Iiitl' vask 6«lrnk. C . ma |t > K
■ i icto. (Za Ntmtl|o K tO »la., ta Anerllo In druge io|< r. u « K CO »In.) — Poi.nmn lle-lik' ie prosi«; d»|.|o po 10 »la.	■
Slovenskemu ljudstva t pouk in zabavo.
Solil la dopl.l i. potillalo: Ur.d.»'*a _Do noljuba", LJubljane, Kopitarjeve allc. (t. '.. Naročnina, reklamacij lo Ina.r.U p.: Upravnlltva »Domoljuba , Lju > ao>, == Kopitarjev, allce It. 9. ==
Q UabUanl, dni 11. Februarja 1909.
Leto xxn.
Štev. 6.
Za kmeta!
Slovenska Ljudska Stranka dela v :|'7elneni zboru samo za kmeta! 1'ako je vzkliknil liberalni ljubljanski poslanec dr. Iriller na shodu zaupnikov liberalne stranke v Ljubljani na dan Svečnice. Ur. Iriller e nameraval s svojimi besedami zreči poslancem S. L. S. grajo, češ, da se ne brigajo za blagor in korist mest in tr-gov. Toda ta graja je povsem neopravičena.
S. I.. S. je v prvi vrsti kmečka stranka. Kmetje tvorijo ireno ogromno večino in zato je čisto naravno, da dela /a kmeta. Ako dela za kmeta, pa dela tudi /a mesta in trge kajti ni e s t a in trgi živijo o d k m c t a. Poleg tega je velik del naših meščanov in tržanov pravzaprav tudi kmet! Trgovci in obrtniki po mestih in trgih pa bi večinoma slabo vozili, če ne bi imeli kmeta za odjemalca. Le mal del trgovcev in obrtnikov v naših mestih in trgih živi od nekmečkih odjemalcev. U r a d n i k o m po mestih in trgih se pa itak na;bolje godi. Piačani so bolje nego v vsaki drugi državi in ne pla-čircjo ne deželnih, ne občinskih, ne drugih doklad.
In delavec? Zanj je dobro, če se kmetu dobro godi. — Ce se bo položaj kmeta izboljšal, potem bodo kmečki fantje in dekleta manj silili v tovarne in tako bode manj konkurence med delavstvom; to se pravi, tovarnar bo prisiljen svojega delavca bolje plačevati.
Za vse stanove je najbolje, če se kmetu dobro godi! »Če ima kmet denar, ga ima cel svet» — pravi star pregovor.
S. L. S. kot prava ljudska stranka Je na pravi poti, ko dela za kmetski stan. yraja, katero je izrekel liberalni poslanec dr. Iriller, je v resnici največja polivala!
S. L. S. jc šele sedaj, po mnogoletnih hudih bo.ih, prišla do večine v deželnem zboru. In takoj je pokazala, da je prava ljudska strank a. Le d e -v et dni je trajal deželni zbor in koliko za ljudstvo koristnega je v tei kratki dobi sklenila.
Kar liberalce naj bol i bode v oči, to je takozvana m e I i j o r a č n a p o s t a -v a , katero je zadnji deželni z.Imit sklenil na predlog načelnika S. L. S. dr. Šusteršič a.
Po tei postavi ako jo, kar jc trdno upati, vlada predloži cesarju v potrjenjc.
sc bode dežela kranjska takoj lotila v največjem slogu tistih javnih del, ki so za kmečko ludstvo največjega pomena.
Kohko r e k. p otokov in dr u g i h voda, ki delajo kmetu škodo, je treba urediti ali zagraditi! Koliko vodovod o v, v o d n j a k o v, n a p a j a 1 i š č je treba za zboljšanje kmetijstva! Koliko prepotrebnili cesta in potov čaka na zgradbo! Koliko drugih del je potrebnih, osobito za izboljšanje zemlje! Na vse to ljudstvo čaka leta in leta, doslej zastonj. — Sedaj pa bo drugače. Po novem zakonu sme dežela v prihodnjih letih deset miliionov kron porabiti v te namene. Teli deset milijonov bo pa pritegnilo še najmanj petnajst mili'onov kron državnega denarja v deželo; kajti po dotičm državni postavi, da država svoj prispevek za take zgradbe le. č e g a t u d i d e ž e I a d a, in sicer da država potem večji prispevek kot dežela! Na deset milijonov deželnega prispevka pride najmanj petnajst milijonov državnega prispevka. Tako se bode — po zaslugi S. L. S. — v teku nekaterih let porabilo okroglo petindvajset milijonov kron javnega denar'a za take zgradbe, ki so kmetu koristne in potrebne, ker koristijo njegovemu gospodarstvu, povzdignejo vrednost sveta in
kmečkemu gospodarju omogočijo živeti na rodili grudi!
Sevč, liberalci imajo velike skrbi. Dežela bo morala deset milijonov v navedene namene na posodo vzeti in jih bo morala potem obrestovati in polagoma vračevati. In liberalci imajo nadaljno skrb, da bodo te obresti in vračila (na leto okroglih 500.000 K) morali plačevati baš njihovi pristaši, to je premožnejši, i rn o v i t e j š i mestni prebivalci. To jc resnično — pa tudi pravično. Prav je, da se premožnejšim,
i m o v i t e j š i m slojem naloži večji deželni davek. Kmet ne more nositi večjih bremen, nego jih nosi že sedaj. Velika večina kmetov komaj še diha. In kmet je nosil in še nosi trdo pri-služene groše v mesto. Mestni trgovec je večinoma obogatel na kmečke stroške: , zato naj tudi on nosi nekaj bremen z a kmet a. To je pravično in gotovo se bo S. L. S., kot kmečka stranka, držala te pravice. Mesta moraio tudi enkrat kaj za kmeta storiti, osobito pa glavno mesto Ljubljana, kjer se steka denar iz celc dežele, osobito ves kmečki denar.
S. L. S. mora tudi liberalce naučiti, da imajo dolžnosti do kmeta in da morajo te svoje dolžnosti izpolnjevati. Ne dvomimo, da se bo zgodilo.
Zal, da deželni zbor nima toliko pravic, kolikor državni zbor. Ce bi to bilo. bi S. L. S., ki ima v deželnem zboru večino, še veliko več lahko storila za kmečki stan. Toda tudi tako se marsikaj dobrega lahko naredi. To smo že nekoliko pokazali v današnjem članku, v drugo pa še kaj! — Liberalci naj godrnia!o kolikor hočejo, pomagalo jim ne bode nič: Kmečka večina v deže'nem zboru kranjskem bo delala za kmeta, ker 'e to delo najnujneje, i| na;potrebneje In najpravičneje !
Političen pregled.
PREDPUST V PARLAMENTU.
Ministrski predsednik baron Binert je poskusil zadnje sredstvo, da spravi Čehe in Nemce, in je v ta namen predložil zbornici jezikovni zakon za Češko. Pri tej priložnosti pa se je pokazalo, kako upravičen je bil strah, da nimajo ne Nemci, ne Čehi resne volje, končati nesrečni češki narodnostni prepir, ki zastruplja vse življenje v Avstriji in onemogočuje redno delo v državnem zboru. Ko je namreč baron Binert dne 3. t. m. hotel v zbornici poslancev utemeljiti potrebo jezikovnega zakona, so češki radikalci pričeli z ob-strukcijo. Razkričali so se in razmahali. pričeli razgrajati z zvonci, trobili in rag-Ijanii. bili so ob pulte, tako da v strašnem kriku ni bilo mogoče razumeti ne ene besede ministrskega predsednika. Njihovi preljubi neprijatelji. radikalni Nemci, so jim zvesto pomagali. Dasi so sicer nemški in češki radikalci nespravljivi sovražniki. iih je vendar boj zoper jezikovni zakon združil in z največjim veseljem so si medsebojno izposojevali trobente ter skupaj prirejali zbornici mačjo godbo.
Vendar pa bi obstrukcija morda še bila utihnila, ko bi voditelj trgovskega ministrstva dr. Mataja ne bil napravil dne 4. t. m. velike nerodnosti. Zadnji čas je bil namreč izdal tajen ukaz? da morajo tudi nižji poštni uradi v Prag' uradovati nemško. Ko so ga radi tega poklicali Čehi v zbornici na odgovor, se ie hotel dne 4. t. m. opravičiti, pa ie nehote nanovo raz-žalil Čehe. Ti so zahtevali od ministrskega predsednika, nai se radi tega dr. Ma-taja v zbornici opraviči. Baron Binert jim ie obljubil, da se bo to zgodilo, toda takoj na to so prileteli Nemci nadeni in mu'zagrozili. da bodo oni začeli z obstrukcijo. če se vlada uda Čehom in če se dr. Mataja opraviči radi svoje izjave. Ministrski predsedniK se ie ustrašil te grožnje in ie preklical Čehom obljubo, ki jo jim je bil prej da! — toda sedaj ie bil ogeni v strehi. Ko so Čehi namreč videli, kako ie vlada takoj odnehala Nemcem, so ji napovedali boi na življenje in smrt in so dne 5. t. m. začeli v zbornici zopet s strahovito ob-strukciio. Zopet so zapeli zvonci, piščalke, bobni, trobente, raglie in tamburice. vmes krik in razbijanje no pultih — prav kakor se spodobi v predpustnem času. Ministrski predsednik baron Binert je to razsa-ianie nekaj časa mirno opažOval. nato pa ie izročil zborničnemu predsedniku zapečateno pismo. Čehi so ienjali razgrajati in predsednik Vaiskirhner je prebral izjavo, da le d r ž a v n i zbor z a k I j ti č e n. Ko ie zbornica zvedela za to vest. so Nemci začeli očitati Čehom, da Je to posledica niihove obstrukcije. nakar jim seve tudi Čehi niso ostali dolžni odgovora. In da ie pustna slika popolna. so se poslanci slednjič steoli. se metali po tleh in po klopeh, se rti vali in davili. Ko je pretep med Nemci in Čehi ponehal, zadonela ie po zbornici cesarska himna. Zapeli so jo krščanski socialci. socialni demokrati so peli pesem o rdeči zastavi in delavsko himno, Mallk in Iro sta začela »Die Wacht am
Rhein«, a se jima ie zbornica le smeja a Čehi so peli »Hej Slovani«. Ko so socalm demokratje še enkrat zapeli delavsko pesem in je galerija ploskala ter mahala z robci, so poslanci počasi zapuščali dvorano. Razburjenje pa ie bilo še na hodm-nikih veliko.
Tako se je končal tudi državnem zboru pustni torek in začela se je —"cinična sreda. Zasedanje je zaključeno negotov čas. člani zbornice so izgubil nagrade in poslansko nedotakljivost, vsi nujni predlogi so uničeni, delo v odsekih je zastonj, ker so se odseki razšli, vse zakonske predloge so prišle ob veljavo in vlada tih bo morala še enkrat predložit', če bo hotela, da zbornica o njih obravnava. — Dasi je življenje brez zbornice težko. je treba vendar priznati, da ie zakliu-čenie državnega zbora bila edina pot. po kateri se ie vlada mogla rešiti iz zagate. Res ie sicer, da je obstrukcijo v prvi vrsti zakrivila nerodnost voditelja trgovinskega ministrstva, toda vlada se ie morala znebiti nehroinih nujnih predlogov, če ie hotela uvesti zopet mirno delo. in teen ni mogla storiti drugače kot notom zakliu-čenja. — Upati ie. da se državni zbor sni-de zopet črez kak mesec dni. in morda se do tedai Binertu posreči razprte stranke spraviti: če ne. bo kak drugi ministrski predsednik poskusil srečo.
MADŽARSKE BRIDKOSTI.
Ne gre jim in ne gre. kolikorkoli bi radi. Zadnji čas so naši sosedie v ogrski državni polovici zopet razburjeni zaradi Bosne. Da so Madžari razburjeni, to prav-■"inrav ne dč veliko, ker niso zdravi, če >e na ta ali oni način ne razburjalo. Toda za nas je v tem slttčaltt stvar vendarle resna. Ogrski listi namreč pozivalo svoio vlado, nai odločno nastopi proti Avstrili. ker le bale baron Binert v odseku, ki obravnava o nriklopitvi Bosne, izjavil, da Ocrrska nima pravice do Bosne. To seveda ni res. ker le Binert Ir nnglašal avstrijske pravice, n' na tajil tudi ogrskih. Toda Madžarom tudi to ni všeč. Oni so namreč v dnu svoiega poštenega srca prepričani. da gre edino le Ogrski pravica na Bosno, ker ie to baie že izraženo v kra-Hevski prisegi. Če bi se Bosna priklopih Ogrski, bi ta že bila toliko močna, da hi se ne hala odcepiti se od Avstrije in živeti kot samostojna država. Kako Madžari vedno težilo po tem zadniem cilltt svoie politike, nam dokazuie deistvo da je poslanec Barahaš vložil v ogrski zbornici predlog, nai država kuni oni prostor kier so leta 1R49 usmrtili trinaist madžarskih upornikov, ki so danes Madžarom '■mučeniki ogrske državne misli Hudo Je le to. da ogrska država ni madžarska temveč obilno nasejana tudi z drugimi na' rodnostmi. Da drugi narodi ne nrideio do prevelike veljave, so že Madžari poskrbeli s svoio volivno reformo. Toda to iim je premalo. Da bi Riimune pripravili ob naravnostjo volivno pravico, ki io ima no volivn, reformi tisti, kdor zna brati in niša i. hm Madžari ne daio šol in s0 sedal celo prepovedali na mnogih kraiib zasebn pouk v branju in pisanju
Kakor vidite, znajo Madžari dobro gospodariti. Da bi le kmalu dogospo darili!
USTAVA V BOSNI.
I »ržava misli na obljubo, ki jo je dali prebivavcem Bosne in Hercegovine oh priklopitvi. da jim namreč vpelje ustavo V ponedeljek, dne 8. t. m., se ie sešh v Sarajevu pod predsedstvom barona Ben-ka komisija, ki bo pregledala načrt bo-senske ustave. V komisiji je devet mosli-v, sedem pravoslavnih, pet katoličanov
■ n Žid
I110V
in en Žid.
SRBIJA.
Popolnoma gotovo je, da bo Srbija če ne odneha od svojih zahtev, ki iih Avstrija ne more izpolniti, in če napade mo-nariiijo. osamljena, ker ji ne bo nobena velesila pomagala. Sama pa vojske z Avstrijo ne zmore. Do sedai si je že z oboroževanjem nakopala silne dolgove, ki jih bo ubogi srbski narod težko plačeval, ker so njegovi revščini že zdaj državna bremena pretežka. Zato ie zahteva vojnetta ministra glede novega posojila v znesku miliionov kron za nadaljno oboroževa-nie zadela v finančnem odseku skupščine na odločen odoor. Bivša finančna ministra Paču in Prot'č sta izjavila, da jc Srbija izčrpala vse vire dohodkov. Za novo posojilo ni pokritin.
A vkliiib temu zahteva Srbija še vedno od evroncVih velesil, nai pripomorejo, da ji Avstrija odstopi kos zemljišča, po katerem bi bila zvezana s Črno goro. Toda ko bo spoznala, da se to ne da doseči, sc tbo lotila mirnega in prijateljskega do-govariania z Avstrijo, kar bo tudi nalhoM pamefno.
TURČIJA IN BOLGARIJA.
\vstriia ie plačala Turčiji odškodnin^ za Bosno in Hercegovino in tako ie bila stvar hitro poravnana. Turčija ie zadovoljna. bojkot avstrijskega blaga ie ponehal in varni smo pred vojsko. Tudi z Bo!-ariio se Turčija ne more tako lahko pobotati. Pogajama se siccr vrše. vse države skušajo vplivati, da se spor mirno poravna, a vendar si Turčija in Bolgarija še ne zaupata. Meja ie še vedno na nhcli straneh dobro zastražena in obroževanje se nadaljuje. Sedaj se trudi zlasti Rusija, dn bi se obe državi sporazumeli na miren način. Seveda ji Je pri tem tudi zn lastno korist. Turčija ie namreč dolžna Rusiji Sc od leta 1SS2 volni dolg. Rusija predlaga, nai ta dolg preide od Turčije na Bolgarijo.
pa nai sultan prizna samostojnost Bolgarske. Avstrija in Nemčija nista sten; nredlogom zadovolini. ker se bolita, da W Rusija dobila na Balkanu prevelik ^jjjfc
ČUDNA POLICIJA.
Na Ruskem vse mrgoli skrivnih imenikov. zato pa ima država ravno toliko skrivnih policajev, ki iih zasledujejo. Toda zadnji čas so se odkrile pri tej državni policiji stvari, ki niso ravno čedne. Dogna-'o sc je namreč, da so državfii policaji bil' obenem v službi državne gosposke upornikov, da so državi ovajali namene upornikov in upornikom namere državnih oblastni i tako varali na obe strani i" sl
služili denarce z obeli strani. Radi tega se začela velika pravda; zaprli so mnogo odličnih oseb, med njimi državnega svetnika Lopuhina, ki je bil prej načelnik državne policije.
Izobrazbi.
Janko Kersnik.
Dragi ei ta tel j! Gotovo še nisi mnogo ali pa celo nič čul o tem možu. Ako bi ti pokazal njegovo fotografijo, vem, da bi se ti prikupil ob prvem pogledu. Iz podolga-stega. bledega obraza in živih oči. iz dolge črne brade in visokega čela ti odseva blaga. ljubezniva in prizanesljiva duša. In res ie bil Janko Kersnik kot človek popolnoma trik. Prijazno je občeval s priprostim človekom. odličnim gospodom in nasprotnikom. A nas najbolj zanimajo njegovi spisi. Poglejmo malo njegovo življenje in pisateljsko delovanje!
Rodil se je dne 4. septembra 1852. leta na Brdu blizu Kamnika. Njegov ded je bil profesor v Ljubljani in zaradi svoje dobrohotnosti zelo prilitibljen pri mladih študentih. Niegov oče Josip ie bil c. kr. sodni ak-niar in se je oženil na Brdu z bogato plem-kiujo. Berto pl. Hofernovo. Bil je odločen narodnjak, kar jc za tedanje čase zelo važno. ker jc nemčurstvo šopirilo po deželi svoja krila. Ravnotako ic vzgojil tudi svo-iega sina. ki je z vso dušo gorel za svoj narod. Leta 1870 ie napravil mladi Janko \ Ljubljani maturo in jeseni sc jc šel na Dunaj učit prava. Preselil sc jc pozneje \ dradec. leta 1876 je vstopil pri notarju dr. Zupancu za koncipijenta, leta 1879 je sel na Brdo za notarskega namestnika, kjer jc postal leto pozneje samostojni notar. Kot marljiv mož se je udeleževal narodnega življenja. Zanimali so ga vsi javni pojavi. Bavil se ic s pisateljevanjem, žu-panovanjem in politiko. A nad vse važno ic za nas njegovo pisateljevanje. Do svoje prezgodnie smrti, ki ga jc dohitela leta lsf>7 sredi dela med ljubljeno družico in dragimi otroci, ni odložil iz rok peresa.
Zc zelo zgodaj je jel pesnikovati. Vplivali so nani tedanji rodoljubni pe ..;iki. /lasti Jenko; Fr. Lcvec. njegov domači učitelj, mu je vzbudil zanimanje za slovensko slovstvo. Tudi lepota prelepih domačih brd je močno vplivala na mlado, dovzetno domišljijo. Ze v peti šoli je zla-gal pes^gi. A stalne vrednosti te pesmi nimajo. dasi se nekatere čitajo kot narodne. I ozneje se jc posvetil posebno po Jurčičevem vplivu pripovedništvu. Živel ie v zelo ozkem stiku z vsemi tedaj veljavnimi možmi.
Njegove povesti so male slike iz kuictskega življenja in obširnejše povesti ;i|i romani iz mestnega življenja. Med manjše povesti, ki so pisane z veliko na-tančnostjo in resničnostjo, štejemo n. pr. te-le: »Ponkrčev oče«. »Nova železnica«, I'ya adjunkta«, »Kmetska smrt«, »Kolesa rjeva snubitev« itd. Za vzgled navedem vsebino zadnje slike.
Petdesetletni samec Rok Kobal bi rad |)»stal načelnik gasilne straže. Ker pa ni
bil vojak, se je moral učiti' komande od svojega hlapca, ki je služil cesarja in jedel komis cela tri leta. A zaželjenega cilja ni dosegel. Postal je le pribočnik. Prišel je v tiste kraje na letovišče star Rokov prijatelj s svojo hčerko. Hotel se je postaviti pred njo, da bi se morebiti začela zanj zanimati in mu podarila roko in srce. Naučil se je kolesariti. Hlapec, muhasti nagajivec, je kolo priredil tako, da za-vornica ni držala. Rok je vozil po silnem klancu nizdol in prihitel nehote v silnem diru v gnojnico. Tako je dovršil svoj cilj in se pokazal v najfinejši uniformi svojemu prijatelju in njegovi hčerki.
Do leta 1876 smo imeli Slovenci !e tri romane, ki jih je spisal Josip Jurčič, namreč »Desetega brata«, »Sosedovega sina« in »Doktorja Zobra«. Kersnik je izdal celo vrsto romanov in večjih povesti. Skoro v vseh opisuje malomestno življenje, kjer so zastopani vsi malomestni ali trški veljaki; notar in morebiti tudi odvetnik, njegov koncipijent, sodnik, ad-junkt, davkar, par bogatašev in njih boljše polovice in mlade hčerke. Nastopa tudi duhovnik. Zelo priljubljena oseba je pa Kersniku vseučiliščnik. Ne bomo pripovedovali vsebine vseh romanov. Cenjeni či-tatelj jih gotovo dobi v izobraževalnih društvih in uživa s slastjo njih lepoto. Znani so vsakemu omikancu: »Na 2eri-njali«, »Lutrski ljudje«, »Cyklamen<, Agitator«, »Gospod Janez«, »Testament«, Rošlin in Vrjanko«, J ara gospoda« in Očetov grelt«. Zadnji roman je gotovo najboljši izmed Kersnikovih del. Z globoko in pretresujočo resnico je napisano, kako je sin delal pokoro za očetov greh. Naj za vzgled povemo vsebino tega romana!
Kačonov Janez jc bil sin premožnih staršev. Oče ga je prisilil, da se je poročil z neljubljcno nevesto, ko je nekaj časa prej prisegel pred sodnikom, da nezakonsko dete revne in lepe Lenčike, ki jo je zapeljal, ni njegovo. Stari Kačon je dal f>0 tolarjev Lenčkinemu očetu Lukcu, da je spravil hčer v mesto v službo. Mladega Kačona jc grizla vest, začel je piti. Premoženje se je manjšalo, a toliko je še zmogel, da je dal svojega sina v šolo. Zvršil je modroslovne študije na Dunaju, kjer se jc seznanil z odgojiteljico Slovenko. Prišel je domov, da bi zvedel kaj gotovega o njenem rojstvu, ker je bila menda nezakonsko dete Lenčike. Povedal je to očetu, ki mu je razodel, da je njegova nevesta sestra njegova. Njegova sreča je bila pokopana. Drl je iz rodne hiše v hosto in padci v prepad, Kačon je pa umrl v tujem hlevu na gnoju.
Ze iz teh vzgledov, ki sem jih navel, čitatelj lahko sodi, kake vrste pisatelj je Kersnik. Opisuje življenje, kakršno je, veselo in žalostno in nič ne lepša, on je realist. A pri tem ne žali mehkočutečega srca in okusa, ker v vsaki povesti je globoko, resno jedro. Filozofičnih vprašanj, ki ogrevajo srce velikim pisateljem, ni poznal. A kar je napisal, je napisal z marljivostjo iu vestnostjo, in to je tudi veliko.
LISTEK.
. M
1
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Splaal J. Spillmann O. J
(Dalje.)
»O, potem odpotuje tudi Pavlin in lepi stotnik, ki ga imam tako rad!« vzklikne Benjamin. »Tudi od teh se moram posloviti! Prosim te, pusti me še nekaj časa tukaj!«
Jona pa naježi svoje velike obrvi in pokara neubogljivca s strogimi besedami, rekoč: »Nimam navade, otrokom navajati vzrokov, kadar jim kaj ukažem! Pa za danes naj bo! Nikakor pa ti ne dovolim, da bi se poslavljal od poganov in Naza-rencev! Le urno za menoj, sicer bo kmalu nehalo najino prijateljstvo!«
Tako ostrih besed Benjamin ni nikdar čul od svojega očeta, ki je vedno ljubeznivo postopal s svojim cdincem. Zato se mali porednež urno izmuzne iz rok svojega prestrogega gospodarja in mu za-kiiče: »Kaj me briga tvoje pri]; "-'vo! i-avlina in lepega stotnika imam desetkrat rajši kakor tebe!« Razkačeni Jona hoče skočiti za dečkom, da ga šiloma tira domov, ta pa mu pokaže svoje tirne pete in izgine brez sledu med tamošnjo množico.
»Kdor ne uporablja šibe, sovraži svoje sinove, je pisano v knjigi pregovorov. Paglavec. ti jo že še občutiš!« mrmra Jona sam pri sebi, ko se vrača domov brez Benjamina.
Medtem dospe četa rimskih vojakov do pristanišča in se razvrsti okrog tamoš-niega templja, ki je bil posvečen morskemu bogu Neptunu. Poslanik, tribun in pa Tritonij. načelnik one ladje, ki ima odpluti v Rim. stopijo po marmornih stopnicah v notranjščino tesnega svetišča, da zažgo mogočnemu morskemu vladarju kadila in izročijo njegovim duhovnikom potrebni denar za vsakdanje daritve. Lucij. ki se je pred nekaj dnevi obotavljal darovati Jupitru, se zdaj s popolno hladnokrvnostjo klanja poganskemu maliktt; tako daleč ga je privedla mamljiva želja po vladarstvu in pohlep po cesarski kroni.
Med drugimi gledalci opazuje slovesni obred tudi Pavlin, kateremu ie Lucij izprosil pri poslaniku prosto vožnjo na ladji. Nikakor mu ne gre v glavo, kako more tribun, ki je kazal nekoč toliko vsprejemljivost za krščanske resnice, z mirno vestjo gledati gnusobo nespametnega malikovanja. »Gospod, ne kaznuj ga zaradi te hudobije, temveč reši njegovo dušo, ki si jo obdaril s tolikimi dobrimi lastnostmi, iz smrtne teme ostudnega poganstva!« šepeta dobri mladenič sam pri sebi.
Tu se nekdo rahlo oklene njegove roke _ bil je Benjamin — rekoč: »Oho, Pavlin, čemu stojiš tukaj tako potrt in žalosten? Saj vendar potuješ v Rim, kjer boš videl toliko lepih palač in gledal one zverine, ki razsajajo po amfiteatru! O, ko j bi jaz smel iti tja!«
■K
?
m
i V
I a
In
\
rt
k > f
\ S
»Da, moj dragi Benjamin! Morda me ondi doleti celo sreča, da občutim ostre zobe onih krvoločnih živali. Saj veš, koliko kristjanov je dal neusmiljeni cesar : razmesariti od levov, tigrov in medve dov!« odvrne Pavlin.
In zato si tako otožen? Evzebij mi je pripovedoval, da so hiteli kristjani z veseljem in s pogumom smrti v naročje. Ako vso stvar resno premislim, dragi Pavlin, bi tudi jaz rajši šel v Rim, slednjič tudi v žrelo kakega razkačenega leva, kakor pa nocoj k strogemu rdečebradcu Jo-| nu. Le pomisli, če me ondi raztrga divja zver, gre moja duša takoj v nebesa po zasluženo plačilo! In kaj me čaka tukaj v Cezareji? Jona me nauči stradati ter me seznani s svojo debelo gorjačo, njegova paglavca, rdečelasi Ruben in neokretni Isakar, pa mi dasta čutiti moč svojih trdih pesti. Kaj ko bi poprosil lepega stotnika, da me vzame s seboj v Rim?«
Koliko nepotrebnega strahu napraviš s tako nepremišljenostjo svojemu očetu. ko se povrne z Grškega in te ne najde tukaj! In kaj poreče tvoja sestra Tamara. ki dospe čez nekaj dni v Cezarejo?« ga zavrača skrbni Pavlin. »Ne. ne. dragec moj. to svojeglavnost si le urno izbij iz glave! Poidi domov in prosi Jona odpu-ščenja!«
Ne grem odtod, dokler vidim očetovo ladjo! Pa tudi tebe in lepega stotnika hočem videti odpotovati! Kaj vendar počenja v tej hišici, kjer stoji grdi mož s trirogljatimi vilami?«
Oh, zaslepljenec daruje mrtvemu maliku — to me dela ves čas tako žalostnega!
Saj tega vendar ne sme! Evzebij mu je pri vsaki priliki zabičava!, kako strašna pregreha je malikovanje!« vzklikne deček ves ogorčen. »Zaradi te nespamet-nosti ga hočem takoj strogo pokarati!«
In res. ko častniki po opravljeni daritvi zapuščalo Neptunovo svetišče ter hi-tiio v nripravliene čolne, se Reniamm prerije skozi vrste vojakov do Lucija in mu reče: »Prihitel sem semkaj, da ti podam svojo roko v slovo. Zdai na ti je ne maram dati. ker sj s svoio desnico daroval kadilo nae-emu maliku! Kako hudo mi je. da si se tudi ti udelež'1 te grdobiie!«
Drzni in odločni naston mladega Juda spravi vse navzoče častnike v smeh. Lu-:iia sameea pa v jako rppriietno zadreeo. Mi ni storil tesra noniževalnetra komka samo iz strahu pred svoiim' tovariši? Karo sramoto mu ie nanravil pogumni de-Sek s svoiim trdnim in zvestim prenriča-liem! »Veš. pplateliček.« reče nanos'ed Beniaminu. »Rimliani prosimo morskega >oea srečne vožnje, preden se izročimo 'iharnpmu morju.«
»Pa menda ne veš, kako velik greh 2 to.« pristavi deček nonoinoma resno.
»Izvrstno!« zavniie šaliivi Tritomi, to vam ie nristni Jud! Postati mora veki duhovnik, če bo imelo trmasto litid-tvo še nekaj let v Jeruzalemu svoi tem-slj!«
»No, pa vendar, mladi rabi, ločiti se orava v miru. ko sva si bila tako dolgo >bra prijatelja!« si pomaga tribun iz za-
drege. »Daj mi roko iu pozdravi svojo lepo sestro!«
>Prav imaš! Ne sinemo biti nesprav-Ijivi in zato tc hočem imeti rad tudi v• prihodnje! Tamari že sporočim tvoj pozdrav samo tega ji ne povem, da si molil onega moža s triroglatimi vilami: oh, kako bi jo
to bolelo!«	. ,.m1.„
Nato prekriža Benjamin svoje ;okc na prsih v znak globokega spoštovanja m se zadnjikrat pokloni poslaniku in tnbu-nu. Potem pa še enkrat urno smukne skoz gruče vojakov k Pavlinu in kramlja z njim, dokler ne pride tudi zanj cas ločitve. Varuje naj te dobri Bog, Gospod Jezus in pa njegova sveta Mati!« se poslavlja Pavlin od živahnega dečka. »Ne_ pozabi vsak dan goreče moliti, da te naša čer-kcv kmalu sprejme s svetim krstom v svoje varno naročje! Upam, da se kmalu snideš s svojo dobro Tamaro! Potem se mi gotovo ni treba bati za tvojo nadaljno usodo! Angelj varili naj te spremlja na vseh tvojih potili!«
Tudi tebe, dobri Pavlin! ln ko prideš k svojemu stricu, ki dela tako velike čudeže, ga pozdravi tudi v mojem imenu in mu reci. da ga lepo prosim, naj s svojo molitvijo izprosi od Boga milost, da ostanemo vsi skupaj, moj oče, Tamara in jaz, vedno stanovitni v pravi veri! Zdaj pa le pojdi, da ti ne uide ladja! Dal Bog, da se kmalu vidimo!«
Milo se stori Benjaminu pri pogledu na urno odhajajoči čoln, ki pelje njegovega prijatelja iz pristanišča k veliki ladji, ki pohiti čez nekaj trenutkov z mnogoštevilnimi popotniki v daljno Italijo. Še enkrat pozdravi deček z rosnimi očmi njena bela jadra, nato se odpravi s plahim srcem in boječimi koraki na dom svojega bodočega gospodarja.
Medtem so se ravnokar odigrali na ladjinem krovu burni prizori. Z zadnjim čolnom je namreč dospel Gesij Flor, katerega je poslanik takoj izročil Luciju, da ga tira v Rim pred sodišče. Ponižani Flor se kar peni od divjega srda in togote in plane kakor besna zverina pred poslanika, rekoč: »Cestij Gal, to vnebovpijočo krivico mi ob priliki drago poplačaš, še dražje pa ta smrkolin, ki me hoče posaditi na zatožno klop! Še živi Popeja Sabina in tudi moja žena je že zdavnaj na potu v Rim, da ondi primerno popiše strahopetni beg in poniževalni poraz tvojih mev-žastih vojakov!«
»Nikar si ne domišljuj, da so moji vojaki bežali iz strahu pred teboj; sam sem ukazal, naj se umaknejo! Tako neznatno krdelce ni moglo užugati vse uporniške druhali, ki si jo ščuval in hujskal po jeruzalemskih ulicah! Poleg tega so odkrili duhovniki v drobovju darilnih živali znamenja strašne prihodnjosti, kar jili lahko sam vprašaš! Le pomisli, brezvestna duša, kako si sam namenoma podil svoje vojake v pogubo!«
»In kdo je obsodil v betoronskem taboru onih štiristo junakov v smrt? Ha, strašljivec, da si rešil svoje urne pete, si pustil vse skupaj od sovražnikov-razmesariti! In ti se drzneš očitati meni kai nepoštenega ali sramotnega?«
,|Ja rešim ostalo vojsko, sem moral, četudi s krvavečim srcem, žrtvovati ont' vojake!« odgovori poslanik. »Toda čemu se zdaj pričkam s teboj? Operi torej svoje umazane roke pred rimsko javnostjo, da se pokaže tvoja nedolžnost v pravi luči. Kajti če živi v rimskih sodnikih le iskrica pravičnosti, prejineš za svoja grozodejstva krvavo plačilo — in celo tvoj zadnji up, žensko krilo, za katero se skrivaš, tc pusti v usodnem trenutku na cedilu! Tritonij, dragi Lucij in vsi skupaj, želim vam prav srečno in veselo vožnjo! Varuje vas mogočni Neptun, on sam pripelje vašo ponosno ladjo v pristanišče daljne Ostije! Na svidenje!«
S temi besedami zapusti Cestij Gal odhajajočo ladjo in se vrne v Cezarejo.
Tritonij pomigne šestdesetemu sužnjem. ki držijo za ogromna vesla. Takoj se zgane truplo težke ladje in reže z vedno večjo naglico sinje morske valove.
Častniki stopijo še enkrat na krov, da izrazijo svojim znancem na obrežju zadnje pozdrave.
Glejte, kdo neki je na strehi Agri-pove palače? Stavim glavo, da je kraljica Berenika! In kako mahlja s svojim robcem, želeč vsem skupaj srečno pot! Pri vseh bogovih! tolike ljubeznivosti --c nisem nadejal od visoke gospe!« se vzra-dosti Tritonij.
Mar misliš, da pozdravlja tebe ai mene?« se zakrohoče škodoželjni Pompo. nij Papilij. »Zastonj se ti cedijo sline! Le vprašaj tribuna, pa ti pove, kdo je oni izvoljenec!«
Lucij skoči na konec ladje in jame vihteti svoj bliščeči meč, da vrne kraljici prijazno pozdravljenje. Papilij pa stopi k Tritoniju in niti reče s skrivnostnim glasom: Radoveden sem, kakšne upe stavi ta prefrigana Judinja na tribuna! Stvar n. tako malenkostna, kakor misliš! Evpolem mi je zatrjeval, da sta bila nedavno pr: neki egiptovski čarovnici in si nato prisegla dosmrtno zvestobo. Vidim, da ne bo napak, če si z Lucijem ostaneva dobra prijatelja; ona čarovnica baje dobro pozna prihodnjost vsakega človeka.«
Gesij Flor, ki je od daleč prisluškoval temu pogovoru, pa mrmra sam pri sebi z zaničljivim smehom: »Lažnjivo ženšče naj 'i bilo rajši pokazalo paglavcu krvavo hodalo, katero ga nekoč poprasne, ako me ne pusti v miru!«
(Dalje sledi.)
Lakota v Egiptu leta 1200.
Ko je preteklo pomlad primanjkovalo je mnoge skrbelo, da bo prav slaba letina in bomo morali lakoto pozimi tr-Pcti Res je bilo celo leto bolj suho, toda vendar smo splošno lahko popolno zadovoljni. Dobro je pa, če se enkrat v res-I!'ci vidi, kake grozne posledice ima prava lakota. Tako vam hoče danes »Domo-,,, . P0Pisati. Morebiti bo marsikdo Bogu ooij hvaležen za prejete dobrote.
Arabski zgodovinar Abdallatif nam sporoča v svojih znamenitostih Egipta, tla
leta I-'"" "i izstopila reka Nil, ki od julija i,.'oktobra izstopi ter z blatom, ki ga prinese iz daljnih gora, pognoji ves Egipet. Zavoljo Nila da je biia ta dežela nekdaj ena najbolj rodovitnih. Ce pa Nil ne izstopi, kar je takrat, če ni bilo v gornjih deželah dežja, - potem ie Egipet puščava. v starih časih je Jožef, sin očaka Jakoba, rešil Egipet grozne nesreče, ko je napravi; povsod žitniee za dobo sedmih suhih let.
Zgodovinar torej pripoveduje:
l.eta 1200 se je pričelo s slabimi znamenji. Nila ni bilo. Ljudje so že Obupali, da bi voda nastopila, živila so se podražila. ljudje so se začeli bati za življenje. I/, dežele so drli ljudje v mesta; mnogi so se izselili v notranjo Afriko in Palestino. Vse jc bilo zmedeno. Lakota jc nastopila, da je imela smrt povsod prebogato žetev. Meseca marca se je okužil zrak z nekim strupenim pljnoni, na kar so sledile nalezljive, smrtne bolezni- Pri ubožnih ljudeh je bila vsaki dan hujša lakota. Ljudje so s slastjo vživali mrhovine in jedli napol se-gnjita trupla psov, kamel in vsakovrstno nesnago in blato. Prišlo je tako daleč, da so mnogi stariši zaklali in povžfli svoje otroke. Vlada je to strogo prepovedala in odločila, da bo vsak na gromadi sežgan, komur se dokaže taka pregreha. Ta prepoved ni veliko zalegla. Sam sem videl v jerbaščku malega otroka, katerega sta spekla oče in mati, ki sta bila vsled tega sežgana. Dobil sem tudi moža, ki je zvezan ležal na tleh. Po celem telesu so mu meso ob kosteh odrezali in ga povžili. — Začetkoma je bilo vseli ljudi groza pri taki hudobiji, kmalu so se pa navadili na to jed. Skoro po celem Egiptu so bili Ijudo-/rci razširjeni. Stud in pomisleki so vedno bolj izginjali. Enkrat so dobili dva mlada
fanta, ki sta svojega tovariša ubila, spekla in deloma žc povžila.
Na vseli cestah, posebno pa v večjih mestih, so prežali nnorivci in ubijavci na svoje žrtve- Na cesti v mesto Feijum so bili vozniki, ki so ljudi vozili le za par vinarjev. Med vožnjo so navadno vsakega umorili, oropali in med sa'bo rop razdelili. Namestnik je te ljudi polovil in iztrebil. Toliko časa so jih bičali, da so vse povedali. Le kdor jc plačal po kakšnem svetovavcu v zakladnico 10.000 dinarjev (kron) se je mogel odkupiti. (Torej že takrat prava turška pravica!) •
Ljudje so kar cepali od onemoglosti in gladu. Komaj se je bilo mogoče prestopki, da nisi zadel ob mrtvo truplo ali videl umirajočega ali celo trop sestradanih ljudi, ki so smrti pričakovali. Le v mestu Kairo so jih prinesli vsaki dan 100 do 500 k umivalnici. (Turška vera zahteva, da se morajo vsi mrliči pred pogrebom umiti.) Tudi v ostali deželi ni bilo mretju ne konca ne kraja. Začetkom so mrtve pokopavali, potem so jih vrgli na polje, nazadnje jih pa kar pustili na cestah, v stanovanjih in delavnicah, kjer so umrli.
Na kmetih so ljudje popolnoma izumrli- Popotnik je hodil daleč okoli in ni dobil živega človeka. Hiše so bile zaprte, notri vse polno mrličev. Hiše niso imele gospodarjev, posestva ne dedičev. Velika obljudena mesta so postala tiha kakor puščave. Na stotine tkavcev in delavcev je bilo poprej v njih. zdaj leži nvojster pri svojih statvah, okoli njega pa mrtva družina. Po celi deželi se razlega žalostni glas: Glej, umrli so!« Kdor bi se hotel pečati s kmetijo, bi imel veliko truda, da bi stran spravil mrtva trupla. Volkovi in hijene so se razširili po celi deželi in se mastijo s trupli nesrečnih ljudi.
%
Začetkom so mrtve metali tudi v re- J ko Nil, ker jih niso mogli pokopati. Bil sem enkrat komaj uro ob bregu reke, ko je voda mimo prinesla deset mrtvih trupel, na- 4, pihnjenih, kakor mehovi. Ribiči so pravili, ' da jih vsaki dan voda prinese do štiri sto. h Ob morskem obrežju je bil ud pri udu, truplo pri truplu. Voda je bila vsled tega popolno okužena.
Mnogi so bežali v Sirijo. Pot v to de- (i želo je zaznamovana z brezštevilnimi mr-liči, ki ležijo tam, kakor na velikem poko- d pališču- Zdaj se ondi gostijo ptice ujede in |[ divje zveri. Psi, ki so spremljali ljudi, so ' ostali sami in vživajo meso svojih gospo- | uarjev. Kruha so šli iskat v velikih tru-..^ mah v tuje dežele in so našli smrt. Popa-; I dali so na dolgem potu onemogli od la- V kote in leže ob potu kakor pečene kobi-lice. Vsaki dan gredo in vsaki dan umii-<j rajo.
Matere mislijo le na to, kako bi svoje« novorojenčke poprej iz sveta spravile, ker] jih preživeti ne morejo.
Čudno je pa, da se ljudje v svojem,? življenju niso nič poboljšali. Vedno hočejo^ streči svoji pohotnosti, kakor bi se hoteli^ odškodovati, ker jih bo smrt kmalu odi7" tod poklicala. — V večjih mestih je šefu ostalo nekaj ljudi. Ti ne skrbijo več za N drva. Saj je toliko hiš popolno praznih !N.' Kar deske jemljejo s streh in orodje seži-\tj gajo od hiš, ki nimajo gospodarja.
Marsikdo je pri nas v pomanjkanju.!!; Ce pa primerja svojo nesrečo s to strašno^ šibo, se mu bo vendar zdelo, da je še v1?' obljubljeni deželi. More se tudi pri nas kajJt takega primeriti, če nam Bog odtegne svoji jj blagosjov- Torej moli in delaj!	'JC
Razgled po domovini.
Kmečko zavarovanje. Z Dunaja se poroča : V smislu sklepa kmečkega stanovskega shoda je poslanec dr. Ivan Šusteršič naznanil ministrskemu predsedniku Biencrthu, da so se zaupniki kranjskih kmetov izrekli zoper v I a d n i p r c d I o k in vsled tega poslanci S. L. S. ta. predlog odklanjajo. — Ministrski predsednik je izjavil, da je vlada si bila od vsega početka svesta velikih težav. On sam ic dvomil, da bodo kmetje hoteli prevzeti do-tično vplačilo . Ako je kljub temu vlada vložila svoj predlog, storila je to zato, da je pripravila podlago za posvetovanja poslancev, ki lahko vladni predlog odklonijo, sprejmo ali premenijo. — D r. Š u.st er š i č ie nato stopil v stik z v o d i t e 1 j e m poljskih kmetov, poslancem Stapinskijem, i" se je ž njim posvetoval radi nadaljnega postopanja v tej zadevi. Poljski kmetje zavzamejo namreč v tem vprašanju podobno stališče, kakršno je bil zavzel preteklo nedeljo ljubljanski kmečki stanovski shod.— v teh razmerah ni m i s I i t i, da " i s e d an j i vladni predlog postal z a ko n. Odsek, ki se ima pečati o tem predlogu, svojih posvetovanj še niti pričel ni. i Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Slap pri Vipavi je podeljena č. g.
Antonu Tabor, kuratu na Erzeliu; Kropa č. g. Valentinu Oblak, župniku v Ribneni pri Bledu. Imenovan ie č. g. Engelbcrt Berlan, župnik v Zagradcu za soupravitelja župnije bmihel pri Žužemberku; č. g. Alojzij Kralj, kurat na <ločil It za soupravitelja na Hrzelju. Začasni pokoj je dovoljen č. g. Frančišku Vilfanu, kaplanu v Postojni.
(ilasbena Matica je priredila miiioli teden v veliki dvorani hotela »Union« dva izborno obiskana koncerta, pri katerih se je pelo ora-torij »Jezusovo rojstvo«, delo najbolj slove-čega laškega skladatelja, duhovnika Perosija. Iz vseli slovenskih krajev, celo iz Dalmacije so prihiteli gostje v Ljubljano poslušat proizvajanje tega dela. Cujemo, da se namerava šc enkrat prirediti koncert in sicer za ljudstvo pri znižani vstopnini.
— Umrl je v soboto ob 8. uri zjutraj za mrtvoudom Jožef Smolnikar, posestnik v Malem hribu župnije Zgornji Tuhinj. Bil je načelnik hranilnice in posojilnice od njenega početka sem, pred ne-doigim časom večleten župan, vedno zaveden in vnet pristaš S. L. S. Daleč okoli je bil znan kot zanesljiv in točen voznik ter jako prikupljivega značaja. Rajnik je bil brat stolnega vikarija Luka Smolni-
karja. kateremu je nemila usoda v teki' ( štirih let pobrala očeta in tri brate. NašA iskreno sožalje!	MU
Zahvala. Velecenjenim volivkam in voAJ' livcem, ki so nam pri volitvi v trgovsko in.J obrtno zbornico kljub nasprotniškemu tero-ijv rizmu in spletkam oddali svoje glasove, iskre ' na zahvala! Kakor so oni pokazali pri volitv.V" svojo odločnost, tako jo bomo pokazali podpiij^ sanci v trgovski in obrtni zbornici v koris, j onim, ki so nam izročili zastopstvo. V Ljub 'r-Ijani, dnč 1. februarja 1909. — Josip Hafnerrtvj Tomo Pavšlar, Jernej Ložar, Ivan Kregar. » Jb Prcčitanih časopisov ne zavrzite. Poso;*,; dite jih tistim, ki si jih ne morejo naročit ;'! sami. S tem bodete mnogo pripomogli k iz obrazbi najširjih ljudskih mas. Zlasti naš »Do^m moljub« naj roma od hiše do hiše. V vsak,i slovenski kmečki hiši bi ga morali brati. ®
Širite »Domoljub«. Liberalci se nobeneg; lista ne boje bolj nego »Domoljuba«. Sa^; vedo, da iili jc popolnoma razkrinkal pre<i! ljudstvom. Ko bi ne bilo našega lista, bi .šjL danes liberalizem gospodoval na Kranjskem v V. največjo škodo našega kmeta. Voditelj libr raine stranke Hribar sam je moral prizna: na zaupnem shodu 2. t. m., da je naš list po ljudno pisan. Najboljši odgovor bomo da liberalcem, ako poskrbimo, da se bo po vsel
'aseli povzdignilo Število naročnikov. Na lelo!
Liberalni učitelji izdajajo nek listič, ki se imenuje »Domače ognjišče«. List za enkrat ie kaže naravnost Se liberalne barve, ker [toče na ta način najti tal med ljudstvom. Kakor hitro bo imel dovolj naročnikov, bo brezdvotnno pričel Širiti liberalizem. Zato ga nikakor ne moremo priporočati. Kar prihaja >d liberalnega učiteljstva, gotovo ne bo zagovarjalo in Sirilo krščanske misli. Imamo pa iako lepo, ntnljivo in strogo v krščanskem puliti pisan list, ki podaja zlata zrna krščanskim starišem. Sliši na ime »Detoljub«. Štirikrat na leto izide in stane samo 80 vinarjev, ■potovo je, da bi se s pomočjo tega lista vzgo-a nežne mladine veliko boli negovala, zato <a toplo priporočamo.
Kranjski liberalci so imeli ija Svečnico jaupni shod v Ljubljani. Udeležba ie bila nala. Oledali smo te ljudi, ko so odhajali iz ^Mestnega Doma«, kjer so kovali naklepe, tako širiti brezverstvo med naše ljudstvo in e odtujiti Bogu in cerkv i. Bili so večinoma mani obrazi, razni škrici iz Ljubljane in naših nest, poleg tega par notranjskih oderuhov in te nekaj zaslepljencev iz Gorenjske in Do-enjske. Niti 200 jih ni bilo. Na zaupne shode ,S. L. S. pa prihaja cvet kranjske dežele, na .isoče najboljših mož, ki se pač ne bodo dali .ar tako hitro pohrustati od mlečozobih Iibe alcev, kakršni so dr. Žerjav, Ribnikar in Ir. Švigelj. Sklenili so napravljati po deželi •hode. Prepričani smo, da bodo naši možje :e poskrbeli, da ne bo zorela pšenica na debeli za kranjske liberalce.
Na Trebelnem se je ustanovilo izobraže >alno društvo. Dne ,11. januarja je bil usta-fovni shod. Pristopilo je že 45 udov. Zani-nanje je splošno. Napravili bomo godbo na »ihala. Oodci se že vežbajo.
Državne podpore. Poljedelsko ministr-tvo je dovolilo za zgradbo vodovoda v Za-Ogah 40% prispevek, dalje za uravnavo po-oka Lipnica pri češnjiSkein mostu v občini )vsiše tudi 40%. Deželni odbor je odredil, a se imajo tozadevna dela čimpreje izvršiti.
Gasilci iu veterancl pri procesijah. Ker e je zadnje čase dovoljevalo gasilcem in ve-srancem, da sinejo biti pokriti, če se udele-ujejo procesije, uvrščeni v četo pod povelj-tvom, odkriti pa se morajo pri blagoslovu in ri vstopu v cerkev, in ker sc je ta navada vedla že tudi v ljubljansko Skoiijo, naj torej stane pri tej navadi.
Za kmetijski pouk. Deželni odbor kranj-ci je sklenil, da priredi zopet mlekarski tečaj
0	vzorcu prvega, ki se je jako dobro ob-ssel. Vršil se bo na Vrhniki skozi pet me-:cev, počenši od 15. aprila. Sprejetih bo k ečjemu 14 učencev, da dobe posamezni pričo, se popolnoma izvežbati. Deželni odbor ) sprejel v prvi vrsti Kranjce, ako se teh >volj ne oglasi tudi druge Slovence. Dva-ijst učencev dobi lahko ustanove: 6 po 10 K in 6 po 100 K- — Deželni odbor se je >svetoval dalje tudi o gospodinjskih šolah
1	kmečka dekleta. Ker so razni faktorji na rhniki z veseljem pozdravili to misel in ker
zlasti g. dekan pripravljen dati staro šolo vrtom v ta namen na razpolago, bo prva ka šola na Vrhniki. Trajala bo eno leto. ;želni odbor, v katerem imajo sedaj večino stopniki kmeta bo skrbel, da se bo res logo koristnega storilo zanj. Liberalci so spodovali celo vrsto let, a niso ničesar sto-i za kmeta. Ravnali so se po reku, katera >e nekoč izustil dr. Tavčar: »klerikalcem af, liberalcem groš«. In res je kmet, ki je vedno v taboru krščanske S. L. S. do-al le knofe. Sedaj se mora to spremeniti. Krščansko delavstvo je imelo dobro obi-n shod 2. t. m. v »Unionu«. Razpravljalo
je o delavskem zavarovanju in se izreklo zanj. Natančnejše poročilo o shodu prinaša delavsko glasilo »Naša Moč«.
V Trstu so dobili pretekli teden precej snega. Tržačani so se silno obvcselili redkega gosta, ki jih je pa kmalu zapustil. Tudi v Rimu je padel sneg in sicer nekaj cm. debelo. Za Rimljane .ie bila to Se redkeja prikazen. Ves promet .ie zaostal po mestu; ker nimajo pripravnega orodja, da bi ga bili hitro spravili s pota. Še ministri so se šji kepat. Na tisoče meščanov je šlo na bližnji grič, odkoder so opazovali pobeljeni Rim.
Nov denar ix> dve kroni dobimo v kratkem. Vlada ie že predložila dotično predlogo. Napravili bodA takega denarja za 50 milijonov kron.
Občinske volitve v Kropi so končane. Izvoljeni so bili: Zupan g. Ignacij Ažitian; svetovalci: Jurij Magušar, Franc Šolar, Anton Ažnian, odborniki V. Šolar, F. Ažman, F. Vari, M. Lazar, J. Berce, .M. Pogačnik, F. Honigmann in L. Hafner.
Zagorski Cobal obsojen. V četrtek, dne 4. t. m. je bil pri c. kr. okr. sodišču v Radečah obsojen Miha Cobal na tri dni zapora in plačilo sodnih stroškov, ker je maja meseca na shodu v Radečah sramotil poslmca (lostin čarja s tem, da mu je ponovno rekel lažnik Nova katoliška župnija. V Planini se ie 1. t. m. ustanovila župnija. Kot prvi župnik ie bil umeščen tamošnji provizor Franc Gartner.
Pogreša se v Ljubljani že dalj časa stot-nikova žena pl. Šivichofen. Na Privozu so našli ključe, kar bi pomenjalo, da je zabredla v Ljubljanico. Ribiči sc jo že iskali po vodi, a brez vspeha. Ker je družini in sorodstvu žrtve nervoznosti veliko na tem, da se po-grešanka dobi, se je razpisala nagrada ion K za onega, ki jo najde živo ali pa mrtvo.
Žalostna smrt vsled alkohola. V Grada-šici so našli 2. t. m. utopljenko, v kateri so spoznali na Viču rojeno Marijo Agnola. Zadnje čase se jc klatila po mestu in beračila ter vse pognala po grlu. Kakršno življenje, taka smrt, velja tudi v tem slučaju.
Smrt odpadnika. Te dni je umrl pri Mir-niku v Brdih tik italijanske meje 76-letni Gustavo Clemensig, rodom Goričan. Bil je 43 let oskrbnik tamošnjih posestev bratom Benardelli iz Kormina in najzagrizenejši sovražnik Slovencev in Avstrije. Ko je bil že na smrtni postelji, poklicala je njegova obitelj duhovnika. Ko ie ta stopil v sobo, je napel umirajoči svoje zadnje moči, sel v postelii ter hripavo zarežal nad duhovnikom, naj se pobere, on nima ž njim nič opraviti, češ, da duhovnik sovraži Lahe, torej tudi njega; njegova duša ne potrebuje duhovne pomoči. V sv • n oporoki je določil, da ga v jamo ne sme spremljati duhovnik, ki nasprotuje italijanskemu stremljenju in da tudi noče biti pokopan v slovenski zemlji. Premoženje pa si je napravil s slovenskimi žulji. Kdor odpade od naroda svojega, odpade skoro vedno tudi od vere kakor uči ta žalostni slučai.
Volitve v mestni svet tržaški. Volitve v
mestni svet, obenem deželni zbor tržaški so
napovedane za junij t. 1. Dnč 13. junija bo vo
'' tvolilni razred in 2. okoHčanski;
razred' 25 •™e?.tn,1rM™»; 21. Junija 2. mestu razred 25 junija 1. mestni in 1. okoličanski
SDSS °brtna Zb°rnica b0 &
Zlato poroko praznovala sta v nedeljo dne 31. januarja posestnik Frančišek Raja r in njegova žena Ana v Dečji vasi pri Trebnje na Dolenjskem v krogu svojih šeste o otok izmed katerih je gospod Janko Raja? c kr živinozdravnik na Krškem. Oba jubilante sta
zlati "poroki:'3' ^ "aibi °Stala še
V 230 metrov globoko jamo »Omerovico je padel osemletni sin Antona Rabotega v Kučini pri Oniišu. Domači so ga videli iti proti onemu mestu in ker ga ni bilo od nikoder domu. so ga šli iskat. Na robu jame so našli jopič in na klice domačih sc je začni i/ giobočine dečkov glas. Hiteli so po vrvi in s pomočjo sosedov sc je posrečilo dečka rešiti po dolgem trudu. Bil je nekoliko prepaden, a sicer nepoškodovan. Deček pravi, da sc ic prekrižal, slekel jopič ter sc vrgel v jamo / drugimi otroci vred, katerih on nc pozna
Naši rojaki v tujini. I/ Amerike sc nam piše: \ plamenih je zgorela v Ročk Spriugs Slovenka Frančiška Ziiierl, stara 22 let. Užg.ii se je v njeni kuhinji bencin. V Hakctt, I'., je ubilo Slovenca Frana Kokola iz Bučke na Dolenjskem. V Brooklynu je umrl Fdvard Ožbolt. \ Black Diatnondu, \Vash., je mm. Slovenec Fran Seinprimožnik, star 36 let. V Braddocku, Pa., je bil v riidokopu poškodovan in .ie vsled tega umrl France Ucman :/ Velikega Cerovca. V Gerniatii.ii je umrl France Leben iz Dul pii Borovnici.
Kot zastopnika v odborih obrtno-nadalje-valnih šol ic imenoval kranjski deželni odboi \' Šniartnem pri Litiji g. F. Drčarja, v Topi cah pri Zagorju g. .1. Ranzingeria, posestni;..: v Zagorju.
Občinska volitev. Pri volitvi v Lalm\ čali pri Cerkljah iki Gorenjskem ie bila ,. te v župana. Izvoljen ie bil Matija Bobnar, i« sestnik i/. Lahovič. za župana. Janez Urh, ic .sestnik v/. \'o|)ov!jev iu lanez Dežinan posi. nik iz Lahov ic. /a svetovalca.
Iz Tržiča smo prejeli dopis, v katerem neki gospod pritožuje nad ne ravno lepim ". iia.šaniem sina občinskega ni okrajnega sini, Poljanca. Svetovali bi mladeniču, kadar ju de v kako hišo. dostojnega obnašanja, kakoi šno pristoja ljudem, ki hočejo biti olikani.
V Stari Oselici smo imeli jako dobro " iskan misijon, ki bo donesel obilo dobrc„, sadu. Hvala gospodom patrom za ves trud Grozno škodo nam je povzročilo ininisi, stvo, ki jc prepovedalo kuhanje sliv. Imam. že blago nakupljeno. Kaj ž njim?
Kakšna je liberalna svoboda. Tudi iuim slovenski liberalci povdarjajo vedno prostos in svobodo. Pri tem pa hvalijo na vso nitk Francosko, kot eno najbolj svobodoljubnih držav. Znano je bralcem »Domoljuba«, kak šno prostost uživajo katoličani v najsvobod nejši Franciji, ki ie vzor slovenskim liberal ceni. Da so pognali redovnike iz države, za prli cerkve iu jih spremenili v framasonskt lože itd. ie itak znano. Toda prostost brc/ verske vlade gre še dalje. Z denarno glob" kaznujejo tiste otroke, ki se drznejo molili. Naravnost nečiiven pa ie slučaj, ki se je d"-godil pred tedni na Francoskem. Petiudvajs,; katoliških oficirjev se jc udeležilo sv. maše v škofijski cerkvi v Laonu. Bili so takoj ovadeni od vladnih policajev vojnemu ministrstvu. In to je postopalo z vso strogostjo proti tem junaškim možem, ki so spolnih edinole svojo versko dolžnost. Nekaj je bilo odpuščenih iz«lužbe, druge so pa prestavili v naj ooij puste kraje. To je torej toli hvalisana lioeralna svoboda. Za tako se navdušujejo nasi mladi ni stari liberalci, ki se zopet vsi-hhcjo med ljudstvo. Zato kličemo: slovensko ljudstvo, proč od hinavskega liberalizma! Društvo sv. Marte za služkinje v Ljub-
v n J? Mlelo,v nedeli°. 7-	občni zbor.
v preteklem letu ste prenočevali v društvenemdomu 1202 dekleti, in mnogo izmed teli Številka dosti jasno govori o važnosti m potrebi tega društva. - Društvo
vil	,,1,0 na podlaK' spremenjenih pra-
naoredPk ni'6" "Ul ie n,iren razv°i in vesel
napredek. Udnina se je znižala od 6 na 3 K.
z,i,u ie da bi se mu pridružile vse ljubljanske služkinje. Ker ima po načrtu postave o i-M-ostnein zavarovanju veljati zavarovanje d za služkinje, bi bilo potrebno da se tudi ! slo, ljudstva bolje organizira. Vsa v Litih-prihajajoča dekleta naj dušni pastirji ni ruiti priiatelji ljudstva opozore na društveni 'ni (Streliške ulice št. 2, zraven »Mestnega I .„.,,.) Zavod nikakor nima namena dekleta mesti) zvabljati saj že tako preveč silijo
■ili jim tukaj potulio dajati, marveč, če so žt enkrat tukaj, dajati jim varstva pred gmotni, i, oškodovanjem in moralnimi nevarnostmi \ tem okviru bo za vse dovolj prostora, /a mlade in stare. Težnja društva gre za tem m mu bo ob svojem času tudi mogoče, svoj krov se razširiti, da more zadostiti vsem vedno množečim se potrebam ženskega varstva.
Društveni shod je vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 5. popoldne. Društvenice imajo za časa brezposelnosti en mesec prosto stanovanje v Inši; iiedruštvenice plačajo 20 vinarjev od noči. Oglasiti se je mogoče vsak dan in vsako uro.
Starostno zavarovanje — vladni predlog pokopan. Vsled zaključenja dr-/avnozborskega zasedanja izgube vsi i' <-sedanji vladni predlogi svojo veljavo, tako, kakor da sploh ne bi nikdar bili vloženi. Vladni predlog o starostnem zavarovanju je torej pokopan, t. j. dotični predlog nima nobene veljave več. Vlada ima le še pravico, da vloži nov predlog, kadar se državni zbor znova snide. Ce n r,..„. „e bo to zgodilo, je pa zelo dvomljivo.
Blrmovanje in kanonična vizitacija
ho letos v vseh župnijah dekanij Vipava, 1'rnovo, Postojna, Moravče in v nekaterih župnijah dekanij Idrija, Radovljica iu ljubljanska okolica. Meseca aprila: Trnovo v soboto in nedeljo 17. iu 18. aprila. Marije v ponedeljek 19. aprila. Podkraj v petek 2,i. aprila. Col v soboto 24. aprila. Vipava v nedeljo 25. aprila. Vrlipolje v ponedeljek 20. aprila. Budanjc v torek 27. aprila. Slap v sredo 28. aprila; obisk šole v Ložah. (Joče v četrtek 29. aprila; obisk šole na Erzelju. Planina v petek 3(J. aprila.
Meseca majnika: Ustje v soboto 1. ma-ia. Šturije v nedeljo 2. maja. Podraga v ponedeljek 3. maja. Št. Vid v torek 4. maja. Vrabče v sredo 5. maja. Lozice v četrtek 6. maja. Razdrto v petek 7. maja. Senožeče v soboto in nedeljo 8. in 9. maja. Vreme v ponedeljek 10. maja. Suhorje v torek II. maja. Prem v sredo 12. maja. Košana v četrtek 13. maja. Zagorje v petek 14. maja. Knežak v soboto in nedeljo 15. in 16. maja. Hrenovice v četrtek 20. maja. Slavina v petek 21. maja. Postojna v soboto in nedeljo 22. in 23. maja. Stu-deno v ponedeljek 24. maja. — Meseca junija: Moravče v soboto in nedeljo 5. in (>- junija. Ihan v ponedeljek 7. junija. Dol v torek 8. junija. Sv. Helena v sredo 9. ju-juja. Tomišelj v ponedeljek 14. junija. Ze-hmlje v torek 15. junija. Brdo v četrtek in netek 17. in 18. junija. Peče v soboto 19. junija. Romanje k sv. Valentinu v nedeljo
junija. Krašnja v ponedeljek 21. junija, /latopolje v torek 22. junija. Blagovica v sredo 23. junija. Čcšnjice v četrtek 24. junija. Sv. Ožbald v petek 25. junija. St. Go-tard v soboto 26. junija. Cemšenik v ne-^e|io 27. junija. Kolovrat v ponedeljek 28. Junija. Vače v torek 29. junija. Sv. gora v
sredo 30. junija. Meseca julija: Begunje v soboto in nedeljo 3. in 4. julija. Mošnje v ponedelek 5. julija. Dobrava v sredo 7. julija. Kanmagorica v nedeljo 11. julija. Idrija v soboto in nedeljo 17. in 18. julija, Uotedršica v ponedeljek 18. julija. — Kjer bo prihod v župnijo v drugem, kakor na določenem času, se bo pravočasno naznanilo.
Naročnikom »Pasjeglavcev«! Naše uka-željno ljudstvo je z velikim veseljem poseglo po zgodovinski povesti »Pasjeglavci«, ki opisuje Kmečki pum na Češkem.
Kdor je »Pasjeglavce« dobil na ogled, naj nam pošlje takoj tisto kronico (1 K), kolikor stanejo. Saj je zanimiva povest, ki ie obenem poučna, tega majhnega denarja pač vredna!
Ce je kdo položnico, ki ie bila v knjigi priložena, izgubil ali založil, naj nam denar pošlje po nakaznici.
Marsikateri je mogoče dobil dva izvoda. Ta naj, če le more, drugi izvod komu proda in nam tudi za tega pošlje denar na svoje ime.
l isti, ki knjige sploh noče sprejeti, naj jo ali komu drugemu proda in nam na svoje ime , pošlje denar, oziroma, če tega ne more ali noče. knjigo takoj vrne.
»KATOLIŠKA BLKVARNA« V LJUBLJANI,
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g Nov zvon. Leta 1851 vlil je tovarnar Samassa še za staro prvotno cerkev nov zvon s težo 1696 kilogramov ali 30 starih centov in 30 funtov. Zvon jc imel nizek, lepo doneč glas oktavo h. Božjo čast je slavil komaj 56 let; torej starosti ni dočakal. Prvo nedeljo po roženvenski začutili smo, ko je vabil k prvi sv. maši. da ie zgubil svoj prvotni mogočni glas. Pel je tako zamolklo, hri-pavo žalostno! Uverieni smo bili — ponesrečil, razpočil jc. Poklicani Samassov uradnik je takoj zagledal lasu podobno razpoklino od spodnjega roba proti sredini. Kaj smo hoteli? Izročili smo bolnika v operacijo gosp. Samassi. Dne 10. decembra minolega leta je bil vnovič prelit." Da jc dobil prejšnji nizki glas h m da se ui zopet bati razpokline, prilili so mu skoraj 11 centov količine brona. Sedaj torej telita 2270 50 kg ali skoraj 41 starih centov. Na Gorenjskem se torej smelo všteva med največje zvonove. Delo se jc izborno posrečilo. Saj pa ie tudi zvonarska tehnika mnogo napredovala. Novi zvon je pač ponos bistriške župnije! Po premeru na robeh je za 10 centimetrov širši in približno toliko višji. Napis in podobe so prvotne. Dodano je le, da je bil prelit v letu trojnega jubileja: 50-letnice Brezmadežnega Spočetja Matere božje, 50-letnice papeža Pija X. in 60-letnice cesarja Franca Jožefa. Tudi nosi napis knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča in domačega župnika J. Pibra. — Omenim naj še, da so Bistričani in prebivalci iz bližnjih sosednih vasi prav slovesno spremili novi zvon do cerkve, ko je dospel na štacijo. Dekleta so spletla vence, in med slovesnim zvonjenjem starih zvonov peljali so novi zvon do cerkve. Gosp. tesarski mojster J. Verhovnik je zares mojstrsko izvršil v svoniku stojalo za zvonove. Bili so previsoko — skoraj popolnoma pod obokom obešeni. Glasovi zvonov niso nogli skozi line — v prosto naravo po dolini, miveč zgubili so se v zidovju. Konstrukcijo n^enov il Vrhovnik in zvonove znižal nad
8(J cm pod prejšnje tramove Sedaj je zvonje-nje mogočno!
g »Bohinjski orel«, telovadni odsek, ustanovili stno 17. januarja. Naši vrli mladeniči so se z veseljem in navdušenjem vpisali. Gosi). Maks Žen z Jesenic vadi jih vsako nedeljo. Navdušenje in zanimanje je čimdalje večje. Seveda nasprotnikom ni všeč zavednost naših pravih bohinjskih fantov. 2e naprej smo vedeli in tudi povedali, da bo naš orel zlegel sokola. Bomo videli kateri bo višje zletel, ali orel ali sokol. Orel je gospodar po planinah in gorah. Tako tudi bo! Telovadni odsek .ie del katoliškega izobraževalnega društva.
g Novo veliko pilo (žago) zgradil bo verski zaklad na onem prostoru blizu gradu, kjer ie toliko let kranjska industrijska družba imela tovarno za železo. Za časa grajenja železnice se je vodna moč uporabljala za elektriko, s katero so vrtali predor. V proračunu .ie za to pilo postavljenih 25.000 kron. Z delom pričnejo že spomladi.
g Gozdno oskrbništvo se bo iz Radoljice na Bistrico v lastni grad preselilo. Morda še to leto.
g Novo pot čez Nemški Rovt na Ilovico bodo pričeli še letos graditi.
g Zimski gostje. Vsako nedeljo prihaja mnogo gostov iz Trsta in Gorice gledat našo zimsko naravno lepoto v Bohinju. Minolo nedeljo se jih je veliko peljalo s sankami k jezeru. Uže nad 14 dni je zamrznjeno. Tudi sankajo pridno. Saj je sankališče v Bohinju jedrni najbolj modernih. Ce se kdo malo opraska, jc to le znamenje, da se za šport zanima. No. hudega pa ni!
g Tri lela staro jabolko (sad) hrani na vejici Jakob Ravnik, sedlar na Bistrici. Jabolko je sveže in ima še prijetno vonjavo, dasi jc precej nagubano. Shrani je nad usnjem. Morda je tudi usnje vzrok, da se toliko časa vzdrži.
Bohinjska Srednja vas.
g Igra »Ljudmila« 2. februarja je prav dobro uspela. Vse igravke brez izjeme so se živo zamislile v svoje nekatere zelo težke ulogc. Dvorana v novem »Občinskem domu« je bila natlačeno polna. Kakor čujemo, nam nameravajo prirediti na pustno nedeljo fantje telovadnega odseka prijetno zabavo. V telovadnem odseku je vpisanih 57 fantov. Po malem smo pričeli že s telovadbo. Prve ovire so premagane iu fantje dobivajo vedno več poguma. Zraven se vedno kaj pogovorimo. Vsi udje telovadnega odseka so sklenili, da se ne bodo udeležili nobenih nespodobnih predpust-nih prireditev, plesov, maškerad in |)odobnih stvari, ampak da bodo ta čas tem pridnfeiše delali v svojem društvu in poskrbeli sebi in vsem pametnim ljudem zabavo v svojem odseku. Tako je prav, fantje, — predpust šemam in norcem! — Naraščaj, to je mlajši fantje telovadci, pridete kmalu na vrsto. Telovadili boste posebej. — Koncem januarja je pritisnil nekoliko mraz. Največ ga je bilo 19 stopinj C., dočim so ga imeli v Bistrici ob istem času 22 stopinj C. — Po breg :h je sneg že izginil. Cez dan imamo že toplo solnce. — Pošto, posebno časopisje, nam odpelje vlak še vedno parkrat na teden preje v Trst ali kam, da jih dobimo večkrat šele črez dva dni. Skrajni čas jc že, da bi bil enkrat red!
Iz Polhovega Gradca.
Reklame potrebuje danes vsako novo podjetje. Vsaka nova gostilna se priporoča, še celo stara prodajalna, pa še kako! Ce priporočamo našo mlekarno, to nikomur ne jemlje dobička. Najprej dokaži, če ne poročamo resnice I »Prijatelji« ljudstva smejo nemoteno slepariti, vodo kaliti in v kalnem ribariti, se bomo vendar smeli tudi mi vsaj braniti zoper zavratne napade in moč laži!
Več odkritosti bi pričakovali od marsikoga. Dobi pa naj tudi vsak priliko, da pove iz očij v oči, kar misli! Krasna ie misel in splošno ugaja ljudem, da je naše izobraževalno društvo začelo prirejati podučita predavanja o kmetijstvu. Vendar je pa želeti, naj bo konec predavanja prost razgovor, da na lici h
da, le novi se tem farizejem »smilijo«. Kaj ne ljudstvo mora ostati nevedno, mali kmet ne
J	|\i |ltl pi V.UU > tU I JU 1'IUOI	----
; mesta vsak še kaj dostavi ali vpraša, da ne bo ostal na nejasnem in zavijal. Ce sc n. pr v predavanju med drugim omeni raznih za ( drug, še s tem daleč ni rečeno, da je bilo go vorniku naročeno, naj o tem govori. Zadruge v obliki konsumnega društva pri nas potrebujemo toliko kot petega kolesa pri vozu, saj imamo tri dobre prodajalne. Pri nas .ie treba, da kmet to in ono dobro proda; če ima denar, bo lahko kupoval, kjer bo sam hotel.
V najlepšem soglasju se ie vršil dne 24. m. m. redni letni občni zbor naše mlekarne. , Povabljeni so bili vsi člani, smeli bi priti tudi nasprotniki, vsakemu ie bilo pritožno pove-. dati, kar ima na srcu. Nove odbornike so si j izbrali in soglasno izvolili člani sami. Preteklo leto je napravila mlekarna 96 kron izgube. . Zakai? Ker ie izdelovala surovo maslo. Iz 100 5 litrov mleka (pa ga vedno še toliko ni bilo , na dan), se napravi 4 kg surovega masla, ki ] se je po odbitih stroških za pošiljanje prodalo : kilogram okroglo po 2 K 60 vin., za 10 K 40 v. Za mleko se ie liter po 11 vinarjev plačalo 11 K. torej 60 vinarjev več. Iz dotičnega po snetega mleka se ie naredilo okoli 7 kg doma J čega sira. Ce se ie sir sploh prodati mogel smo ga dajali v Ljubljano postavljenega povprečno kilogram po 30 vinarjev, smo torej za sir prejeli največ 2 K 10 vin., tedaj nam ie ostalo za upravne stroške na dan 1 K SO vin., i ki se seveda niso pokrili. Ce bi bilo mleka i dnevno 300 litrov, bi imeli premalo prostora, posode in delavnih močij. Kdor je zoper od-, pošiljanje mleka, je neveden, a nevednost ie najdražja reč v deželi. Novim članom se za-naprej nudi trdnejša opora, ker se ie po novih pravilih sprejela petletna zaveza. Tudi navzo či mlekarski nadzornik gospod Legvart je poudarjal, da država le tako podjetje izdatneje podpira, ki stoji na trdni podlagi. Zatrjeval nam ie, da si bomo pri večji množini mleka z državno podporo in čistini dobičkom v kakem poldrugem letu pokrili vse stroške. Ko rezervni zaklad doseže gotovo višino, postanejo deleži brezpomembni in čisti dohodek se koncem leta sorazmerno razdeli med vse člane ali pa se zbira za lastno poslopje, kakor bo že zahteval občni zbor.
Prvo besedo pri mlekarni ima občni zbor. Za njim po veljavi pride nadzorstvo, ki mora paziti, da člani ne trpe škode itd. Člani nadzorstva so: veleč. g. župnik Ivan Ceba-šek, g. nadučitelj Janko Cepon, Pavel Božnar, Fr. Kopač, Blaž Dolenc iii Anton Koprivec. V načelstvu so poleg načelnika sledeči posestniki: podnačelnik Matej Kovač, tajnik Anton Grašič, njegov namestnik Val. Laznik, blagai-nik Lovro Založnik in njegov namestnik Val. Koritnik. Vsi ti delajo brezplačno za mlekarno. Nenadomestljiv pa ni noben član načel-stva. tudi načelnik ne, le nadomesti se še lahko s sposobnejšim. Ko je vodotoč izkopan tedaj voda sama teče.
Slabega sadia se ose in sršeni ne lotijo. Dokler je naša mlekarna res poginjala so jo priporočali nekateri, ki je danes ne morejo hudem privoščiti. Sedaj pa, ko ima že več nego dvakrat toliko članov, ko se dobro stroški pokrivajo, ko se nad 600 K mesečno za mleko vec izplača, ko smo z ledom založeni itd., sploh, ko se nam odpira lepa prihodnjost, sedaj pa delajo take šleve. da so pred sodiščem varni, z vso zvijačo zahrbtno zoper mlekarno. Da bi se množina mleka ne povzdignila in torej stari udje slabeje izhajali, treba varati ljudstvo, da ne pristopa. Starih članov ni ško-
sme priti v tak položaj, da si izboljša živinorejo kar iz korenine, to boli iicvosč jivosrec. Zaradi mlekarne nihče nič ne trpi. Predno jt začela mlekarna poslovati, so pri nckatcriii hišah prodajali mleko liter po 14 vinarjev, kjer so ga pred štirimi leti po 12 vinarjev, ga danes še tudi. Cc- bi ga kdo zaradi nas moral dražie plačevati, mu ga radi odstopimo liter po 12 vinarjev. Bežite no' Bližnji posestniki že mlekarno dobro poznajo, zato pa odda jene obdeluiete. Seljanom .ie nekdo od tu lagal, da mora plačati vsak član za oni mesec, ko ne more nositi mleka, 10 kron globe. Odgovora ni vreden.
Brezzobe rojenice so stale nekdaj ob zi belki naše posoiilnice ter ii žc v kali želele in prorokovale pogin.Dosegle so nasprotno: po sojilnica lepo napreduje in veliko koristi. Judi mlekarna bo še prišla prej ali slej na
Hrvatska ni F. M.
litrov dnevno. Le pogum! Još p ropala!
Iz ljubljanske okolice.
Sostro. Danes pa nekaj pasjega. »Domoljub« je zadnjič poročal, da sta sc v Sostrem primerila dva nova slučaja pasje stekline, 'i o pa ni mogoče, ker po vsem Sostrem žc več tednov nimamo nobenega psa. Zakaj pa to? Pred Božičem sta res stekla dva psa, pa sta bila hitro ubita. Zivinozdravnik je nato pre iskaval pse, in kar je bilo količkaj sumljivega, jc pobral konjederec. Potem je bil žc več tednov mir. o kaki steklini ni bilo nič slišati. Kar pride glavarstvu na misel, da bi nekako po Herodovo praznovalo božične praznike. Znosilo se jc, ne sicer kakor Herod, nad nedolžnimi otroci, — pač pa nad ubogimi psi. Ukazalo jc, naj sc pobijejo vsi psi brez izjeme po Sostrem in Sadinji vasi. Konjederec in orož niki so hodili od hiše do hiše, snemali pse iz verig, jih po sili jemali iz privatnih stanovanj pse, popolnoma zdrave, ki niso prišli z nobenim drugim v dotiko in nikdar šli na prosto brez nagobčnika in zraven še zanesljivega spremstva. Pri naših višjih je res vse mogoče. V Ljubljani streljajo ljudi, po deželi pse. povsod pa kozle. Ogorčenje nad takim barbarstvom je nepopisno. Oškodovani gospodarji nameravajo tožiti glavarstvo za odškodnino, ker jih je več, ki lahko dokažejo, da so bili psi popolnoma zdravi, vedno na verigi, ako pa prosti, pa nikdar brez nagobčnika, in niso prišli z nobenim sumljivim psom v dotiko. — Tudi kmetu mora poiti že enkrat potrpežljivost, ako ne sliši drugega kakor: potrpi plačaj, pa molči!	»Crt.«
Sv. Helena. V noči od 28. na 29. januarja .ie lisica pomorila osem kokoši in petelina posestniku Jerneju Vagaja v Dolini. Ker drugje m mogla do njih, je strgala slamnato streho, ki je bila še v precej dobrem stanju. Odnesla m nobene, samo trem je snedla glave, potem pa jih zložila na kup. Sosedu je pred nekaj tedni ravno tako naredila. Posestniku Janezu Sustar je tudi spulila streho, nekaj živali pomorila nekaj tudi odnesla. Ta žival vedno dela škodo podnevi in ponoči. Oseba, katera ima lov v najemu, ima dolžnost to škodo povrniti. - Bolezen škrlatinka še vedno gospodari pri nas. Mnogo otrok je že spravila t»d zemljo. Najraje pobira deklice šolarice od 10 do 15. leta. Sola je sedaj zaprta.
Iz Preske. Na občnem zboru dne 31 ia-nuarja smo imeli v svoji sredi kot govornika Kosp profesorja in deželnega odbornika lar-ca ki nam je prav temeljito obrazložil več važnih stvar, v korist delavstva, za kar se gospodu prav toplo zahvaljujemo in prosimo naj nas še večkrat obišče. Po shodu smo na imeli občni zbor katoliškega delavskega dru-Tu smo sl'šali, kako je delovalo društvo
v letu 1908. Gospod predsednik ie delavce opominjal, naj sc vpišejo v društvo, kakor so med stavko obljubili. Tajnik nam je govoril 0 društvenem delovanju, imeli smo devet sho do v, na katerih so predavali sledeči gospodje-državna poslanca dr. Šusteršič in Gostinca/ Moškerc in Jeriha, Kalan in Čebuli. Odhoro vili sej smo imeli 10 in tri sestanke. Štrajkar" škili shodov smo imeli okrog 5(1, Veselice smo imeli tri in eno ponovljeno. In te skupaj z »Izobraževalnim društvom«. Igrale so sc sledeče dramatične predstave: »Crevljar-, »Lur." ška pastirica« in »Vaški skopuh« in pa »Zaklad« so igrali ljubljanski igralci. Imeli simi tudi štiri izlete z zastavo na Šmarno goro v Mekinje, v Skofjo Loko in v Ljubljano. Nadalje smo odposlali tudi na Dunaj na glavno ravnateljstvo Lejkamovih popirnic dve prošnji za izboljšanje plač. Nekaj smo tudi d-isegli seveda ne toliko, da bi bilo delavstvo zadovoljno. In to jc bil glavni povod stavki, ki je trajala 76 dni. Iz poročila blagajnika suio raz-videli, da je društvo tudi napredovalo v pre-mcžen.iu nekaj nad 100 kron, kar je veliko pri tako malem številu; redno plačuiočih članov ni bilo več kot 135. Sicer je članov v pisanih nad 200, pa jc nekaj bolj mrzlih. Upamo pa. da bodo zanaprej vsi redno plačevali tistih 60 dinarjev mesečne članarine in pristopili tudi novi člani. Nato se je volil odbor društva, v katerega so bili soglasno izvoljeni sledeči člani in članice društva: Predsednik g. župnik in duhovni svetnik Ivan Firence; prvi i>od-predsednik Jožef Bečon: drugi podpredsednik Janez Jamnik; tajnik Franc Zaje; prvi ija-mestnik Andrej Škof; drugi namestnik Prane Kocijančič: blagajnik Franc Novinc; namestnik J^nez Bizant; računski preglednik Matevž Oblak; namestnik Jožef Zerovnik. Nadziralni odbor: Franc Babnik, Franc Tekovnik, Janez Detcla, Jera Levstik, Jera Luštrik. Razsodišče: Janez Kužaj, Jožef Narobe, Franc Petcr-ncl. Odbor: Mihael Logar, Matevž Meriasec. Janez Dolinar, Jerica Cvajnar in Barba Hribar. - Za vas, odborniki in odborniee, ic častna naloga, da delate med svojimi tovariši in tovarišicami na to, da se bodo vsi v društvo vpisali.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g V Cerkljah na Gorenjskem se je ustanovila živinorejska zadruga. Bila je že vpisana v zadružni register pri c. kr. sodišču v Ljubljani. Potrebna je bila živinorejska zadruga, da se povzdigne plemenska živina, i rav bodo prišla poučna predavanja, katera jc sklenil deželni odbor v mesecu svečanu prirediti v Cerkljah. Takrat se bode pojasnil pomen živinorejske zadruge, katere se kmetje povsod oklepajo, kjer jo imajo. Podrobnosti bode poročal »Domoljub«.
g Iz tuhinjske doline. Volitve za trgovsko zbornico so celo našo mirno dolino vznemirile. Mi smo seveda v veliki večini oddali glasove za neodvisne kandidate, če tudi so nas vedno nadlegovali liberalni in socialno-demokratični agitatorji. Zlasti socialni demokrat Logar iz Kamnika, uslužbenec c. kr. smodnišnice, se je dan za dnevom s fijaker-)em vozil v Tuhinj in nadlegoval kar s silo in zmerjanjem naše volivce. Čudno se nam zdi. da c. kr. smodnišnica pripusti tako agitiranje.
g Iz Zabnice. V naši soseščini pri Svetem Uuhu je v pctek zvcčcr ZKOrc|a T0ncova bajta m v njej 80 let stara ženica Maruša, ki jc ona nedavno prej na smrt previdena. Kakor 111 ona slutila smrt, je tisti dan pred nesrečnim večerom pravila, da bo nocoj umrla in je po ;Si z blagoslovljeno vodo opetovano škropila. Nesrečnica jc bila v ponedeljek pokopala. Ogenj je uničil tudi nekaj denarja. Rešiti ni bno mogoče nič. — Naše izobraževalno društvo šteje žc 92 članov in članic. Pa bi jih '
«elo lahko še več. če bi fantje le tistega obil-,1C<! denarja, ki na ob priliki porok od ženi-■ dobe, ne zapravili, ampak za vpis v dru-, obrnili. - Pri Mohorjevi družbi bomo I,; ns ozir števila udov nekoliko, ce tudi ne ]um, nazadovali. Kazim enega dosmrtnega X ni" pri nas noben fant vanjo vpisan, lz-bnževalno društvo se je vsled soglasnega ndborovcga sklepa vpisalo v družbo kot dosmrtni ud. - Število posameznih naročnikov Domoljuba« je letos zopet narastlo; pod skupnim zavitkom dobivamo pa par iztisov mani od lani. Snega in mraza imamo prav dovolj Pred nekoliko dnevi ie toplomer kazal prostem — 19 stopinj R. --- V najhujših zimskih mesecih, ko ljudje navadno najbolj bolehajo in niro, ni pri nas nobenega slučaja smrti. Kmalu bo že tri mesece, kar ui nihče umrl. Porok bo pa letos pred pustom več ali vsaj toliko, kot lani celo leto. Kar pa ni z lepa kje: skoraj sama »žlahta« se jemlje. Zato je pa pri nas vse križem »požlahtano«.
g Tudi iz Stranj se nam piše, da je socialni demokrat Logar pehal se za glasovnicami iti celo v nočnih urah niso imeli pred njim miru volivci. Ali je c. kr. smodnišnica vzgojevališčc sociahio-demokraških agitatorjev/ Zdi se nam, da gospodu oberstu v smod-iiišnici marsikaj ni znano, kar delajo njegovi uslužbenci, ker tega si vendar ne moremo misliti, da bi 011 podpiral socialno-demokra-tično agitacijo, katero s tako vnemo razvija Logar.
g Iz Poljan nad Skofjo Loko. V predzadnji Domoljubovi« številki smo čitali, da se .ie na Trati ustanovil mešan pevski zbor na svobodomiselni, protiverski podlagi. Poljanei smo imeli to čast, da smo ga menda prvi slišali. Dne 31. januarja je priredila tukajšnja požarna hramba običajno veselico, pri kateri jc bil seveda tudi ples. Nekateri mislijo, da se brez plesa sploh nc da ničesar narediti. Veselica je privabila innogo domačega in tujega občinstva in tudi novi tratarski zbor sc jc čutil poklicanega, da se pokaže prvič v javnosti. Nc trdimo, da jc bil njegov prvi namen, da pokaže svoje pevske sile; mogoče, da ga je ples lx)lj vlekel; vsekakor pa je bilo oboje trdno združeno. Slovenski znaki na svobodomiselnih pršili, kakor se sploh spodobi imenitnemu zboru, njegovo včasih ne preveč olikano vedenje in morda še kaj drugega, je obrnilo nase precej pozornosti. — »Kdo so ti?«
»Novi pevski zbor s Trate!« sc jc vpraševalo in odgovarjalo. Vse je pričakovalo, da bode razočarano pri prvi pesmi. In res! Tako čistili, nežnih, angeljskih glasov še nismo kmalu slišali. Veste kaj. če tudi nismo Po-hanci ravno bogvekaj muzikalični, vendar to za naša ušesa ni bilo. Takih glasov v Poljanah ne potrebujemo, imamo pa žc sami boljše, Sploh pa, če misli kdo ustanoviti kakšen pevski zbor, se mora gotovo ozreti najprej l'o pevcih, da so zastopani vsaj vsi glasovi. A novemu tratarskemu pevovodji sc to pač ju posrečilo. Višine skoro nobene, nižina pa hrešči. Veste tedaj, da se ob takih glasovih "e moremo naslajati. Pa kaj hočemo: volja je morda dobra, druzega pa ni nič. Tratarci! rav nič vas ne zavidamo radi novega zbora, repričani pa ste lahko, da nc bode vaš svobodomiselni zbor niti vam niti sam sebi vil lavorjevih vencev. Za predpust je dober.
V nedeljo, 14. t. m., je občni zbor čebelarske podružnice v Gorjah ob 3. uri popolu-<jlne v prostorih bralnega društva. Isti dan ob •I- dopoludne pa občni zbor čebelarske podružnice za radovljiški okraj v šoli v Radov-Na obeh shodih bo predaval zastopnik »srednjega čebelarskega društva o čebelarji zadrugi in o eksportnem panju.
g Iz Zabnlce. Težko pričakovano živinsko "lf' iz državne podpore bomo, če vsa zna-
menja ne varajo, naposled vendarle dobili, če tudi ne v zaželjeni meri. Hvaležni moramo biti vsem, ki so nam v tej zadevi kakorkoli pomagali. Potreba ic bila skrajna. Da ie le kaj. kakšno je, se letos ne vpraša. Pri Mohorjevi družbi pa ozir števila udov nismo nazadovali, kakor je kazalo, ampak smo še za tri ude napredovali. Se bolje tako! — V izobraževalnem društvu je bilo v nedeljo predavanje. Predaval ie predsednik o predmetu: Cerkev ter znanost in umetnost. — Po hudem mrazu ie nastopilo milejše vreme. Da bi le ne'bilo nezdravo! — Ošpice imajo otroci po posameznih hišah. Slučaji pa niso epidemični.
g Izobraževalno društvo v Mekinjah bo priredilo dne 14. svečana ob pol 4. popoludne predpustno veselico s tem-le vsporedom: I. Hosiljevac: »Dobre volje«, polka. 2. »Ciganski ples«, valček. .3. Niko Loboda: »Venec slovenskiii narodnih pesmi«, udarja tambu-raški zbor »Planinka«. 4. Hribar: »Peklenšček potepenšček«, deklamacija. 5. »Repoštev, duh v Krkonoških gorah« ali »Vsega je enkrat konec«, čarobna burka v petih slikah, poslovenil Iv. R. — Pridite vsi, ki želite poštenega razvedrila ter se hočete do dobrega nasmejati! Igra je polna humorja ter mora vsakogar tudi pusteža — pripraviti do dobre volje. Igra ima pa objednein tudi podučno jedro.
Dve občini, ki si znata pomagati, sta Homec in Smarea v kamniškem okraju, kjer za tekoče leto ni nič občinskega naklada na zemljiški davek, ker se je lani pokazalo, da ga more v navadnih razmerah nadomestiti občinska priklada na žganje in pivo.
g Odbor Katol. sloven. Izobraževalnega društva na Brdu vabi tem potom vse svoje člane in članice, prijatelje k obletnici tega društva, ki sc vrši v nedeljo, duč 14. fabruarja 1909 ob 3. uri popoldne v prostorih župnišča. Več je razvidno iz vabila samega.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d Občinska volitev na Radovici se je vršila 4. februarja in je pokazala, da se ljudje zelo zanimajo zanjo, ker. so se je možje mnogoštevilno udeležili, dasi ni bilo nobenega boja z liberalci, ker razun dveh ali treh te vrste ljudi ni pri nas. To je hvale vredno, da se možje za občino tako zanimajo. Da so izvoljeni samo pristaši S. L. S. ni menda treba niti omenjati.
d Hranilnica in posojilnica na Radovici
izvrstno deluje. Crez 120 tisoč kron prometa je imela lansko leto in letos že samo v mesecu januarju okrog 25 tisoč kron. Ljudje so se je s popolnim zaupanjem oklenili, in ko vidijo uspehe, pa še toliko bolj. Le tako složno dalje!
d Pod sani je padla neka dekle iz rado-viške fare, ko so drva vozili iz gozda in jej je nogo precej poškodovalo. Previdnosti je treba povsod!
d Dvestoletnico bo obhajala letos dne 14. februarja podružna cerkev v Slamni vasi pri Metliki, odkar se je postavil v njej altar sv. Valentina, velikega priprošnjika zoper pa-dečne bolezni. Vsako leto je ta dan prihajalo veliko število čestilcev sv. Valentina v to prijazno cerkvico prosit sebi in drugim ljubega zdravja ali pa se za sprejeto zdravje zahvalit. Videl si ljudi cclo iz oddaljenih župnij. Gotovo bo letos verno naše ljudstvo še bolj mnogoštevilno prišlo, ker bo Slanina vas na čast sv. Valentinu dvestoletnico še posebno slovesno obhajala. Ce bo le mogoče, boste ta dan pri sv. Valentinu tudi dve sv. maši. Sveti
Valentin ima ključ do korenin, posebno pa še ključ do zdravilnih korenin.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Gabrije. Lansko poletje so prišli gospo J župnik v našo vas obhajat nekega bolnika. Ko se vračajoči ustavijo sredi vasi in poslušajo vpitje, ki se je razlegalo za neko hišo, zakriči Jernej Končar, po domače Tolkočev, nad njimi: »Hudič črn, naprej pojdi, če ne, jo bodeš dobil po piskru!« Radi te surovosti iu podivjanosti je bila obravnava pri deželnem sodišču v Ljubljani dne .30. januarja t. 1.. pri kateri je bil Jernej Končar obsojen na 14 dni strogega zapora. Neko enajstletno deklico. Marijo Anžur, po domače Jurkovo, ki ga jc skušala zagovarjati, češ, da je res spregovoril omenjene žaljive besede, ki so pa veljale ie črnemu psu, ki je ležal sredi pota. dasiravno ni v celi vasi nobenega črnega psa, jc predsednik sodnega dvora dobro oštel, rekoč: »Sram te bodi, ki si še tako mlada, pa znas že tako lagati!« — Zvedeli smo tudi, da je deželno sodišče Tolkačevega in Lanišarjevega obsodilo v strogi zapor radi nespodobnega obnašanja v cerkvi. — Prav hvaležni smo g. župniku, da so sedaj dali napraviti železna vrata pri stopnicah, držečih na kor, da fanta-lini ne bodo mogli več posedati po stopnicah ter z govorjenjem, smejanjem, čikanjem in pljuvanjem onečaščati najsvetejši kraj. Tudi prosimo g. župnika, da naj vztrajajo v svojem odločnem nastopu proti raznim nelepim razvadam v tukajšnji župniji in naj vsak tak slučaj naznanijo višji oblasti, da bodemo vsaj v cerkvi imeli enkrat mir!
d Iz Višnjegore. Mestni občinski odbor v Višnjigori ie dne 24. prosinca t. I. sprejel v izvanredni seji na predlog g. župana Antona Perko-ta resolucijo za slovensko vseučilišče v Ljubljani; protestiral je tudi proti laški univerzi v Trstu. Enako resolucijo je tudi isti dan sprejela sosedna občina Draga. Želeti je, da bi občinski odbori slovenskih občin sledili temu zgledu. Naši poslanci imajo potem veliko lažje stališče v tej zadevi, če se zamore.o skliccvati na ljudske želje. Občinski zastopi, na noge v tem tako vitalnem vprašanju za Slovence! — Glede notice v zadnji številki »Domoljuba« poročamo dodatno, da je bil pri sodni obravnavi dne 1. svečana tek. I. eden omenjenih rokodelcev obsojen na tri tedne zapora zaradi telesne poškodbe proti nekemu našemu pristašu. Obsojenec jc vsega obžalovanja vreden, ker vemo, da ni iz lastnega nagiba povzročil omenjene telesne poškodbe, pač pa gre vsa graja tistim zahrbtnim hujskačem, koji ga imajo za slepo orožje ker se sami sramujejo vsled poraza s svojo jezo na dan. Žalostno res, da hočejo nasprotniki naši stranki s kozarci svoje prepričanje v glavo vtep-sti. Za sedaj še ne pridemo na dan z imeni zahrbtnih hujskačev.
d Iz Trebnjega. Dne 21. januarja so bile pri nas občinske volitve. Volilo se jc prav dobro. Izvoljenih je bilo 25 odbornikov in 13 namestnikov. Kaj ne, lepo število je to, skupaj 38 mož. Lahko se bo marsikaj dobrega storilo v korist občine, ki je v rokah S. L. S. V Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem se bode na jesen otvorila trirazredna šola. — Napraviti bo treba tudi pošto v bližini šole, da ne bo občinstvu treba hoditi vedno v Trebnje, kamor je preoddaljeno. — Kmalu se zopci oglasim.
d Velika Dolina. Hranilnica in posojilnica se je ustanovila v oktobru 1908. v Veliki Dolini v župnišču; vsa čast novemu našemu vnetemu gospodu župniku Janezu Gnezda; oklc-nimo se tega domačega zavoda! — Sloven sko katoliško izobraževalno društvo se jc ustanovilo v začetku januarija 1909. Možje, dekleta in fantje, pristopajmo k temu društvu!
Svoji k svojim! Dobili smo domačega dobro izurjenega in veščega fotografa Jožefa Tomšeta v Rajcu, katerega priporočamo kot umetnika po geslu svoji k svojim! Podporno kmečko delavsko društvo sv. Jožefa se je ustanovilo v Obrežju-Jesenice, Dolenjsko, in deluje s prav dobrim uspehom. Rednih članov je vseh skupaj črez 97. Ustanovnika tega društva sta g. Anton Kolar, gostilničar in g. Jožef Tomše ml., fotograf. Pri nas je taka zima. da je liberalna čitalnica v Brega ni zmrznila. C)i ti šment. ti! Vabimo vse može in fante v naše podporno društvo sv. Jožeta; pristopajte v obilnem številu, ker v slučaju bolezni se bode izplačala vsakemu lepa podpora. Vsa pojasnila daje g. J. Tomše, fotograi in Anton Kolar, gostilničar. V društvo lahko pristopijo iz Kranjske, Hrvaške, Štajerske in Primorske, kateri jc izpolnil 16. leto svoje starosti in jc zmožen slovenskega jezika.
d Iz Loškega potoka. Z lutrš' vero je pri nas prejšnji teden poskušal nek možic, ki je po fari raztresal protestantovske knjige. Hodil je po hišah in jih ponujal za nizko ceno. Če je kdo eno kupil, je mož v svoji prijaznosti še štiri navrgel. Usiljeval jih je tudi zastonj. Pa kako se ti ta žlahtovec Jurija Kobile zna spraviti nad ljudi. Pride v hišo, sc vstopi v kot s prav svetohlinskim obrazom, se prekriža in začne na glas brati oddelek iz evangelija; potem pa vpraša, če pri tej hiši kaj radi berejo in nato sc začne kupčija, oziroma usi-Ijevanje. Ker ljudje niso vedeli, kake baže jc ta kramar, so se semintja dali premotiti, sedaj pa tisti papir sežigajo in proč mečejo. Silno čudno in sumljivo obnašanje pa kaže pri tci stvari nek mož domačin, ki je dolgo časa preživel na Nemškem, kjer jc protestantizem doma; on jc onemu iuterancii kaj zvesto niežna-ril. Pamet, pamet! Povsod razpadajoči Lutrov nauk naj pa naši verni liudje poživijo ? No, sicer so pa naše ženske onemu možicu, ki jc namigaval, da še pride, obljubile za prihodnjič razgrete burklje in pa lonec kropa, da Ih> mož še bolj goreč. h'dino prav in pametno za vsacega, ki bo pri nas ulogo protestantov-skega Jurija Kobilc igral. Po drugih farali pa mu takoj prvič naredite tako časten in gorak sprejem!
d Iz Dobrepolj. Občina Podgora jc sklenila v svoji zadnji seji, da se kaznuje vsak hišni gospodar z globo Ju kron, ki bi pripustil, da bi se v njegovi hiši napravile pustne šeme. To je nekaj lepega! Posnemanja vredno!
d Iz Kisovca pri Zagorju. Pri tukajšnjem premogokopu se vedno bolj širi ogenj in škodljivi plini. J ak nevaren izbruh se je izsul 15. januarja. Delavci so nevarnost pravočasno opazili, da so vsi nepoškodovani odšli razun Jožefa Drnovška, ki je zadobil .poškodbe vsled opeklin. Bati se je večjih nesreč, ker ogenj še vedno bolj nagaja.
d Od Sv. liregorija. Veteran Gašper Vi-rant je dobil letos jubilejni zaslužni križec. Frvi priziv je bilo okrajno glavarstvo vrnilo, češ: priložen mora biti vojaški list, oziroma če tega nima več, mora našteti večino vojaških šarž od svojega polka iz leta 1848. In tu se ie izkazal čudovito bistri spomin strica Gašperja! Vedel je še za vse svoje vojaške predstojnike! Na podlagi teh podatkov je dobil po prizadevanju našega vrlega gospoda župnika zaslužni križec. Ko skala trdnemu stricu Gašperju želimo še dolgo vrsto zdravih let!	Fr. Z.
d Iz Zatičiiie. Tukajšnji trgovec in gostilničar Andrej Hrast je prodal svoje posestvo in odšel na Koroško. Med koroškimi Slovenci hoče poskusiti svojo srečo. Gostilno in trgovino je prevzel naš večletni bivši župan posestnik gospod Jožef Gorišek, ki je kupil po-
sestvo Hrastovo. Preiinji liutnik ie bil like ralee in imel naročen »Slovenski Nar*U«. V tem se ie •tornil« sedai na belje.
Notranjske Kovice,
Iz Logatca.
n Občni zbor našega »Katoliškega izobraževalnega društva« se je vršil dne 17. januarja t. I. Iz raznih poročil lahko posnamemo, da ie društvo v preteklem letu v polm meri vršilo svojo dolžnost in zelo napredovalo. Članov jc bilo koncem leta 105, članic 61. Mladeniči so bili združeni še tesneje,v »Telovadnem odseku«, ki sc je ustanovil dne 5. julija 1908., dekleta pa v »Dekliški zvezi«, ustanovljeni 12. julija 1908. Predavanj jc bilo 9, izletov 5, iger in veselic 5. Pripomniti jc treba, da je bilo zanimanje za predavania in igre od strani možakov manjše nego od strani deklet in žena. V prihodnje naj zanimanje naraste tudi pri moških, saj so predavanja in dobre igre najboljša izobraževalna sredstva. Telovadni odsek je imel poleg telovadnih ur tudi 12 sestankov s predavanji iu razgovori, ki so se jih fantje s požrtvovalnostjo udeleževali. Knjižnica je v preteklem letu narastla za dobrih 200 knjig in ie koncem leta štela do 300 zvezkov, povečini vezanih. Prebralo sc je 1306 knjig, za 1266 več nego prejšnje leto. »Dekliška zveza« ima tudi izvrsten pevski zbor, ki ga z največjo vnemo vodi gdč. učiteljica Kokalj. Iz bla-gajnikovega poročila pa povzemamo, da je imelo društvo prometa 1-427 K 71 vin., in sicer dohodkov 778 K 55 vin., stroškov 649 K 69 v. Največ ie stal društvo novi oder, telovadno orodje in knjižnica. V društveni odbor za prihodnje leto so bili izvoljeni: Predsednikom Juršic Leopold; podpredsednikom 1'oniaziu Prane; tajnikom Istenič h"rane; namestnikom Urbančič Fr. star.; blagajnikom Šenčur Jakob; namestnikom Urbančič Anton; knjižničarjem Urbas Anton. - Čemu pišemo to ? Ne zato, da bi se pred svetom pohvalili saj moramo priznati, da bi bilo društvo lahko še veliko več storilo, kakor je, pač pa zato, da svojim nasprotnikom, ki nas povsod blatijo iu gledajo po strani, pokažemo, da je na naši strani doma pravi napredek, pri n.iilt pa duševna zaspanost in malomarnost. Zato pa pozdravljen vsak poštenjak, ki hoče v naše društvo. Sprejet bo z gorkim srcem in odprtimi rokami!
n Naša »Kmečka zveza« jc priredila svojim članom dne 31. januarja t. I. zanimivo gospodarsko predavanje. Predaval je c. kr. okr. iiadživinozdravnik g. Majdič o živinoreji tako zanimivo in obenem poljudno, kakor morda še nismo čuii. Nai bi nas gospod predavatelj še večkrat prišel podučit. Prepričan naj bo, da bo našel vsprejemljiva, a tudi hvaležna srca med svojimi poslušalci.
n Telovadni odsek jc imel veselico dne 7. t. m. v gostilni pri Klobučarju. Na vsporedu jc bilo petje, šaljivi prizori, šaljiva pošta, sreč-kanje. Občinstvo je pokazalo, da so mu pri srcu vrli mladeniči telovadci, zato je v tako obilnem številu obiskalo njihovo veselico Splošna zadovoljnost je vladala na tem zabavnem večeru, kljub temu, da ni škripala harmonika in da se niso brusile pete. Tudi brez plesa je mogoča prijetna zabava.
n Pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico so nasprotniki tudi pri nas prodajali med svet najostudnejše laži in sleparili na vse pre-tege. V Dol. Logatcu je pobiral glasovnice fant Zavrtiuk — seveda mastno plačan — in lagal, da bo prinesel samoslovenske glasov-
nice, zoto nai volivec kar podpiše. Niti pove-dal ni, za kaj sc gre. Znani so nam celo slu-čaji. da ie izvil glasovnice pismonoši samemu in jih sam dostavljal. Da ni sram liberalcev s takimi podlimi sredstvi delati za svoie kandidate!
n Žibrško zamakiijenko je doletela žalostna usoda. Okrajno glavarstvo ie namreč naročilo županstvu v Rovtah, naj jo spravi v
blaznieo. Tako bo vendar enkrat storjen konec dolgotrajnemu in obžalovanja vrednemu praznoverju.
Vioavske novice.
n 1/. Planine nad Vipavo. V zadnjem »Natranjcu« zaletel sc je nek faliran študent v našega cenj. gosp. župana, očitaie niti, da ker ni dovolil plesa, se mu maje županski stol. Ni bi sicer naš namen, prerekati.se s takimi neznatnimi osebami, kakor je ta »Notranjčev lažiljub. Resnici na ljubo moramo pa vendar pribiti, da ni gosp. županu na tem, če je v bodoče še župan, ali ne. J udi če ni župan, ostal bode vsekakor ugleden in spoštovan posestnik v občini, česar pa baš oni, ki ie duša »Notran.ičcvih« laži, ni bil in ne bode nikoli.
Pribijemo pa tudi to. da ravno tista oseba, ki je kakemu liberalnemu kuščarju najbolj po godu, ne bode nikdar naš župan. — Mimogrede dregnil je tudi ob obč. tajnika. Očita mu nekega »kartenšlagerja«, kojega pa občinski tajnik nikdar niti videl ni. Prav bi bilo. ako bi se zglasil kak »kartenšlager«, toda ne pri občinskem tajniku, pač pa pri g. dopisniku, in onih, ki so ž njim v tesni zvezi, da bi jim našlagal kart, pa ne igralnih, kojili ie \ dopisnikovi hiši vse polno, ampak onih kart, ki sc po domače zovejo »bankovci«, da bi jili s temi kartami rešil hude finančne krize in gospodarskega poloma, ko.ii preti od vseli strani. ^Saj razumete g. St., ali ne?
n Šentviški »naprednjakl« se organizirajo. Združili so se gg. nadučitelj in učiteljica, c. kr. poštar iu en jurist ,potem strojar, zidar iu krojač in so mislili: Mi smo popolna in napredna stranka! Kaj jim potem mar vzgoja in postave? Napravili so veselico in ples \ nedeljo 3|. januarja v »gostilni Rudolf« brez vsake licence; kaj se oni brigajo za licence! Govori se, da so vse to napravili, da kliubu-jejo našemu vrlemu občinskemu odboru, ki je sklenil, da sploh ne da dovoljenja za plese, ker jc prepričan, da se s plesi ne pospešuje ne red, ne olika, ne gospodarski napredek, lega prepričanja je tudi ljudstvo, ki je izvorno svoje občinsko zastopstvo. Našim brez icenee naprednim privoščimo, da se nekoliko opecejo.
n Preizkušnjo »naprednjakov« je napravil g. nadučitelj Janko Rudolf v »gostilni Rudo h«. Kako? Tako-le: Povabil jih je v gostilno, najel devet godcev iz Istre nekje in odprl svojo vinsko klet. Izkušnja se je začela z vajo posluha. Godci so godli celo noč; m bilo slabo. Poskusil je njihov nastop. Kako se nastopa, jim je pokazala gospodična učite jica Mara Bolctova: Plesali so celo noč: bilo je dobro. Poskusil je njihova grla: Pili so njegovo vino do pijanega jutra: bilo ie prav dobro. Drugi dan je štel g. nadučitelj uenar: bilo je izvrstno. Prosimo, ali ni to napredek!?
n »Gostilna Rudolf« se blišči raz hišo gospoda nadučitelja Rudolfa. Kdor bi hotel vi-ucti napis »Sola« v Št. Vidu, bi rnoral najeti Kažipota; v tako nelepem kotu je, kaj čuda, ce solski otroci raje hite poslušat in gledat godce m plesalce in razgrajače v gosp. nad-uciteljevo gostilno, kakor pa poslušat žalostno muziko v pusto šolo. Gosp. nadučitelj jim tega tudi prav nič ne zameri. E, mislimo, da so vsi pametni stariši mnenja, da je taka nazorna vzgoja postavljena na glavo.
V.. < iočali smo imeli 28. januarja celo-" NlS sv Rešnjega Telesa. Ohlia-VZ n dan kot velik praznik. Marijina r/f i , Ivn a Mislej je bila Se ta dan pri £ t ift v cerkvi molila. P« r'.tki ridncviii bolezni je mirno v Gospodu , Pogreb je bil 2. svečana. Spremile ?K»riMnc hčere in pelo je pevsko društvo več žalnih pesmi, za kar n- '«1(J, , izrečena zahvala.
drijske novice.
„ Iz spodnje Idrije. Tukaj pri nas se je
irsk(l leto ustanovil odsek idrijskega Sokola, odbor so bih izvoljeni sami pristnii liberalka |Wbno se pa odlikuje tajnik h. K. s svo-svobodomiselnostjo. Pa saj 111 čuda, saj je izvrstnega liberalno svobodomiselnega u,.lia' v osebi ziianega jurista, s katerim sta počitnicah pridno letala po ledinskih hribih študirala liberalno svobodomiselno kulturo siedniič prišla do tega. da se mora ustano-i Sokol V Spodnji Idriji. In res. ustanovil s m kar 22 tnladenieev je pristopilo, ki so inosiio klicali in vpili smrt čukom. A to veli e jili ie kmalu minulo, ko so mnogi člani oznali liberalno naprednost 111 so drug za iigini odstopili. Da bi pa liberalni voziček obtičal v blatu, ie tajnik silil iu prigovarjal lade. nedorasle dečke, da bi pristopili k od-ikn km naraščaj in tako pomagali pognati hcralni voziček naprej. In res, z mnogimi bljubaini jih ie precej spravil v liberalni tatu-. kjer se bodo v njegovem brezverskem iihii vzgajali. Ker liberalci napenjajo vse iok moči, da bi spravili mladino v svoj nzvei ,;.i tabor, prosim tudi telovadni odsek i, I /.. v Spodnji Idriji, naj tudi on napravi urašča.i. da bo naša mladina telovadila in bo krščanskem duhu vzgojena, da ne bo za-l l,t v rokah brezverskih liberalcev. Opa-ovalec.
n Avanziral ie g. dr. Jan. Stverak, c. kr. mlinski nadzdravnik in ie bil od ministrstva omak n' en v b. razr»d.
n Premeščen je na lastno prošnjo iz Do-brepolj v Črni vrh nad Idrijo g. nam. učitelj Tratnik. V Črnem vrhu komaj čakajo njegovega prihoda, ker je gospod pameten in delaven.
u Defiriitivna ie postala na c. kr. rudniški šoli v Idriji začasna učiteljica gdč. Sehittnig. Čestitamo.
n Cez 1(10 p^Jpornlh članov. Največ podpornih članov ima menda Idrijski telovadili odsek, dasiravno imajo drugod več rednih udov. Veseli smo tega. ker se vidi, kako vneti so naši somišljeniki za mladeniče in kako vrlo umeio mladinsko vprašanje. Telovadcem pa naj to daje pogum, ker niso sami, ampaK imajo tako število pristašev na svoji strani. Ce pa Sokoli rujejo proti našim telovadcem, naši jih pa molče prezirajo in napredujejo, je to dokaz, da zmaguje katoliška ideja. -
n Zapomnil si ho, da mu neotesanost ui v prid. Krojaški, pomočnik Šapla je v ozki ulici v Idriji s tovarišem srečal duhovnika z Najsvetejšim, ne da bi izkazal temu kako ča.st. Mil je naznanjen na sodnijo. Toda iant, ki seje olikrat vedel tako predrzno, se ie zdaj začel izgovarjati, češ, da je protestant, da ie bil popolnoma pijan itd. Lepo spričevalo si daje s takim neverjetnim zavijanjem. To ie značaj iz liberalnega tabora.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Iz Postojne. Izjava. V 4. številki tek. 1. je prinesel »Notranjec« novico, da so šli štirje odposlanci tukajšnjega »k. si. izobraževalnega društva« svojega župnika in dekana k gospodu knezoškofu tožit in obrekovat. Podpisani odbor izjavlja resnici na ljubo, da »K. si. izobraževalno društvo v Postojni« ni poslalo nobenega odposlanca do presvctl. gospoda knezoškofa, najmanj pa obrekovat svojega dušnega pastirja, kateremu je dolžno spoštovanje. Izobraževalno društvo z ogorčenjem zavrača podtikanje »Notranjca«, katero mora imeti le ta namen, da lepo razvijajočemu društvu v javnosti škoduje, s katerim pa društvo
kot tako nima nikakega stika. Podpisani odbor obžaluje, da se neosnovano napada komaj ozdravelega gospoda dekana, še bolj ga pa boli, da »Notranjec« redno išče prilike, kako bi prav občutno udaril po okrevajočem gospodu, kakor se je to zgodilo preteklo poletje na prav oduren način in se to nečloveško ravnanje v kratkih presledkih še vedno ponavlja.
Odbor k. si. izobraževalnega društva v Postojni.
n Kmečka zveza za vipavski sodni okraj
bo imela dne 14. februarja v Vipavi v dvorani v Tabrn shod zaupnikov, na katerem se bo razgovarialo o nadomestni volitvi deželnega poslanca za vipavsko-idrijski sodni okraj. — Zaupniki, pridite polnoštevilno!
n I/. Hrenovic. Ha, ha, orožniki so jim že na sledu! Komu pa? I, tistim predrznim puncam, ki so onidan pisale našemu vrlemu, vobče priljubljenemu gospodu kaplanu na odprti dopisnici, da ga bodo spraskale, češ, zakaj jih daje v »Domoljuba«, čaprav to ni res. kakor ie stalo v zadnjem »Domoljubu« črno na belem. Zadnjič so namreč eno izmed najbolj prizadetih prijemali v javni gostilni, zakaj tako globoko s|Mištu.ie duhovnike. Postala je rdeča, kakor kuhan rak, tajila kar se da, da bi bila ona kaj takega naredila. Utajiti pa le ni mogla; kajti čimbolj je tajila, tembolj je potrdila, da ni tako nedolžna, kakor se dela. Ko smo mi, ki imamo gospoda kaplana radi, čuli o tem zanimivem prizoru, nam ie srce kar igralo samega veselja in rekli smo sami pri sebi: Cisto prav ti je, tička; boš saj v prihodnje vedela, da ni prav, žaliti na ta način duhovnike, ki se i za tvoj blagor trudijo od zore do mraka. Na tihem smo hvalo peli tudi vrlim gg. orožnikom, da so se v tem slučaju potegnili za nedolžnega gospoda kaplana. Prav tako! Zdaj iili pa še na glas prosimo, naj v bodoče svojo pozornost posvetijo zlasti nekaterim sumljivim hišam v posameznih vaseh njihovega področja. Tem potom bo postalo marsikaj očito, kar ie sedai še prikrito.
GORIŠKA
Naročnikom z Goriškega naznanjamo, se bo tistim, ki še niso poravnali naročil za leto 1909., poslala samo še ena šte-ilka Domoljuba«.Zato se požurite in pojite naročnino po položnici ali nakaznici.
I mor. Na Svečnico se jc zgodilo v Lu-111,11 l»'i Tolminu nekaj groznega. Kaj takega lolininski okolici še ne pomnijo stari ljudje, "eki gostilni v Liibinju jc bilo zvečer več 'Vsev. Naenkrat nekdo ugasne luč in v ti-eni hipu se čuje grozne krike. Ko so v »esn a vi zopet napravili luč, je ležal na tleh
' ........................iu umiral. Nekdo ga je z
'ignii nožem sunil v spodnji del života in ni prerezal glavno žilo. V K) minutah je bil ! ,■ ()heiiein je bilo ranjenih še 7 drugih ladenieev, 2 težko, 5 lahko. Vse to se je ' "Ho naenkrat, brez prepira. Umorjeni mla-Je pred kratkim prišel domov iz sveta. '.-Sl ic prislužil in prihranil precej denarja, je.varčen in dober mladenič. Storilca so Prijeli. Pravijo, da se nič ne kesa in da je jei. Ua mu ni nič žal dejanja; le to ga jezi, .ni se enega umoril. To je pač zverina! .,',ie. ba)e še enega pomagača. Cel do-,,,,,, .1° Precej nejasen. Ko dobodo bralci oljuba« ta list v roke, bo stvar morda irti JT!na' Lubinjci so radi tega grozno k'.';, ™oravno so v Lubiniu skoro sami Zli ',vendar obžalujemo, da se iim ie ''gocuio. Iz tega lahko jasno razvidijo, česa
je zmožen storiti človek, ki ga je pokvarila slaba družba, slabe knjige iu časniki. lak pokvarjenec dela sedaj svojim sosedom nesrečo, žalost in sramoto.
Neki judovski agent (tvrdke VVoli) hodi po Uoriškem ter slepari ljudi, da naročajo pri njem perilo. Ce naročiš eno srajco, jih dobiš 12. Ce nočeš sprejeti, te toži in pravdo izgubiš, ker ima v naročilnem listku čisto z malimi črkami zapisano, da naročilo velja za tueate. Proti temu ni druge pomoči, da vržeš vsiljive agente, ki jih ne poznaš, skozi vrata!
To so kupčije! Te dni je bila v CioriuJ prodana vila nesrečnega avstrijskega generala Zulaja, ki je bil 1. 1859. pobit od Francozov in Lahov pri Magenti in ki je pozneje v pokoju živel v Gorici. Imel je vilo na Solkanski cesti. To vilo je pozneje imel bivši goriški odvetnik dr. Stanič. Sedaj sta jo za 100.000 K kupila brata Jos, lastnika hotelov »Union« in »Tirolerhof« v Gorici. Vilo, ki je vredna v resnici mnogo več, porabita za stanovanja in zabavišča bogatih tujcev. — Še ena druga vila na Solkanski cesti se imenuje Ceconijeva vila. To vilo so kupili pred kratkim bratje Lozer za tristotisoč kron. Sedaj pa so jo nekemu Dunajčanu prodali za eu milijon dvestotisoč kron. Dobiček znaša 900.000 kron. Lep dobiček!
Eden najbogatejših trgovcev v Gorici je laški trgovec Orzan v Gosposki ulici, ki je sedaj izvoljen tudi za predsednika trgovske
zbornice. Ta bogataš ie pred 20 J e t i začel trgovino v hiši, k.ier je- hotel »Tri krone« s kapitalom 50 gld. Danes pa tako bogastvo. Kdo mu je znesel bogastvo skupaj? Slovenski kmet!
Zivinike bolezni. V Prvačini na Vipavskem in v Štjaku na Krasu razsaja med pra-
huda bolezen. — V Logu na Bovškem vlada med kopitarji smrkavost.
Sv. Lucija ob Soči. Sv. Lucija ob Soči je pač eden najlepših krajev tolminske deželice in Goriške sploh. Vsako leto pride sem vži-vat planinski zrak mnogo tujcev. »Planinski raj«, kakor je imenoval naš nepozabni Simon Gregorčič naše gor„, se lahko imenuje tudi Sv. Lucija. Pri nas imamo izobraževalno društvo »Soča«, za katerega ustanovitev ima največ zaslug č. g. Fran Švara, sedaj kaplan v Deviuu na Krasu. Čast mu! Tudi v drugih ozirili dobro napredujemo. V kratkem ustanovimo »Marijino družbo«, v kar nam pomozi Bog in Majka Božja! Imamo mnogo nasprotnikov, ki nam ne dajo miru in se z vsemi silami zaganjajo v nas. A mi ostanemo kakor skala, četudi nas liberalni valovi hočejo razbiti in uničiti. Mi pogumni Tolrninci se hočemo vedno neustrašeno boriti proti našemu sovražniku, krutemu liberalizmu in puhli socialni demokraciji. Tolminski fantje in dekleta, na delo, da čim preje iztrebimo iz tolminskega ozemlja liberalno Ijuliko! — Neko liberalno revše se zaletuje v našega preč. go-
spoda "župnika .losipa Fabijana ter ga psuje na prav barabski m skoro bogokletni način. Temu revšetu, ki ie najbrže zapeljano od višjih liberalnih glav, svetujemo, naj pusti č. g župnika v miru in naj se rajše za pečjo pokor za svoje grehe. Gospod župnik, vi pa po začrtani poti naprej ljudstvu in župniji v korist Bodite prepričani, da vas mi župljaui ljubim« in spoštujemo kot dobrega svojega dušnega pastirja. - Prihodnjič še kaj v našem »Domoljubu«.	Tolminski mladenič.
Iz Kronberga. Tudi iz naše vasi ie bilo nekaj udeležencev na kmečkem stanovskem shodu v Ljubljani. Ob tci priliki smo poslal' tudi uekai našega vina na razstavo. Kdor .ie poskusil kronberško vino, vsak je jc pohvi ter rekel, da je res izborita kapljica. Vino ie razstavil naš vili vaški načelnik g. Jakob Konici. On sicer ne kupčuje z vinom, pač pa ic pripravljen posredovati, če bi kdo hotel v naši občini kupiti vino. Kupci naj se obračajo torej do načelnika g. Jakoba Koniel ali pa do č. g. vikarja. Vina imamo še okrog 600 lil. Kronberg leži blizu Gorice. Od državnega kolodvora se obrneš na levo in v pol uri si v Kronbergu. Cesta jc lepa in vedno po ravnem.
Iz Temenice na Krasu. V zadnji številki smo poročali o veseli zmagi pri naših občinskih volitvah. Poraženi nasprotniki sedaj govore c rekurzu. češ, da komisija ni štela županovega glasu. Kakor smo culi, so šele peti dan po volitvah klicali g. učitelja v občinski urad radi tega. Čudno je to. da se propadli bivši župan lovi zopet z rekurzom, in sicer na ta način. Saj je bil župan vendar predsednik v komisiji. Kako pa jc predsedoval, da niti svojega glasu ni štel. Še boij čudno se nam zdi to, da sc jc en glas prezrl v razredu, kjer ie volilo samo 21 volivcev. V drugih razredih je bilo pa vse v redu, čeravno ie volilo tu mnogo več volivcev. Seveda napaka je potrebna; sicer ni mogoče napraviti re-kurza. Pregovor pravi: »Sveti Matija led razbija; če ga ni, ga pa naredi.« Saj veste, kaj hočemo povedati. Propadlega župana grozno boli, da ni niti v najvišjem razredu zmagal. Sedaj hoče poskusiti srečo zopet z novimi volitvami, pa mu pri tem ni prav nič mar, koliko stroškov ima ljudstvo z volitvami. Upamo, da bo okr. glavarstvo potrdilo volitve; saj se je že dvakrat pokazalo, da ljudstvo Stepančiča ne mara. Sicer se prav nič ne bojimo volitev, ker gotovo je, da Stepančič nam več županil ne bo. Ce pa bo vlada res ugodila rekurzu, potem ji kot ponižni davkoplačevalci povemo to-1 c: Ali glavarstvo ne more izhajati brez Stepančiča, ki ga liudstvo noče? Ce jc temu tako, naj da vlada kar lepo oklicati, da jc sama izvolila Stepančiča za župana, od nas naj pri tuj priliki pobere davke in nam veli molčati. Bomo saj vedeli, da vo-livna pravica, s katero ljudstvo izraža svojo voljo, na Krasu nima veljave. Ce pa se nam prizna pravica, da si sami izbiramo župana, potem ie za nas gotovo, da hočemo drugega, sposobnejšega župana, ki bo bolj skrbel za nas in ki bo spravil občino v red in pravi tir.
Cerkljanska »Kmečka zveza« priredi v nedeljo 28. t. m. po sv. maši v Cerknem shod. Na shod pride, govornik iz Gorice.
Podordom bo v nedeljo 14. t. m. ob 4. uri popoldne v ondotnem izobraževalnem društvu skioptiško predavanje.
Zatominom smo imeli v nedeljo 7. t. m. v našem društvu prav zanimivo predavanie. Naj »Domoljub« sprejme par vrstic o tem. Predaval jc ob ogromni udeležbi ljudstva g. Fr. K r eni ž a r iz Gorice o zavarovanju. Culi smo, da ta vladni načrt ne pride več v poštev, ker je državni zbor zaključen; a škoda se nam zdi tega. Vsi smo se soglasno izjavili za kmetovo zavarovanje. Tudi navzoči liberalci
so deiali. tla hi bilo ino. da ho državni zbor
dobro za kmeta. Upa-
avni z.«., kmalu zopet redn. delal in da ..... bo vlada zopet Predložila nt
koliko izboljšan načrt /a ^amvanie
Podmelec. \ nedeljo /. t. m- ■'<- ' ^
naše izobraževalno dniš.vo silno zau. . o
Predavanje. Predaval je g. dr. Det nas ti a
z fjoriee o kmečkem vprašanju, k.u Jt \ sc
nas zelo zanimalo. Ljudstva je h. o u ko.
kolikor doslej menda še nikdai	n ičiii .........i.. iw„ii„,n k m-edavaiijein. Na ta nauu
Ino
prav, da hodimo k predavanje se bomo izobraževali.	,
Bilje. Naše »Katol. slov. izobraževalne društvo« priredi na pustno nedeJ" 'K'« »Čevljar* z raznimi pevskimi točkami m šaljivim prizorom. Vino leze rado v glavo nekaterim našim fantom. Ne morejo pac živeti brez prepirov in pretepov, ker mislijo, ua je to junaštvo, a je le grda surovost. Nekaterih tudi zapor ne iztrezne; bomo videli, ali iih bo zdaj. V i n a ie pri nas se polno. Kupci, pridite! Hiljcnsko in hukovsko vino je od nekdaj na glasu. Cene s-> zelo zmerne. Postaia za Bilje in Bukovico je \ olejadraga.
Na Volčjidragi je prehod iz Bukovice na postajo še vedno popolnoma zaprt. \ četrtek je bila pri železniškem ravnateljstvu v I rstu deputacija prizadetih občin; obljublja se in obljublja, a bomo videli, če pride do dejanja. Zadevo za prehod in pa za postajanje brzo-vlakov ima zdaj naš poslanec F on v roki. Zaupamo mu. da bo uredil naše pritožbe.
Iz Brd. »Domoljub« je poročal o neki liberalni učiteljici nekje v H rdi h. da uči otroke pozdravljati: »Čislani te!« Radi tega se je dotična učiteljica zelo jezila na »Domoljuba«, češ, da ne uči pozdravljati »Čislani te«; ampak »Klanjam se«. To ie pa precej vseeno. Radi nas se liberalci lahko med seboj pozdravljajo drug drugega: »Kisa se ti pamet«. To bi bil za liberalce prav primeren pozdrav; toda naši otroci morajo ostati pri pozdravu: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« To zahtevamo! — Dotična učiteljica je te dni vprašala nekega mladeniča, ki io je nalašč pozdravil z besedami »Čislam te«: »Zakaj pa vi mene čislate?« — To ie bilo prav pametno vprašanje, na katero je fant dal odgovor s tem, da se ji je zasmejal v obraz. S tem je pokazal, da jo res čisla, to liberalko.
Kolonska zveza. Pred nekako poldrugim letom se je začelo v goriških Brdili med on-dotnimi koloni živahno gibanje. Koloni so začeli delovati na to, da si izboljšajo svoj stan. Imeli so v tcin času več shodov ,na katerih so govorili in tolmačili zahteve zatiranih ko-lonov razni govorniki S. L. S. Poslanec Fon se je prav mnogo trudil, da bi na Dunaju pri vladi raztolmačil položaj kolonov. Sedaj pa so koloni ustanovili svojo zvezo. Njena pravila so bila sprejeta na velikem kolonskem shodu v Kozani dne 24. januarja. Govorila sta na shodu dr. Pavlica, poslanec Fon in cela vrsta kolonov. Sprejela se je tudi resolucija, ki zahteva, naj se starostna doba v ljudskem zavarovanju zniža. - Pozdravljamo »Zvezo slovenskih kolonov,! UoK daj, da bi temu trpečemu stanu kmalu zasijali boliši dnovi'
Iz raznih krajev.
Forest Clty, Pa.. Amerika. Nimam poročat, veselih novic, pač pa o nesrečah ki so skoraj bi rekel, na dnevnem redu. Na sta rega leta dan je bil ubit v premogokopu Janez Krušink rodom iz Moravč na Gorenj kem Pripadal ,e tukajšnemu katoliškemu društvu
lep poJreb °	^ mu ic P"S
iep pogreb. — Druga nesreča pa ie zadala
Franceta Vavtar iz Št 1 ovit na Doleniskpm ni,,? n •	lemenici
"teniškem. Dne 17. januar a ie šel zdrav
v bližnje mesto, kjer je bil ubit. ya ne ve. ali na železničnem tiru ali Po liudeh. Ker ni pokojnik pripadal noben«! društvu, so zavedni rojaki zložili toliko dal bil lepo katoliško pokopan. Vsak rojak v sJ domovini gotovo ve, kaj jc pod|w»riio J v Ameriki. Dragi rojaki, niso se V[J boljši časi po lanskej krizi. M,d;, delati tudi malo zaslužiti, tako je sedai v .^J, A še vedno pričakujemo boli.ših časov, katJ tudi morajo nastopiti, ko bode začel vladi novi cesar-predsednik. Koncem tega pisa pozdravljam vse rojake ono stran % ana, posebno pa svoje farane. Tebi, vrli »n milini) , pa želim veliko uspeha. Matija Kil tiiio iz Čateža pod Zaplazoni.
Narodno gospodarstvi
Posebne določbe zo posamezne Kužne Bolezni po nouiii po*
Steklina ie bolezen, ki napada prvot no pse iu živali pasjega in mačiega rodu i se ravna po starosti in pasmi živali. Dobiš pa tudi, če stekla žival človeka ali drugo val vgrizne. Steklina je dvojna: divja in lihi Pokaže se bolezen s tem, da postane žival a lostna, nemirna, po temnih krajih nnlega in n raznih rečeh hlasta. Nos ima vroč in sii Očesi rdeči iu p- .ajata vedno boli kalni. Pe ne laja kakor ponavadi, ampak le renči i| tuli, ne pozna gospodarja, ne miga :■: repom V začetku ne grize, če se ne draži. Poznal pa začne grizti kar doseže. Znainenia se z bo lezniio spreminjajo. Nazadnje jiiii večknrl otrpne zadnji konec, da ga za sabo vleče. R«' tišči med zadnje noge. Sline mu iz gobca, iil oči pa solze tečejo. Žival hujša, dokler ne pol' gine. Pri vgrizenju se pa bolezen pokaže vča ' sili šele čez nekaj dni ali tednov.
Nova postava določuje za steklino:
1.	Kdor ima žival, ki ie prišla s steklo ai| sumljivo živaljo v dotiko, ali č. žival kaže znamenja stekline, jo mora umoriti ali spraviti v varnost. V kraiih. kjer ie deželna poli; ciiska oblast, mora njci ta dogodek naznani
2.	Živali, ki jih napade steklina, kakor sumljivi psi in mačke, sc morajo ubiti. Izie-motna se dovoli zaprtje in živinozdravniško opazovanje sumljivega psa, če jc za gotovo mogoča zadostna varnost.
Zaprtje iu živinozdravniško opazovanje sumljivih psov in mačk se ukaže, če so ti kak« žival ali človeka ugrizli.
Druge domače živali kakor psi in mačke, ki so sumljivi stekline, sc lahko postavijo pod živinozdravniško varstvo in opazovanje naH račun posestnika, če to sam želi.	, >
.3. Če županstvo zve. da letajo po občim' stekle ali sumljive živali, jih mora ukazati poloviti in pobiti. O tem mora obvestiti sosedne občine, politično oziroma policijsko oblast.
4.	Da se uničijo gotove pasme steklih ži-valij (psi, mačke, lisice, volki itd.), določi politična oblast love na te živali.	,
5.	Klanje steklih in sumljivih živali, Kakor raba in prodajanje njih delov ie prepovedano.
6.	Mrhovine poginolih živali se ne smejo s kože djati, ampak s kožo in dlako uničiti m se mora razkuženje izvršiti.
7.	Mrhovine razrezavati in dreti s<! sine samo pod nadziranjem živinozdravnika.
Za kraje, v katerih sc jc bati izbruha stekline se lahko sledeče odredi:	.
a) Zaznamovanje psov z markami n* vratu, če to žc ni prej urejeno.
lati.
i
I,) Psi se ukažejo privezati. ■ ) psi morajo nositi nagobčnike, d) Pse. če niso privezani ali če nimajo na-eilikov,' voditi na vrvici. c) Mačkom se prepove prosto okolu
,) Ukazati pomoriti pse ali mačke, s ka-ii,'n se ne ravna po predpisih. Včasih se v posebnih ozira vrednih sluča-Oe se ni bati razširjanja bolezni, na željo cstiiika dovoli, da se sumljivega psa takoj ubije ampak se ga spravi na račun po-suiika pod živinozdravniškim opazovanjem
varno.	.....	, ,
/a lovske, vozne in čuvajske pse se dolo-(l na podlagi te postave posebni predpisi.
Svinjska kuga ali rudečica.
l a bolezen napada največ mlade svinje v k,čem poletju, zlasti tam. kjer imajo slabe, Lačne svinjake. Z nesnago v hlevih se tudi i! razširja. Bolezen se prenese od ene na »igo žival.	i
Bolezen se pokaže z vročino. Žival malo e pa več pije; iz gobca se ji cedijo sline, se j\ . včasih tudi bljuie. Dihanie je težko in jiiiženo s kašlianjcm .Koža postane na ne-iterili krajih, posebno na prsih, na trebuhu, j ;la\ i in ušesih otekla iu rdeča ali višnjeve leča. Na koži nastanejo mehurčki, tam iziui-iin ščetine, tudi deli kože odpadejo. Velikrat ilezeii žival hitro umori.
Politična oblast zaukaže klanje kužnih rini. ako so take razmere m je upati, da se tem bolezen omeji ali prežene. V drugih slu-ii h. posebno pri lepih plemenskih Živalih. Iiko politična oblast v sporazumu s komisijo i kužne bolezni odredi, da nadzoruje živino-Iravnik živali na državne stroške. Koliko vali ni katere naj se pobijejo, to odločuje jmisiia.
Politična oblast lahko odredi v nekaterih 'aiili. da se zdravi prašiči cepijo.
Kokošja kuga.
Pri tei bolezni kokoši hitro poginejo. Pri ztelesenju se najde v črcvili iu tudi v drugih Mi p .lilo črvov. Politična oblast zaukaže, ie potreba, zaklati bolne živali.
Pljučna jetika goved po tubcrkcijnih.
Ta bolezen napade večkrat molzne krave obstoji v tem, da so pljuča polna pšenu ali di iižolu podobnih \ trdili, ki se imenujejo berkeljni. Ti vtrdinei se /.gnojijo in žival iz-eče gnoj, težje sope in pokašljujc kakor pri uki. Mleko jc vodeno. Ce se žival ne pobije, časom shira in |X)gine za jetiko. Politična »last lahko ukaže, da se take živali pobijejo posebno zaznamujejo in nadzorujejo. Mle-1 takih živali ni užitno, se mora zavreti in vieto dajati živalim, ne sme se pa dajati ideni za hrano ali prodajati.
Določila za kazni.
I- Kdor opušča naznanila sumljivih borili. katere jc po postavi dolžan izvršiti; kuor kot župan ali njegov namestnik pri iz-" živinskih potnih listov zapiše iz zanikrni kako neresnico in 3. kdor se ne ravna Predpisih te postave, bo kaznovan zavoljo estopka z zaporom do treh mesecev ali z nanio globo do 1000 kron.
Kdor nasprotuje ukazom, ki se izdajo na 'ulagi postave, bo kaznovan z zaporom do stih mesecev ali denarno globo od 10 K do
00	kron.
Kdor ravna zoper določbe § 5. te posta-■ Ki se tiče prepovedi uvažanja iu prevaža-
1	živali iz okuženih krajev, bo kaznovan voljo pregreška z zaporom od enega tedna ' Ritega leta ali z denarno globo od 50 K do "0 kron.
Kdor vsled svoje zanikrnosti razširja kužno bolezen med domačimi živalmi, bo kaznovan z zaporom od enega tedna do enega leta ali z globo od 50 K do 4000 K.
Ce je [)a razširjenje bolezni v zvezi z veliko nevarnostjo za kmetijstvo, se kazen zelo poojstri.
Kdor vdoma razširja kužne bolezni med domačimi živahni, bo kaznovan z ostrini zaporom od šestih mesecev do treh let. Ce je vsled tega v nevarnosti kmetijstvo, bo kaznovan zavoljo hudodelstva z ječo od enega leta do petih let.
Navedena kaznjiva dejanja presoja deloma politična oblast, deloma sodnija.
Postava bo veljavna šele 1. prosinca prihodnjega leta, potem ko se bode kot potrjena razglasila.
S tem so dovršene važneje določbe predložene nove postave o živinskih kužnih boleznih.
AH dojelo alkoholne pijače kaj molil?
Da se bolj razumemo, prej par opazk o pojmih: alkohol in alkoholizem. Alkohol je tisti gajst«, tista snov v vseh povretih in žganih pijačah, ki stori, da so opojne, da upijanijo. Alkoholizem pa je skupek vsega hudega, ki pride iz zlorabe opornih pijač nad človeško družbo.
Tudi opomnim, da pripovedujem stare in nove stvari zmešane. Nisem se iz-praševal. kaj še ni bilo povedano, ampak tudi. kaj ie bilo že povedano, pa še ui šlo v glavo in v srce. In videl sem. da so resnice. ki jih ni dosti enkrat ali dvakrat povedati, da se slišijo. Mnogi bravci bodo našli v tem spisu tu in ono, kar so že slišali. pa mnogi bodo našli, da stvari niso še dosti za resno vzeli, in vsi bodo na desni in na levi imeli ljudi, katerim je treba še pouka o stvari. Kjer zmota naprej in naprej zlodeluje, tam ne smemo molčati, tam se mora resnica vedno zopet ponavljati. dokler se jo sliši. Siliti ne moremo nikogar, naj skrbi za svoje blagostanje, če noče; pa na to moramo delovati, naj stane. kar hoče. da bodo vsi vedeli, kaj delajo. čc sc alkoholu klanjajo.
Kar opojnim piiačam da okus in učinek. to je alkohol. Užiten iq le. če ie razredčen z vodo. Navadna vina imajo alkohola v sebi 8—12 odstotkov (tudi dolenjska 6—8), močnega tudi 15—2(1. V navadnem pivu je alkohola 3 do 4 odstotke, v nekaterih vrstah še več. V žganih pijačah je alkohola 21 do 77 odstotkov, povprečno 40 odstotkov.
Alkohol si ie kakor kak čarodej pridobil zaupatre človeštva in zdi se, da to zaupanje raste od roda do roda. ko je zašlo v kak narod. Alkohol ima omamlia-iočo moč nad možgani in živci, kar zlasti v prvem stadiju mlado in staro občuti iu ceni kot sladko, veselo čustvo. Za nekaj časa povzroči v telesu gorkoto in razvne-nio, v čemer ljudje hočejo videti pomno-žitev moči.
S to dvorno reklamo, da življenje slajša in da telo krepi, se ie alkohol tako prikupi) narodom, da se mu z neomejeno uda-nostio klanjajo in mu -žrtvujejo. Ko bi bil alkohol res to, za kar ga ljudski glas ima:
hranilno in krepčalno sredstvo, morali bi ga gotovo v prvi vrsti priporočati delavcu, ker nihče boli ne potrebuje krepkih rok.
Pa to ugodno mnenje o alkoholu je v novejšem času spodkopano od dvefi strani. ki zaslužita pozornost, od vednosti in od dejanjskih izkušenj. Za nas bi zadostovala dejstva, pa na kratko moramo opozoriti le na izide vednostnih priska-vanj, da pokažemo, da se vednost iu iz-kušn a ujemate pri oceni alkohola.
(Dalje prih.)
Za krotek fos.
Sam sebe izdal. Zagovornik: »Prosim, da obtoženca milo sodite,ker je le malo svoto denarja \ kradel. V tistem predalu je bila cela kopica bankovcev, pa jih ni vzel!« — Zato-ženee joka. »Zakaj pa jokate?« vpraša predsednik. Zatoženec: »Zato. ker nisem bankovcev zapazil!«
Pri bolniku: Bolnik: »Danes sem že tO' Iiko trden, da lahko kupico piva pijem!« — Zdravnik: »Tako, tako, . . meni bi bilo pa še ljubše, ko bi bili toliko trdni, da bi prav nič piva ne pili!«
Pri ženitbenem posredovalcu. Ženin: »Ena ima denarja ko toče, pa je grda; druga je kakor augeljček, pa revna ko cerkvena miš! Ali nimate nobene, ki bi bila lepa in bogata objednem?« - Posredovalec: »Imam. pa taka Vas pa noče!«
Čudno. Koliko dokazov v besedi in dejanju je treba, da človek dokaže modrost; ena sama beseda pa je dovolj, da izda svojo u e u m n o s t !
V kasarni. Korporal: »Prostak Sršen, vaši knofi so vsi umazani, le tisti je svetal, ki vatli ga manjka!«
Prsna
2 znamko »Ejsa-Fhiid" Dv?n ?.. F«llcr"l'v "«ld •n o franko 5 K N.^iu !f'orl" " poaku-Slublcl, E,„ l^tVZZ', E' V" ^ft *
Občinski zakon za Kranjsko je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški B u k v a r n i« v 1- j u b I j a 11 i. Cena broširani knjigi 1 K 35 vin., vezani 1 K 90 vin. s poštnino vred.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodalo blaga od	strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 11. febr. 1909.
Pšenica, domača.......25.50
Rž.............19.50
Oves...........18.60
Ajda, črna.........19.50
Ajda, siva.........18.—
Proso, rumeno.......16.—
Proso, belo........18.—
Ječmen..........17.—
Fižol, koks.........28.—
Fižol, rnandalon . :.....24.—
Fižol, ribenčan.......26.
Pritisk krvi se gotovo in na lahak
način odstranja z redno uporabo staro-slovite Fraiic-Jožefove O r e n č i c e. Za-
vžiie nai se vsak dan pol kozarca na tešč želodec.	333 (1)
Odvajeni otroci
postaneje kmalu debeli, rdeči in močni, če jim dajete redilno Scottovo emulzijo, kajti Scottovo emulzijo uživajo radi in jo lahko prebavljajo. Zdravniki in babice zaupajo
Scottovi emulziji
ker poznajo učinek, kate-
Pridni Ic i lo rega doseže.
b"ten»°—- ko! Cena originalne stckle-*T.5!!l!',m niče 2 50 K. Dobi se v vseh
2249 2
znakom
Src.r.^f lekarnah.
Kratkočasnice.
Pošten bolnik. Zdravnik: »Jeite malo, Pite zmerno, ostanite zvečer lepo doma. kadite le ix> malem, vsaki dan nekoliko telovadite in se pošteno sprehodite!« - 13olnik: »Ko bi i a z mogel vse to, potem ne potrebujem zdravnika!«
.Modra sodba. Tujec: »Gospod sodnik, temu možu sem po nesreči povozil petelina. Ponujam mu eno krono, petelina pa ne maram.- Kmet: »Jaz pa zahtevam dve kroni, petelina pa ne maram.« — Sodnik tujcu: »Položite semkaj eno krono in jaz dam tudi eno.«
Sodnik kmetu: »Sedai imate Vi dve kroni in ker petelina nobeden vaju ne mara, vzamem ga jaz za eno krono!«
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 6. februarja. 72. 31, 65. 59. 40.
Dunaj, 6. februarja. II, 25, 74, 73. 7.
r
Izjava.
331 1-1
Jaz Luka Vilhar posestnik v Vel. Otoku obžalujem besede, s kferimi sem javno žalil pnstolnsko učiteljstvo v trgovini g. Gregorja Pikel. Se zahva-Ijufem gospodom učiteljem, da so odstopil' od daljnega kazenskega postopanja proti meni, ter Izjavljam, da so gospodje priznano vedno vestni in točni v svoji službi.	Luka Vilhar.
mmmmm?nmmmnfmm?f??;;H!m
2 hiši
se prodasta.
Več se izve v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
202 13-1
IZJAVA.
Jaz Alojzij Berčič, zidarski niojsler t, Loki preklicujem in obžalujem vse, kar sem hlii govoril o gospej Mariji Jelovčan, nosJ!iJ Stari Loki.	nitl
V Stari Loki, dne 4. februarja 1909.
Alojzij Berčič
341 1-1	zidarski mojster v Stari U
IZJAVA.
Jaz podpisani Alojzij Berčič obžalujem i, preklicujem vse to, kar sem govoril žaljive^ 0« spodu špacapan, zidarskem mojstru v StariLot V Stari Loki,»dne 4. februarja 1909.
Alojzij Berčič
342 1 1	zidarski mojster v Stari Lob
IVajtooHAi če&lti izvor!
Ceneno poMim
I kg »Ivega, -kublltn-fi j, bregu perja « K. kj. bol-tta 8 H 10 vinarjev poTbelegi 80 vin,, belega I K, btltg skuhl|enega K Iu vin . |j Izredno fine k«, aneinobt lega. akublienvua 6 K tori in 8 K , I ton sivega puha i( In 7 K; I kg belega puha ie( ni|flnejil pr.nl puh 12 K — Pri odjem . kg ie poil|c itnii
Dovriene postelje
lega aH rumenega nanklng-blaga, 1 pernic«, 1 HO cm doip 116 cm široka, z 2 blazinama, vsaka HO cm d in S? a Široka, napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 16 K.: izredno finim polpuhom k, z najfinejšim sivim puh.i 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 k. M K, \b K, b>iif« 8 K, J* K 50 v., I K. Za neprimerno denar na/s Zamen1« dopustna. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franki. S.BENISCf v D^ienici It. 71 Cechy — Ceniki zastonj in franko.
:: Zlato :: Srebrnina
Vsled nakupa konkurzne mase
se vrši
m
velika prodaja
naslednjega blaga.
^JKftSttt	o	°br0bliOTi"' «N»* izvršenih, v,ak, veliko«,, .
li K184
ws «ts**2 -6 — *
X ^ gospode 12 MMSesa Silona, vse Širine, komad K 2 20
380 lucatov robcev, te najbolj k.ko,oPs° iS^viord'Iuc7k 3 20 ea"'- 0bS101' " 2 Pe""C "	K 8
960 jedilnih garnitur, čisto platno dvomi damast . ,
1380 pristno bruseljskih predlog i. pTtelleTkomadK 2 30 "'ma"'S' """ "' 6 ,ellkih	K 8
0000 metrov nrictnih MamIU —_____- . .. ...... .	J"
9000 metrov Petnih Manila P^rog^vSolj^tUsŽ, meter 90 vinariev 175 pristno bruseljskih preprog, 2 metra ".širokih* in 3>etre dolgih najlepši v>
vzorci K 21
cela
80.
90. 20
3^4
Priložnostna prodaja EMANUEL ROTHOLZ, Dunaj VII Nenstiftg. 77. [
Kr n-po^ilja 1« PO povzetju, „epHmc,..„ denar	" '
_ ««__ revmatlzem,
Protln as
»e naglo In zanesl|lvo odpravi 2 zavflvanjem iz raitl. »novli pripravljen. Bemmel - ovega Wa protiprotinu in revmi. Viako drgnjenje brez uspeh.. Steklenici z navodilom K 6'—. Številna, il|ajna priznanja.
Cbem. Pnarm Liboratorlum
KABL HEMMEL, Lan&š-hut 109. Bavarsko.
11573 «6-10
Na revmi
In trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader
Monakovo iMilnclien j
KnrfUrstcnati. 40.
Puftkal
LanCaster .	od	K	26 -
Flobertpuške	,	,	8 50
Pištole . ■ .	.	2 -
Samokresl	,	,	—
Popraveceno.Ilustrovanl cenik franko. 2370 11
F.Duiik. Opočno 123, Čschy
Odlikovano. Uitmovljaoo 1870
Vse vrste lovskih puik, dvocevk, rlsanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvlljlm poroštvom naravnost od to-1289 varne orož|a 52 29
Anton Sodia,
Borovlje, Koroiko. Bogato Ilustrirani ceniki zailonj ln franko.
I>ol>ri in
: po ceni :
■ o Izdelki prve tvor-nlce ur Hanna Konrad, c. In kr. dvorni zaloinlk v Moatu it. 876. (Čeiko ) - l'rava nikel ivlcar. ..Knskopl" žepna ura K 5 -- Konkurenčna budilkaK2 90 S ponoči s< svetečlm kazalnikom K 3*30. Uri z nihalom A. K 8 50 Triletno pismeno jam-stvo. Zamena dovoljena aH denar nazaj Ka/pcftilja proti 1 pgvzetju ali (e se denar naprej poSlje. *-6< 10-3 Bogato Ilustrirani glav-nI katalogi zastonj In franko.	:
Hlanar vajen konj, se sprejme v žup-niapcUj ni&če na Gorenjskem.
Plača po dogovoru. Dopisi naj se pošljejo Iv. K., Radoljica, poste reatante.	314 3—1
1, lllllUU I M U U 111U j
prehlajenje, bolezen — in sodenice Prelilajenje, pred katerim ni nobeden Človek varen; bolezen, katera pride iz vsakega nepričakovanega prehlajenja, in sodenice seveda Fayeve pristne rudninske sodenske pastile, ki hitro konec napravijo vsakemu vratnemu prelilajenju in ;kataru. — Kdor se torej boji prehlajenja in
)"noče postati bolan, ta naj redno rabi Fayeve pristne sodenske pastile. Dobe sc povsod po 1 25 škatljico. — Gener. zastopstvo za Avstro-Oflrsko: >Th. Guntzert, Ounaj IV/I, Gr. Neugasse 17.


Kje ie dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilaloe, gepeljni, čistilnice, prefte u sadje i. t. d.?
1703	Edino le pri: 26-9
FR. STUPICA
» Ljubljani, Map. Terezije oesta ste«. I., Valvasorjev trg itev. 6.
In zakai: zato, ker so dotičnl stroji: Iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebš&in, portland-cementa, traverz, že-eznišklh šin in druge različne železnine ln raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
Dva učenca
2 1
dobrih starišev se sprejmeta
338
za kovaško obrt.
Kristijan Babič, Kranj, Gor.
Posestvo naprodaj.
10 minut od farne ceikve v Št. Rupertu, Dolenjsko. Gospodarsko poslopje, hiša, pod, hlevi itd. vse v dobrem stanu. Zraven je še tudi 3 orale zaraščene hoste, njiv za 10 mernikov posetve, travniki in sadni vrt. Proda se po upodni ceni. Pojasnila daje lastnik Knavs Miho, Kainnje, pošta Št. Rupert. 340 2—1
Radi izpraznenja zaloge se odda
360 lom. rjuh te Sira
zajamčeno čisto platno, 2 metra dolgih, 150 cm širokih, za nabavno ceno K * 30 /a komad; iste r|uhe 2 25 m dolge, K 0 komad.
Rlago je iz najboljše platnene preje, izdelano pri ročnih tkalcih v Krko-noših najskrbneje, vsled tega neprimerno trpeincjie in volnejše, kot ono, ki je izdelujejo stroji v tovarni
Najmanj se pošilja 6 komadov po poštnem po\/etju /a event. neprimerno )lago se rade volje vrne denar, torej nikak liziko	.<26 I—1
E,
Tkalnica platna Ivana L6wi, Amau, Češko, Krkonošl.
Na Viru pri Domžalah se odda v najem
sostilnomfrsoulno
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali pa v Ljubljani, Marije Ter. cesta št. I, v trgovini z železnino Fr. Stupica.	iqo i
."r-aor, Kmetje Izi Isntjal S n*ll lekarniški praksi. katere iz-vr&ujem že 25. let, se ml |e pa-irečtlo, sčusoma Iznajti ireds<V4 za raat brk In Isa, proti Izpa dar.ju lae In za odstranitev prhlja (luskini na glavi, to jt Kapllor it. I. Cena (trankona Vinko pnilo) 1 lončlč 3 K 60 v-2 lončka 6 K Prosim da se na ročl samo od mene. Naslov je : V Jurlllč, lekarnar v Pakrnca II. «5 Slavonija Denar se poii|l mprej ali , puStnlra povzetjem.
3141 tO—t

Svoji k svojim!
'5
a> u
■a
o
t/3 >
O
CL
<u
*03* >
D
JS 03
M
£
Semenska trgovina, edina slovenska, odlikovana in strokovno urejena in umetno vrtnarstvo je
Alojzih Korslka v mm
katera obstoji že 34 let in ima v zalogi 460 vrst najboljših poljskih zelenjadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim. Posebno za to leto sem se pre-skrbel tako, da morem vsem zahtevam ustreči. Moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preizkuševa-lišču preizkušena. Tu se tudi izdelujejo venci in šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroku .spadajoči predmeti.
Cenik aa leto 1909 ]e brezplačno na. - razpolago. -
Z odličnim spoštovanjem
3299 io-i Alojzij Korslka.
fm
to
n
<
r>
■o
o
<
C/3 ©
D.
n n
3

Razpis nagrad
za naslove.
Neka velika razpošiljalnica potrebuje v svrho razpošiljanja svojih cenikov naslovov dobro kupujočih oseb, kot so rentirji, kmetje, najemniki, državni in zasebni uradniki, učitelji itd.
Trgovci in tvrdke, ki se nahajajo v naslovnih knjigah, so izključeni!
Reflektuje se samo na naslove slovenskih oseb, ki jih pošljejo bravci tega lista.
Razpis se tiče le naslovov z dežele, Ljubljana je izključena.
Dopustni so samo naslovi iz kroga znancev pošiljavčevih
Podpisani anončni urad, ki mu je naročena ta izvršitev, razpisuje tem potem sledeče nagrade:
1.	nagrado i
pravo zlato žepno uro
prejme oni, ki pošlje največ naslovov.
2.	nagrado t
krasno srebr. uro z verižico
prejme oni, ki pošlje 2. največje število.
3.	nagrado t
jedilno orodje za 6 oseb
prejme oni, ki pošlje 3 najvišje število.
4.	nagrado i
garnituro za kavo za 6 oseb
prejme oni, ki pošlje 3. najvišje število.
5.	nagrado:
krasno tobačnico za svalčice
prejme oni, ki pošlje 5. najvišje število.
Vsi drugi, ki jim ne bo prisojena nagrada, prejmo za vsakih 100 poslanih pravilnih naslovov eno krono. Prosimo, da nam najkasneje do
20 t,
sporoče svoja imena vsi oni, ki se nameravajo vdeležiti tega tekmovanja, da jim moremo poslati potrebne naslovne pole, ki se bodo morale točno izpolniti!
Naslove, ki bodo napisani na drugih polah, ali ki ne odgovarjajo gorenjemu razpisu, bomo poslali nazaj. Tekmovanje se jenja
15. marca 1909.
Darila se razdele 15. aprila 1900. Po tem dnevu se razpošiljajo dobitki in tudi denarni zneski.	313 l-t
Anončna ekvpedicija
Julij Leopold
Budapest VIL, Erzsebet kiirnt 41
bialaaa p»itiQi
§
«■■'s&Ths
I* K l»- t MM !»!»•,'• «■ !*•*» R 14'—, K i«—, t l» «> K n--. UintN « b tm Krak K I'—, R » H H n 4*ta, r» «■ _ K < M ta K liMtalHi ta«
M kakrMk*R <r>(l Bari ■•tal M«r*d l> Un H I .
H«K. R	b«l|H R It'-.
fs»Jn(» m ptfalM pr.ii. ■» ►«»«et|a »d K 1«'— Biprt). t»-■taja tli HU| ■< »itn« pr*fl ptrraltrl p.tnib itraikaT,
les«4tkt Sieaiil, Libu «i0
Pliaa ■■ CMkia.
In Iranko moj
Teliki ilnstrovani cenik z nad 3000 podobami ur, ilal-nine, arebroine itd.
Prva tovarna ur v Brllxu it. 936 (Češko)
Hanns Konrad
c. ln kr. dvorni zaloinik.
Prava Švicarska nik. ank.-remon. ara, sistem Roakopf K 5'—, 8 komadi K 14'-. Begistr. Adler-Roskopfnik. ank.-rem. oraK7— Prava srebrna rem. tra K 8 40. Ni kak riaiko! Zamena dovoljena »68* ali denar nazai. 30 7
Ustanovljeno 1832.
'najboljše oljnate barve
množino pobarvati veliko površino, razpošilja 8961 5* - 4 P° nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneia laka in stekl kleja Zaloga sllkarakih in pleskarskih predmetov.
P istr ceniki se dobe brezplačno.
IS
naročite cenik ur
zlatnEna In arebrnln«
51JP P°,!lifm "9,onl In po!
3134 itnlne proito, 26 2 Velik, »loga ur, luao Švicarskega Izdelka. Vsaka uri ie natančno preizkušena In te ja™Ci- T Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite »e na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
orar in edini zas opnlk švicarski i. varne or. — U.bUana. star. trjje
U Ameriko In Kanado
najzložnejča, najcenejša In ~ " najvarnejša
292750 Cunavd Line
Bližnji cdhod i* domače luke Trata i Pannonia 23. febr. 1909, Carpathia 4. marca, Slavonia 17. marca 190).
Liverpolai Lusitanlja, (najboljši, največji In najlepši parr.ik sveta) , dne 27. februarja, 20. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja '909, Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vo?ne karte pri Andrej Odlaeek, Ljnb-.jana, Slomškovi nI. 25, blizu cerkve Srca Jezusoveca.
Izkaz trgovcev u Ljubljani m drugih Krcjih Kranjske
ki prodajajo milo Goriške tovarne mila A. Gabršček
v korist družbi sv. Cirila in Metoda s 2t\ 3 3
Zastopnik za Ljubljano in Kranjsko g. Slavo Borštnik. — Poljanaka c. št. 15.
Izborno priložnost za nakup -e«
za trgovce manufakt. blaga In krošnjarje.
Razpošilja se tudi na zasebnike.
40 do 45 m obtankov K 15'-
sortir. v barhenlu za obleke 78 cm Urok. krasni vzorci modnega cefirja za hifna oblačila, srajce in bluze, Izborno obeljeno domače platno, kanafas, za posteljne prevleke, brisače, kuhinjske brisače. Dolgost ostankov 6—io meirov zajamčeno brez napak in vele-prima kakovost, perilne barve. Ako ne ugaja, denar tako| nazaj. Najmanjše naročilo i zavoj za puskušnjo -10—45 metrov K 15'— po povzetiu pošilja 269 J—1
tkalnica R. HORNER, Nachod, Češko.
Pri večjem naročiln 3 % popusta.
V Ljubljani i
Berjak & Šober Češnovar A. Fojkar Ivana Orošl Fran Hajek O. Jereb Neživa Jebačin Marija Javornik F, Olince Leskovic & Meden Mehle Jak. Polak Josip Plankar Josip Planinšek Karol Škerl Viktor Sušnik A. Šarabon A. Stacul Anton Sark F.
Vodnik I., Šiška Kotnik I., „ Perdan I.,
Gergolj Adolf, Šiška Sekular Jos.
Mencinger I Remic L. Krivic J. Verbič A. Spicitzer.M.
Po drugih krajih na Kranjskem i
Bergoč lv„ Klini pri St.Petru Brimšek L. Trnovo Dežman Val., Lesce Dekleva I., Slavina p.St. P. Domicelj A., Rakek Dekleva Fr., Slavina Domicelj A., Zagorje St. P. Dolgan Jos., Košana Ditrih L., Postojna Fiirsager L., Radoljica Fatur Iv, Rakek Fabčič J, Sežana Kalan A., Trata Kemperle Jernej, Kamnik Kobi A., Breg pri Borovnici Kogoj Jernej, Postojna
Ložar Fr., Domžale Lapajne Št.. Idrija Mekinda Ivana, Rakek Pogačnik A., Cerknica Primožič A , Idrija Puhar Iv., Logatec Piki L, Postojna Svetličič E„ Logatec Spilar L-, St. Peter na Krasu Tomšič Iv., II. Bistrica Tratnpuž Iv., Nuvomesto Vrstovšek Fr., Cerknica \X'erli Karolina, , Zadnek Fr., Senožeče Zelen Iv., , Sumrada Janko, Stari trg Petltovšek M , Trnovo Repinc L, Prem Križaj A., Orehek Žnidarčič M., Matenjavas Kutin I., Postojna Seidl M , Rudolfovo Klemenčič Kamnik Kranjc I., Borovnica.
1
^Vzajemno podporno društvo v LjubljanT^
Kongresni tr$ St. 19 registrovana zadruga z om-j-nim poroštvom KOnjrCSnl tfj St. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
po 4
31 O 4
to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vinar, na leto.
Druge hranilne knjižice se spregajo ko« gotov dan.r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rontni davek plača hranilnica sama. ====== w • ,	1956
„ _ „ .	_ Najsigurnejša prilika za štedenje.
Kanonik A. Kalan I. r„ predsednik.	t, , „ , .
llj Kanon,k J- SuSnik I. r., podpredsednik.
latfa|at«J| la odgovoril aradalk: Dr Ifaaalj iltalk
Tlikala: .ratoHIka Tlikuai'