UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun št. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonaniento postale II Gruppo
Leto m. Štev. 49
GORICA DNE 3. DECEMBRA 1947.
Cena L. 15
3^ridi k nam kraljestvo JSjnbezni po brezmadežnem Srcu ^Marijinem!
»ROMANJE MATERE BOŽJE"
V	našemi listu smo že večkrat omenili novi način javnega če* sčenja Matere božje, ki so ga začeli z velikanskim uspehom v Franciji in mu tam dali ime »Grand retour « . Gre za roma* nje kakega priljubljenega kipa ali podobe Matere božje od žup* nije do župnije, v katerih vsaki se kip za nekaj dni ustavi in se pred njim vršijo razne pobož* nosti s primernimi govori za du= novno obnovo po vojni tako razrvanih duš.
Ta pobožnost je rodila v Franciji, pa tudi že po Italiji in drugih deželah veliko dobrih sadov. Naj vas spomnimo samo na veliki uspeh, ki ga je imela taka pobožnost med Beneškimi 1 o venci, ko so prinesli tja ?jetovišarski kip Matere božic. Aaval vernikov je bil povsod zelo velik, ne le pri pobožno* stili in pridigah, ampak tudi pri spovednicah in obhajilnih nu* zah.
, Veliki uspehi te pobožnosti Ul'ugod so nagnili tudi našega Hadškofijskega pastirja, da je °dredil podobno pobožnost tudi Za našo nadškofijo. Prevzvišeni gospod nadškof goriški misgr. Narel Margotti je dne 15. no* ^mbra izdal proglas, v katerem -/''Tanja, da se. bo v naši nad* i Ti ji začelo »romanje Matere °zje« v nedeljo 14. decembra v noriški stolnici.
y stolnici bo kip izpostavljen ?dl4. do 23. decembra. Zjutraj n zvečer se bodo vršile razne Pobožnosti, kakor bomo še po* 1 očali. Med dnevom pa bodo Ponesli kip v počeščenje v raz* nc Podružnice, bolnišnice, sa* 24°v??e’ iode in vojašnice. Dne -7. XII. bodo prenesli kip v žup* ^0 sv. Roka. 28. XII. v cerkev ?°. kapucinov, 30. XII. v župni* 1° Srca Jezusovega in potem Naprej po Furlaniji. Po romanju ?kozi furlanske in slovenske du* no vpij e se bo kip spet vrnil v Gorico in obiskal še ostale go* r*ske župnije.
, Ze danes želimo sporočiti, da ^ ° tudi za slovenske vernike v jloriški stolnici v dnevih, ko bo .,’P brezmadežnega Srca Mari* Onega iz Fatime med nami, do* '°lj poskrbljeno. Predviden je ^ovor vsako jutro pri zornicah, v sredo 17. XII. zvečer nočno ^oščenje, ki se bo končalo s sve* ? 'Oo?0 pol popolnoči, na* Slednji dan ob 8h pa sv. maša 2u šolsko mladino.
Prevzvišeni gospod nadškof Pravi v svojemi pozivu : »»Nadejam0 se, da bo naša nad-kofija, ki je vedno tako zelo venila češčenje Matere božje, o oemer pričajo njena številna "*a«*ijna svetišča, spet nudila vetal zgled ljubezni in češčenja "ebeške Matere.1*
Gb koncu pravi še enkrat:
»Se enkrat izražamo trdno zaupanje, da bo potovanje Mate-b°žje prineslo luč vere, go-^cnost ljubezni, miru in tolažbe ašemu ljudstvu in v tem pri-akovanju blagoslavljamo vse sinove v imenu Očeta in Sina Svetega Duha.“
v Slavimo se na te dneve z li j Ponižnostjo in dobro vo* . da bo mogla preblažena Revica Manija ' vetlih žarkov
krat tako temna pota našega življenja, ko na desni in levi prežijo na nas velika brezna, iz katerih se nam zdi rešitev
skoro nemogoča.
Marijino Srce hoče kraljevati. Ko bo kraljevalo, bo vsem Nje; nim otrokom dobro!!
CXXXXXXX5000000000000000000000COG
Besede merodajnih mož o veri  in komunizmu..........................
Lenin 16. XII. 1. 1905.: »Naša stranka ima od svoje ustanovitve tudi ta namen,
da pobija vsako versko kvarjenje delav* stva.«
Stalin v marcu 1937: »Treba je mladi* ni potrpežljivo razlagati škodo, ki ji pri* našajo verski predsodki; treba je širiti med mladino materialistično naziranje.« Jaroslavski v svoji knjigi »Vera v Zvezi sovjetskih soc. republik«; »Program ko* mtinistične internacionale določa jasno, da se komunisti borijo proti veri, ki je protirevolucionarna sila. Če svet nadzira
Bog, če je usoda ljudstva v rokah Boga, njegovih svetnikov, njegovih agentov, njegovih demonov, kak smisel ima po* tem organizirani napor kmetov in delav* cev za ostvarjenje Leninove stranke?«
Ali ni treba prav peklenske zakrknje* nosti in hudobije, da človek dopoveduje in zagovarja nespravljivost človeških časnih koristi z vero v Boga in nadna* ravni svet sploh? — Ali ne priča vsa zgodovina, da se živa vernost narodov vedno krije tudi z gospodarskim blago* stanjem, s pravo srečo in mirom? —• Ali ne priča o tej otipljivi resnici vse današnje dogajanje, ko z nevero priha* jajo nad narode vse nesreče?
naš domači misijonski čolnič
razliti čim več milosti na več*
,z$la je božična številka „Pastirčka“. ***♦—,.....
»Ne bom vas zapustil sirot« je rekel Jezus ob slovesu apostolom. Isto je po* novil prevz. goriški Nadpastir vasem in hišam, ki jih je kruta mačehaimeja ločila od matere fare. Te farne drobce hoče cerkvena oblast povzdigniti v sa* mostojne duhovni je. Pooblastila je že do* ločene duhovnike za te izgubljene ovce. Začeli so zbirati razkropljeno čredo; re* ševati čolnič, da ne utone v tujem mor* ju. — Ovčice niso povsod enako voljne poslušati glasu svojih pastirjev. Brda so trda, Kras je kamnit... Ponekod ljudje ravnajo kot utopljenci:	Grabijo	naj*
bližje »rešitelje«, ki jih vabijo k sebi; pa je nevarno, da se z njimi potope.
Drugod so bolj modri: Ne čakajo, da jim bo sv. oče papež prav vse priskrbel za božjo službo. Okorajžili so se sami in hočejo živeti versko, narodno in go* spodarsko. »Narod naš umreti noče!« pravijo. Jezus je rekel:»Jaz sem trta, vi mladike.«
Tu gre po sreči: Ljudje navdušeni so* delujejo. Imajo že kapelo, sv. mašo kot prvi kristjani v katakombah ali v miši* jonskih deželah: Živeli, duhovno rasti i> novi samostojni fari, kako lepd! — Dru* god so ljudje prcozkosrčni, nepožrtvo* valili računarji, pa nočejo samim sebi dobro...
Česa potrebujemo? Najprej molitve za srečno rešitev začetnih težav. Potem pa še vsega manjka kot v misijonskih de* želah. Zato prosimo plemenite krščaiv ske duše, da bi nam pomagale opremiti zasilne kapele, cerkve in .cerkvice. Prosimo vas čč. gg. predstojnike bližnjih neokrnjenih fara za kake napol doslu* žene kovinske, lesene, platnene ali svi* lene predmete^^ ki so Vuir> ostali, ko ste kupili nove. Morda imate staro omaro, ki vam samo prostor jemlje, ali različne druge predmete, kakor: križe, svečnike, kotliče, čolniče, zvončke; morda imate čisto slučajno še kak težji zvonec, ki bi bil za nas kot svetogorski zvon; dalje vo* jaške kelihe, ciborijc, patene... Kar je za vas premajhno, bo za nas kar pravšno, n. pr. mala monštranea; posodice za sv. olja, kjer ste kupili nove; krožnik; napol polomljene lestence na sveče ali olje, kjer imate to električno ali novo; itd. Ko* liko takih predmetov je na cerkv. pod* strešjih ali v drugih shrambah! To bi sc dalo popraviti, posrebrniti, preliti v dru* ge cerkv. predmete. Vsaj kovina na va* go bi bila na razpolago, ko stanejo novi izdelki bajne vsote... Mislite na dobo po L svetovni vojni, ko ste imeli šc podrto cerkev: kako je bilo vse le za silo, za* časno! Medtem ste dobili novo cerkev, klopi, celo orgle. — Kaj bi dali mi za najbolj preprost harmonij! — Vse je pri vas lepo opremljeno: morda ste že v za* dregi, kaj bi si še omislili. Mislite na naše cerkvice, ki so šc revne kot betic* hemski hlevček! Morda imate kaj pa* ramentov, ki ne veste, kaj( bi z njimi; kaj
otmimo!
cerkv. perila; kak misal ali ritual, ko ste kupili nove.
In ve, vedno zveste Mar. družbenice; vrle, za vse dobro vnete tretjerednice; ve mamice, tete, priletne gospe in gospo* cUčne, služabnice, sestre umrlih duhov* nikov in dr., ali boste imele do smrti svo* jo konopno ali laneno platneno »halo« -zlasti rjuhe — samo za razstavo, v po* nosno razkazovanje prijateljicam!? Da* rujte kaj nam za oltarne prte,albe, ro* kete in drugo cerkv. perilo! Pošljite to gdčni Fani Rojec, učiteljici roč. del v Gorici, Corte S. Ilario 3; ali (druge pred* mete) veleč, msgr.ju Novasku, dekanu novih fara, Gorica, stolno župnišče, Cor* te S. Ilario 7.
Še nekaj: Za oltar cerkvice v Trebežu (Cerovo) bi nujno potrebovali veliko slit ko brezm. »Marije Pomagaj« kot zavet* niee nove fare JAZBINE. Neizrekljivo uslugo bi nam izkazala oseba, ki bi nam odstopila tako sliko! Dobrodošla bi nam bila tudi kaka omara za cerkv. predmete ali za novi dekanijski in druge farne ura* de, ki se snujejo. Morda ve kaka po* božna duša cclb za kako stanovanje za duhovnike, ki morajo še iz mesta ven oskrbovati novo faro, dokler ne bo do* končne meje — ozir. novega župnišča v fari... Pa dokler najvišji Gospod marši* kje še nima spodobnega bivališča, bi bila drzna misel in prevelika milost, če bi imel dostojno stanovanje božji služah* nik. Hvaležen bo, če mu pomorete za* enkrat opremiti cerkvico za BOGA MED NAMI. Vsak bogoslužni predmet in denarni dar hvaležno sprejmemo. Mo* lili bomo za dobrotnike. Zanje bo velja* lo: »Kdor pomaga apostolu, bo prejel plačilo apostola.«
V	imenu cerkv. predstojnikov novih fara A. M.
Preseljevanje narodov se nadaljuje
Hitler je prvi začel nasilno seliti ljudi v večjih množicah, da bi tako ustvaril »življenjski prostor« nemškemu narodu. Za* radi nacističnih preseljevanj pred vojno in med vojno je me* njalo svoja bivališča okrog 1(1 milijonov ljudi. Po vojni je ta usoda zadela Nemce same in z njimi še mnoge druge milijone evropskih prebivalcev. Nasilno so preselili okroj> 13 milijonov Nemcev iz Poljske, Rusije, Ro* munije, Ogrske, Češkoslovaške itd. Vse te so koncentrirali na ameriškem in angleškem zased* benem področju v Nemčiji.
Poleg Nemcev pa je ta usoda zadela mnoge druge narode. Na Krimu so sovjeti preselili dva cela naroda, ker sta se med nem* ško okupacijo izkazala kot premalo zvesta sovjetskim go* spodarjem. Poleg tega so sovjeti preselili velike množice Polja* kov iz onih delov Poljske, ki so prišli pod Rusijo. Sedaj naselju* jejo v te kraje nove naselnike. Prav tako sc jgodi v baltiških državah; tudi od tam) morajo v stran prejšnji prebivalci in na njih mesto prihajajo novi našel* niki. Tako poročajo, da so v Kovnu, glavnem mestu Litve, na* selili 20 tisoč Rusov, v Vilni 40 tisoč, v "Fabianu pa 500 tisoč in v Konstanci ob Črnem morju sto tisoč. Domačine iz vseh teh krajev selijo v Sibirijo. Računa* jo, da je v pokrajini Vorkula v vzhodni Sibiriji že en milijon katoličanov, po večini Poljakov in Litvancev, ki so jih tja izselili po končani vojni. Organizira* nega verskega življenja med njimi ni, ker noben duhovnik ne sme javno vršiti bogoslužja. Vendar se zdi, da kljub temu krepko vztrajajo v svoji veri, kakor so nekoč vztrajali prvi kristjani v pregnanstvu. Umrl ji* vost med temi preseljenei je velika in le malo je ostalo takih ki so prišli tja pred začetkom vojne. ______________
Pomanjkanje duhovnikov
je zelo občutno v dunajski škofiji. Nc samo da ni duhovni* kov, tudi novih poklicev ni. Letos n. pr. sta bila posvečena samo dva nova duhovnika za ves Dunaj! Ker pa so duhovne potrebe izredno velike, si po* magajo tako, da pritegnejo na pomoč duhovniku čim več lai* kcv. V ta namen so ustanovili posebno šolo, v kateri se šolajo laični kateheti. Ti morajo imeti srednješolsko izobrazbo ter obi* skovati enoleten bogoslovni te* čaj z dobrim uspehom. Po na* pravi j enem izpitu dobijo od škofa dovoljenje, da smejo učiti verouk. Pravijo, da se je ta način do sedaj prav dobro obnesel.
Isti pojav pomanjkanja du* hovnikov in duhovniških pokli* cev se opaža v Nemčiji. Škofija Fulda n. pr. je imela od 1939 do letos samo 8 novih mašnikov. —
V	tenu se najbolj kaže pogubni duh nacizma, kateremu ie podo* ben komunizem; oba ubijata v mladem človeku smisel za du* hovno življenje, zlasti za celi* bat, ki ga zahteva duhovniški stan.
Zborovanje jetnišklh kaplanov
se je vršilo v Rimu. Prišli so iz. vse Italije, da se pomenijo o dušnem pastir* stvu v jetnišnicah. Zborovanje je obi* skal tudi pravosodni minister Grassi, predsedoval pa je kardinal Fossati. Ob koncu je udeležence sprejel tudi sv. oec v posebni avdienci ter imel nanje lep nagovor. Delovanje jetniških kaplanov je velikega pomena za človeško družbo, kajti vprav jetniški kaplan je tisti, ki še lahko pride v dotiko z nekateremi ljud* mi, da jim prinese besedo evangelija, katere morda od svojih otroških let niso, več slišali in so prav zato padli v zlo* čin. Italijanski kaplani v jetnišnicah štejejo v svojih vrstah najodličnejše za* stopnike, saj sta bila jetniška kaplana sv. Janez Bosco in sv. Jožef Cafasso. Skrbi jetniških kaplanov v Italiji so bili deležni tudi mnogi naši ljudje, ki so med leti fašizma in zadnje vojne toliko* krat morali okušati trdoto ječ in kon* finov.
Mednarodni kongres Marijinih družb
se bo vršil od 29. nov. do 10. dec. v Barceloni na Španskem. Organizator te* ga zborovanja je P. Vergcs, jezuit, ki vodi veliko Marijino družbo v Barceloni. Kongresa se bodo udeležili zastopniki iz vsega sveta, tudi iz Nemčije in iz mi* sijonskih krajev, samo slovanske Marijine družbe najbrž ne bodo zastopane, ker progresivna demokracija, ki je vzela v zakup vse slovanske narode, gotovo nc bo dovolila, da bi kdo šel v Španijo.
OKNO V SVET
Sadovi blejskega sporazuma
V	ponedeljek 10 II. zjutraj ob 5h je angleško vojaštvo blokiralo slovensko begunsko taborišče v Spittalu ob Dravi, tako da nihče ni mogel iz njega. Isto* časno pa je vojaštvo zastražilo tudi po* samezne barake, da je bilo tudi občeva nje in vsakršno premikanje med bara* Kami onemogočeno.
Ob kakih */s7h se je začelo preisko* vanje beguncev. Pregledali in legitimi* rali so vse odrasle. Aretirali so in od* vedli v zloglasno tabi rišče za bivše nemške naciste v Wolfsbcrg 12 tako zvanih »vojnih zločincev«, ki so pa po mnenju pametnih ljudi pravi poštenjaki, čeprav odločni antikomunisti. O tabori* šču gre glas, da tam z našimi ljudmi slabše postopajo kot z nemškimi nacisti.
Naslednji dan pa je komandant tabo* rišča po odredbi svojih predstojnikov javil, da je 54 beguncev z njihovimi dru* žinami vrženih iz taborišča. Za te žrtve je posebno hudo to, da šo tako iztrgani iz begunske slovenske skupnosti.
Ali je sedaj konec? Ali bodo slabo hranjeni in od neštetih drugih bridkosti stiskani begunci vsaj odslej živeli v miru? Razpoloženje v taborišču kaže, da so ljudje zgubili vsako zaupanje v u* spešno varstvo pred krivičnimi in brez srčnimi preganjalci. In prav ta negoto* vost glede bodočnosti leži nad taboriš* čem kot strašna mora.
Vse kaže, da Anglcžj še danes nc ra* zumejo, kako sami sebe ponižujejo v očeh vsega demokratičnega sveta, ko Titu na ljubo tako ravnajo z nesrečnimi žrtvami brezbožnega komuni/ma. ko vendar sam; uvidevajo, da ogroža tudi njihove demokratične pridobitve.
Moskva se zahvaljTrje Ju goslaviji za 800 vagorioi masti in mesa, ki ji jih j‘< podarila ob priliki 30-Iet nice boljševiške revolucije
To zahvalo so prinesla moskovska »L vestja« tudi v Ljubljano. Ko so ljudje t brali, so se zelo razburili, ker so dosh mislili, da Rusija podpira Jugoslavijo i ne narobe. OZNA je šla takoj na de lo, da zapleni dotično številko prijatel. skega lista ne le v razprodajalnica časopisja, ampak tudi po zasebnih st; novanjih. — Sedaj lahko vsi narodi vi do, kako blagostanje jih čaka, ako na njimi zavlada Kremelj.
KONFERENCA ŠTIRIH VELIKIH V' LONDONU — sc je srečno začela in gospodje so se (ali ni;to veliko?) že ze* diniii glede vrstnega reda točk, ki jih bodo obravnavali in skušali rešiti v bla* gor Avstrije, Nemčije, vse Evrope in svetovnega miru. — Med Velikimi so najbolj navdušeno sprejeli Marshalla, ker zastopa tisto edino državo, ki more sve* tu kaj več nuditi kot same besede. Eden izmed Velikih je pri otvoritvenem zborovanju napravil vtis moža s slabo vestjo, ker je prišel zastražen s tajno policijo. — Doslej šc ni znano, da bi bili štirje zunanji ministri kaj koristnega sklenili. — Bolezen zborovanj Velikih ie predvsem v tem, da hoče biti med njimi Najvišji tisti, ki ne more nuditi svetu drugega kot veliko psovk in laži, zmed in bede — ter sužnosti.
NOVA VLADA V FRANCIJI. l’o odstopu Ramadier*jove vlade je posku* šal srečo najprej socialist Leon Blum, ki
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
štev. 48
je v svojem govoru pokazal zobe kos munistom in dcgolistom, se tako zameril na obe strani in pogorel. Nato je sprejel mandat za sestavo nove vlade ljudski repubFkanec R. Schuman, ki si je nadel sledeče nalogo: »Rešiti republiko«, ko« munisti so tudi njemu napovedali naj« ostrejši boj in mu grozijo tudi z na« siljem. Sprožili so po vsej državi stavke političnega značaja in tako hočejo pri« praviti pot državljanski vojni. Schuman si močno prizadeva, da bi zadovoljil upravičene zahteve delavstva, ki tudi samo vedno bolj spoznava, da rdeči huj« skači ne iščejo izboljšanja njegovega go« spodarskega položaja, ampak da ga ho« eejo z borbo proti Marshallovemu na« ertu preprečiti in vse ljudstvo pahniti v tak obup, da Ho potem iskalo rešitve v revoluciji. — Odločnost Schumanove vlade se kaže zlasti v novem zakonu glede stavk in v izgonu nekaterih sov« jetskih državljanov, proti kateremu je sovjetska vlada protestirala, a je fran« coska vlada ta protest kratko in malo zavrnila, češ da ima pravico izgnati tuje državljane, ki motijo mir v deželi.
»KAKO SO SE SOVJETI POLASTILI MOJE VLADE«.
Pod tem naslovom je priobčil madžar« ski ministrski predsednik Ferenc Nagv, ki je pribežal v Združene države, za »Saturdav Evening Post« tri članke. — davna vsebina teh člankov se da strniti v ta Nagvjev stavek: »Jaz sem živi doi kaz, da ni mogoče doseči kompromisov s komunizmom.« Svet bere z velikim za« nimanjem take članke, a vkljub temu tu« di tako zvani demokrati še danes prega« njajo ljudi, ki so prišli do takega spo« znanja kot Nagv že pred leti. — Čas je, da tudi Angleži začno drugače ravnati z žrtvami rdečega nasilja, kakor ravnajo še danes s slovenskimi begunci v A v« striji.
BEGUNSTVO ALI SMRT. List »Nevv York Times« jo pred dnevi objavil čla« nek z naslovom »Novi begunci«. V član« ku čitamo med drugim:	»Pod	grožp'
aretacije je moral zbežati iz svoje do« movine opozicijski voditelj Zoltan Pfaiffer, voditelj madžarske neodvisne stranke. Madžarski komunistični režim je s tem, da je grozil Pfaifferju s sodi« ščem, da bi izključil njegovo stranko iz parlamenta, prisilil k molku zadnje od«
’ krite nasprotnike.
Razen Češkoslovaške je bil tako v vseh državah sovjetskega področja ne glede na sporazume med 4 velesilami, ne glede na nove ratificirane mirovne po« godbe in brez ozira na ljudske želje zgrajen režim političnih manjšin. Pa tudi v Češkoslovaški se je po zadnjih poročilih pričel podoben proces. Sov« jetski zvezi je tako uspelo, da je v zad« njih tednih korak »a korakom trdovrat« no ustvarila v vsej vzhodni Evropi takšno vzdušje, v katerem ni več prostora za neodvisnost, v katerem opozicija ne more več dihati in v katerem niso več dovoljene zveze z zunanjim svetom. Po« litičnim voditeljem, ki so sanjali, di se bo z zavezniško zmago pričela nova do« ba svobode, je preostala na izbiro samo dvojna pot: da se podvržejo novi dikta« turi ali da izbirajo med pregnanstvom ali ječo, oziroma smrtjo. Tako so se pomnožili procesi in begi do tolikšne stopnje, da so postali najznačilnejši po« litični pojav našega časa. Tragična iro« nija te usode je, da so mnogi emenjeni voditelji že drugič begunci. Prvič so zbe« žali pred Hitlerjem. Pozneje so se vrnili polni upanja, zdaj pa so spet begunci. Skoraj ni razlike, naj so poskušali sode« lovati s komunisti ali ne. Politika komin« forme jih je označila kot »ljudi zahoda«. To je za komuniste simbol. Ta simbol pomeni, da je treba podreti vse mosto« ve, ki vežejo vhodno Evropo z Zaho« dom. Oni pa so predvsem simbol za pri« vlačnost zahoda, česar se Kremelj boji.«
VARNOST SREDNJEGA VZHODA JE NEOBHOiDNO POTREBNA. Rav« natelj ameriškega zunanjepolitičnega u«
Hlapec Ferjan
XVIII.
Adventni zvonovi so že doneli po de« želi in vse doline je pokrivala mehka, bela zimska odeja. Tedaj je dobil I'er jan od Milke posebno debelo pismo, v ka« terem je tičalo nekaj trdega. Ko je hlastno odprl ovojnico, je zdrknila ven krasna fotografija. Ooo, saj to je pa sama Milka, čudovito, izvrstno zadeta! Iz svežega, nedolžno zročega ohrazčka so se smehljale ustnice s hudomušnim, skoraj porednim izrazom. Z vedro ra« dostjo je opazoval Ferjan sliko. Še bolj ga je pa presenetilo pismo, ki sc je glasilo:
»Ljubi Ferjan! Danes ti prinaša sv. Miklavž podobico in upam, da ti nas pravi ja s tem majhno vpelje. Podobica
rada za Bližnji Vzhod in Afrike Lov W. Henderson je izjavil, da je po mnenju Združenih držav varnost Grčije in dr« žav Srednjega Vzhoda neobhodno po« trebna za svetovni mir in blaginjo. Zdrti« žene države so zato odločene, da skupno z drugimi državami varujejo njihovo po* litično neodvisnost ter ozemeljsko nedo« takljivost. Henderson je izjavil: »Če bi dopustili, da bi ta področja padla pod nadoblast napadalne in ambiciozne ve« lesile, bi ta velesila odločala o usodi vsaj treh kontinentov ter bi za več bo« dočih let vrgla senco nad ves svet.
»VLAK PRIJATELJSTVA« VOZI ŽIVILA ZA ITALIJO IN FRANCIJO, ki JIH JE PODARIL NAROD ZDRU« ŽENIH DRŽAV. »Vlak prijateljstva«, ki je vozil vedno naraščajoči tovor živil, ki so jih podarili državljani Združenih držav za prebivalstva Italije in Francije, je odpotoval dne 14. 11. iz Los.Angelesa ter je preko vseh Združenih držav do« spel 18. novembra v Nevv York, odkoder bodo živila poslali v Italijo in Francijo. Pri odhodu vlaka je bilo nad sto film« skih igralcev ter razne odlične osebnosti, med katerimi več guvernerjev. Z darovi njujorškega prebivalstva so napolnili vsega skupaj 270 vagonov s 15.000 tona« mi živeža. Podoben vlak s 150 vagoni pričakujejo iz Texasa. Prvi tovor bodo odposlali v Francijo na dan sv. Miklavža.
Grand Hotel
Tak naslov ima neki ital. ilustriran časopis, ki izhaja tedensko in je najbolj čitan ilustriran časopis, prava tedenska hrana gospodičen in gospa. Mnogi se vprašujejo: »Ali sc sme brati ta časo« pis?« — Odgovarjamo: »Grand Hotel« je časopis, ki prinaša velikokrat nemo? ralne zgodbe in slike in je zato branje in kupovanje tega časopisa za nravnost zelo škodljivo. Kdor bi stalno kupoval in bral tak časopis, bi težko bil brez smrtnega greha.«
Opozarjamo imenoma na ta časopis, ker tudi med slovenskimi verniki de« la veliko moralno škodo.
DOMAČE NOVICE
Duhovne obnove in pobožnosti.
Nocoj ob 8h pri Sv. Antonn duhovna obnova ža žene.
V petek v stolnici ob 8 h slovesna ura češčenja.
V soboto ob 6 h zjutraj v stolnici pobožnost prve sobote.
V soboto zvečer ob 7h pri Sv. Antonu duhovna obnova za može in fante in naslednjo nedeljo ob 8h pri Sv. Ivanu zanje sv. maia.
oaaaaaao
Trg sv. Andreja
Slabo vreme. Veliko komedij in blaga. Zijal precej. Kupcev malo. S čigavim znojem in denarjem se je Gorica redila in šopirila, je izven dvoma.
BENEŠKA SLOVENIJA — Otroci ne smejo moliti v materinem jeziku.
O Vseh svetih (»o vahtah«) je bila nekoč tudi v goriški oko? lici navada, da so otroci hodili od hiše do hiše in brali »hlebce« ali »vahtiče« za verne duše v vicah. Včasih so prihajali po hlebec tudi odrasli reveži iz Brd in od drugod. Ob slovesu so de? j ali v zahvalo : »Z Bogom! Bog plačaj! Bog se usmili vernih duš v vicah.« — Taka navada je tudi pri Beneških Slovencih. Dečki in deklice hodijo od hiše do
ne predstavlja nobenega svetnika in ne angela, ampak prav trmasto stvarco, ki hi rada vedno uveljavila svojo voljo in tako tudi prav danes, Sedaj le poslušaj. Če nisi zadovoljen s podobico, dobiš lahko tudi osebo samo, katero predstav« Ija, samo moraš priti, da jo vzameš — pa kmalu! Ljubi Ferjan, zgodilo sc je nekaj prav srečnega, ki se tiče mene in tebe. Ti tega ne uganeš in jaz ti za da« nes namenoma zamolčim. Prihodnje dni pridejo Bregarjev oče v Loko in ti vse razložijo. Oni znajo bolje govoriti kot jaz in njim boš laže verjel kot meni. Toda za nekaj te prosim: Če me imaš rad, moraš storiti, kar rečejo Bregar. To je le meni v korist in izkažeš mi veliko uslugo. V upanju, da te kmalu zopet vi« dim, ostajam s prisrčnimi pozdravi
Tvoja Milka,« Za božjo voljo, kaj naj pa to pome« ni? Ali je Milka ob pamet? To vendar
hiše in molijo za verne duše. Za to iriolitev dobijo tudi oni »hleb? čič«, ki, kakor pri nas. ni nujno hlebček kruha, ampak tudi sad? je ali kak drug dar.
Otroci so doslej vedno molili le slovenski, letos pa samo ita= lijanski. Zakaj ? Otroci so po? vedali. da jim je učiteljica pre? povedala moliti v slovenskem jeziku, ker sicer bodo veljali za »titine«. »Titini« so torej postali že pravi bavbav za slovenske otroke v Benečiji. Dotična uči? teljiica prepoveduje otrokom tu? di hoditi h krščanskemu nauku.
Vse to kaže, da hodijo da? našnji demokrati v Benečiji po vseh pogrešenih fašističnih sto? pinjah.
Pod zvezdo „svobode“
V Beogradu so sklenili, da bodo jugo« slovansko mejo še bolj zavarovali s 5 km širokim pasom, v katerega ne bo smel stopiti noben jugoslovanski držav« ljan brez posebnega dovoljenja notranje« ga ministrstva. To kaže, da se godijo v Jugoslaviji stvari, ki jih je treba pred svetom kar najbolj prikriti. Poleg tega je to znamenje, da preveč jugoslovan« skih državljanov hrepeni po inozemstvu.
•—«»—
Vsi duhovniki zasedenega ozemlja so morali vložiti na notranje ministrstvo L. R. S. v Ljubljani prošnjo, da jim do« volijo izvrševanje »dušnopastirske obr«. ti«. Nekaterim duhovnikom so prošnjo že odbili in ne smejo izvrševati prav no« benega duhovniškega opravila, niti ne maševati za ljudstvo.
—«»—
Poročajo, da so v noči od preteklega petka na soboto v Solkanu izropali cer« kev. Podrobnosti še niso znane.
 «»---
V nedeljo 23. sta imela notranji mini« ster Boris Krajgcr in France Bevk v Sol« kanu volivno zborovanje, pri katerem je bilo, kakor pravijo, več zastav kot po« slušalcev. Domačini so skoraj popolnoma odpovedali, ker sedanje razmere nikakor ne odgovarjajo solkanskemu navdušenju in pričakovanju iz prejšnjih let. — G. Bevk, ki je bil vedno prijatelj sloveti« skih duhovnikov-', je spet izjavil, da bodo podpirali samo tiste duhovnike, ki bodo držali z njimi. Nič novega, saj vemo, da vrana vrani nikdar in nikjer (niti pod fašizmom) oči ne izkljuje.
Poklicni lažnivec
»Primorski dnevnik« sc je oglasil in nas napadel, kakor smo pričakovali in vnaprej napovedali, pod naslovom »Kdor zaničuje se sani — podlaga je tujčevi peti«. Hotel nas je osmešiti radi uvodnika, ki smo ga priobčili v našem listu 19. t. m., pa je seveda osmešil le samega sebe. — Kaj je povedal? Nič stvarnega, razen nekaj zelo nestvarno podanih odlomkov iz našega članka. — Ostal je le svoji naravi zvest, ko je po« stavil pred svoje slepe bralce krožnik debelih laži s prikuho običajnih psovk od »Margottijevih hlapcev« do »izdajal« cev« in ljudi, »ki so bežali pred zaslu« ženo ljudsko kaznijo«. Ne kdor govori resnico, ampak kdor neprestano brez sramu laže, obrekuje in iz svojega posu« rovelega srca bruha nizkotne psovke, ta zaničuje samega sebe in njemu veljajo besede: »Kdor zaničuje se sam — pod« laga je tujčevi peti.«
Kar se pa tiče vprašanja, ali »naše ljudstvo enostavno »Slovenskega Primor« ca« noče citati«, naj se rdeči diktatorji opogumijo in našemu listu odpro meje tja, kjer so se ljudem oči odprle — in prepričali se bodo, da slovenski narod bolj hrepeni po tem na denarnih sred« stvih revnem glasilu resnice kot po vseh rdečih, bogato, prav zares zelo bogato
ne bo! Ferjan je premišljeval sem in tja, ne da bi si prišel na jasno- Nestrpno je pričakoval Bregarja, deloma z upa« njem, deloma s strahom. Ta je prišel žc drugi dan in jc dal poklicati Ferjana v kaplansko hišo. Tam sta stopila v praz« no cbednico. Stari mož je bil videti vkljub svoji resnosti dobre volje in se jc držal nekam slovesno. Po kratkem pozdravu je rekel:
»Ferjan, imel bi zate podobno naro« čilo kat pred skoraj petimi leti, ko sem te prosil, da bi šel kot oskrbnik na Do? linarjevo posestvo. Danes potrebujem znova oskrbnika za neko drugo veliko kmetijo in prosil hi te, da bi se tudi tukaj skazal moža na svojem mestu.«
»Za božjo voljo, za kakšno posest« vo?« se je zavzel Ferjan; »pa vendar ne v Tihem dolu?«
»Ne, na Dobravi, pri lludovernikovih.
—	Nova posestnica ni dovolj zmožna
finansiranih in z lažmi natrpanih dnev« nikih, tednikih in mesečnikih skupaj, (.'emu tak strah pred »revnim, prav za« res zelo, zelo revnim listom?«
KARIKATURA
»Lažnivi Kljukec« je prinesel na naš račun tudi karikaturo. Na steni Musso« Iinijeva slika, pri mizi nadškof Margotti z vrečo, ki vsebuje 1.000.000 lir, ob mizi lepo rejen »major«. Nadškof ga vpraša: »Kako to, da se »Primorski Slovenec« ne more sam vzdrževati?« —• Major je oči« vidno v veliki zadregi in zato poda na vprašanje tako neumen odgovor, kakor da bi imel nad napetim kolarjem glavo »Primorskega dnevnika«. Zato podajamo pravilen odgovor mi: »Primorski Slove« ncc« se ne more sam vzdrževati, ker tega lista sploh ni. »Slovenski Primorec« pa ne potrebuje 1 milijona, ker ni komuni« stičen tednik. V denarnih zadregah pa se do vas še ni obrnil za pomoč in tega tudi v bodočnosti no misli storiti, ker ve, da imate še za druge bolj nujne za« devc dušnega pastirstva premalo sred« stev.«
Ce pa »Lažnivi Kljukec« (kdo na tem svetu ga še ne pozna?) stavi nasilne re« krutacije v SS oddelke in domobrance v zvezo z nadškofom in našim listom, moramo njegove zaslepljene bralce spomniti, da so najbolj nasilno in nečlo« veško rekrutirali svoje borce tisti, ki so jih ponoči metali iz postelj in jim grozili s smrtjo, ako jim ne bi hoteli slediti v gozdove. — Sicer pa je, kakor nam pra« vijo dobri prijatelji, morda res nečastno za nas, ako se še nismo dali prepričati, da se ne splača izgubljati besed s podli« mi čečkači in pisuni komunističnih listov.
paDDDDaaOOOOCXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCoooooooc oooooooo
URH in ŽEF
Urh se je naslednji dan začel resno pripravljati na pot v Argentinijo, med« tem pa je njegova žena točila grenke solze, ker je imela neko slutnjo, da se ne bosta več videla. Urh pa je bil srčen mož in ji jc z vso gotovostjo obljubljal, da pride kmalu še po njo, ako se raz« mere toliko ne spremenijo, da se bosta mogla brez strahu vrniti na svoj dom.
Za na pot si je kupil med drugim tudi stot krompirja. Zvedel je bil namreč, da je v Buenos Airesu toliko mesa, slaščic in drugih	takih	dobrot, da	so se	jih
naši ljudje	že kar	naveličali	in da	se
marsikomu	cedijo	sline ob	misli	na
krompir v oblicah.	Kot dober	očka	slo«
venskih beguncev jim je hotel prinesti tja nekaj takih poslastic, dočim se je sam hotel vsaj v prvi dobi pošteno na« jesti pečenk in klobas.
Iz Trsta se je odpeljal proti Vidmu, ker se je hotel ustaviti v Krminu in se tam posloviti od prijatelja Zefa.
Našel ga je v neki gostilni v družbi nekaterih možakov, ki so razpravljali o ustanovitvi nove fare, h kateri naj bi prišle nekatere krminske hiše in Plešivo, ki je bilo doslej pod Medano. Sedež te nove župnije naj bi bila krminska podružnica .Križanega v Subidi. Možaki so prav živo razpravljali. Nekaterim se je zdelo, da bi bila ustanovitev te nove fare za slovenske duše tam okrog zelo koristna in celo potrebna. — Drugi so trdili, naj pustijo to stvar pri miru, ker se bo tam meja v prid Jugoslaviji po« pravila in v tem primeru bi bila razpra« va o tej zadevi'brezpredmetna. — Prvi so ugovarjali: »Bolje drži ga kot lovi ga!«
—	Navdušen narodnjak in naprednjak je menil, da nove fare ni treba, ker bi se s tem novi farani le obremenili z novimi stroški za svojega duhovnika. — Rdeče udarjen vernik je menil, da se mnogo ljudi prav malo meni za vero in krščan«
za to stvar.«
»Nova posestnica? — Ali jc že bila zapuščinska obravnava?«
»Ni treba nič zapuščinske obravnave, ker se je dobila oporoka rajnega Hudo« vernika. — Deklica, ki jo prav dobro poznaš, je vse podedovala.«
»Kakšna deklica?«
»Hudovernikova Milka.«
»Milka! — Moj Bog, Milka!« jc vzkliknil Ferjan, skočil pokonci in tekal sem in tja po sobi.
»Ali ti to ni prav?« jc vprašal Bregar.
»Če mi je prav? Ne... Da, da, da, ve« seli me, to Milki privoščim. — Je pa oporoka tudi veljavna?«
»Popolnoma v redu. Sodišče jo je pri« znalo za dedinjo z vsemi pravicami.«
Ferjan je težko zakašljal, nato pa zo« pet vprašal:
»Kdo je našel oporoko?«
( Nadaljevanje)
nisem proti veri, pa menim, da tisti, ki brez vere ne morejo živeti, prav lahko hodijo k verskim obredom v Krmin. Pri? dige tako nihče ne posluša, obredi so pa povsod enaki«. — Neki možak, ki jc dobil v Krminu že prav udoben stolček in bi rad živel v lepem miru z Bogom in vragom, je dejal: »Pustimo to stvar, ker se bomo zamerili krminskemu dekanu, ki noče slišati nobene besede o tem, da bi odstopil kako hišo, in še bolj ne? strpnim italijanskim nacionalistom, ki nam bodo očitali, da se poganjamo za to faro samo iz narodnih razlogov, da bi z njo širili slovenstvo in titovstvo. Pusti« mo, pustimo to reč...!«
Žef: »Jaz sc v to zadevo ne smem preveč vtikati, ker sem komaj prišel sem. Toliko pa moram že reči, da boste težko našli pravo rešitev zadeve nove duhovnije, kajti večina izmed vas resnic« no ne ve, kak velik dar božji jc sveta vera in da ta vera prihaja ne iz obredov in ceremonij, ampak predvsem iz poslu« šanja besede božje v lepo urejenem far» nem življenju.«
Urh:	»Oprostite,	da tudi jaz rečem
eno besedo pred svojim odhodom v dalj? ne kraje onstran morja. Iz vsega, kar ste tu razpravljali, vidim, da ste posa? mezni govorniki postavili na tehtnico P° dve stvari: eni v eno skodelico vero, v drugo biro; drugi v eno skodelico svojo in svojih otrok dušo, v drugo denar; tretji v eno Skodelico sv. cerkev, v dru« go peklenski narodni šovinizem; četrti v eno skodelico božji nauk, v drugo rde« či evangelij. Bog sc vas usmili! Tako se ne rešujejo vprašanja novih far. Na duše in na božjo čast glejte, ko se pečate s takimi stvarmi, drugače jo boste zavo? zili kakor vsi tisti, ki delajo, ne da b* vedeli, kaj in zakaj delajo.«
Neki Viko: »To jc prava beseda... Tak možak, kot ste vi, hi ne smel hoditi Z. doma. Jaz bi vas zelo potreboval za pro« pagando v Beneški Sloveniji. Ali bi ne hoteli iti z menoj in tam delati za slo« vensko šolstvo? Vas bi gotovo tamkaj« šnjc ljudstvo sprejelo z zaupanjem. Nas imajo za komuniste, ker delamo za OF, pa čeprav nismo komunisti in nam jc le do naroda, in zato nam ne zaupajo... Gospod LIrh, pojdite vi med brate ob Nadiži, kjer ste že tako dobro zap;sani! Za potne in druge stroške bo že po« skrbljeno, tudi nagrada bo spodobna.«
Urh: »Pravkar sem izganjal hudiča in zdaj naj sam zlezem v njegovo mrežo? Vaš denar naj mi ne bo v pogubo! Kdor je komunist in za komuniste dela, čast mu! Če pa ni komunist in zanje za denar dela, jc bolj nevaren kot komunisti sa? mi. Take vrste ljudje so spravili toliko narodov v rdeče mreže. Ali hočete še Beneške Slovence pogubiti?«
Žef: »Čas bo oditi na postajo.«
Moža sta odšla na postajo, s katere se je Žef solzan vračal domov.
Darovi
Slov. Primorcu za Miklavža 1000; v znamenje protesta proti lažnivim listom 150; listu, da ne umrje, ampak bo izhajal na štirih straneh 500; N. N., ker noče živeti z glavo v komunističnem Žaklju, 500; N. N. 115; Karlinca G. 100; N. N iz Gorice 1000; N. N. 100; N. N. 500; N. N. iz Briksna 100; N. N. iz gtandreža 500 in 300; N. N. iz Gorice 200; N N. iz Žabnic 500; N. N Montagua (Ora) 200 lir.
Bog povrnil
Za „ Slovensko sirotišče“
Društvenice „ Skalnice “ nabrale za praznik sv. Andreja 1110 lir.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO - VIA REGGIO 8
Specialist za odstranitev
KILE
brez operacije
objavlja novo zahvalno priznanje. Cenjeni g. N. Becchi.
Sem zelo zadovoljen z Vašo napravo, ki mi je v času, ko sem jo nosil, omogočila, da sem lahko opravljal svoja težka kmečka dela brez najmanjše motnje in mi je v najkrajšem času povsem ustavila kilo. Že eno leto aparata ne rabim in čeprav ves čas delam, nisem imel nikakih tozadevnih neprijetnosti.
Se zahvaljujem in beležim BABOL1N ROMANO
Creola di Saccolongo (Padova) Ortopedik bo: v Trstu: v četrtek 4. in v petek 5. decembra Albergo „ Continentale". v Gorici: v petek 5. decembra, Albergo „Unione“.
ski nauk: »Ta reč je zanje zastarela. Jaz