K.af vse pišefo o učltelfstvu, šolt, prosveti in JVtf —1 Prepovedane intervencije. Iz Beograda poročajo, da je prosvetni minister Božidar Maksimovič izdal naredbo, po kateri je v prosvetnem ministrstvu prepovedana vsa"kršna intervencija zaradi premestitve, dopustov, napredovanja in drugih osebnih zadev učiteljev in profesorjev. Prav tako je minister izdal naredbo, da je prošnje za premestitve in dopuste treba vlagati le po redni poti. (»Slovenec«, 5. jun.) —1 »Ljudska šola na kmetih«, je naslov daljše razprave v reviji »Orač« za mesec junij t. 1., ki pravi med drugim: »ne pade nam v glavo, da bi zanikali, kako je neobhodno potrebno zboljšanje kmetijskega gospodarstva. Priznamo tudi na celi črti skrajno nezadostno strokovno izobrazbo kmečkega Ijudstva; brez odlašanja je treba ukreniti, da se te velike in usodne pomanjkljivosti začno izboljševati. Toda eno moramo z vsem poudarkom povedati: Ljudska šola ni in nikoli ne sme biti strokovna šola, tudi v višjih razredih ne.« Pisec teh vrstic je upravičen iz laistne skušnje ugotoviti glede teh vprašanj nekaj dejstev, ki jih je izkusil pri lOletnem poučevanju na kmetijski strokovni šoli. — Takšne so skušnje, ki kažejo, kje je glavna rana nasega šolstva. V ljudskih šolah smo namreč pri nas »preučeni«. Imamo preveč predmetov, tisti pa, ki so izrazitO' ljudskošolski, morejo ¦biti predelani le površno. Kakršen koli strokovni predmet bi šolo le še obremenil na račun temeljnih predmetov. Če se nezadostna osnovna izobrazba tako izrazito kaže v kmetijskih strokovnih šolah (najbrž se tudi še drugje, ali tega tu ne trdimo) in ovira uspehe, jc gotovo, da glede strokovne izobrazbe ne more biti boljše v ljudski šoli sami. Na okrnjeno temeljno izobrazbo naslonjen strokovni pouk ne velja! Razen tega pa manjka za uspešen kmetijski strokovni pouk v ljudski šoli obeh bistvenih pogojev: Učitelja in učenca. So učitelji, ki so podkovani v kmetijstvu, morda so vzorni gospodarji, ali ti so bele vrane. Saj pa to tudi ni naloga ljudskošolskega učitejja. Učenci in učenke ljudske šole so pa otroci; s tem je vse povedano. —1 »Pred novim zvišanjem cen«, je naslov članka v »Trgovskem listu« od 29. maja. ki trdi med drugim: Pod tem naslovom poroča iz Beograda »Jugoslov. Kurir«: Iz kominikejev krajevnih upravnih oblasti, ki imajo pravico, da dovoljujejo zvišanje cen raznim predmetom, se vidi, da postaja v zadniih dveh mesecih tendenca dviga cen vedno bolj krepka in da vala zvišanja cen na našem domačem trgu ne more ustaviti sistem, ki temelji samo na uredbah. Kajti zatiranje draginje na notranjem trgu zahteva postavitev obsežnega in hkrati podrobnega načrta, ki bi moral biti rezultat koordiniranega dela vseh državnih činiteljev (v soglasju z gospodarskimi ljudmi). Dočim imamo na eni strani uredbo o kontroli cen ter uredbo o pošiljanju špekulantov na prisilno delo, zvišujejo na drugi strani drž. ustanove svoje davščine. Posebno se bo občutilo to povečanje pri novem zvišanju železniških tarif za vagonske in kosovne pošiljke, prav tako pa tudi pri zvišanju poštnih, telefonskih in brzojavnih pristojbin.