Št. 84.
V Gorici, dne 23. julija 1901.
Izhaja trikrat na teden ˇ šestih lidanjlb, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, Tečemo tzdaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z urednifikimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali  v Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta ...,....*.  6 , 60 ,   ,    ,   330 četrt leta  ..... ;•¦-.» fcr+401*^. ^1-JO,-Mfc FosamiSne številke stanejo 10 vw.   "'   ; Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin* se ne oziramo«
„PBIMORtC" izhaja neodvisno od «So8e» vsak petek in stane vse leto 3 it" 20' h ati-gld. i-60.
«Soca» in iPrimorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni 6cbwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenSiB na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Tečaj XXXI.
(Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadatr. ' Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5.' popoldne; ob nedeljah in   praznikih   od   9.   do   12.   dop.    Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici 8t.ll.
Dopisi noj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reffi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu.                ______
Oglasi in poslanico
«e računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat
i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSknat po pogodbi____
Večje črko po prostoru.                                        «  .
Naročnino le oglase je plačati l->Co Gorica.
»tioriSka TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «So2e» in <Pruuorca> Se .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 8 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se r&fanijo po 20 kr. petit-TOtioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Program narodno-napredne stranke
na Kranjskem.
Dml 18. t. m, so zborovali v Ljubljani zaupni možje narodno - napredne stranke na Kranjskem. O drugi točki dnevnega reda, ki se je tikal strankinega programa, je poroCal dr. Ferjančič, Isti je razložil na kratko program, potem pa ga je prečita). Glasi se tako - le:
,1. Narodno-napredna stranka stoji na stališču n a r o d n e avtonomije ter se bori s tega načelnega stališča za vsestranski svobodni razvoj slovenske narodnosti v po-litiskem, kulturnem in socijalnem oziru.
V to svrho zahteva popolno jednako-pravnost in jednakoveljavnost slovenske narodnosti in slovenskega jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cerkvi, v šoli in sploh v javnem življenji.
Od državne uprave zahteva stranka večjo brigo za moralno in materijalno po-vzdigo slovenskega naroda,
2. Stranka zahteva svobodno, sicer na kulturnih načelih krščanstva zgrajeno, a od vsake cerkvene upravo popolnoma nezavisno narodno šolo in v to svrho izdatno izboljšanje gmotnega položaja učiteljskega stanu, združeno s povišanjem njegove znanstvene in strokovne izobrazbe.
H. V verska in cerkvena vprašanja se stranka načeloma ne vtika, zahteva pa nujno zadostnih legisktivnih sredstev zoper vsako zlorabo cerkvene in duhovske oblasti v poli« tiske namene.
4.  Stranka priznava jednakopravnost in jednakoveljavnost vseh stanov ter vslcd tega odločno odklanja nadvladje bodisi politiško in socijatno kateregakoli stanu.
5.   Dosledno j? stranka načeloma za splošno direktno in lajno volilno pravico, zahtevati pa mora pred dejanjsko vpeljavo glede na posebne sedanje razmere v siove-venaki domovini zadostnih legislativnih jamstev za popolno svobodo iz. "evanja ljudske volje in zlasti zoper oviranje te svobode po politiški zlorabi cerkve.
6.  Stranka vposteva veliko važnost meščanstva za kulturni in gospodarski napredek naroda slovenskega ter tež? na to, da postopa meščanstvo vsporediio z drugimi produktivnimi sloji.  Skrb stranke je  odstranje-
<Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
vati vsako pojavljajoče se nasprotstvo  med stanovi.
7.   V narodno - gospodarskem pogledu naglasa stranka veliko važnost kmetijstva za slovenski narod ter zahteva izdatno zakonito varstvo kmetijskega stanu v vsakem oziru z ureditvijo kmetskega realnega kredita v ohranjen je kmetskih domov in osebnega kredita v zboljšanje gospodarstva, z olajšanjem, oziroma odpravo dedinskih in prenosnih pristojbin itd. Stranka zahteva v prilog kmetijske produkcije pravično pogodbo z Ogrsko, tej produkciji koristne trgovinske pogodbo in koristno prometno tarifno politiko.
Ker je glavni vzrok propadanja kmetijskega stanu zlasti v slovenskih pokrajinah pasivna kmetijska produkcija, zato zahteva stranka vse tiste naprave in uredbe, ki pomagajo povzdigniti to produkcijo kvantitativno in kvalitativno, posebno pa smatra za nujne potrebno boljšo strokovno naobrazbo kmetijskega stanu in njega stanovsko organizacijo v svrho samopomoči,
8.  Uvažajo nadalje veliki pomen krepkega in svobodnega trgovskega in obrtnega stanu, bodi dolžnost državne uprave omogočiti in pospeševati vsestransko pristopno višjo splošno in strokovno izobrazbo teh stanov ter pospeševati pridobitev gmotnih sredstev za uspešno tekmovanje na domačem in svetovnem trgu.
V dosego teh smotrov je težiti na olajšanje prometa po pomnožitvi in sistematični ureditvi prometnih sredstev in na zboljšanje zvez s lujezcmstvom, da se izkoristijo naravne sile in zakladi naših dežela.
Narodno-napredna stranka pa obsoja najodločneje trgovskemu in obrtnemu stanu sovražno neplodno združevanje kmetovalca v konsumna društva, katera se ne omejujejo zgolj na nabavo strogo kmetijskih potrebščin.
9.   Za izboljšanje položaja delavskega stanu hoče stranka skrbeti za večjo strokovno omiko delavstva po državni in deželni upravi, s primerno ureditvijo obrtnega nadaljevalnega pouka itd., koja višja omika pomore delavskemu stanu do boljšega položaja v socijalnem oziru in boljšega gmotnega stanja, dalje hoče stranka skrbeti za ureditev zavarovanja proti boleznim in nezgodam, zlasti pa za preskrbljenje vseh delavskih slojev za starost in onemoglost.
10. Narodno-napredna stranka je pripravljena, stopiti v tesno zvezo z vsemi narodno - naprednimi slovenskimi in slovanskimi strankami, katere soglašajo z narodnimi in gospodarskimi zahtevami in težnjami njenega programa*.
Lep je ta program in obsega vse ono, kar živo zadeva vse sloje slovenskega naroda. Izraža tudi vse tisto, kar obsega program naše narodno-napredne stranke na Goriškem. S posebnim zadovoljstvom omenjamo točko 5., v kateri se zahteva zadostnih legislativnih jamstev za popolno svobodo izraževanja ljudske volje pri splošni direktni in tajni volilni pravici ter zoper oviranje te svobode po politiški zlorabi cerkve, in tretji odstavek točka 8., kjer se odločno izreka proti kon-sumnim društvom po klerikalnem vzorcu.
Shod je bil odobril program soglasno, odobriti ga mora pa tudi vsakdo, kdor ima res srce za naš narod in komur je res mar napredek našega naroda v pravem pomenu besede. V trezno premišljenih besedah brez vsako bombastične primesi se zrcali v programu vse ono, kar more pripomoči Slovencem do boljše bodo.m sti. Zalo se pridružujemo programu ;. željo, da isti bodi zvezdu-vodnica napredne misli v kranjski deželi in izven nje.
Spomini na IV. sokolski shod v Pragi
28.,29.,30.jun.inl.jul.tl.
(Dajjc.) 3. Na grobu Fugnerja in Tyrša. Sokolske slavnosti pričenjajo vselej z ginljivim pohodom na grob slavne dvojice ustanoviteljev Sokola — Ffignerja in Ty rš a. Olšansko pokopališče je krasen velik park z vsakovrstnim drevjem, v čegar senci se svetijo priprosti in najbogatejši spomeniki, pod katerimi nevzdramno spe reveži in bogatini, a po drevju skakajo in gnezde ptice pevke, ki od spomladi do jesen, žvrgole svoje vesele in tožne pesmi. Sprehod po tem »parku* je prijetna pot vsakomur, ki nima ondi v senci dreves pod kamenonj> kake ljubljene duše. — Na jako očitnem mestu se dviga visoko v zrak obelisk, na katerega vrhu kraljuje sokol. Na pročelju piramide pa vidimo relief Fugnerja  in  Tyrša
(glavi, ki se deloma krije«) t Tam torej spita največja Sokola, ki sta zbudila tako ogromno narodno vojsko na vstrajno delo za boljšo bodočnost češkega naroda! — Tjekaj k tej piramidi roma torej ob začetku vsesokolsklh slavnostij na stotine zastopnikov Sokolatva, da položijo vence na njiju grob ter se oso-kolijo s hvaležnim spominom na svoja največja ljubljenca in ustanovitelja te ogromno narodne vojske.
Tako je oddrdrala tudi 28. junija ob 107» predpoldne izpred glavne pražke soka« lovne cela vrsta kočij z zastopniki Sokolstva in z venci, ki se vsi nosili na trakovih (belo-rdečih ali slovanskih) pomenljive prigodno napise. Mnogo Sokolov in drugega ljudstva je slo peg; drugi % oloktriškim tramvajem. — Tudi Hrvatje in Poljaki so nesli po jeden venec, le Slovenci smo tudi ob tej priliki dokazali svojo nespretnost, Jaz (edini Slovenec I) sem se kot v planinski Hrvat" pridružil vencu, kateri jo hrvatsko Sokolstva položilo na grob velikih naših buditeljev.
Velika množica so nag jo nabrala ob vhodu na Olsane. Nu dano znamenje smo šli molčeči in zamišljeni po »pokopališkem parku"; vsem na čelu dr. Podlipn^ in dr. Scheiner; prvi venec so nesli Poljuki, drugi mi v imenu .planinskih Hrvatov* in »dolinskih Slovencev". Ob obelisku smo se ustavili v polukrogu. Pred spomenikom je vrtnar prekrasno uredil iz cvetlic v belem dnu rudeči črki F.... T. (Fugner — TyrS), niže pa sokolski pozdrav »Na zdarl" — Sokolski zbor je divno fapel prekrasno Smetanovo »Veno*, na kar je pristopil pred obelisk br. dr. Podlipny, vsi smo sneli čapke, in on je spregovoril s svojim sladkodonečim, a tožne spomine budečim glasom:
»Bratje mili in dragi! Vstopajoči v slavnostne dneve, pripravljajoči se na delo velikega pomena ne le v korist Sokolstva, marveč i v korist naroda, nam je dolžnost takoj spočetka spomniti se njiju, ki sta posebna vzbuditelja sokolske misli, ustanovitelja in ljubljenca naša, ter izraziti tako počast in globoko spoštovanje njiju spominu. Ker drugače ne moremo izrazili svojih čustev, po-kladamo na njiju grob te vence. V imenu »Zveze češke obče sokolske* pokladam to cvetje na rov Fugnerja in Tyrša, katerih spominu kličem : Slava l*
UO
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. -
tDafje.)
Poslovenil Podravski.
Na to obrne konja in udarjajoč rahlo s paličico po glavah onih, ki so mu delali napotje, odjezdi po-j lagoma k vrstam pretorijancev.                                        j
V kratkem je bil zopet pri vodovodu, in ko je dospel nanj, našel je vse v »©malem strahu. Tam stoječi niso razumeli klica : panem et circenses ter so si mislili, da je to novi izbruh besnote. Radi tega se tudi nwo nadejali, da ostane Petronij nepoškodovan. Ko ga Kero! zagleda, pribiti z bledim licem k njemu ter ga vpraša:
»Kaj je? Kaj se godi tam t Ali se še puntajo?a
Petronij si globoko oddahne ter reče:
»Pri Poluksu! Pot jih zaliva, da kar smrde vsled tega. Kaj mi nekdo da epilimna, sicer omedlhn.«
Na to se obrne k cesarju.
-Ooijubil jsem jim — nadaljuje — žita, olja, prost vhod v vrtove in vsakovrstnih iger. Sedaj te obožujejo ter ti z žeje koprnečim! ustnicami kličejo slavo. Bogovi, kako ta plebs neprijetno smrdi!«
»Imel sem pjretorijance pripravljene,« spregovori Tigelin »in »ko bi ne bil pomiril kričačev, bil bi jih prisilil molčati za zmerom. Čemu mi, cesar, nisi dovolil rabiti nasilja?«
Petronij ga pogleda, skomigne z rameni ter reče:
»Za to je še zmerom čas. Nemara ga bodeš rabil jutri.«
»"Ne, ne!« reče cesar. »Zapovem, naj se jim odprd vrtovi in naj se jim razdeli živež. Hvala ti, Petronij! Pa tudi igre priredim in ono pesem, katero sem odpel sedaj, zapojem javno.«
Po teh besedah položi roko na Potronijevo ramo, nekaj časa molči in konečno, oddahnivši si,  vpraša:
»Povej mi odkritosrčno, kak sem se ti videl, ko sem popeval ?«
»Bil si vreden tega prizora, kakor je tudi prizor bil vreden tebe,« odvrne Petronij.
Na to se obrne k požaru:
>Ogledujmo ga še nekoliko — reče ™ ter se poslovimo od starega Rima.«
V.
Apostolove besede so napolnile z zaupanjem duše kristijanov. Zdelo se jim je, da je konec sveta že prav blizu, vendar pa so začeli verjeti, da strašna sodba ne nastane takoj in da poprej nemara še zagledajo konec vlade Nerona, katero so smatrali za vlado Antikrista in kazen za grehe v nebo vpijoče. Obodreni v svojih srcih, so se jeli po končani molitvi razhajati in vračati se iz votline v svoja takratna bivališča, celo tjekaj za Tibero, ker se je razširila novica, da se je ogenj, podtaknjen na nekaterih mestih, pri popihu vetra povrnil zopet k reki tor požgavši vse, kar je ondi našel, nehal se razširjati.
Tudi apostol, snremijan od Vinicija in Kilona, je zapustil votlino. Mladi tribun se ni predrznil motiti ga v molitvi, marveč je nekaj časa korakal molče ter ga samo z očmi prosil usmiljenja in se pri tem tresel od ganutja. Vrhu tega je prišlo Še dokaj oseb poljubit apostolu roko in rob njegove obleke; matere so mu podavale otroke in nekateri so poklekovali pred njim
v dolgem, temnem hodniku, dvigali kvišku svoje sve-tilnice tor ga prosili, naj jih blagoslovi. Drugi pa so okrog njega prepevali pobožne pesmi, tako da ni bilo ugodne prilike k vprašanjem.
Isto tako je bilo tudi v jarku. Se le ko dospejo na svobodnejše prostranstvo, s katerega je bilo le videti goreče mesto, podeli apostol navzočim trikrat blagoslov, na to pa se obrne k Viniciju ter reče :
»Ne boj se! Ne daleč od tod je kamenarjeva, koča, v kateri najdemo Ligijo, Lina m njunega zvestega služabnika. Kristus, ki ti jo je namenil, ti jo je ohranil.« —
Vinicij se zaguga ter se z rokami prime skale, da ni padel. Pot iz Ancija, vsi dogodki pod mestnim obzidjem, iskanje Ligije sredi gorečega mesta, dolgo bedenje in strašen nemir ~r vse to je ugonobilo njegovo moči; najbolj pa ga je pretresla novica, da mu je ono najdražje bitje na svetu tako blizu in da ga skoraj zagleda. Radi tega se ga polasti nakrat velika slabost. Zgrudi se apostolu k nogam, objame njegove noge ter ne more besedice spregovoriti.
Apostol, braneč se hvaležnosti in Časti, reče:
»Ne zahvaljuj se meni, marveč Kristusu !«¦
»Kakšno izvrstno božanstvo je to!« oglasi se za njimi nakrat Kilon, »toda ne vem, kaj naj učinim z onima mulama, ki nas ondi čakata ?«
»Vstani ter pojdi z menoj!« reče Peter in prime mladega moža za roko.                                     m
Vinicij vstane. Pri svetlobi meseca se je videlo, kako so mu tekle po licu solze. Usta pa so mu drgetala kakor bi molil.
(Daljo pnde.)
25?7
Ko so utihnili slava-klici, ki so vreli iz marsikake plakajoče duše med vročimi solzami v očeh, je bil položen poljski, za njim hrvatski venec, potem po vrsti v imenu Čeških žup sokolskih. Prihajali so sami častitljivi možaki, mnogi med njimi s sivo glavo in brado, ki so polagali cvetje ustanoviteljema ogromne sokolske vojske. Vsrkdo je izrekel v imenu Sokolstva svojega ožjega kraja v izbranih besedah globoko spoštovanje in ljubezen velikima pokojnikoma, zagotavljajo, da seme sokolsko, katero sta ona vsadila, bode skrbno dalje negovano k daljšemu mogočnemu razvoju sokolske misli v blagor naroda in prospeh slovanske vzajemnosti. — Po vsakem proslovu je zadonelo daleč okrog: Slava ! Slava t Niti eno oko ni bilo suho l Videl sera starega Poljaka, ki si je skrivaj brisal solze! Jaz pa sem s?i dejal v srcu: O, le tecite, tecite solze takega rodoljubja, gotovo ne pozabiš, častitljivi Sokol iz Poljske, nikdar več na ta ginljivi prizor na Olšanih, kjer so zastopniki vsega Sokolstva prisegali ob grobu svojih ustanoviteljev, da ostanemo naomahljtvo zveš« njiju zastavi, pripravljeni Htl za njeno slavo, čast in slobodo tudi svojo srčno krvi
Konečno je pristopil starosta »Pražkega Sokola* br. dr, Scheiner, ta zlata slovanska duša, moj mili prijatelj, in spregovoril v vznesenih slovih, kakor on to zna, naslednje besede:
»V imenu društva, ki je največ dolžno obema ustanoviteljema, v imenu raaterskega društva pražkega govorim te besede. V tre-notju, ko je sokolska stvar dosegla tolik vrhunec in ko se ves narod raduje nad vspeš-nim delom Sokolstva, kali le jedna okolnost to krasno sliko. Je to obžalovanje, da tema velikima genijema Sokolstva ni bilo pripu-ščeno, da bi bila navzoča pojavom čeških sinov in češkega junaštva. V globoki hvaležnosti pokladaiao ta venec na njiju rov s to oduše?ljeno zaobljubo, da kakor smo vama postavili ta kamcnili spomenik, poskrbimo i zato, da bo na naših plečih in naših ledjih postavljen novi spomenik svobode nase ljubljene domovine!"
Trikratna slava je zopet zadonela med drevjem in vsi tam pričujoči smo zapeli tresočih src narodno himno »Kje dom je moj"?!! Marsikakglas ni prišel iz grla; zatopile so ga solze oduševljenja za ljubljeno domovino, kateri sta tako vzorno služila Jindfich Fugner in dr. Miroslav Tyrš. Čast in slava njiju spominu! — Sokoli slovenski, zakličite jima, ko citate te moje spomine, vsaj v duhu: Slava vajinemu spominu, ljubljenca naša! Spita sladko v olšanskem parku! Prisegamo Vama, da hočemo slediti Vajinemu vzgledu, pokoriti se veliki, mogočni misli — sokolski!
Dopisi.
Iz vrst učiteljev. — V .Gorici« št 55. odgovarja znani dopisnik na dopis, ki je bil priobčen v »Soči* št. 77. Možak pravi, da se v onem dopisu zlorablja versko prepričanje in napredek! — Hvaležen sem Vam, g. tovariš, da ste javno priznali, da napred-njaki smo »lažnjivci", ako pravimo, da imamo tudi mi versko prepričanje. — Kdor torej ne trobi v klerikalni rog, je brezverec in bo pogubljen; tako nas je obsodil »resnično- . katoliški" (!) tovariš v .Gorici*.                     j
Lepo je tudi čuti, da oni, klerikalni I učitelji, ne bi hoteli imeti na vesti pohujšanja, ki ga dajejo naprednjaki ! Presneta reč, kaj ko bi pokukali, na kateri strani političnih naših strank je več pohujšljivcev, posebno farizejskih pohujšljivcev, ki so na zunaj lepi, znotraj pa pobeljeni grobovi!
Podtika tudi, da so naprednjaki zasejali v deželi prepir, sovraštvo, zmerjanje. Dragi moj, nasprotno je res ; vladeželjna duhovščina I v zvezi z raznimi življi seje po deželi so- j vraštvo, prepire in poboje. (Glej Dornberg, Skopo, Kožbano, Goče itd.) Pravite, da se hočete združiti z duhovščino. Prav, z duhovnikom, ki ne terorizira, ki je poštenjak in spoštuje prepričanje drugih, smo pripravljeni sodelovati tudi mi. Vemo tudi, da več j naprednih učiteljev prav lepe Izhajfc s svojimi duhovniki. Take sloge in jedinosti je le želeti. — Toda z nekaterimi pa še vi, »Slom-Škarji", ne morete izhajati. Zato vas pa peče »Festungsviereck", kjer napredni učitelji dobro izhajajo z duhovščino, medtem ko vi, .katoliški", tega ne morete!
Iskreno me veseli, da ste mi ponudili predsedništvo vašega klerikalnega društva. — Srčno se vam zahvaljujem za to čast; ob-
držite si jo. Saj bi pač morali vedeti, da bo vaš bodoči predsednik, ako bo učitelj, le slamnati mož. V društvu bodo vam gospodarili razni dr. teologije in drogi Častiti gospodje.
Kar se tiče vaših namenov, vemo pa prav dobro, kdo hrepeni po mandatkih v c. kr. okr. S. svetu. Ne delajte se tako nedolžne. — Toda ne vjamete nas na limanice. Osamljeni ostanete; vaše vrste bodo se pač krčile, a širile nikdar, z učiteljstvom že ne! ~ Tisto vaše zadiranje v g. nadzornika se pa človeku že gabi. — Njemu pač ne more nihče očitati, da ni strogo objektiven in izven strank. — To je pa vendar jedino pravo stališče.______________
Naravnost nesramno m hudobno pa je, če pravi klerikalni pobožnjak, da mi s svojim nastopanjem širimo med ljudstvom podivjanost in surovost. — Hinavec, «e€ svojimi pristaši iščite takih značajev, ne pa med nami! Potem pa zavijete farizejske oči in porečete, da mi napadamo in blatimo. Tudi hinavsko zdihujete po dobrih zgledih. Kaj hočete ž njimi, saj jezuitsko načelo vaše stranke se glasi: »Ne glej, kaj delam, marveč spolnuj, kar učim !*
Povzdiguje v nebo tudi dobo, ko je bil v gor. okraju na čelu šolstva »klerikalni nazadnjak*. Pravi, da sedaj z vspehi že nazadujemo. Rad verujem, da morajo biti žalostni vspehi v šolah a la Šsmpas. — Ponovim pa, da smemo biti napredni učitelji v vsem ponosni na svoje vspehe v šoli. In da bodo še lepši, hočemo se še bolj tesno okleniti Šole. Še z večjim veseljem bodemo de- j lali v korist mladini in narodu, da pokažemo s tem neopravičenost vaših napadov in podtikanj !
Kar se tiče kvasenja, da so naprednjaki učiteljstvu nasprotni, ve dopisnik sam prav dobro, da to ni res. Povedati ve samo, kako se je izražal ta ali oni naprednjak svoj čas o učiteljih in njih plačah. Kako so se izražali razni klerikalni prvaki, pa ne ve nič. (Np. Grča, dr. Rojic.) Sicer pa naj spomnim samo na občni zbor .Sloge", ki je bil dne 20. julija 1899. Ko je tovariš Medvešček predlagal resolucijo za izboljšanje naših plač, so glasovali za to večinoma vsi navzoči posestniki, seveda vsi učitelji in izmed kakih 50 navzočih duhovnikov pa celi — trije! Kako prijateljstvo, kaj ne ? — Sicer pa še« nekaj i Recite jim, naj priznajo neodvisnost šole, kakoršno nam jamčijo šolski zakoni; videli bodete, kako se razkadi njih »ljubezen* do vas. Sicer pa povejte mi najprej vi, kle- | rik?!ni naši tovariši, ste li za novi šolski zakon, ali želite spremembe v konkordatskem I smislu ?! No, to pač tako, kakor preč. gospodje žele. Vi ste pač le ponižni sluge !
Da, v delu in vestnem vršenju svojih dolžnostij kaže se napredek in skrb za ugled svojega stanu! Koliko je med vami takih, ki bi bili res vneti za šolo? Krščanstvo vam je krinka, ki naj pokrije vse, kar se sme nedopustnega storiti na »katoliški podlagi*. — »Inteligenca mora dokazati s svojim vedenjem in življenjem, da je vredna tega imena", ste tudi zapisali. Popolnoma se vjemani s tem. Priznajte samo, da med nami je velika večina takih značajev, a pri vas — malo j ali nič! — Imenujte onega v naših vrstah, ki se vede kakor falot! drugače si zaslužite i naslov, ki ni preveč časten. — Ker nas pitate s takimi priimki, ki lepo kažejo vašo »inteligentnost", je tudi rešeno prašanje, kdo blati in napada.
Mi pa se ne smejemo, marveč globoko obžalujemo vašo zaslepljenost, strast in ne-i inteligentnosti                                    Isti.
|          Bihemberg, 21. julija 1901. —  Ža-
j lostno ah' resnično je, da se naše ljudstvo v svoji nevednosti, malomarnosti in popustljivosti samo sebe biča in sicer 1. s slabim I in nerodnim gospodarstvom, 2. s svojo . nezmernostjo in 3. s tem, da prepušča javno vodstvo in gospodarstvo gospodstva in denarja lakomnim brezvestnežem, ki mu po ne-postavni poti izvabljajo denar z zvijačno hudobnostjo, zdražbe in pravde med njim nastavljajo, poštene občinarje, posebno take kateri se takim lumparijam protivijo — obre-kujejo ter iščejo poti, spraviti jih celo v zapore. —
S pijančevanjem in meseno pohotnostjo, j koji očitno brez srama strežejo, demoralizu-I jejo naš krepki in zdravi rod. I          Z nesramno drznostjo  in maščevalnim
I poželenjem so pripravili ljudstvo v strah, in I potem ko je ožemajo na žepu in od njega 1 bogate, zaničujejo je z osli, neumneži, gove-I darji, »petlerji" itd.
To se godi že nad 30 let v naši občini, čas je torej,  da se zbudi ponos v ljudstvu, j da vrže take pijavke s svojega telesa.            j
Maščevalna strast našega župana je prav neprijetno otipala mnogega občinarja, iz oči mu gleda In z malo izjemo vsem, kar jih je j .ferlenica" izlegla, tudi lakomnost po denarju, j časti in gospodovalnosti; lakomnost tudi lastnemu sorodniku ne prizanaša.
Nedavno se je pričkal naš pristaš v krčmi v osebni zadevi z nekim »vulgo žu- | panom" ter Sel ne prav trezen od mize j na stran.
Pred hišo je stopil slučajno mimo župana Pavlice in njegove »laibvahte* iz Bri- i tofa. Mož ni opazil slavnega glavarja občine, ko je na nečastitljiv način izgovarjal častitljivo besedo župan.
Slišala je pa to ,laibvalita*. Naš pošteni župan je tožil, svedočil mu je poljski čuvaj, ki je bil radi poljske tatvine že zaprt, in naš človek je bil obsojen!
Naše ljudstvo pozna škodoželjno maščevalnost župana Pavlice. Pozna barabe, ki je zalezujejo in preže na posamezne, da bi jim škodo in sramoto napravili.
Posebno opozarjamo na ono človeče blizu cerkve, k! nosi znamenje poljskega čuvaja; možic je zajčjih nog a z levovim jezikom izborno služi očetu »Nires". —
Varujte se, bodite previdni v dejanju in govorici povsod, ker ne znate ure ne dneva, kje vas zalezujejo barabe podkupljene. —
Lansko leto je vložilo pri našem županstvu več posestnikov prošnjo na gozdarski urad za dobavo sadnih drevesc; a naš župan se je takoj izjavil: »mislijo ti naprednjaki da bodo dobili drevje, pa ga ne bodo ne*. In res so došle prošnje na mesto celi mesec po roku. 6. c. kr. uradniki so zvedeli za to mahinacijo in se zgražali nad tem; nekdo je pa rekel: Meni župan Pavlica sedaj, ko mu blišči križec, da mu moramo vsi služiti kakor psički ?
Hvala ti lepa, slavni za blagor občine vneti župan, — a v prihodnosti bodemo skrbeli drugače v takih zadevah.
Tako si ravnal o priliki delitve odškodnine škode po povodnji in tako ravnaš o vsaki priliki. Enega bi - ieš, drugega pogladiš in, ti ljudstvo, trpiš to, da en človek s teboj tako norce brije t In to trpi v R. že 30 let. Koliko časa bode Se ljudstvo molče in krotko prenašalo tako poniževanje?!
Iz Gorenje Branfee. — (Odhod g. Marka in še nekaj drugega). Dne 8. t. m. nam je naznanil naš gospod Marko, da odide menda za par mesecev na dopust, in to da gre malo po svetu pogledat, kam in kje da gre, pa nam ni povedal. Ali predno odide človek na daljno pot, je že navada, da vzame slovo od svojih dragih. Pa predno je odšel, je skrpucal baje dopis v »Prismojenca*, da da zopet malo svojega klerikalnega žegna braniškim liberalnim mladeničem in drugim. V dopfsu je le malo resnice. Vkljub vsem obrambam necraadeže-vane časti pa bi se dalo morda le še kaj napisati od naše strani (če bo potreba, bomo), ker je blatil in sramotil sinove tistih očetov, ki so mu v svoje poniževanje in v poniževanje svojih sinov podpisali oni že obče znani »flajšterček*. Storili smo to, ker smo imeli upanje, da sedaj se vendar poboljša, ker je dobil dosti veliko »faeko*. — Nekaj nedelj je bil res mir, ali v nedeljo, predno jo odšel, je rekel, da tudi če ga križamo, on ne odneha.-------
Da ne zaidem predaleč, preidimo k dopisu v št. 28. »Prismojenca". Tam govori med drugim o neki podivjanosti, katere pa mi ne poznamo, in opisuje, kako da so bili I Br. ml. obsojeni, in žal mu je gotovo, da ni bil tudi tisti, na katerega ima on največjo piko. Proti tisti razsodbi je že narejen [ rektirz. Potem piše, da je bil neki naprednjak pijan v procesiji jubilejnega leta. Res je bil malce vinjen, «li ni nikoga motil in ne zabavljal, šel je mirno in spodobno v vrsti drugih in ni nikjer padel v potni jarek kakor svoj čas Janezek! Kar pa dopisun dalje kvasi in j tudla, to je gola laž. Svetujem mu torej, da j s takimi lažnjivimi in sramotilnimi dopisi v prihodnje ne hodi na dan. Ako hoče biti vzgled drugim, mora sam dati lepe vzglede. In prvo je potreba pometati pred svojim pragom in pred pragom svoje stranke. Ali ne vidite, da je toliko smeti, da komaj po njih gazite?! —
v*t g» tpredsednik*! prosim malo potrpljenja, ker časa je že do vrha napolnjena. I Ce ne  bo  drugače,  tudi Vas prav  »fest"
ožehtamo v »Soči*, da boste vedel, kaj je dr. Tuma in Gabršček in nar. napr. stranka. Le počasi vozite, vi farški prevošček! Ali ste umel, vi klerikalni kričač? Toiiko za danes, vi, stric nune očetov brat!
Domače in razne novice!
Javen shod v Šempasu. — Narodno-napredna stranka sklicuje za nedeljo dne" 28. t. m. javen shod v Šempasu. Več prihodnjič.
.TrgoTsko-obrtno društvo* za Goriško naznanja, da bo v petek 26. t. m. ob 8. uri v čitalnici g. Albert Žnideršič imel javno predavanje o »Borzah i borzovnih poslih". Pričakuje se obilne udeležbe, ker je stvar zanimiva.
Deželni zbor goriški. — XII. seja dne 20. julija 1901. K zapisniku prejšnje seje je dr. Tuma predlagal, da se sprejme v zapisnik celo besedilo poročila takozvanega častnega soda; kajti posl. Panigai je čital celo, a pozneje seje zbrisal zadnji odstavek, kjer se izreka njemu javna graja. Dr. Ver-zegnassi, Panigai in tudi Pajer so pa odločno zanikali, da bi se bil čital črtani stavek ter se je dr. Tumov predlog odklonil. — Po prečitanju došlih peticij je odgovoril vladni zastopnik na interpelacijo dr. Venutija radi mostu črez Barko pri Soči, da ima vlada zadevo vedno pred očmi, a zdaj ne more dati natančnejših pojasnil, a dr. Venuti je rekel na to, da z odgovorom nikakor ni zadovoljen. Na to je vladni zastopnik odgovoril še na interpelacijo dr. Tume in tovarišev radi uravnave potoka Berse, kakor navajamo na drugem mestu.
Na dnevnem redu pa je bilo 13 točk, a rešila se ni niti jedna; kajti pri glasovanju o deželni norišnici so slovenski poslanci odšli, Razprava o tej zadevi se je vršila skoro do 8. ure zvečer in posegli so v debato, ki je bila precej burna, poslanci Berbuč, dr. Tuma, dr. Marani. dr. Verzegnassi ter na koncu Se sam dr. Pajer, ki pa tudi »trmoglavih* Slovencev ni prepričal, da dežela prenese tako žrtev, kakor je en milijon kron, za deželno norišnico. Posl. Berbuč je stavil predlog, naj se pošlje zadeva v finančni odsek z naročilom, da poroča o njej še v tem zasedanju. Dr. Marani pa je zastopal mnenje, da hočejo Slovenci norišnico pokopati s tem, da jo hočejo odkazati odseku, Cel govor dr. Rojčev meri na to. Finančni odsek ne bi mogel študirati ničesar, ker nima nijednega  vešcaka.
Ve, da je finančno vprašanje ona žalostna točka, o kateri se suče vsa polemika, aH on hoče, da se stori resen korak. Dr. Turna se je izrekel toliko proti dr. Rojče-vemu mnenju, da bi se zidala bolnica, norišnica in hiralnica na enem mestu, kolikor proti mnenju Italijanov, da bi se morala zidati tako luksurijozna norišnica. On je govoril ravno z onimi učenjaki, na katere naši zdravniki, ki se med seboj tako grozno pulijo opirajo svoja mnenja, a isti so rekli, da za našo deželo zadostuje prav skromna, a čedna norišnica, ter da je vspeh pri norcih največ odvisen od inteligentnih slug. Ko bo naša dežela večja in bomo imeli dovolj norcev na razpolago, si bomo tudi lahko privoščili kaj več, — Sploh pa je govornik mnenja, da bi se moralo najprej odpraviti ona zla, katera provzročujejo duševne bolezni. Moral bi se ob istem času z norišnico skleniti tudi zdravstveni zakon. Slednjič je predlagal, da se odda zadeva finančnemu ali zdravstvenemu odseku. Posl. Berbuč se je na to odločno zavaroval proti temu, da dr. Marani trdi, da Slovenci hočejo norišnico pokopati. Oni so kot možje izjavili, da bodo stvar pospeševal:; torej je žaljivo enako očitanje. Ostane pa odločno pri svojem predlogu; kajti finančni odsek mora vendar povedati, ali more izdati tako velike svote. Dr. Rojic je konštatiral, da dežela nima ne norišnice ne bolnišnice. Dr. Marani je zopet pobijal mnenja slovenskih poslancev. Na to je dr. Pajer hotel prepustiti svoj sedež kot deželni glavar dr. Gregorčiču, da bi govoril kot poslanec, a isti ga ni hotel sprejeti ter je odšel. Dr. Pajer je dokazoval potrebo norišnice tako, kakor jo predlaga odsek ter očital dr. Turni in dr. Rejcu, da sta se izraz1 ia o zdravnikih nekako zaničijivo, na kar je dr. Tuma opomnil, da je on rekel le, da si zdravniki med seboj očitajo drug drugemu, da niso psihijatri, ter je slednjič rekel dr. Pajer nasproti slovenskim poslancem, če imajo pa oni v finančnem odseku kakega psihijatra? — Slednjič je še dr. Verzegnassi dokazoval, da so Slovenci grozni nehvaležneži, da sedaj, ko so Italijani, ki plačujejo dve tretjini (??) davkov v deželi, imajo pa kljub temu samo eno tretjino norcev, tako ljubeznjivi nasproti Slovencem, da jim hočejo takorekoč s svojim denarjem norišnico zidati, tega nečejo sprejeti. Tudi je dr. Verzegnassi dokazoval, da se bo norišnica rentiraia; kajti gotovo je, da bo 20 in še več norcev, za katere se bode plačevalo po 3 gld. na dan (Dr. Rojic: Das ist in der Luft. Dr. Verzegnassi: Das ist nicht in der Luft). Govor dr. Verzegnassi-ja so Slovenci ponovno prekinjali z medklici, ker je opiral svoja izvajanja na stvari, katere so j Slovenci že poprej z vso odločnostjo zanikali. Pri glasovanju je propadel Berbučev predlog, a sprejel se tudf ni predlog odseka, ker so [ slovenski poslanci pred glasovanjem odšli iz dvorane in je tako postal zbor nesklepčen.
Prihodnja seja je napovedana za četrtek ob 5. pop. z istim dnevnim redom, kakor I zadnjič.
Odgovor na Interpolacijo dr. Tame v zadevi ureditve vodotoka Verse. —
Namastništveni svetnik grof Atte ms kot zastopnik vlade je podal na tako interpelacijo dr. Tume in tovarišev v seji v soboto tak-le odgovor:
Na interpelacijo, katero so podali častiti gospodje poslanci dr. Henrik Turna in tovariši v seji dne 2. t. m. na Njegovo Ekscelenco gospoda c. kr. poljedelskega ministra v zadevi vreditve vodotok« Verae, ^tapro^CagL, odgovoriti to-le:
Splošni načrt za regulacijo Verse je izdelala vže leta 1896. beljaška sekcija gozdno tehničnega oddelka za uravnavo hudournikov. Načrt objema ves tek Verse od izvira do njenega izliva v Id.rijg^Ta načrt se je priobčil prizadetim občinam v namen njihovega denarnegasodelovanja.
Občine so se sicer izjavile, da bi bile pripravljene sodelovati, toda v obče pod takimi pogoji, ki so imeli za predmet razširjenje ali predrugačenje tehničnega načrta.
Da se odstranijo priglašeni vgovori ter bolje pojasnijo stavljeni pogoji, je odredilo c. kr. poljedelsko ministerstvo lokalno komisijo, ki se je izvršila od 20. do 24. aprila 1897. 1. in katere so se udeležili vsi inte« resentje.
Na temelju vspeha te obravnave je dobila omenjena sekcija nalog, izdelati podrobni načrti za ureditev Verse ter se ozirati pri tem na želje, izražene v komisijonalnem zapisniku od dne 24. aprila 1897.
Sedaj je podobni načrt za progo od izliva Verse v Idrijo do mosta pri Marijanu t. j. od km 0 do km 39 popolnoma dovršen.
Za daljni tek od Marijana navzdol do izliva Oblinca med krajema Rusič dolnji in Rusič gorenji, to je od km 39 do km 100, se podrobni načrt še ni mogel dovršiti.
Da se pa omogoči vkljub temu dovr-Sitev obravnav, ki se imajo pred vsem vpeljati % deželnim odborom ter da se pride do deželne postave za splošno regulacijo, se je napravil istočasno za progo od km 39 do km 100 na podlagi svojedobno izdelanega splošnega načrta, oziraje se na skušnje pri dosedanjem izdelovanju podrobnih načrtov, približni proračun.
V  ta proračun so se vsprejeli vsaj približno tudi stroški, ki bodo narasli pri regulaciji in izsuševanji v Prevalu in Paludih in (o z ozirom na stališče, katero je zavzela svojedobno občina Kormin.
Skupna potrebščina za vsa v povodju Verse potrebna dela znaša 330.000 K, od katerih odpade §60.000 K na progo od izliva Verse v Idrijo do izliva Oblinca v Verso.
Tu pa treba opomnili, da pride pri vsej akciji v poštev posebno proga od izliva Verse v Idrijo do Marijana, ker se tamkaj voda najslabše odteka, radi česa se mora napraviti za to progo popolnoma nova struga.
Od km 39 do km 80 (mosti na želez-nični progi Gorica-Kormin) so razmere, ki povspešujejo odlok vode, vže boljše, ter bode vsled tega mogoče porabiti mestoma tudi v bodoče dosedanjo strugo, le da se bode moralo napraviti več prodorov; v gornjem teku od km 80 do km 100 bodo potrebne največ ie naprave za obrambo bregov.
Dovršeni podrobni načrt za dolnji tek od km O do km 39 odposlalo je c. kr. na-niestništvo z dopisom z dne 13. junija 1901. §t. 11.280 z vsemi potrebnimi pojasnili vred deželnemu odboru, da ga pregleda in se o njem izrazi.
V  spričo važnosti podjetja se je pridržalo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo, da pregleda načrt na licu mesta ter da povabi k pregledu tudi deželni odbor.
Ker se je deželni odbor že izrekel, da je voljan vdeležttt se pregleda, obvestilo se je o tej želji c, kr. poljedelsko ministerstvo* in se torej more pričakovati, da se doioči v kratkem čas za izvršitev pregleda.
Otvoritev kode na Krna. — Soška podružnica ,Slov. planinskega društva* v Tolminu je zgradila ob sivem očetu naših gora na Krnu (2246 m) planinsko kočo, katero slavnostno otvori dne 5. avgusta ob 10. uri predpoldne.
Udeleženci iz Kranjske pridejo sko-^ Bohinj preko Bogatina čez planino v Dupljah in prenoče v krnski koči. Udeleženci iz Pri-morja se razdele po skupinah, za katere se objavi poseben vspored. Iz Tolmina odhajajoči p. t. turisti dobe prenočišča na planini »Sleme*, iz Kobarida odhajajoči v Krnski vasi, Dreženci, eventualno z onimi iz Bovca došlimi v podkrnskih planinah. P. T. udeleženci se imajo zglasiti vsaj do 30. t. m. pri načelstvu Soške podružnice v Tolminu. Koča bode priskrbljena z jedili in pijačami, tako, da je udeležencem seboj nositi le toliko, kolikor potrebujejo med potom.
Gledč informacij, vozov etc. naj se bla-govole p. t. udeleženci obrniti do društvenega tajnika gosp. M. Ivančič-av Tolminu.
Razvitje zastave pevskega društva »Kolo* v Trstu. — Lep narodni praznik je praznoval Trst v nedeljo 21. t. m. Pevsko društvo »Kolo* je razvilo svojo zastavo in na to slavnost je prihitelo nad 8000 \judij: iz Trsta samega, iz okolice ter iz sosednih dežel. Lepo je bilo videti tako impozantno število slovenskega občinstva iz vseh stanov in slojev in krasno so ti odsevali med to pestro množico trobojni trakovi na moških in na nežnih prsih. Imel si občutek, da imaš pred seboj vrlo četo narodno zavednega občinstva, navdušenega za boj za naše svete pravice...
Slavnost se je vršila deloma na vrtu gostilne delavskega bralnega in podpornega društva, v glavnem pa na vrtu šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakopu, *N& kolodvoru je vsprejemal odbor z g. Karmi-š cifram na čelu, ki je, kakor druge, sprejel in pozdravil tudi goriške izletnike. Pozdravil je na sploh Goričane ter pevsko in glasbeno društvo, na kar se je zahvalil predsednik moškega zbora g.-dr. R. Gruntar, povdar-.jaj&«Aavdušej(aiao moč slovanske pesmi. Goriški Slovenci so prihiteli r<idl na to slavnost, vedoč, da prihajajo me^t brate, *« hi-jejo z navdušenjem boj za zmago. Zunaj pred kolodvorom se je bila medtem nabrala velikanska množica Slovencev, ki so pričakovali nestrpno prihod gostov. In komaj so se pr«kažali ti na cesti, so zaorili navdušeni s živio ¦ -klici ter se je Tazprošfrla množica liki valovom po prostorih pred kolodvorom, Nad 3000 jih je bilo. Gostje so se razšli na razne kraje ter so se zabavali tuintam,
Banket je pričel ob 1, uri ter se vršil, kakor ob takih prilikah običajno, Bilo je vmes tudi nekaj govorov in napitnic, izmed katerih omenjamo le govor kumice društvene zastave, simpatične gospe Kranjčeve, ki je v lepih, srčkanih besedah povdarjala, da poleg moštva mora tudi ženstvo na delo v prospeh »Kola*, da sodelovanje ženstva pri narodnem delu pomenja popolno zmago.
Ob 4. uri pop. se je vršilo razvitje zastave na vrtu šole pri sv, Jakopu, Vrt je bil natlačeno poln, kajti pri blagajni je bilo razprodanih nad 8000 vstopnic. Predsednik g. K a m u š č i č je pozdravil vse g03te ter v daljšem slavnostnem govoru proslavljal razvitje zaslave, in ko je pal črni zavoj, je za-blestel novi prapor, kateri je kuraica gospa Kranjčeva okitila s trakovi, na kar se je vršilo običajno zabijanje žebljev, katero so spremljale krepke besede in živio-klici ne-brojnega občinstva. Prisostvovalo je razvitju zastave deset drugih zastav, ki so se pobratile z novo, baš vstopivšo v njihovo vrsto.,. godba pa jesvirala »Naprej zastava »Slave*. Svečani so bili ti trenotki in navdušenje je pretreslo marsikatero srce.
Pri petju je nastopilo IS moških in mešanih zborov, me& katerimi omenjamo le zboro »Ljubljane* in »Nabrežine", »Slov. pev, dr.* in »Kola*. Naše pevsko in glasbo no društvo, broječ 52 pevcev, jo zapelo pod spretnim vodstvom gospoda Ste le ta Bondlov »Svoji k svojimi* ter dodalo še »Našo zvezdo*. Naši pevci so vzbujali polarnost ter to '.»Ji živo aklamirani. Omenili *rtiJa tudi mešani zbor iz Ricmanj, katerega m pozdravljali s klici: Živeli unijatil Nad 300 pevcev je napelo končno pod vodstvom g. Pertota zbora »Slovenec in Hrvat* ter »Morje adrijansko*. To so bili tmpozantni trenotki, ko je donela lepa slovenska pesem tje čez Trst dale*, po morju.... Konceno je zapelo nad 6000 navzočih z odkrito  glavo
»Hej Slovani* t-------
Društva so začela razhajali na vse slrani in občinstvo je vrelo proti domu, nesoč v sebi prepričanje: Lep praznik smo preživeli v nedeljo v Trstu!
Klerikalni shod v Bolmi — blamaža.
—   v" nedeljo ob 3 V« popoldne je sklicalo javni shod »Katoliško politično društvo* v Bolcu (—• ki šteje vse duhovnike, par hinavcev a la Ekselj, par na-hujskanih delavcev in nekaj otročajev, a 1 i nobenega moža, ki kaj velja v okraju). Toda »kunštni* kaplan Abram ne zna niti shodov sklicavati (— kaj li Se na njih pametno govoriti, zato kliče dr. Janezeka Kreka iz Ljubljane na pomoč, tudi v nedeljo —) zato je glavarstvo javui shod prepovedalo, česar pa skoro nikdo ni vedel. — Zato so napravili hfeo listke, da bodo imeli zaupen shod, kar jisv je jako dobro došlo, kajti izvedeli so, da je na poti v Bole tudi — Gabršček «a Gorice. »Hudič ga vzemi, kaj ga tu po:-H)Ujemo*, je kričal jeden klerikalni pijanec,   i sili v ospredje katoliške garde.
Klar-, h. so dali vstopnice tudi kakim 10 našim ustašem, in celo Gabršček jo je dobil. ISa ta lep način so hoteli klerikalci izigrati vojno pod loncem.
Že a; o pred shodom je prišlo v dvorano 68 možakov iz Če z so če. (Veselje jih je gledati, kako so vsi enega mišljenja in duha, vsi složni in v ljubezni med seboj, ker v Cezsoči,;1 klerikalnih zdražbarjer. Prišli so skupno, .'. i izseljevali se skupno in zvečer zopet vsi -iHtp šli proti domu. Čast Vam, vrli Čezst^Anje), Z Žage in Srpenice je bilo kakih 10 mož, nekaj iz Loga, drugi p* domačini — polna dvorana. — Okoli 3. pop. sta pokuksla v dvorano dva nunca, ali ko sta gledala to množico in sredi nje tega preklicanega Gabrščeka iz Gorice, ju je polila kurja polt, zasuknila se in zbežala. — Pozneje je prišel kaplan Abram, obkrožen s svojim odborom in par ljudmi, ki so bili škandalozno pijani. Abram je hotel, naj gredo vsi iz dvorane, ker bo zaupen shod.
—  Navzoči so se ozvali kakor iz jednega grla, da ne zapuste svojih sedežev, ker napovedan ju bil javni shod, ako pa je zaupen, naj dajo vstopnice. Abram in njegovi po-magači so menili, da s surovostjo uženejo toliko mnofcteo, začeli so kričati kakor »besneli, suvati okoli sebe in groziti na vse strani. Preds*;H\k delavskega društva Abra-movega, neij Janez. Mihalič (— ubožec, kam je zaleztl! —) je prvi dal »dober zgled« in sunil nekega naprednjaka pod rebra, neki jekovski pomočnik s Kranjskega (ki je bi;' strašno pijan) pa je upil:
Mi smo delavci, mi Vas redimo, hudiči, ako ne pberkate, pobijte jih J — in mlatil je po mizi. Vsi taki in enakj prizori so zbudili seveda ogorčenje in odpor, Zgled pobožnega predsednika Miheliča je posnemal še nekdo drugi. Kaplan Abram je podil iz dvorane domačega nadučitelja, češ, da ima slabe namene, na kar je ta odločno protestoval. Predsednik je nekim zatrjeval, da dobš vsi vstopnice, samo ven naj gredo. Toda navzoči niso*hoteli"itifia~led, in prav so imeli, ker Abram je dejal: vstopnice damo tistim, kakor hočemo mi! Jeden klerikalec se je tako nevarno obnašal, da bi lahko prišlo do poboja, zato so ga nekateri somišljeniki zgrabili in gnali skozi vrata. — V dvorano je stopil vladin komisar, kije po kratkem zaslišanju zapovedah takoj zapustiti dvorano! Peščica klerikalcev je bila prva zunaj.
Pol ure pozneje so imeli naprednjaki v istih prostorih svoj zaupen shod; na vratih so stali štirje sklicatelji, ki so osebno vabili, a vsa imena so se zapisala; došlo je 178 mož. V imenu sklicateljev je otvoril shod g. Andr. B e rg i ne, pos., gostilničar in poštar s Srpenice, ki je bil izbran tudi predsednikom j g. B. ima jako eleganten nastop ter se le veselimo, da ga ima v svoji sredi lepo prebujajoča se Srpenica. — A. Gabršček je govoril 28/. o: katoliškem društvu v Bolcu in njega hujskarijah, o delavskem vprašanju sploh in z ozirom na Bolško, o obrtniji in trgovini, o železnicah in cestah, o delovanju naše stranke za bolški okraj itd. Zborovalci so ga pazljivo poslušali in cesto živahno odobravali. Govorili so še trije gospodje, sprožilo se je tudi vprašanje o krošnjarstvu — in naposled je bila soglasno sprejeta ta resolucija :
»Zaupni shod v Bolcu dne Si. julija 1901. odločno obsoja razdirajoče delovanje nasprotne stranke ter izreka, da hoče krepko stati na programu narodno-napredne stranke, proglašenem 8. marca 1900. v Gorici*.
V najlepšem redu je dokončal ta shod, na kateri sme biti naša stranka ponosna. Jazez Krek iz Ljubljane pa je zopet spoznal, da Goriška ni Kranjska in da, če bo še večkrat prihajal semkaj, se mu utegne kdaj So marsikaj prigoditi, kar mu ostane za večno v spominu.
Klerikalci so imeli svoj shodek pri velikem katoličanu Ekseljnu. Kaj je bilo tam, nas ne briga. Knr bodo pa poslej lagali o teh dveh shodih, bo vzbujalo v naprednih vrstah le smeh in pomilovanje.
Katoliška mesnica v Dornbcrgu. —
»Gorica* in »Prim. List* sta s posebnim ponosom zatrjevala, da v starašinstvu v Dornbcrgu sede sami katoliški možje, odkar so bile nove občinske volitve. Ker so torej ti možje, nad katerimi plava mogočen duh mogočnega Lovreta Točobrana, tako hudo katoliški, mora biti pač katoliško vse, kar pride iz njihovih možgan, in katoliška mora biti tudi tista mesnica, katero mislijo usta-, noviti na zadružni klerikalni podlagi. V nedeljo so v seji v potu svojega obraza premišljali ti katoliški modrijani, kako napraviti nekako »društveno mesnico*. Sklepali so in sklenili so baje, ustanoviti jo, posebnega mesarskega pomočnika pa dobe iz Ljubljane; žegnana klerikalna organizacija dr. Šušteršiča ga jim pošlje.                  t
Pa porečeš: Morda je pa vendar potrebna mesnica v Dornbergu? O, potrebna pa, jako potrebna! V Dornbergu sta dva mesarja, ki sečeta po največ 180—200 kilov mesa na teden. Ali je torej res potreba še nove mesnice, in sicer take na katoliški podlagi. AH ne zadoščata Dornberžanom popolnoma ti dve mesnici ? Prepričani smo, da zadoščata, ali Dornberg mora imeti nekaj, kar bo dišalo po občinah klerikalnega kalibra ! V St. Petru so otvorili konsumno pivnico, he, v Dornbergu mora biti pa kon-sumna mesnica! Dornberg mora biti kinč klerikalnih občin. — Kaj to, ako sta tam že dva mesarja, ki popolnoma zadoščata »mesenim* potrebam Dornberžanov, kaj to, ako se jima tudi škoduje, katoliško mesnico hočejo imeti in »živio Kristus" bodo kričali kadar jo otvori Šusteršičev mesar iz bele Ljubljane, ki bo imel poleg njesarskega noža velik rožni venec okoli pasu!
Prav vidi se tem ljudem, da nočejo drugače nego poskusiti na samem sebi vse tisto, kar se je pokazalo na takih klerikalnih podjetjih na Kranjskem. S klerikalnimi Dorn-beržani seveda se mi ne bpmo pričkali. Naj le narede katoliško mesnico. Vsa tista žalostna stran kat. kmetijskih zadrug v St. Petru in Šempasu jin* ni odprla oči, po vsej sili hočejo imeti katoliško mesnico. Le na dan ž njo, da si prej razbijete ob njej svoje »kunštne in katoliške* buticel
Še nekaj o denune^Jaiitstvu. — Tisti rarcinasti pisač, pišoč s kolom, je bil bleknil v »Gorici" nekaj o denuncijaciji, češ: jaz Janez Mrcina sem bil izdan, da sem »zvonil"1 v »Soči*. Povedano je že bilo, da se je bahal sam, da »zvoni*, da »Soča* je bila torej le mimogrede, niti ne imenujoč imena, omenila to, kar je bil znano javnosti. In vendar je ta mož v svoji veliki domiš^n* trdil nekaj o denuncijantstvu. Kako slabe podprta pa je njegova trditev in radi tega kako nedostojna (da ne rečemo drugače) javnega učitelja, kaže okolnost, da se je sam poba-hal da je dobil za »zvonjenje« od svo-J jega vi&jcga nadzornika pohvalo.   Odkod je
torej ta nadzornik vedel, da vleče »zvon* — Mrcina?! Od tod je vedel, ker mu je to povedal ali Mrcina sam ali kdo naprošen v to!--------
In sedaj — ko sam priznava, da je bil pohvaljen, da je torej javnost vedla o njegovem »zvonenju« — prihaja ta mož ter meče okoli sebe z denuncijantstvom. Kako naj to imenujemo? Ali hočete, da označimo to s
pravim imenom?-------Vidi se pa tudi iz
tega, da je možu na tem, da je pohvaljen, in da piše le radi pohvale »od zgorej*. Kdo ve, kdo ga hvali sedaj za članke, kateri se vlečejo skozi »Gorico* kakor večna pot? Najbrže je že povedal komu »navzgor*, da on »pegla" naprednjake v tem in onem članku —in kar nič se ne bomo čudili, akcT izvemo, da ga je pohvalil za kaka sedanja »rodoljubna* dela kak njegov poglavar. Mož »dela" za nje izborno.-----------
Bacun t kronlcnh in v goldlnarčklh.
— Nekemu klerikalnemu odvetniku je jako neljubo, da »Gorica* in »Prismojenec* toliko pišeta o odvetniških računih, kateri so pač jednaki bodisi iz rok liberalcev ali klerikalcev ; ako bi šlo za usmiljenje, pa ga dobiš mnogo poprej pri kakem preklicanem liberalcu nego pri klerikalcu, Kakor rečeno, neprijetna je gori dotaknjenemu odvetniku pisava o odvetniških računih. Da pa se ne bi sodilo o njem, da računa preveč, si je znal pomagati z računom v kronlcah in v goldt-narčkih. Za neko malo obravnavico jo bil sestavil račun; toliko kronic in vinarjev m to, toliko za ono, zase, za svoje trolke pa 30 goldinarčkov. Vse drugo je bilo v kro-nicah, lastni zaslužek je zaračunil pa v gol-dinarčkih, da se sliši lepše, ker marsikdo bi utegnil v naglici pri računu v samih kronicih »za štempeljne* itd. misliti, da tisti lastni račun znaša le 30 kronic in ne 80 goldinarčkov. — Pretkani pa so ti klerikalci!
Obeojoii klerikalec. — • Tam okoli Kožbane se gode čudne reči. Nahujskaml od izvestne strani napadajo nekateri ljudje svoje soobčane in drugo ter jih žalijo na časti. NI miru. Neki Štefan Markočič-Jožetov iz Slan-nika jo raztezal svoj klerikalni jezik nad Fr. Erzotičom in Alojzijem Blažičem. Stvar je prišla pred sodnijo v Krmin, kjer je bil obsojen Markočie na 7 dnij zapora in povračilo troškov 38 K. Ker se je bil pritožil proti obsodbi, je bila druga obravnava v Gorici, kjer je bila prva razsodba potrjena. — Zapor in stroški moža že streznojo. Zahvalit pa naj se gre, že ve, kam. — Take sadove rodi znano hujskanje!
Obsojeni Tomajol. — Pred deželno sodnijo v Trstu so bili v soboto obsojeni Tomajci: Al. Ravbar na 4 mesece, Al. Ve-čerina na 3 mesece, Josip Vran in Jos. Orel, vsak na 2 meseca, in Anton Cerne na 6 tednov težke ječe, ker je bil 5. marca letos v pretepu med pristaši liberalne stranke iz Storij in med Tomajci nastal prepir, v katerem je bil Martin Može iz Storij hudo poškodovan. — Novo poglavje v zgodovini klerikalnega pobojstva!
Za delavce. — Iz Schladminga na Štajerskem nam piše neki naš naročnik, da Anton Bud in iz Kozane, ki je tam kot vodja delavcev nastavljen, rabi nekoliko delavcev, in s tem vabi svoje domačine, ako si hoče kdo kaj prislužiti, da naj se obrne do njega. Dela je veliko, plačuje pa na dan po 3 K, 3 K 20 v in še več. Naslov je A. Budin, delovodja, Radstadt, Zgor. Štajersko.
Tombola v Nabrežlni. -1 Pevsko društvo »Nabrežina* priredi v nedeljo dne 28. julija t. 1. ob 51/« ""i popoludne na javnem trgu tombolo. Dobitka sta: tombola 200 K, činkvina 100 K. Srečke se prodajajo po 40 v. Po tomboli bo ples.
Listnica. — G. J. Z—u v Sch. Prej poslanih dveh rečij ne moremo priobčiti v listu, ker prvo sploh ne tiče v list, drugo pa ni zanimivo za širše kroge, marveč samo za Vas. Pišite nam torej zanimive splošne reči, potem bomo Vam radi vstrezali. Zdravi!
Razgled po svetu*
Dražba sv. Cirila in Metoda vabi na XVI. redno veliko skupščino, ki bo v četrtek dne" 8. avgusta 1901. Na vsporedu je sv. maša, prvomestnikov nagovor, poročilo tajni-kovo, blagajnikovo, nadzomištva, volitev jedne tretjine družbinega vodstva, nadzor-ništva, razsodništva. Zborovanje, s' •«3ni obed ter koncert se vrši v .Narodnem domu*.
Deželuozborske volitve na Kranjskem, kakor čitamo v ljubljanskih listih, utegnejo biti že sredi meseca septembra. Izvrše se gotovo znatne osebne premembe, kajti klerikalci ne bodo kandidovali večine sedanjih poslancev nič več. Tudi nekaj nemških poslancev baje ne bo več kandidovalo.
Raznotero. —¦ V sporazumljenju z italijansko vlado se položi podmbrski brzojavni kabel med Reko in Ankono. Stroški bodo znašali 6.000.000 K. — Z Danskega poročajo, da se udeleži naš cesar Franc Jožef letošnjih nemških cesarskih manevrov v bližini Danskega. — Srbski kralj in kraljica odideta v Petrograd okoli 20. avgusta. Istočasno dospe v Petrograd knez bolgarski, — Tolstoju se obrača na bolje tako, da je upati, da okreva kolikor toliko. —-
Obrtni nadzorniki. — Število obrtnih nadzornikov v Avstriji se je z ministersko naredbo z dne 11. t m. zopet pomnožilo za tri in je sedaj narastlo na 24 proti 9 v letu 1884. Tirolska ima sedaj mesto jednega dva nadzornika s sedežern v Inomostu in Tridentu, dalje dobe novega nadzornika okolica praškega mesta ter konečno okraj Par-dnbice. Akoravno pa se je Število nadzornikov obrtnih podjetij od leta 1884. skcro potrojilo, je vendar za mnoge okraje nezadostno, ker nekatere kronovine niti nimajo lastnega nadzornika.
Malorusl. — Vsi maloruski listi prijavljajo volilne oklice z jedno in isto vsebino. To "kaže, da utegnejo pri deželnozborskih volitvah nastopiti vse maloruske stranke solidarno proti zatirajočim jih neprijateljem.
Turčija. — Ruski veliki knez Aleksander Mihajlovič pride v kratkem v Carigrad, pozdravit sultana^------Sultan je izdal
poseben odlok, s katerim prepoveduje Turči-nom pošiljati otroke v evropske šole ter imeti v svojih hiSah evropske uslužbence, v* židovskih krogih vlada radi tega veliko razburjenje. — Preiskava o požaru v sultanovem haremu je skončala tako, da se je dognalo, da je druga hišina sultanovega harema zanetila opnj. Odpeljali so jo v pregnanstvo.
TrgBV.-obrtfla reglstravma zairip
z neomejenim jamstvom. ? GORICI, semeniška al. št. 1., I. nadstr.
-----------------------------^—-------------------------¦
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 47*% in vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na iO-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne nre: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne: ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Anton Pečenko
- GORICA — Via Giardino 8 priporoča
Dostavlja na dom in razpoiilja po železnici na vse kraje avstro « ogerske monarhije v sodjh od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja Indi uzorce.
Gane znirot. Posfraifaa poltena.
JLda 1881. y Gorici ustanovljena taroka
E. Bi&ssner, y Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Lekarna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želode kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebarMianje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepe po-
(Varstvena znamka).   kvarjeni LeL0lfee
storž, da zgine v kratkem easu
omotica in zivofna lemst (mrtvost).
Te kapljice tudi store, da šlovek
rajije.
Gena steklenici 60 vin.
Prodaj a jo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Sorta Ijnista posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici.
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja
v lastni hiši.
--------------*MB>---------------
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 47, #. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6# in na vknjižbe po 57*%.
Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od % do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1900. je lilo K Mne-hran. račun štv. 837.315.
I.
privil.
civilni, uradniški in vojaški krojač
in trgovec p Goriei, na Travniku & 22I. nadstr.
171. Poveraf,
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jiiger, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Lepa priložnost asa letno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pritličje
se predaja Map po tovarniških cenah l
Dobre ure in po ceni!
s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna nr ter Izvoz zlatnine
Moti (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Rita. fl. 5'80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilastrotan cenik zastonj!
Anton Kuštrin
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23 (v lastni niši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & ValenCič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke druihe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
DRUŽBE
SV.CIRIU IN METODA V LJUBLJANI,
Tvartna je najboljša cikorija.
ZALOGA
IV.JEBAČINB!
VlJUBLJAJJi,
Cenjena gospodinja/
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi
kavi, to je cikorija ali: „Xava družbe sv.
Cirila in Tile t oda o Ljubljani'!
8P0*~   Dobiva se povsod!  ""JMI Glavna zaloga pri: IVANO JEBAClKU v Ljubljani.
Kdor jedenkrat okusi re-nomirano
ekonomično kavo
si isto  gotovo  nabavi  za domačo rabo.
Dobiva se v vseh glavnih trgovinah jestvin v škatljah po V« klg. a 25 kr.
Glavni zastopnik: 6. F. Resberg — Gorica.
r^arol prašek
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Rihard Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrsia po nizkih cenah.
890./E.
Poziv.
Poživljajo se dolžniki posojil na vrednostne papirje po spodaj popisanem razkazu, da preskrbe v teku meseca avgusta 1901. plačilo glavnice in obresti v izogib realizacije terjatve po postavnih predpisih.
Razkaz.
I*1	Štev.	Datum		Dolžna	•"K	Slev.	Datum		Dolžna	
L*				glavnica					glavnica	
p		posojilne pole		K     h	H		posojilne pole		K     h 1	
i	361	11. februvarja	1875.	i 24 !	20	2309	27. maja	1891.	120	
'¦i	944	4 marca	1879.	30	21	2326	18. julija	1892.	400	
8	1170	21. decembra	1880.	20 '	22	2327	22. julija	1891.	16	
4	1191	14. februvarja	1881.	320 j	23	2381	4. decembra	1891.	70	
5	1240	20. avgusta	1881.	300 j	24	2397	28. januvarja	1892.	300	
G	19? *	2. novembra	1881.	120 !	25	2433	9. maja	1892.	330	
7	1 -¦ »	10. decembra	1881.	320 !	26	2442	17. junija	1892.	24	
8	tyt8	12. junija	1882.	40 1     ,	27	2478	16. novembra	1892.	230	
a	14B0	12. maja	1883.	280 .     ;	28	2500	20. februvarja	1893.	8	
10	151 °2	24. novembra	1883.	50 !     !	29	2542	21. septembra	1893.	280	
lil	1571	24. junija	1884.	160 !     i	30	2553	9. novembra	1893.	330	
\t<Ž	1663	30. maja	1885.	240 ,     !	31	2563	9. decembra	1893.	60	
13	1738	15. aprila	1886.	40 |    '	32	2572	12. januvarja	1894.	20       I	
14	1863	22. avgusta	1887.	80! :	33	2603	18. junija	1894.	410 !    1	
15	1895	10. decembra	1887.	30 1	34	2649	22. februvarja	1895.	300	
llG	1958	11. junija	1888.	510 |	35	2712	28. oktobra	1895.	410	
117	$2006	9. oktobra	1888.	60 j	36	2716	15. novembra	1895.	500	
! 18	2060	5. aprila	1889.	240 i     |	37	2717	7. decembra	1895.	10	
19	2297	24. aprila	1891.	250       1						
V Gorici, Ife julija 1901. Ravnateljstvo zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
Ravnatelj: Fabrls.
Mizarska zadruga
Y bOFlGl
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
*
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Act. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod je^jiakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
~^-r-. Cene zmerne. Delo je lično ter dabra osyšeno.
Zahvala.
O priliki nonadomeslne izgube nnSe preljubljene soproge in sestre
KATARINE ČOŠ,
g-ostilničarke „pri belem zajcu" v Goriei
izrekamo tem potom vsem blagim srcem za izkazana odkritosrčna soCutja svojo nsjprisrčnejo zahvalo. Posebno zahvaljujemo vse udeležence mnogo-brojnega sprevoda, kateri so s svojo navzočnostjo skazali ranjki zadnjo časi. Sv. maše zadušniee po nepozabni ranjki se bodo brale v petek ob 6. uri zjutraj v Stolni cerkvi.
V Gorici, 22. jul. 1901.
Žalujoča rodbina.