-^.   230   «—
IVO TROŠT:                                                         --¦•¦*»'-«r«a
lzdana trmica.                      t-----i
(Povest.) I.
anra ic ni zaman svarila, ji ni zaman obetala: »Zdenka, nikar več kaj takega! Zakaj slušaš trinico! Pusti jo, da ne bo več ona tvoja gospa, zapovedovalka. 0. ti in tvoja gospa Trmka! Obe pobere divji mož!«
Petletna Zdenka je sočutno pogledala ma-111« izpod dolgih svetlih kndrov, ki so ji silili na čelo. kakor da hoče sama gospa Trmica za-krivati njeno sraimoto. Zakai Zdenka se je res-iiieno sedaj-le sramovala, da ni slušala iname, temveč se nedavno ujezila za> malenfcostni nič ter vpila, mahala z ročicami in bežala iz hiše na bližnji griček, kjer se je vrgla na. tla ter bila z vsemi štirimi ckolo sebe in kričala, knkor da jo je vsaj polovico stlačil divji mož v svoi širni koš na hrbtu: vihar brez dežja, iok brez solz.
Ko se je prevpilai do hripavosti in videla, da ni nikogar za njo, kdor bi jo tolažil. se je ozrla plašna okolo sebe, na pusti Kras nad seboj in mirno itiorje nedaleč pod seboj, uprla modro očesce v sinje nebo. od kcder se )i )e posmehoval naigajivi solnček. 'Vedaj je pa tudi že minil nie notranji viliar. V srčece se je vrnil ztnpet mir in z njim tudi zavest. da ni ravnala prav. 0, ta Trmica jo ima zares v oblasti. pra\ na vrvci. Z za-vestjo se ie oglasila srainežliivost; ko se je vmila domov, pa Se lttama: *Uospa Trmica ti veli: Pa ne bom, res ne bom, prav zares ne bom slu-šata'! — ln ti potem zares ne slušaš inamice, marveč tisto neugnano Trmico. Kai ti vendar daie in obeta, da io imaš rajša kot mamlco?«
Tedaj pa Zdenka vnovič zaihti. ix>tok kot lešniki debelih solž se ji ndre po polnih ličecib, deklica sklene tedaj natihem sama s seboi. da ne bo, pa ne bo nikdar ve4 taka. Ne bo vcč slušab Trmice, ne mara je več, prav zares je nc mara! To tudi obljubi svoji mamici in nasloni gkivico v njeno naročjc. Oh. tam je tako dbbro! Mamica ji pogladi lasce s čela in obriše solzne oOi, mokra ličeca. Tedaj se obema zvedri nebo. mir in Ijubezen široko sije z njega na bomo stiinovanjc ribiča Kimka iti mogo-brojno družino. toda le do najbližjegBi navzkrižja male Zdenke s komur-koli. Tcdai )c zopet vzkipel mali uiskrček kakor navadno, in na grioku se je zlati solnček zopet posmehoval Zdenki razgrajalki. Hivjega moža pa le ni bil«.
II.
Maimica je dcmia vtiovič opozarjala skesano Zdenko, ki se je kakor vselej sramovala. da ie slušala gospo Tnnico v lastno sramoto. Da se je
—.   231   «—
vendar ne more otresti. iznebiti. zapoditi, nadreviti hudobnice! — Ali kje pa ie? Ali ie res? — Tako se vprašuje dnobna kodrolaska in sklene v mislih. da Trmice sicer ne vidi, a nekje že mora biti skrita. ker jo sliši: Pa ne bom, zares, prav zares!... Slednjč jo Zdenka tudi sluša. ln to je zlo.
»Boš videla. Zdenka. da> mamica ve vse in se boji zate! Neki dan pride gori od morja povcdnji mož, ki bo slišal tvoj krik. Kosmatin star in grd, z vrečo in košem preko rame. grčavko v roki. rjavo kučmo na glavi, pa osato bo gledal in tebe pobral, tnolče stlačil v koš na hrbtu. Odnese te pod morie v svoj kristalni grad. ki nima oken ne vrat. Tam inu boš krmila zlate ribice in se igrala z njimi. a na griček ne boš mogta več. Kam? Orozno ti bo dwlgčas po mamici, po sestricah in bratrili. r ' zlateni solnčku, ki te ne bo dražil več, saj ga ne boš videla pod morjeni nikoli. Po vsem pisanem svetu ti b<> dolgčas. Jckala boš. pa rai te ne bcmo sli-šali v tako daljavo.«
Zdenka je strahu komaj dihala in slovesno obljubila sebi natihem, a mamici na glas, da )e bilo zadnjikrat. danes poslednjič, ko ni zapodiia Tnnice. tiste gospe Trmice, ki ie ne mara več. Mati se }i je pomilovalnn nasniehliala. kakor da ji ne vcrjamc, a Zdenka ie vcrjela. da ic r--s'edniič razgrajala na povelje tiudobne Trmice, pa ni bilo res.
Tretji dan je bil zopet krik in vihar na gričku. Trmica je povcljevaJa tam. in Zdenka je tolkla po tleh kct mlad žreiiiček.
Ko se je vrnila |X)trta domov, ni mogla naitl mame. Klicaki i:; ,'e naj-prej potihem. potem glasno in glasneje, slednjič celo z jokom in >o]zami, a je ni doklicala. Tudi drugi niso vcdeli. kam ie izginila zlata tnamica, a iskali ;e niso. Ohupana sede na prag in plaka, stiskaje1 obrazek v pred-pasnik. Ni je videla maine, ko je došla od nekod in nadaljevala brez tola-žilnili besed svoje svarilo: »Ko boš še rjula kot danes, te čnje lahko gozdni nK)ž, pride |X)te sem preko vincgrada stricn Mičehn daleč rl Brkinskili gozdov ali celo iz Pivške planote, kjer so globoke, čarokrasne podze-ineljske jame. bivališče kraških Vil in Rojenic. V gozdu kraljujcta volk in medved. V podzemcljskih jtunali. kier se vse blesti kot v maMli ne-besih. boš preštevala bisere, ki gozdtiemu možu razsvetljujejo z dcmanti posute stene bajno širnih dvoran. — V tej svetlobi se boš čudila skriv-nim jczeroni, koder se nabira \'oda. ki priteka potem izpod zeinlje v stu-dencih in potokih. V teli vodali boš videla čudne ribice. ki niinajo oči in ne plavuti. a štiri roke. podobne čtoveškim. Kraške skalne Vile bodo plesale kolo, nagaiivi Palčki bodo godci na skalnih čereh, a svoje ma-mice ne boš videla nikoli več, ne morja ne zvezdic ne rožic in vcdnc zelene oljke in lo\rorja tudi nc. Jokala boš in "as klicala zanian.«
Ko je mamica završila svoje svarilo, ni Zdenka obljubila nič vcč; samo vzdihnila ie globoko, kot bi odložila do smrti težko breme. Očesci je uprla v mamičino lice in se ljubko nasmehnila. Molče je odšla k svojim igračam, k sestricam in mlajšemu bnatcu, ki se je igral v oljčni senci z
—*-.   232   «—
miiciKo. Tam je pripovedovala vsem <i podzcmeljskih krasotali in stekle-neni gradu pod nrorjem, a zvesto pristavila, da bi ona tie marala biti tam. Poslušalj so jo in verjeli.
Toda slabosti poln ie človek in največji slabič v boju proti sameinu sebi, svojiin navadam in raz\iadam.
III.
Zaradi pipca ie začelo. Starejši brat ji ga ni hotel posoditi, trdeč, da se lahko vreže. Dovolj je bilo, da je vzkipel piskrček in zadivial vihar, seveda kakor vselej brez dežia. Hribček nad ribičevo koio je imel zopet godca, da se Bogu usmili, godca v kriku in raabijača z vsemi štirimi. Tam je morala biti seve tudi gospa Trmica. Zdenka je dobro vedela. da je, in je tudi v presledkih med krikom poslušaia njcne pozive: Pa ne bom, zares. prav zares ne bom! — Ob tem se je domislila, da je še vselej dosegla samo sramoto, ko je slušala grdo lažnivko. Vedno večjai sra-mota ie bila zanjo tudi resnica. da so bili zaman vsi trdni sklepi, vse obfjube, da se poboljša. cla ne mara Trmice. da jo zapodi, zadrevi od sebe. Vse sama laž. In zadniič! Ali ni zatrdiio prav zagotovo obljubila sairea sebi. da hoče vprihodnje maniici z dejstvom dokazati, kako resnično se je ix)boljšaJa? Kai, ko bi se sedaj-le pokazal divji uiož, kakor goba bi hitro bušil iz taJ in kakor večerna senca bi bil visok, pa bi dejal: Do-volj je tega, Zdenka! Moja si, ltioia ostaneš! Mainica ni lagala kafeor ti. ni se baJa zanian in oponiiiijala.
Skozi prstke, ki si jih je krčevito tiščala na oči, se je še poslednjič rzrla 1x1 svetu. Zdelo si ii ie. da za skivo: Nizko doli ob znožju tiriba je pluskalo «b breg sinje morje Jadransko. daleč tam na vzliodu so se črneli Brkin&ki gozdnati griči — tu in tain domovina divjih niož. Okolo njc brinj« nied kamenjeni, žajbelj in niatcrina dušica. oba lepo dišeča, siuer pa vse pusto. kraško. a vendair lepo, ko se po teh robovih igrajo solnčni žarki. V nedaljni dnlinici je zasadil med kaiiieiijeiii v rdečo prst njen stric Miče nevelik vincgntd. kjer zore sladko grozdje, mastne fige, sive oljke in vedno zeleni lovor. E, stric Miče in:a Zdenko rad. Ali ji ni zadniič dal žametastogladkih breskev? — Odslei pa ua ne bo videla več. Vse mine zanjo. In mame ne bo več, očeta ne, sestric, bratcev ne in — čuj, kje se ©glašsii! — tudi Trmice ne bo več. Prav je, da te ne bo več. Ti>da drugo, oli. vse drugo!
Ali niora res zapustiti vse drugo. kar ima rada na svetu? Zakaj? Ker ni hotela zapoditi od sebe Trmice. Prav zares!
Zdenka za hip preneha z muziko. Nje telesce. ki je pravkar drhtclo in ihtelo v trmi in saniovolji. se zdrzne, poteni umiri, kakor da ie izginil iz njega vsakršen duli. Prav natanko posluša. če se oglaša gospa Trmica. Kaj še! Trmice ni več. Ootovo se je skrila: boji se diviega moža. Prav je, da se ga boji. Tudi jaz se ga bojim in samo zaradi Trinice, te grde Tnnice, te grde Trmice se ga bojim, pa se ga ne bom več, ker je ne ma-
_.,   L33   ,^
fatri veL. — Potem zavpije: »Ti grda Trnia trmasta! Le bežl, Itamftf fto-češ! Jaz te ne maram. ln še manii grem povedat, da te nc niaram, nič več te ne tnaram!« Z olajšanim srčecem se dvigiie s tal in se nasloni na komolca, hoteča zakričati proti drauu na vse grlo, da ne mara Trtnice več, pa joj! Pred njostoji gozdni mož. prav ta;k, kakršnega ie Bog ustvaril ali pa hudobec praabil vzeti s seboj, k« je s.trm«glavi! iz jasnih nebeSkih višin v peklensko brezdno. Prav zares ie bil šc mnogo grši. nego k;i je opisoviaJa nje maniica.
»I.e brž, le liitro z menoj!« veli arjak iti ixikaže s palcem desnc rokc preko ramc, kjer ic visel knš iialuMnik. iz njegovega dna ic pa bingljai otroški čreveljček.
»Deklice iščein. ki bi ini štela svetle bisere na niojem domu.« IV.
To je bilo Zdenki že znano, a tudi glas se je zdel p<x)oben glasu strica Mičcta. Čreveljček je ikv pričal neveselo istmo, da ni več rešitve. Povedati mu mora vendar, kako jc zaix>dila Trmioo. Sicer pa ne kaže protiviti se orjaku ali celo lagati. Se mami bi rada povedala, da se je iznebila zlobne družice, i»tem naj se zg<Hii karkoli. Kazen je zaslužila. iJog pomagaj in angel varnh!
»Ali misliš, da vzainem katero drugo namesto tebe?« vpraša mož rcsno >: globokiin basom. veliko nižjim, nego ie z njim govoril stric Miče. Zdenka tedai vstane in reče cdločno: »Le Tnnico vzemite! Jaz nioram dotnov k mami!« Zadnji besedi je že izgovorila v joku in solzah. Brž po-gleda velikana, kolikor more grdo in zbeži dol po gričku, da so frfntali svetkmimeni kodri v zraku in je odskakovalo kratko krilce še urneje kot prej, ko je mahaic z rokami kričala na griček. Komsj jc upazila tn-liko, dai je Imdi mož vmovič pokazal s palcem preko rame, več ipai ni utegnila. Neprenehonui je klicala: »Mama, inaina! Res je prišel nnr/. in vzel — Tnnico.« S takim krikc-m ie pridrevila naravnost manii 11.1 pragu v naročje.
»Pa si jo pustila, izdala najbuljšo prijaiteljico?«
»Ne marain več zanjo! Naj jo le odnese hudi niož!«
»Prihodniič bo pa tebe.«
»Menc ne — nikofi.«
»Kako ne? Zakai?«
»Ker ne — ker ne poidein nikoli več na griček jokat.«
»No, bomo vkleli,« de mati in stisne k sebi inalo neubogljivko. Ni je liotela več siliti, naj pripoveduje o divjem možu, ki sc ie široko grohotal na gričku. Zdenka ga ni marala poslušati. Zato se izmisli, da ie lačna in odvede mamo za roko v fcočo.
Trtnica se je sicer vrnila, ker je ni našel divji mož, tc-Ja Zdenka je ni marada več. T<> lahk« pove danes sama in potrdi resničiiost te povesti. ki se končuje tako, da je ]X>slej na gričku inir.