in druge vrste prehrane. Poznamo še različne vmesne oblike kuhinje, ki jih praviloma ne moramo uvrstiti v noben tip omenjenih kuhinj. Mednje lahko uvrstimo našo slovensko kuhinjo. Svojevrstna oblika kuhinje je dietna kuhinja. Cilj dietne kuhinje je pripraviti in ponuditi hrano, ki zdravi ali preprečuje obolenja in vpliva na ohranitev in krepitev zdravja. Dieta je toliko stara kot človeštvo. Že Hipokrat (oče medicine) je napisal: Ne jej in ne pij, če nisi res lačen in žejen. - Nikdar ne zaužij preveč hrane in pijače. - Lakota je mati zdravja, pre-sitost pa izvor mnogih motenj. - Jem zato, da živim, ne živim pa zato, da jem. Zanimiv je tudi pregovor iz Svetega pisma stare zaveze: Pojej in popij samo tretjino tistega, kar potrebuješ, drugo pusti. Začetnika sodobne znanosti o prehrani Lavoisier in Prout (v 18. stoletju) sta ugotovila, da človek zaužije s hrano beljakovine, maščobo in ogljikove hidrate. V 19. stoletju so začeli proučevati kemično sestavo različne hrane, njeno energetsko vrednost in prebavljivost. Ugotovili so tudi, da mora zdrava hrana vsebovati še vitamine, minerale, neizogibne aminokisline, nenasičene amonokisline ter balastne snovi. Zdrava hrana mora biti tudi dobro prežvečena. Slavni Francoz Gastranom je v začetku 20. stoletja dejal: „Živali se nažrejo, človek je, samo pameten človek zna jesti.” Ob koncu 20. stoletja zahtevamo od pravilne prehrane, da je kalorična, hranilna in biološko polnovredna ali uravnotežena, pravilno porazdeljena čez dan, da ima primerno nasitno vrednost, zadostno količino balastnih snovi, da ustreza našim prehrambenim navadam, oziroma nam daje občutek zadovoljstva in dobrega počutja ob jedi in po njej. Uravnotežena je tista prehrana, ki vsebuje vse neizogibne hranljive snovi v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za maksimalno delovanje vseh funkcij organizma, vendar ne sme nobene hranljive snovi vsebovati v taki količini ali koncentraciji, da bi bilo karkoli zmanjšano ali ogroženo dobro počutje organizma oziroma njegovo zdravje. Uravno-težna prehrane ne sme vsebovati nobenih škodljivih snovi ali vsaj ne toliko, da bi bile škodljive. Človek potrebuje predvsem energetske hranilne snovi (ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine); Potrebe vsakega človeka je mogoče zadostiti z neštetimi možnimi kombinacijami živil, ki jih lahko dopolnjejemo tudi z določenimi neizogibnimi hranljivimi snovmi. Človekove energetske in hranilne potrebe se ravnajo po naravnih bioloških zakonih. Da bi se izognili napakam, govorimo raje o povprečnih energetskih priporočenih hranilnih potrebah. Odrasel človek se zadovoljivo uravnoteženo hrani, če vsak dan zaužije 3-5 enakomerno porazdeljenih obrokov in živila iz vseh štirih skupin. 1. Mleko in mlečni izdelki 1/2 1 na dan (nosečnica 1 1, doječe matere 1,5 1) ali sir (30 g je približno kozarec mleka). 2. Meso, ribe, perutnina itd. Enkrat do dvakrat na dan. Nadomestimo lahko z jajci, sirom, stročnicami. 3. Zelenjava in sadje. Listna zelenjava najmanj enkrat na dan. Krompir enkrat na dan, sadje najmanj enkrat dnevno. 4. Žita, kruh. Dva do štirikrat na dan kos kruha. En obrok mlev-skih izdelkov (kaša, riž, testenine itd.) na dan. Če na dan zaužijemo 1 2 obroka beljakovinskih živil, 12 obroka mlečnih živil, in po štiri obroke živil in žitaric ter sadja in zelenjave, potem je naša prehrana tudi glede vitaminov in mineralov zanesljivo ustrezna. V ljudskih jedeh in pijačah se zrcalijo gospodarske, podnebne in kulturnozgodovinske razmere in okoliščine. Več socialno kulturnih sestavin se odraža predvsem v vsakodnevni prehrani. Prehrana je bolj stvar okusa, hotenja in možnosti posameznih družin. Varčevanje pri prehrani omogoča morebitno enačenje z okoljem v oblačenju, v stanovanjski kulturi in drugih dobrinah tudi tistim z nekoliko skromnejšim gmotnim položajem. Pritegovanje pri prehrani je za okolje vsekakor manj opazno. Količina in kakovost hrane pa naj bi bila najzanesljivejši pokazatelj dejanskih razmer. Socialne razmere vplivajo na hitrejše in počasnejše spreminjanje v sestavi prehrane. Način prehrane je odraz nacionalne, regionalne ali razredne ali še kakšne pripadnosti. Prvi ljudski odnos do prehrane se še najbolj kaže v reku: „Kakor pri delu, tako pri jelu.” V sodobni družbi človek, zlasti socialno neprilagojeni meščan, pogosto teši svoje vsakdanje težave s preobilno jedačo in pijačo. Seveda pa je ješčost ali neješčost tudi genetsko pogojena (podedovana). Prav debelost, na žalost, tudi kronični alkoholizem, zagovorno kažeta družbeni vpliv na prehranjevanje, ko ljudje ne jedo ali pijejo le zaradi gladu in žeje, marveč tudi iz družbenih razlogov. Pregovori o dieti nam lahko služijo za vsakdanje nasvete, npr. v dietni profilaksi pri ohranjevanju in krepitvi zdravja ali morda celo pri avtogenem treningu: Bolan ne boš, če le nekoliko stradaš. Res zboliš, če želodec si preobkladaš. Tovariš ljub ti bodi post, trebuh je nehvaležen gost. Kdo pije brez žeje, pa uživa brez gladu, hira, umira, mrje zamlada. Bolje je zdravje brez bolečin, nego sto užitkov in dobrin. Najbolj zdrava telovadba je pravočasno vstajanje od jedilne mize. Človekova največja umetnost je, da se ohrani. Jej s prednostjo, z vsemi čutili in srcem, tako potrjuješ samega sebe. Zdravnik zdravi, narava ozdravi. Posebno poglavje so jedilne navade, ustaljeni načini prehranjevanja, ki se ponavljajo iz dneva v dan. Ustaljene prehrambene navade postanejo zaradi ponavljanja človekova značilnost. Pri dobri hranjenosti ali celo prehranjenosti vplivajo prehrambene navade zlasti na vrsto in količino zaužite hrane. Človek oblikuje svoje jedilne navade že v prvih mesecih in letih svojega življenja. Prav zato je pomembno, da v predšolskem obdobju navajamo otroka na zdrav in racionalen režim prehrane. Že v zgodnji mladosti se navadimo na določene okuse hrane ne glede na to, ali so jedi biološko polnovredne ali ne. Zanimivi so pri tem nekateri sociološki dejavniki. Na primer beljakovinska živila, mesa in mesnih izdelkov nekateri ljudje ne uživajo samo zaradi dobrega okusa, temveč tudi zato, ker so to draga živila, uživanje kaže na določen družbeni standard. Na drugi strani polenta in mleko nista preveč priljubljeni živili, ker sta ceneni čeprav sta v ustrezni kombinaciji najbolj zdravi v vseh življenjskih obdobjih ali različnih fizioloških stanjih. Človek se običajno navadi na določen obseg hrane, ki je more zaužiti, da se ustrezno nasiti. Nekateri so siti samo takrat, kadar imajo poln želodec. Sicer so še lačni, kljub temu da zaužiti obrok hrane ustreza njihovim energetskim in hranilnim potrebam. Na splošno si organizem prizadeva, da zaradi pomanjkanja ali presežka neke snovi vzpostavi ustrezno ravnovesje. Porušeno ravnovesje sili organizem k dejavnosti, to je k uživanju ali zavračanju hrane. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ Lesorezniku v premislek UGOVOR Kar Pepe Lesoreznih pleteniči na listih Novolesa, je žaljivo. Možak ponuja nam podobo krivo, zato prekliče tožbe naj pri priči! Kaj mar mu, revi, luknjasta ograja, če delavcu se takšna pač zahoče? Zategadelj pa res nihče ne joče, če kdo skoz luknjo skrivoma uhaja. Oblast je v rokah delavca, občana, ki sam o sebi vodi naj račune. Kaj koga briga, če si v skledo pljune, kjer je pripravljena okusna hrana? Ta Pepe res je brezobzirna ritka, ki nam očita pitje alkohola. Mar misli, da je on morda kontrola, ki reši zdaj nas takega užitka? Kaj drugega možak nam še očita! Da je pri nas premalo discipline, da odgovornost vsak z ramen odrine in gleda le, da se nažre do sita. Dovolj, tovariš, s tvojo zoprnijo! Če ne prenehaš širiti te trače, verjemi, da prezračimo ti hlače in s tožbo tiramo te na sodnijo! Prizadeti GDO SEVI JAZ IN GDOSI Tl? (Na spodbudo nejevernežem ter vsem dragim čitateljem dati na znanje!) Ta prvi tal: Jaz osebno. STROGO ZAUPNO! Tri-štir. Dejmo! Zares? Mnogokaterim sem moral zadnje čase razlagati o rodovniku svojega psevdonima (kakor pri kakšnem psu — op. bral.), pod oziroma izza katerega sem se mnogokrat skrival. Sedaj pa, ko nekateri ne znajo ali pa nočejo poznati razlike med P in Y, mi je postalo kar malo vroče, saj me nekateri že kar malo preveč po strani gledajo. In to samo zaradi enega P preveč. A za kaj se gre? Ponavadi, da se kam pride, tukaj pa lahko pridem samo jaz ob svoje zobe, kakor sem si že dal dati na znanje od nekaterih na obvestilo. Torej! Gdo je PEPE? , za katerega so me po vsej indeferentni sili obdolžili. NE VEM!!! Vem pa, seveda samo po pripovedovanju starejših, da sem se rodil nekje umes med časom, ko se trava kosi in ajda zori, seveda ne po svoji krivdi. Res sem bil majhen, seveda v veselje večjim, ter slaboten, seveda v veselje močnejšim. Kakor vidite, je bilo v mojem življenju mnogo veselja. Toda! Prišle so šolske klopi in seveda prekrasna imena, katerim smo kasneje po domače rekli PSEUDONIM. Glede na mojo „atletsko “ postavo so mi rekli glista, sosed pa me je s svoje hruške podeč že pri šestem letu krstil za PAGLAVCA. Hvaljen bodi, saj je večji od gliste. Sosed namreč. No, leta so prinesla z znanjem angleščine mnogim moč, meni pa vzdevek HELP, sami lahko presodite zakaj. DŽOU sem postal takrat, ko je sosed s svoje hruške podil sedem paglavcev, jaz pa sem veselo izza vogala vpil: „Ata, le dejte jih!“ Zakaj? Pri vsakem udarcu s palico je sklatil vsaj dve hruške, ki sem jih v obdobju strateškega umika paglavcev in protiofenzive soseda z veseljem pobral. Tako sem postal slavni DŽOU HRUŠKA, ker pa so hruške kaj kmalu vzele svoj konec, sem ostal samo DŽOU, sosed je pa ostali del mojega imena posekal. Vendar, ko so se pričele prva ,)ove“ leta, so me dekleta obilno obkladala z raznimi ljubkovalnimi pseudonimi, ki so se na veselje konkurentov končevali z ure, zda in ašič. Nazadnje pa, ko so me klicali, se nisem hotel oglasiti, misleč, da kličejo drugega, saj mu je bilo ravno tako ime. Na podlagi samoupravnega internega sporazuma sem postal PEP. Vendar pa, kakor se spomnim, nikoli nisem bil PEPE, kakor bi rad cenjene čitatelje obvestil, ampak samo: PEPC,PEPY? Spet ta Y! V skrajnem primeru pa ŠTEFAN, ŠTEF ali STEFEK, odvisno od razpoloženja predpostavljenih. Nikoli pa ne (,„ obvaruj) PEPE. Zato mi je tudi cenjene čitatelje obvestiti, da nisem tisti (. . .ga obvaruj). Kar pa se tiče glede pisanja tovariša ali (_»PEPETA: VSAKA MU ČAST. TAKIH JE TREBA Samo na nekaj je pozabil: Vsak dec v vsako luknjo sili, pa magari obdano z žico. Hvala na korajžo, Vaš JOŽE GUTMAN-PEPY (tozdblp) ( ^ Razpis šolanja ob delu v___________________/ Za šolsko leto 1982/83 razpisujemo študij ob delu za naslednje poklice: lesni tehnik (Žaga) 1 delavec inž. lesarstva ali inž. organizacije dela — proizvodna smer (TDP) 4 delavci lestni inžerni(TPP) 1 delavec dipl. ekonomist (BLP) 1 delavec ekonomist (BLP) 3 delavci avtomehanik (TES) 1 delavec ekonomski tehnik (TES)l delavec inž. organizacije dela (Sigmat, obrat Veliki Podlog) 1 delavec inž. kemije (IGK) 1 delavec inž. strojništva (TAP) 1 delavec varnostni inženir (TAP) 1 delavec lesni delovodja (BOR) 1 delavec inž. lesarstva (BOR) 1 delavec ekonomist (DSSS — računovodska služba) 1 delavec ekonomist (DSSS — Finančna služba) 3 delavci dipl. ekonomist (DSSS finančna služba) 1 delavec inž. strojništva (DSSS razvoj) 1 delavec poklicni gasilec (DSSS — služba varstva pri delu) 1 delavec gasilski tehnik (DSSS - služba varstva pri delu) 1 delavec požarno-varnostni inženir (DSSS služba varstva pri delu) 1 delavec POGOJI ZA DODELITEV ŠOLNINE: 1. daje delavec zaključil zadnje šolanje z vsaj dobrim uspehom, 2. da ni na stroške tozda že enkrat obiskoval šolo iste stopnje, a druge smeri. Prednost imajo kandidati, ki že opravljajo dela, za katera se zahteva razpisana izobrazba. V skladu s samoupravnim sporazumom o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju imajo delavci, katerim bo odobreno plačilo študija ob delu, naslednje pravice: 1. plačilo stroškov šolanja (šolnino, stroške za morebitne laboratorijske ali druge vaje, stroške za izpite in stroške za zaključne izpite); 2. koriščenje študijskega dopusta (izredni plačan dopust) zaradi izpitov ali diplome, ki jih prvič opravljajo, in sicer: — za šolanje na nižji šoli (poklicni): 1 delovni dan za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 10 dni za zaključne izpite, — za šolanje na srednji šoli: 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 15 dni za zaključni iz-Pit. — za šolanje na višjih in visokih šolah: 1 dan za kolokvij, 3 delovne dneve za vsak izpit iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomsko nalogo; 3. plačilo potnih stroškov (avtobus, vlak) za opravljanje izpitov, kolokvijev, predavanj, konzultacij, seminarjev izven sedeža delovne organizacije (Novo mesto) in nadomestilo OD za izredni dopust. V teh primerih pa ne pripada dnevnica. Obveznosti delavca, ki bo sklenil pogodbo o izrednem šolanju, so: 1. da redno obiskuje predavanja in da v predpisanih rokih opravlja izpite in pravočasno zaključi šolanje v skladu s pogodbo; 2. da delo organizira tako, da bo kljub študiju v redu opravljeno; 3. da po zaključku šolanja ostane na delu v Novolesu najmanj enkratno dobo šolanja po pogodbi. V primeru, da delavec nadaljuje po zaključku šolanja na eni stopnji še šolanje na drugi stopnji, se šteje za pričetek obveznosti konec šolanja na zadnji stopnji; 4. če delavec ne konča v roku, ki je določen v pogodbi, izgubi pravico do povračila vseh stroškov šolanja (šolnine, potnih stroškov, plačila študijskega dopusta); 5. delavec, ki mu je Novoles plačal vse stroške šolanja mora ostati na delu v Novolesu. Cas, ko mora ostati v Novolesu, se izračuna tako, da se seštejejo vsi stroški šolanja. Dobljena vsota se deli z 800 din. Količnik pomeni število mesecev, ko mora delavec ostati na delu v Novolesu; 6. če delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu (sporazumno ali samovoljno), mora v 3 mesecih povrniti Novolesu sorazmeren de! stroškov šolanja s 5 % obrestmi, če pride s plačilom Štefka s sodelavci v zamudo, pa 12 % zamudnih obresti. ROK ZA ODDAJO PROŠENJ JE DO 30. APRILA 1982 (V KADROVSKO SOCIALNO SLUŽBO). Pravnomočno izrečeni disciplinski ukrepi od 11.12.1981 do 28.2.1982 TOZD TDP: 1. KOTNIK MIROSLAV: devet neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine. 2. PEKEZ SREČKO: dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine. 3. KRALJ ALOJZ: zapuščanje in oddaljevanje od dela med delovnim časom — javni opomin. 4. HOLER BOGOMIR: trije neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 3 mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine. 5. ADROVIČ TAIP: samovoljna prekinitev in zapustitev dela, dva neopravičena izostanka z dela — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 3 mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine. 6. GOJKOVIČ MIČO: samovoljna prekinitev in zapustitev dela, dva neopravičena izostanka z dela — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta, in plačilo pavšalne odškodnine. TOZD TGD: 1. TOMŠIČ SILVER: dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin. 2. LAVRIČ JOŽE: neupoštevanje navodil zdravnika za zdravljenje — javni opomin. TOZD TVP: 1. ŠPR1NGER IVAN: vinjenost na delu (dvakrat) surovo in nepravilno obnašanje do sodelavcev — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. 2. GOLOB IVAN: uživanje alkohola na delu - prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. TOZD ŽAGA: 1. BUKOVEC MIHA: neopravičeno odklonil delo v tozdu prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. 2. MAUSSER ANTON: dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin. 3. POPLAŠEN LOVRO: en neopravičen izostanek z dela — javni opomin. DSSS: 1. MRVAR JOŽE: spal pri opravljanju delovnih obveznosti vrataija — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev. TOZD TPP: 1. LESAR ZDRAVKO: napačno vpisovanje podatkov v delovni listek in to z namenom pridobitve premoženjskih koristi — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 3 mesecev. 2. BALAŽIČ BOŽA: napačno vpisovanje podatkov v delovni list in to z namenom pridobitve premoženjskih koristi — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. 3. TURK MARIJA: napačno vpisovanje podatkov v delovni list in to z namenom pridotitve premoženjskih koristi — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. 4. SAJOVIC JOŽICA: napačno vpisovanje podatkov v delovni list in to z namenom pridobitve premoženjskih koristi - prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 6 mesecev. 5. POLJAK ZLATA: napačno vpisovanje podatkov v delovni list in to z namenom pridobitve premoženjskih koristi — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. TOZD TAP. 1. VODENIK SREČKO: malomarno in nepravilno opravljanje delovnih obveznosti — javni opomin. TOZD TKO: 1. KRIŽAN IVAN. nepravilno vpisovanje delovnih listkov — javni opomin. TOZD BLP' 1. LONGAR CIRIL: uživanje alkohola med delom — prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 1 leta. TOZD TSP: 1. GOBEC MILAN: prihod na delo v vinjenem stanju -prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 6 mesecev. 2. DRČAR BORIS: neupravičena odklonitev dela v podaljšanem delovnem času (kljub sklepu delavskega sveta tozda) prenehanje delovnega razmeija, pogojno za dobo 6 mesecev. M. M. Štefka je odšla v pokoj 9. februarja 1982 je odšla v zaslužen pokoj naša sodelavka Štefka Saje. Polnih 35 let je s svojim delom pomagala graditi našo tovarno. Njena prva zaposlitev je bila v tovarni igrač na Šmartinski cesti v Ljubljani. Tam je začela kot začetnica s priučevanjem leta 1947. Istega leta se je skupaj s tovarno preselila v Novo mesto. Tu je tovarna igrač pričela delati v bivši Pov-šetovi tovarni ob Ragovski ulici. Čeprav so bili tedaj pogoji dela v tovarni zelo težki, se Sajetova rada spominja teh časov. Tedanja tovarna igrač je imela proizvodne prostore v dveh nadstropjih, kar je zelo oteževalo delo, predvsem transport. Izdelovali so otroške igrače in obešalnike za obleko vseh vrst. V tovarni ob Ragovski pa so že začeli izdelovati tudi gugalnike (tip 701). Tedaj v tovarni ni bilo niti malice. Delavec je pojedel tisto, kar je prinesel od doma. „Pa je bilo vseeno luštno,“ pravi Štefka, „saj smo se znali tudi pozabavati." Po preselitvi tovarne v Stražo so se delovni pogoji bistveno izboljšali. Štefka je od vsega začetka delala na montaži izdelkov. To delo je opravljala tudi še nekaj časa v Straži, kjer je montirala gugalnike, klopi, stole in otroške posteljice. V Straži je bila nato premeščena na Cepljenje. To delo je opravljala koraj 20 let. Slabi spomini vežejo Štefko predvsem na čase, ko je primanjkovalo dela in pa na avtobusne prevoze, ki so ji bili zoprni, posebno v zimskem času. Štefka je zadovoljna, je šla v pokoj. Pravi, da ji tudi sedaj dela ne bo manjkalo. Zeli si le, da bi bila dobrega zdravja, da bi lahko še nekoliko uživala sadove svojega minulega dela. Njena želja je tudi, da bi naš kolektiv v bodoče dobro posloval, vsem bivšim sodelavcem pa želi veliko uspeha pri delu. Zaželimo tudi mi Štefki, da bi bila še dolgo dobrega zdravja, da bi se ji uresničila vsa pričakovanja, s katerimi je odšla v zaslužen pokoj. Nam pa bo ostal lik Štefke, marljive in poštene delavke, vedno v srcih, s spominom nanjo bomo znali tako v dobrih, še bolj pa v slabih časih biti pravi delavci tega kolektiva. Biti moramo vztrajni in delavni, da bomo tudi mi lahko nekoč z zadovoljstvom rekli: „Bilo je sicer težko, vendar smo dali vse od sebe, zato lahko sedaj mirne duše odidemo!" In ob tvojem odhodu, Štefka, ti pravimo: hvala! F. V. Ob upokojitvi 27. februarja 1982 se je starostno upokojila naša sodelavka Kristina Oklešen. V Novolesu oz. stari parketami, kije kasneje prerasla v tozd TSP, se je zaposlila leta 1962. Sodelavci jo poznamo kot dobro in marljivo delavko, v vsakem času pripravljeno pomagati tovarišem. V zadnjih letih je delala kot (Nadaljevanje na 8. strani) ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANTONA OVNIKA se najtopleje zahvaljujem sindikalni organizaciji tozda TES in ožjim sodelavcem za podarjena venca, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti MILAN OVNIK Kristina s sodelavci Ob upokojitvi (Nadaljevanje s 7. strani) kontrolor, kar dokazuje njeno sposobnost in vestnost, saj je bila mlajšim sodelavcem za vzor pri delu. Na tem mestu se Kristini Oklešen zahvaljujemo za ves trud, ki ga je vlagala pri delu, in nesebično tovarištvo. Sodelavci iz masivne strojne tozda TSP PRVI GOZDNI IN LESNI DELAVCI IZ ROŠKIH GOZDOV NADALJEVANJE Fratarji, ki so po gozdovih v več letih postavili koče, so še dolgo vztrajali, da bi ostali v gozdu. Ali ko so ugasnile fu- (> i Glasilo „NOVO LES" urejaj I 1 uredniški odbor. Odgovorni' II in tehnični urednik Vanja!! ! ! Kastelic. Izdaja delovna j! j j organizacija „NOVO LES",' j 11 lesni kombinat Novo mesto < ! ! ! - Straža. Naklada 2950 | j j j izvodov. Stavek, filmi in < > i i montaža: DITC, TOZD Do ! ! 1 ! lenjski list. Tisk: DITC,!! ! J TOZD Tiskarna Knjigotisk. j j j Glasilo je oproščeno temelj-1 i 1 I nega prometnega davka na j ! ! j podlagi mnenja Sekretariata 1 1 < za informacije pri IS SR Slo-1 i ! ! venije št. 421/72 z dne 31. J ! žine, je šlo zelo dosti manj oglja v promet. Nikjer ni danes zaslediti (po še tako temeljitih raziskavah o fratarjih), da bi kateri od teh umrl pred osemdesetimi leti starosti. Vsak je dočakal častitljivo starost 90 ali pa še več let. V prvi vrsti je bila narava njihov najboljši zdravnik. Nikjer ni čistejšega zraka, kot je v gozdu, to pa so prav dobro vedeli. Njihovi otroci so se rojevali v gozdu, na slami, vendar so njihove matere ob tednu že prale ob „Štirni" pri koči. Oblečeni pa so bili iz oblek iz domačega platna, ki so ga delali iz lanu in konoplje. Nikakor pa niso bili fratarji več let na enem mestu. Ko so iztrebili. kar jim je bilo odkazanega za kuhanje oglja, napravili drva in drug les, so se preselili na predel gozda, ki je bil tudi določen za trebljenje. Spet je bilo treba postaviti kočo, ali splačalo se jim je bolj, kakor pa hoditi po več ur na delo. Dognano je, da so fratarji (če le ni bil svet okoli bajte preveč kamnit), napravili vrtove, celo sadje so zasadili, sejali so oves, fižol in drugo zelenjavo pa tudi krompir. Nekateri so imeli celo kravo. V glavnem pa so živeli od polente, ki so jo imenovali ,/ratarski žganci". Pravijo, da še v dolini niso znali skuhati tako dobrih žgancev, bili so tako drobni in mehki, da jih je človek jedel z velikim apetitom. Če pa so hodili bolj daleč od svoje bajte, da se niso vrnili pred večerom, so vzeli s seboj „kotliček" za kuhanje in „banko" za vodo. To je bil lesen, ploščat in okrogel sodec, ki so ga nosili na hrbtu. Vžigalic stari fratarji niso poznali, ampak so imeli kresilno gobo, ki je dala pod spretnimi rokami iskro in je bil ogenj takoj pri roki. Kot so pripovedovali, pa ni nikoli delal en sam fratar dlje časa na enem mestu. Vedno sta bila po dva, kolikor pač jih je bilo v družini; če se je pripetila kakšna nesreča, je bila pomoč blizu. Od fratarjev bi se še danes naučili marsikaj, predvsem pa reda v gozdu. To je Kadrovske vesti FEBRUAR 1982 TVP: prišla: Marija ISKRA; odšel: Brane ŠENI-CA (sporazum) ŽAGA: prišli:Bojan POV-ŠE, Robert ROLIH, Jože KOŽELJ, Silvester ŠER- CEU, Matjaž KRESOVIČ; odšla: Milena NINIČ (samovoljno), Lovrin POPLAŠEN (samovoljno). BOR: odšel: Janez KOPRIVNIK (upokojitev) SlGMAT: prišli: Franci CURHALEK (DSSS), Franc SINTIČ, Franc ŠUTAR, Bojan MACUR, Drago VRTOVŠEK, Jože ŽULIČ; odšel: Vinko MEŽIČ (sporazum) IGK: prišli: Cirila VIDIC, Bojana DIM, Božo PLAVEČ; odšli: Miljenko OKLOPČIČ (BLP), Alojzija HOČEVAR (sporazum), Viktor GRMOVŠEK (sporazum) TDP: prišli: Bojan NOVINEC, Jožica FRANKO, Lidija KULOVEC, Herta JAGODIC, Rudi Senica, Slavko KRISTAN (iz JLA), Jože PETAN; odšli: Sonja POVŠE (sporazum), Čamila ČIVOVIC (sporazum), Mira LAZAREVIČ (samovoljno), Štefanija SAJE (upokojitev) TSP: prišla: Irena ŽAGAR, Dosta BOSKOVIČ; odšel: Karel LUKAN (DSSS) TPP: prišli: Silva KOS, Marija JAKŠE, Stanislav JA-KEU, Stefan ERJAVEC, Janez PLANTAN; odšla: Ivan BRKIČ (samovoljno), Darinko HUDOKLIN (sporazum) LIPA: prišla: Terezija 1VNIK TAP: prišel: Tone PLAVEČ; odšla: Bojan KOPRIVEC (sporazum), Franc ZGONC (sporazum) TES: prišel: Janez JERIČ (DSSS) TGD: prišla: Jožica ZA-LETEU BLP: prišel: Miljenko OKLOPČIČ (iz IGK); odšli: Branka SALOPEK (DSSS), Majda UMEK (DSSS), Joca BENDEKOV (DSSS) DSSS: prišli: Anica ROZMAN, Branka SALOPEK (iz BLP), Majda UMEK (iz BLP), Joca BENDEKOV (iz BLP), Karel LUKAN (iz TSP): odšla: Franci CURHALEK (Sigmat), Janez JERIČ (TES) TOZD M Ž SKUPAJ TVP 121 175 296 ŽAGA 149 21 170 TOZD TPI 55 21 76 BOR 71 15 86 SIGMAT 85 29 114 IGK 90 52 142 TDP 162 228 390 TSP 165 167 332 TPP 142 79 221 LIPA 86 5 91 TAP 86 53 139 TKO 54 26 80 TES 117 26 143 TGD 49 56 105 BLP 87 35 122 DSSS 89 95 184 NOVO LES 1608 1083 2691 tistih pravil, ki so jih imeli oni že od rojstva v krvi. Vsak je vedel, kje lahko zaneti ogenj. Čeprav ni bil gozd njihov, so v njem delali z enako ljubeznijo kot doma okoli svoje koče. Takega reda in snage v gozdu ne bomo doživeli nikoli več. Kot rečeno, nobeden jih ni učil, toda gozd zaradi njih ni bil nikoli onesnažen. Do gob so imeli posebno spoštovanje pa tudi strah, vendar nobeno strupeno ni nihče nikoli z nogo brcnil. Užitne so rezali z noži krivci. Kot mi je pravil skoro pred 50 leti stari fratar Zajc, tudi pozimi niso stradali. Seveda, če je pošel živet, so segli tudi po divjačini. Poznali so vse stečine divjadi. Ampak žlahtni gospodje niso nikoli zvedeli za njih krivolov v sili. Zakonske skupnosti fratarjev so bile trdne, o kakršnikoli neslogi, ki bi bila posledica zakonoloma, ni sploh nikjer zaslediti. Tone Virant NADALJEVANJE PRIHODNJIČ