Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo
Andreja Žele
Ključne besede: vezljivost, družljivost, orodniška vezava, prislovno določilo načina
o
fS
HH
m
Prispevek obravnava najpogostejša nihanja med vezljivostjo in družljivostjo v okviru orodniške rabe in rabe prislovov načina . Predstavljena in utemelje-	N
vana so merila ločevanja med vezljivostjo in družljivostjo v teh najbolj mejnih primerih .	^
Z >
O
On the boundary between valency and (obligatory) optionality	j
This article examines the most frequent variations between valency and op-tionality in relation to instrumental usage and usage of adverbs of manner. It	O
presents and substantiates principles for distinguishing between valency and optionality in the most borderline examples .	^
Key words: valency, optionality, instrumental government, adverbial modi-	^
fier of manner	M
0 Pogoj za vezljivost je konkretni predmetni udeleženec, ker se samo z njim med dejanjem/dogajanjem (izraženim s povedjem) in predmetnostjo oz . bitjem (izraženim z udeležencem) vzpostavi tudi primarno prostorsko razmerje - posredni dokaz za to so vezljivi prostorski prislovi oz . vezljiva prislovna določila kraja; če je ta konkretni udeleženec ob glagolu s konkretnim pomenom v povedku, slovnično govorimo o vezljivem predmetu, če pa je konkretni udeleženec ob glagolu s posplošenim oz . zelo splošnim pomenom, slovnično lahko govorimo o vezljivem prislov-nem določilu načina, npr . obrusiti s brusnim papirjem (s čim?) : obdelati z brusilko (kako?), odpeljati se z avtobusom (s čim?) : odpraviti se z avtobusom (kako?) ipd . Nekaj drugega oz . nevezljivo nasprotje temu so primeri tipa iti s strumnim korakom /strumno, peti s sladkobnim glasom /sladkobno, ki jih v eni izmed novejših monografij o orodniku obravnava tudi O . Uličny (2000: 51) . Prav znotraj prostorskih določil, ki so v okviru prislovnih določil najobsežnejša skupina, pa lahko poudarimo razmerja med vezljivostno obveznimi prislovnimi določili in nevezljivimi prislov-nimi dopolnili, npr . Živi doma / Gre domov (nasproti npr . Kmetuje doma / Staršem so pripeljali otroke nazaj domov)
Meja in tudi križanje med vezljivostjo in družljivostjo je v okviru udeležencev, ki izražajo sredstvo, orodje ali način - s čim in kako nekaj ustvarjati ali upra-
vljati nudi več tako nejezikovnih kot jezikovnih možnosti . 1 Pogoj za vezljivost je, W kot že rečeno, tudi konkretna (denotatna) pomenskost udeležencev in konkretna N pomenskost glagolov - vsak pomenski odmik glagolov v pomensko posplošenost 1 namreč hkrati pomeni spremembo iz predmetne (prave udeleženske) vezljivosti v prislovnodoločilno vezljivost in vsak pomenski odmik glagolov v oslabljeni pomen O hkrati pomeni odmik v povedkovo/določilno vezljivost, npr . delati z dletom/kram-s pom, delati strojno (kako? = zaradi velike splošnopomenskosti glagola je to lahko L povedkova oz . povedkovodoločilna vezljivost) nasproti rezljati z dletom / strojno
0	/ laboratorijsko / v laboratoriju (s čim? = z dletom = predmetna vezljivost, kako? v = strojno = prislovnodoločilna vezljivost, kje? = prislovnodoločilna vezljivost);2
tudi in še zlasti z vidika udeležencev je nujni pogoj za vezljivost konkretna (predmetna ali vsebinska) pomenskost udeležencev, npr . delati z dletom, delati z besedilom,^ nasproti nevezljivi abstraktni pomenskosti udeležencev (navadno so to lastnostne Z okoliščine), npr . delati z veseljem / veselo.4 Z vidika udeleženskosti in vezljivosti so A posebnost t . i . sestavljeni udeleženci, ki združujejo udeleženski vlogi vršilec/nosilec p dejanja in način dejanja - najtipičnejši primeri so človek - delujoči del telesa, npr.
1	Tone to dela ročno /pametno /z glavo, Toneta boli glava / Toneta boli v trebuhu, ki s omogočajo soobstoj osebkove/predmetne vezljivosti in prislovnodoločilne vezlji-K vosti (krajevne ali načinovne) .
Z
a\
0
Na konkretno, tj . na razmerno-prostorsko povezanost orodja in načina v različnih jezikoslovnih kontekstih opozarja tudi sodobnejše rusko jezikoslovje (Muravenko 1998: 77) s pripombami kot orodje je lahko sestavina načina dejanja oz . tudi povedje z vključenim načinom dejanja ima vezljivo orodje dejanja.
V zadnjih desetletjih je pri nas na pričakovano odločilno pomensko soodvisnost poved-kovo udeleženskega razmerja tako s skladenjskobesedotvornega kot s skladenjskopo-menskega vidika opozorila A . Vidovič Muha . V Slovenskem skladenjskem besedotvorju (SSB: 63-64) je poveden komentar: »Zlasti če je samostalnik pojmovni, precej teh [pod-stavnih - A . Ž .] glagolov sili v primično razmerje: silobran < to, da se brani s silo / v sili [. . .]; v teh primerih seveda nimamo opravka z orodniško vezavo . Morda so še nekoliko dvoumni primeri kot strojepis < to, da pišejo s strojem, kjer bi orodniški predmet lahko zamenjal prislov strojno.«
Tako v slovenskem kot češkem jezikoslovju se v tovrstnih primerih govori o prislovnem določilu orodja/sredstva . V slovenskem jezikoslovju o »prislovnem določilu sredstva in orodja« (Toporišič 1982: 77-78; 2000: 623; SSB: 69; Sgall 1986: 128-129: »určen^ do-provodu, vyjadfovane primarne pfedložkovym padem«; »určen^ nastroje«, určen^ latky/ materialu«, »určen^ prostfedku transportu«, Grepl . Karl^k 1998: 253-254, 283-284) . V češki slovnici (MČ 3: 50-51, 61-62, »zpüsoby vyjadfen^ nastroje činnosti«) se možna vezljivost prislovnih določil načina potrjuje z ugotovitvijo, da povedkova vezljivost lahko zahteva tudi prislovna določila načina, ki so besednovrstno največkrat predložne samo-stalniške zveze .
Tudi po češki jezikoslovni tradiciji, npr. po M. Greplu in P. Karl^ku idr. (v knjigi Skladba češtiny, 1998), lahko po eni strani govorimo o valenčnih prislovih (»adverbialn^ (pf^slovečny) komplement«, 252), po drugi strani pa v zvezi s prislovnimi dopolnili o nevezljivih dopolnjevalnih lastnostnih okoliščinah oz . o lastnostnih modifikatorjih, ki glagolske pomene dopolnjujejo oz . pomensko določajo navznoter, in zato ne delujejo v smislu glagolske intence oz . valence navzven .

V okviru možnih vezljivih prislovnih določil načina je treba poudariti, da imajo bolj navadno obvezno načinovno prislovno določilo glagoli ravnanja, stanja o (nastopa stanja), poteka/procesa in premikanja s poudarjenimi pomenskimi sestavinami 'vedenja' ali 'razmerja'; predvsem 'razmerje' napoveduje udeležensko vlogo 'razmerja dejanja'; obe poudarjeni sestavini 'vedenja' in 'razmerja' s skupno nad-sestavino 'odnosa' pa napovedujeta in vključujeta obvezen način, ki lahko 'vede- ^ nje' in 'razmerje' opredeli in izrazi z navadno nevezljivo lastnostno (kakovostno, kolikostno, vzročnostno) okoliščino,5 Zadnje čase se zanimivo oblači, veliko poje ^ in obzirno ali preventivno molči, ali pa v označitev razmerja vključi (predložno ali ^ pretvorbno) konkretno sredstvo ali orodje, prostor ali čas, npr . Največkrat potuje z ^ vlakom, Rezbari strojno, Zdravi se doma, Časopis prihaja mesečno (vprašalnice za slednje povedi so kako?, kje?, kdaj?).	^
Samo potrditev besedilnosti vezljivosti so izsamostalniška prislovna dopol- ^ nila, ki skladenjskopomensko navezavo z glagolom vzpostavijo z impliciranim udeležencem (v prvotni povedkovodoločilni vlogi), ki v prislovnodoločilni vlogi glagolu prisoja zlasti vrstnost, npr . Včasih je tekmovalno smučal, danes pa smuča le ljubiteljsko,'' To se upravlja daljinsko ali ročno;7 uvajanje medpomenskopodstav-nosti oz. medpropozicijskosti prislovnih dopolnil je hkrati tudi uvajanje besedilne skladnje . 8
O
NN
N H
Bolj posebnost oz . izjema kot kaj drugega so redki glagoli stanjskega razmerja/odnosa tipa obnašati se /vesti se neprimerno, kjer je tako v slovenščini kot v češčini, npr. Eva se chovala vzorne (MČ 3: 50, Grepl - Karl^k 1998: 255), potrjena vezljiva lastnostna okoliščina, izražena z vezljivim prislovnim določilom načina .
Včasih je tekmovalno smučal lahko razvežemo v Včasih je smučal. Bil je tekmovalec in v slednji povedi je tekmovalec v vlogi t . i . povedkovega aktanta oz . povedkovega udeleženca, ki ga češka slovnica poimenuje tudi »kopredikatovy komplement«, uvaja pa povedko-vodoločilno vezljivost . Vsekakor primer potrjuje besedilnost vezljivosti . Meja med neudeleženskimi izpridevniškimi prislovi in izudeleženskimi (izsamostalni-škimi) prislovnimi zvezami ali pretvorbami je razlagalno nakazana v slovarskih razlagah Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ta so npr. pri slovarski iztočnici delati, ne-udeleženski izpridevniški prislovi lahko vključeni v pomenske razlage: 'kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih' grdo/prav delati z knjigami, 'izpolnjevati, opravljati kako nalogo' uspešno/pridno/veselo delati < delati in biti uspešen/priden/vesel, pri iztočnici gledati - 's pogledom izražati kaj' grdo/prijazno/lepo gledati, 'imeti določen odnos do česa' čisto drugače gledati na svet, pri jemati 'imeti določen odnos do česa' jemati kaj resno, tragično, pri misliti 'imeti pozitiven ali negativen odnos do koga, česa' Dobro, slabo misli o meni.) Izudeleženski prislovi oz . prislovne zveze pa so označeni s pomenskimi razlagami 'zavestno uporabljati telesno in duševno energijo za pridobivanje dobrin' umsko/ročno delati < delati z umom / delati na roko, 'opravljati delo na določenem področju', npr. kulturno/politično delati < delati v kulturi/politiki. Vse to potrjuje, da mora vsak skladenjski slovar biti vezljivostno-kolokacijski slovar - le tako lahko zajame čimbolj pristno živo rabo, ki se navezuje tudi na nadpovedno oz . besedilno skladnjo .
6
8

Merila pomenskosti udeležencev in glagolov pri vezljivih prislovnih določilih načina
Z
1	Za vezljivost prislovnega določila načina je v nadaljevanju treba eksplicitno po-
^	udariti postaviti nekaj izhodiščnih meril pomenskosti udeležencev in glagolov.
O	Konkretizirani glagolski pomen v povedku omogoča zlasti predmetno vezljivost,
S	raba posplošenega pomena pa predmetno (pretežno orodniško) vezljivost (orodja
L	ali sredstva) spremeni v prislovnodoločilno vezljivost načina (uporabe tega orodja
0	ali sredstva), npr . obžagati z motorko : obrezati z motorno žago : oklestiti z žago / v	s sekiro (s čim? = predmetna vezljivost) > obdelati z žago / s sekiro (kako? = pri-N	slovnodoločilna vezljivost) > obdelati z žago / s sekiro (je v smislu pretvorb ob-
1	žagati/obsekati lahko tudi povedkovodoločilna vezljivost ob pomensko oslabljeni rabi glagola) . 9 Torej vsaka možna besedotvorna vključitev udeleženca v glagolski
Z	pomen tipa obžagati/obsekati kaže tudi na možno oslabljeno rabo glagola obdelati,
A	in hkrati na njegovo splošno oz . širokopomensko rabo, ki dopušča vezljivost raz-
p	ličnih orodij in sredstev v smislu načina ravnanja, ker ne zamejuje uporabe orodja
1	in sredstva na samo določeno orodje/sredstvo v konkretno predmetno vezljivost . S Samo udeleženci s konkretnim (tj. denotatnim in hkrati referenčnim) pome-
K	nom,10 ki so neposredno ali pretvorbno vključeni v stavčno skladnjo, lahko uvajajo
1	vezljivost.
•	1.1 Prislovna določila načina med vezljivostjo in obvezno družjivostjo
1 Meja med vezljivostjo in družljivostjo pri prislovnih določilih načina je glede na
•	stopnjo pomenske konkretnosti udeležencev za izražanje orodja, sredstva ali načina
1 zelo prehodna . 11
Ta prehodnost med vezljivostjo in družljivostjo je še najbolj razložljiva s t . i . vrstnimi (izsamostalniškimi) prislovi . Vrstni prislovi (SLP: 76-77) so pretežno, glede na samostalniški izvor - pretvorbno vključujejo tako delovalnike (računalniško, radijsko, medijsko) kot okoliščine (ambulantno, tovarniško, laboratorijsko), - izudeleženska obpovedkova prislovna določila, npr. To obdeluje samo strojno,
Med splošnostjo in oslabljenostjo pomena določenega glagola je zelo tanka meja oz . prehod . V ruskem jezikoslovju je utrjeno ločevanje med predmetnimi in povedkovimi udeleženci, tako da se tudi skladenjskopomenska bližina orodja/sredstva dejanja in načina dejanja razločuje tako, da je orodje/sredstvo dejanja v vlogi predmetnega udeleženca, način dejanja pa označuje t . i . povedkov udeleženec, ki je del povedkovodoločilne vezljivosti (Muravenko 1998: 77) .
' O tem Daneš (1987: 55), ki udeležence deli na tiste, ki imajo denotativni, referenčni in konkretni pomen, in na druge, ki so nedenotativni, nerefenčni in abstraktni . Na to je z izhodiščnega vidika skladenjskopomenske sorodnosti jezikov opozorjeno tako v slovenskem kot češkem jezikoslovju (SSB: 63-64, 69; MČ 3: 116; Daneš 1987: 49, 55, 93) . A . Vidovič Muha (SSB: 69): »Med prislovna določila načina spada tudi prislovno določilo sredstva in orodja (glagolskega) dejanja [. . .]; dokaz, da gre dejansko za prislovno določilo in ne za orodniški predmet, je vsaj v hipotetični pretvorbi predložnega prislov-nodoločilnega samostalnika v izprislovno določilo: elektrošok < to, da šokira z elektriko > električno šokira ipd .
9
Že večkrat so ga samo ambulantno zdravili, Dela honorarno, Politično in kulturno deluje ipd .; če sta prva dva primera lahko vezljiva, sta slednja lahko samo družljiva .
F. Daneš (1987: 89sl .) t . i . sestavljene udeležence z navadno dvema udeleženskima vlogama komentira kot primere, ko se povedki z isto pomensko formulo povedja (SF - seman-ticka formule) razlikujejo glede na t . i . izbirne/selektivne pomenske težnje udeležencev (»selekčn^ semanticke tendence participantu«) .
V. S . Hrakovski (1985: 5-8) ima 'konstrukcije s povedkovimi delovalniki' (»konstrukcii s predikatnymi aktantami«), izpridevniški prislovi pa so predstavljeni tudi kot 'konstrukcije s širšim obsegom' oz . kot 'konstrukcije s povedkovo okoliščino' (»konstrukcii s pre-dikatnym sirkonstantom«) .
o
fS

1.1.1	T. i . sestavljeni udeleženci so zaradi dvoje udeleženske vloge tudi dvoja ve-zljivostna posebnost, ker navadno zaradi njihove visoke stopnje vršilskosti en sestavni del udeleženca prevzame vodilno udeležensko vlogo vršilca/nosilca dejanja, ^ drugi sestavni del udeleženca pa je v vlogi vezljive okoliščine načina dejanja, npr . Božal ga je z očmi (kako? ^ z očmi) - v teh primerih možna pretvorba Njegove oči ^ so ga božale samo še potrjuje del telesa oz . organ kot delujoči del osebka; sicer de- ^ lujoči osebkov del v orodniku obravnavamo kot kvazivezljivost delnega (telesnega) ^ delovalnika, npr . Mahal je z roko (kako? = kvazivezljivost) se tako pomensko in slovnično razlikuje od Maha z robcem (s čim? = prava vezljivost) . V tovrstnih pri- ^ merih J. D . Apresjan (1995: 129, 165) govori o osebkovi vezljivosti (sub''ektnaja ^ valentnost), ki vključuje 'osebo' in 'vršilskost'.12 Za protiutež sestavljeni 'vršilskosti' prek zgleda Naprava melje brez električnega priključka lahko dodamo sestavljeno 'sredstvenost', po Apresjanu (1995: 165) ob''ektnaja valentnost', v npr . Kolesari kar brez balance, kjer je podrejena sestavina, npr . električni priključek ali balanca, vezljiva okoliščina orodja; podobni zgledi s sestavljenim udeležencem v vlogi predmeta oz . prizadetega z dejanjem so še npr . Napravo krmili /zgolj na njeni ^ armaturi/, Dotok plina v plinovod uravnava /z ventili/ ipd .	O
1.1.2	Povedkove udeležence in z njimi tudi (pomožno) povedkovodoločilno ve-	« zljivost opravičujejo primeri, kjer sicer vsebinski udeleženec pomenskoskladenjsko	N tudi natančneje lastnostno oz . načinovno opredeljuje povedkov glagol, npr . iz špor-	W ta On plava kravl in metuljčka (nasproti že lastnostno rabljenim On drsa posamezno	^ / v paru < drsati kot posameznik / drsati s kom v paru). Poleg tipičnih primerov s športnega področja so še primeri tipa govoriti slovensko.
Tudi povedkovi udeleženci se delijo na povedkove delovalnike (s konkre-tnim/denotatnim pomenom - po J . D . Apresjanu je to 'nemotivirana obvezna vsebinska vezljivost'), npr . hekersko delovati, izvidniško se gibati, in povedkove okoliščine (z abstraktnim/nedenotatnim pomenom), izražene z izpridevniškimi prislovi, npr. dobro kuhati, lepo slikati ipd.13
1.1.3	Predložnosklonska raba
Tožilniško določilo lahko izraža združevanje prizadetega predmeta in (pritrjenega) sredstva dejanja, npr . brisati čevlje ob krpo (v nasprotju s tipičnim sredstvom dejanja brisati čevlje s krpo). Rodilniško določilo ima lahko tudi udeležensko vlogo
12
E
Z
orodja, s katerim se prosto upravlja, npr. streljati iz puške, polivati iz vedra ipd. Pri dajalniških določilih prevladujejo glagoli s pomenskimi sestavinami ciljnosti, N ujemanja in nasprotovanja .
I
^	(1) O vlogi orodnika v domačem in tujem jezikoslovju
O	S splošnoslovanskega oz . primerjalnoslovanskega vidika je treba pripomniti, da je v
S	slovenščini (poleg lužiške srbščine) nujna uporaba predloga oz . predložnega glagol-
L	skega morfema . Za osnovni in izhodiščni pomen je označen spremstveni pomen. 14
0	Razlika med sredstvom dejanja (Sd) in orodjem dejanja (Od) je ta, da Sd pri v	dejanju spreminja tudi svoje lastnosti oz . za uresničitev določenega dejanja lahko
prispeva del sebe, Od pa tudi po koncu dejanja ostaja nespremenjeno . Sredstvo in orodje dejanja imata kot določili tudi z vidika strukturnoskladenjske hierarhije različni oblikoslovnoskladenjski vlogi, npr . šivati hlače s črno nitjo na šivalnem stroju
Z	ipd. Sicer pa so ob procesnih in dogodkovnih glagolih premikanja15 lahko trdimo,
A	da pomen prevoznega sredstva navadno združuje sredstvo in mesto dejanja (Sd H
p	Md), npr . peljati se z avtobusom (Apresjan 1995: 128, 140) . Prvotno orodniško
1	sredstvo dejanja zaradi lastne aktivnosti oz . izvornosti dejanja lahko po metoni-
5	mični/metaforični pretvorbi nastopa tudi v vlogi osebka. Navadno je to tehnični K	pripomoček, stroj ali naravna sila, še najbolj navadno pa je prevozno sredstvo, npr . 1	Pripeljal se je z avtobusom > Avtobus ga je pripeljal (Paleš 1990: 35); pretvorbena
6	zmožnost sredstva dejanja (Sd), da lahko nastopa v osebkovi vlogi, ga (vsaj pogoj-
•	no) uvršča v vezljivostno polje glagolov premikanja .
1	Udeleženska razmerja med vršilcem dejanja (Vd) ali družilnikom (Dd) in
•	orodjem (Od) so izražena v zgledih kot Se je odpeljal/je kopal / s prijateljem / s 1	psom /z lopato ('On in prijatelj/pes sta se odpeljala' / 'On in prijatelj sta kopala,
14	F. Kopečny (1973: 246-249) orodniški spremstveni pomen označuje tudi s slovenskimi zgledi kot Kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti; potovati s kom, s praznimi rokami priti . V okviru spremstvenega pomena izpostavi predvsem izražanje vsebine, npr. hrnec s vodou ('lonec z vodo'), lopata s držadlem ('lopata z ročajem'), bogat z žitom, in izražanje načina, ki je predstavljeno predvsem s pojmovnimi samostalniki in s telesnimi deli, npr. za slovenščino s strahom pogledati kam, s praznimi rokami priti . V tesno povezanost s spremstvenim pomenom postavi tudi izražanje sredstva in orodja, kjer so tudi samostalniki s pomeni telesnih delov, npr. s palicami biti, s kolom udariti koga, igrati se s puško : Konj se brani s krepko nogo . Pri nas A . Bajec (1959: 107-109) v zvezi z uporabo predloga oz . predložnega glagolskega morfema z/s ugotavlja, da je tudi za slovanske jezike prvotna uporaba »s sociativnim intrumentalom, ki pomeni skupnost, združenje [. . .]« . In še pomembna pripomba pri stavčnočlenski uporabi predložnega orodnika (Oz/s), da je vsako sredstvo nekakšna spremljajoča okoliščina in zato »[. . .] se ni čuditi, da je poleg golega orodnika (instrumentala) jel nastopati v takih primerih s + družilnik (sociativ) [. . .]« . Čeprav je opozorjeno na ločevanje med družilnikom (tepsti se s fanti) in orodnikom (tepsti se s cepci), pa niso obravnavane stavčnočlenske razlike predložnih samostalniških zvez med Z njim so dobili mogočnega zaveznika (^ s kom? - z njim), Vozniki se že peljejo z balo (^ s čim? - z balo) : Prišel je s praznimi rokami (^ kako? - s praznimi rokami), Z veseljem vam ustrežem (^ kako?) .
15	Takšno delitev glagolov premikanja povzemam po F. Danešu (1987: 88-119), v poglavju Vzorce se slovesy pohybu.

tako da sta zarila lopati' (možna pretvorba iz orodnika v imenovalnik izraža vršilca dejanja ali družilnika), medtem ko je primer *Lopata je kopala dokaz, da lopata z o udeležensko vlogo orodja (Od) zahteva tudi vršilca dejanja (Pauliny 1943) . Uporabljene besede prijatelj (Vd/Dd), pes (Dd) in lopata (Od) so samostalniška določila, stavčnočlensko pa predmeti .
Z vidika stavčnočlenskosti je orodnik tisti, ki izraža najtežje določljivo raz- ^ merje med (predložnim) predmetom in prislovnim določilom/dopolnilom načina .16 Pri orodniku lahko govorimo o koliziji oz . neupravičenem prekrivanju predmetnega ^ in prislovnodoločilnega orodnika (Uličny 2000: 20) . Tako npr. med drugimi velja ^ tudi pravilo, da če je pomen udeleženega sredstva/orodja17 namesto z orodnikom ^ lahko izražen s še kakšnim drugim pomensko enakovrednim sklonom, je takšno sredstvo/orodje stavčnočlensko (predložni) predmet, npr. posuti cesto s peskom : ^ posuti pesek na cesto (pri nas o tem npr . Orešnik 1994: 42) . V tem primeru je ude- ^ leženec bolj snov kot sredstvo in je zato še bolj upravičeno predmet. 18 Isti orodni- ^ ški udeleženec lahko glede na glagolski pomen prevzame vlogo snovi ali sredstva,
O
16	V drugi polovici sedemdesetih let v okviru vezljivosti v sodobni poljščini npr. D . Butt- ^ ler (1976: 163-186) pri orodniku v skladenjski vlogi predmeta (narzqdnik w funkcji do-pelnienia) z vidika glagolskega pomena govori o bližjem dopolnilu (dopelnienie bližszi), ® tj . o obveznem določilu . Za orodnik v skladenjski vlogi prislovnega določila (narzqdnik h^ w funkcji okolicznikowej) pa z vidika glagolskega pomena govori o okoliščinskih po- hh menskih razmerjih (okreslone znaczenie relacyjne) in o slabi vezavi (slaba rekcja) . V poglavju o predložnih zvezah - Konstrukcje przyimkowe (187-215) - v primerih pred- ^ ložnega glagolskega morfema ali (predložnega) predmeta govori o 'predložni vezavi gla- ^ gola' (rekcja przyimkowa czasownikow), pri predložnih prislovnih določilih pa o okoli-ščinski vezljivosti (okrešlona walencja). Orodnik kot (predložno)sklonsko določilo, ki označuje prehodni tip med vezljivostnimi in nevezljivostnimi stavčnimi členi, natančneje in primerjalno uporabno tudi za slovenščino obravnava Mluvnice češtiny 3: skladba (MČ 3: 190-192) . - J. Dular (1982: 191) navaja, da so ob orodniku najpogostejši predložni morfemi z/s, za, pred, med, nad. Za predmetno stavčnočlensko vlogo orodnika J. Dular navaja pogoje: (a) orodnik izraža prizadeti predmet pri glagolih številnih pomenskih skupin (npr. glagoli, ki vežejo telesne dele (vrteti z očmi/z glavo), glagoli, ki se vežejo samostalniki, kot npr. ravnati s strojem; (b) orodnik izraža vsebinski predmet pri glagolih
tipa ukvarjati se s tihotapstvom, obirati se z odhodom ipd . ; (c) orodnik izraža razmerni predmet pri glagolih, ki izražajo solidarnost ali podobnost, npr.potrpeti z ljudmi,primerjati se s sorodnico ipd .
17	Za sredstvo in orodje dejanja SSKJ v pomenskih razlagah uporablja tipski oznaki naprava (za večje, sestavljeno) in priprava (v ožjem pomenu tudi: orodje; za manjše, enostavnejše) . Izraz sredstvo je nadpomenka za napravo in pripravo (ki vključuje tudi orodje in je namenjena za določeno delo) . Tipski oznaki orodje in stroj sta v primerjavi z zgornjimi pomensko ožji, ker natančneje označujeta namenskost za določeno delo .
18	J. Orlovsky (1965: 372) zagovarja pravilo, da če je orodnik zamenljiv s tožilnikom, ima skladenjsko vlogo (predložnega) predmeta . Če pa orodnik ni zamenljiv s tožilnikom, ima skladenjsko vlogo prislovnega določila, npr. šuhat' nohami - šuhat' nohy ^ (predložni) predmet . V slovenščini v pomenu 'drgniti' ali 'drsati' to ne gre, ker sta orodnik in tožil-nik pomenskorazločevalna . Podobno še krutit' hlavou - krutit' hlavu (v slovenščini se v pomenih 'vrteti, sukati, obračati' uporablja tožilnik, npr. vrteti glavo).
Z
sredstva ali prizadetega npr . polniti kad z vodo (snov) : umiti kad z vodo (sredstvo), W obmetavati ograjo s kamenjem (sredstvo in prizadeto) .
N	Tudi za slovenščino zanimivo po zgledu Fillmora razpravlja o orodniku Bar-
1 bara Partee Hall19 . Opozarja zlasti na razmerja med (a) vsebinskim predmetom v tožilniku ali orodniku (the instrumental adverb) in (b) orodnikom, ki izraža orodje O (the clearly instrumetal), npr . (a) We loaded hay onto the truck, We loaded the truck s with hay ('Na voz smo naložili seno, Voz smo naložili s senom') : (b) We loaded L the truck with hay with pitchforks (*'S senenimi vilami smo naložili voz s senom') .
0	Ugotavlja, da bi v primeru (a) težko govorili o prislovnem določilu v orodniku (the v instrumental adverb), ker so pomeni pod (a) pomensko zelo blizu povedku s tem, da
je uporaba enkrat tožilnika in drugič orodnika pomenskorazločevalna, npr . Na voz smo naložili seno (^ 'ni nujno, da je voz poln') : Voz smo naložili s senom (^ 'voz je poln') . Pod (b) pa je jasno izpostavljeno pomensko razločevanje med orodnikom Z kot vsebinskim predmetom in orodnikom, ki izraža orodje, npr . *S senenimi vilami A (prislovno določilo orodja) smo naložili voz s senom (vsebinski predmet) . Ista opa-p žanja in isti pomenski premiki veljajo tudi za slovenščino.
1	Orodnik kot sredstveni predmet ali kot prislovno določilo orodja pretvorbeno s določata E . V . Padučeva in R . I . Rozina (1993) . Avtorici ugotavljata, da orodnik iz-K raža sredstvo, ko ostaja poved smiselna tudi po površinskoizrazni pretvorbi orodnik 1 > imenovalnik, npr . Dokumente je spel s sponko > Sponka spaja dokumente; če pa 6 orodnik izraža orodje, poved po površinskoizrazni pretvorbi orodnik > imenovalnik
•	ni več smiselna, npr . Dokumente je spel s spenjačem > *Spenjač spaja dokumente . 1 Pretvorbe iz orodnika v imenovalnik ali tožilnik kot merilo za ločevanje med pred-
•	metnim in prislovnodoločilnim orodnikom (verjetno tudi pod vplivom Padučeve) 1 navaja tudi D . Buttler (1976: 163-186) .
V primerih kot Ona je zagrnila okno z zaveso : Zavesa zagrinja okno zaradi zmanjšanja števila skladenjskih udeležencev po pretvorbi udeleženec zavesa združuje udeleženski vlogi vršilca in sredstva dejanja (Vd H Sd) . Je potemtakem sredstvo dejanja vsak leksem, ki lahko sprejme tudi vlogo vršilca dejanja? Po zgornjih primerih bi lahko odgovorili pritrdilno .
(1a) Ob polnopomenskih glagolih ravnanja/upravljanja s pomenskima sestavinama 'premikanja' in 'sonahajanja/sopojavljanja' ima orodnik skladenjsko vlogo predmeta (s čim), če je glagolski pomen neposredno povezan s pomenom udeleženca . Med prvotnim glagolom in udeležencem torej ne sme biti še dodanega vmesnega premostitvenega glagola, npr. Preti s sekiro > v pomenu 'pretiti s telesno poškodbo' (sekira je tu s stališča glagolskega pomena vsebinski predmet, zato je lahko izražena tudi v imenovalniku Preti mu sekira v prenesenem pomenu 'Preti mu telesna poškodba') . Drugače pa je v primeru Preti s sekiro s premostitvenim glagolom udariti z/s v pomenu 'Preti, da ga bo udaril s sekiro' (sekira je tu s stališča
19 Gl . članek On the Requirement that Transformations preserve Meaning v zborniku razprav C . J. Fillmora in D. T. Langendoena (1971: 21) . C . J. Fillmore (1968: 24-25) med opisom globinskih sklonov označuje orodnik kot sklon, ki izraža neživo silo ali predmet, ki je vključen v dejanje oz . ga določa glagolski pomen .
glagolskega pomena orodje dejanja (Od), zato pretvorba iz orodnika v imenoval-nik na površinskoizrazni ravnini ni smiselna *Preti mu sekira (sekira = 'orodje')) . o Pretiti je tu šele v posrednem odnosu s sekiro, zato je v tem primeru s sekiro neob-veznovezljivo prislovno določilo načina (kako?)
Zgornji primeri samo potrjujejo, da je pri stavčnočlenskem ločevanju med (predložnimi) predmeti in prislovnimi določili potrebno poleg slovničnega vidika ^ upoštevati tudi sporočilni vidik oz . predvsem členitev po aktualnosti . Tako npr . je pomenski poudarek na sekira, ko ta pomeni 'telesno poškodbo', v drugem primeru ^ pa je pomenski poudarek na pretiti, saj sekira tu pomeni le 'eno izmed različnih ^ orodij pri pretnji'.	^
Z vidika istorečja je v primeru sekati s sekiro izpis udeleženca sekira na prvi pogled čisto odveč, v resnici pa ima njen izpis pomenskorazločevalno vlogo20 v pomenu ^ 'sekati s sekiro in ne s kakšnim drugim rezilom' in je stavčnočlensko zato predmet.	^
Sploh pa je pomenskorazločevalna vloga stalna ob predložnomorfemskih glagolih z oslabljenim pomenskoskladenjskim pomenom, npr . Maha s sekiro (predmet), zato imamo v tovrstnih pomenih samo obveznovezljiva določila
Kot (primerjalno) posebnost je potrebno omeniti orodnik ob glagolih premikanja . V okviru glagolov premikanja21 imamo osnovna glagola iti in peljati se,22 ob ^ katerih je prevozno sredstvo različno stavčnočlensko vezljivo (kot prislovno do- ^ ločilo načina ali kot (predložni) predmet) opredeljeno . Tako se po predložni zvezi O z avtobusom v glagolski zvezi iti z avtobusom vprašamo s kako?, ker je predložni glagolski morfem pomensko del predložnega prislovnega določila načina in zvezo lahko pomensko razgradimo v 'iti' v vozilu/avtobusu' ^ iti kako?; vprašalnico pri- N merjalno potrjuje glagolska zveza iti peš. Podoben primer je bežati s kolesom, ki ga W pomensko razložimo kot 'hitro iti' + 'biti na kolesu' ^ 'hitro iti, tako da si na kole- ^ su' ^ 'hitro iti' kako? ^ bežati kako? ^ predložna zveza s kolesom je potencialno oz. neobvezno vezljivo prislovno določilo načina. V že omenjani glagolski zvezi peljati se z avtobusom pa, kot rečeno, že glagol peljati se vključuje pomene 'iti + biti v vozilu', tako da je avtobus samo natančnejša pomenska določitev vrste vozila, in zato ima stavčnočlensko vlogo (predložnega) predmeta
1.2 Glagoli
Najširše in najobširnejše možnosti uporabe vezljivih načinovnih določil imajo splo-šnopomensko in oslabljenopomensko rabljeni glagolski pomeni . To tudi sicer sovpada s splošnejšo jezikoslovno ugotovitvijo, da je vezljivost načina lastna širšemu obsegu glagolov in da tudi sicer ni praktično noben način (popolnoma) neodvisen od glagola .
20	Npr. v okviru glagolskih tvorjenk A . Vidovič Muha (1985: 49) obravnava tudi skladenj-skopodstavno orodniško vezavo, »kjer glagolska tvorjenka poimenuje dejanje na podlagi pripomočka, sredstva, s katerim se dejanje opravlja [. . .]« .
21	F. Daneš (1987: 88-119) pri glagolih premikanja govori o pomenskih sestavinah kot: sa-mogib . +/- (samohyb +/-), živo +/- (anim +/-), orod .+ (instr +), narav.+ (natur +) ipd .
22	Pri nas je o vezljivostnih posebnostih glagolov premikanja pisala I . Černelič Kozlevčar (1979/80), predvsem z vidika oblikovanja slovarskih pomenov in izbire ponazarjalnega gradiva
z
Glagolski pomen namreč ustvari določeno udeležensko hierarhijo, posledica W katere je strukturnoskladenjska hierarhija med določili - med predmeti in izsamo-N stalniškimi prislovnimi določili . Vzemimo, da sta izsamostalniška prislova ročno 1 in strojno okoliščinski nadpomenki za delovalnike, ki označujejo orodje dejanja ^ (Od) ali sredstvo dejanja (Sd) . Če je ob istem glagolu poleg udeleženca z vlogo O sredstva ali orodja smiselna uporaba izsamostalniškega načinovnega prislova stroj-s no ali ročno, ki označuje način glagolskega dejanja, je samostalniški udeleženec L stavčnočlensko (predložni) predmet, ki pomensko/predmetno natančneje določa na-
0	čin dejanja strojno/ročno. Če pa uporaba prislova strojno ali ročno ni smiselna, je v takšen samostalniški udeleženec stavčnočlensko navadno del predložnega prislov-
nega določila načina . Glede na povedano so možne strukturnoskladenjske različice z določili: Piše (ročno/strojno) (kako?) s peresom/z računalnikom (s čim?), Piše s peresom/z računalnikom (kako?) proti dopolnilom: Računa s svinčnikom/z računal-Z nikom (kako? ^ prim . pog . Računa peš) .
A	V nasprotju z neživimi samopremičnimi delovnimi/prevoznimi sredstvi so
p abstraktni pojmi kot veselje, žalost ipd. samo lastnostne okoliščine oz . neudele-
1	ženske sestavine (tj . ne spadajo v pomensko podstavo povedi), ki povedkov glagol s samo lastnostno opredejujejo - to potrjujejo pretvorbe v izpridevniške prislove, npr . K Z veseljem se je odpeljal - Veselo se je odpeljal.
1	Ko pa ima glagolski pomen površinskoizrazno z orodniki zasedena že vsa
6 svoja bistvena udeleženska mesta kot so vršilec dejanja, prejemnik in prizade-
•	to z dejanjem, npr . S sosedi (družilnik) so založili klet (prejemnik) s premogom 1 (prizadeto) z lopato (okoliščina), sta sredstvo ali orodje lahko samo okoliščinski
•	dopolnili .
1	Udeležensko hierarhijo oz . hierarhijo udeleženskih vlog v stavčni povedi po-
trjuje tudi Fillmorova teorija o globinskih sklonih in sklonskih razmerjih,23 ko npr. osebek enkrat izraža vršilca dejanja (a), drugič pa orodje dejanja (b) . V primeru, ko sta v povedi obe udeleženski vlogi, pa je osebek vršilec dejanja (c): (a) John broke the window ('Ivan je razbil okno') : (b) A hammer broke the window ('Kladivo je razbilo okno') : (c) John broke the window with the hammer ('Ivan je razbil okno s kladivom') . In ker osebek lahko označujeta (po Fillmoru) dva različna globinska sklona (agentiv = pobudnik/vršilec glagolskega dejanja, je živo bitje : instrumental = sredstvo/orodje, je neživa sila ali predmet, ki povzroča glagolsko dejanje ali stanje), ju tudi ni mogoče povezati v priredno zloženi osebek, npr . John and hammer broke the window ('Ivan in kladivo sta razbila okno') . Dokaz torej, da enakovrednosti prirednih sestavin ni mogoče razumeti samo strukturnoskladenjsko, ampak mora biti vedno upoštevan pomen teh sestavin (Kunst Gnamuš 1981: 121) .
Pretvorbe samo še potrjujejo, da je vloga sredstva dejanja (Sd) neposredno povezana z dejanjem (De), tako da je sredstvo pogosto samodelovalno in učinkuje na predmet, ne da bi pri tem moralo postati orodje . Zato sredstvo dejanja (Sd) lahko nadomešča vršilca dejanja (Vd) . Orodje dejanja (Od) pa je samo posrednik med vršilcem dejanja (Vd) in predmetom dejanja (Pd), zato ne more nadomeščati vršilca dejanja (Vd) . Sredstvo nasproti orodju izraža tudi samodelovalne lastnosti .
O tem Fillmore 1968: 22, pri nas pa s prenašanjem te teorije tudi O. Kunst Gnamuš 1981: 30sl .
Strukturnoskladenjsko oz . površinskoizrazno ločevanje orodnikov z udele- ^ žensko vlogo sredstva dejanja (Sd), orodja dejanja (Od) in vršilca dejanja (Vd) je o npr . v angleščini24 razlikovalno izraženo, predvsem v trpniku, s predložnim morfe-mom by za Sd in Vd in s predložnim morfemom with za Od, npr . I go to school by car (= Sd, 'V šolo grem z avtomobilom'), He was killed by a terrorist (= Vd, '(On) je bil ubit od teroristov') : You can cut the bread with that knife (= Od, 'Ti lahko ^ odrežeš kruh s tem nožem') . To samo potrjuje samodelovalno zmožnost predvsem vršilca dejanja (Vd), kot potencialni izvor delovanja se mu pridružuje še sredstvo ^ dejanja (Sd), medtem ko je orodje dejanja (Od) pasivni udeleženec dejanja . Primeri ^ uporabe orodnika v trpniku pa kažejo, da samostalnik za predložnim morfemom by ^ označuje predvsem Vd, ko pa tega ni, lahko tudi Sd ali celo Od, npr . pri The window was broken /by a boy/by a ball nasproti The window was broken with a ball/*with a ^ boy, kjer samostalnik za with v trpniku lahko označuje samo Od, v tvorniku pa tudi ^ družilnik, npr . You're coming with us (Quirk - Greenbaum 1993: 160) .
1.2.1 Orodniška vezava oz. vezljivost orodja/sredstva ob glagolih delati in iti
(1) Pri glagolu delati je lahko pomenski poudarek na poteku oz. načinu poteka delovanja - 'izpolnjevati, izvrševati, opravljati kako nalogo, delo ali aktivnost sploh' še posebej poudarja pomenskoskladenjsko nevezljivo vlogo lastnostnih oko- ^ liščin - zahteva skladenjskoobvezni prislovni modifikator načina: Odbor /dobro/ O dela, Nekateri člani /slabo/ delajo, Avto mu /dobro/ dela, Dela /kot stroj/črna živina/, Delajo /z veseljem/izkušnjami/:	«
Določnejši/aktualnejši pomen označuje 'vrsto delovanja' - 'opravljati delo N na določenem področju' in zahteva obveznovezljivo prislovno določilo, ki ga na- W vadno uvaja predložni morfem glagola, npr . pri Kulturno/Politično delati se ob- ^ veznovezavni neleksikalizirani udeleženski izglagolski predložni morfem, impliciran v kulturno/politično, odkriva s pretvorbami v pomenu 1.1.1 'razvijati': Delajo v kulturi/politiki; leksikalizirani predložni morfem pa je izražen v pomenih 1.1. 2 'nasprotovati' Delajo proti okupatorju, 1.1.3 'usmerjati' Delajo z mladino, 1.1.4 'prizadevati si' Delajo za odpravo zaostalosti, 1.1. 5 'prispevati' Delajo v korist človeštva, 1.1. 6 'sodelovati/delovati' Delajo pri društvu, Delajo v organizaciji.
'Ukvarjanje s konkretno dejavnostjo' je vezljivostno označeno s predmetno vezavo, tudi z vezavo človeškega udeleženca: Dela v trgovini, Dela pri računalnikih, Delajo s kemikalijami/s knjigami/s stroji; Rože delajo popke, Žene delajo okraske.
V pomenu 'razmerja delovanja' lahko soobstajata orodniška predmetna vezava in primično (izsamostalniško) prislovno določilo načina kot potencialno ve-zljivi modifikator: S knjigo/Z njo delajo kakor s cunjo/v skladu s predpisi, Dela s pravopisom / na/pri pravopisu ipd .
Prikazi v Vezljivostnem slovarju (Žele 2008) ob vsakem pomenu ponujajo tudi istovezljive ustreznice, ki (tudi) pomenljivo odkrivajo vezljivostne razlike in posebnosti (vezljivostni del razlage je podčrtan, nevezljivi modifikatorji so v po-ševnicah):
Prim. Quirk idr. 1994: 559.
Andreja Žele, Na meji med vezljivostjo in (obvezno) družljivostjo J	delati -am TDe,Dg/pr nedoy.
W	2 . delati2 v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem, s
Z	kom/čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/
1	kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam^ ^ - /
K	kotSam1/Pridk,v/koj/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: Dela proti svoji vesti, Dela za otroke // kdo/kaj
O	nasprotovati proti komu/čemu, Sam^ - pSam^: Delajo proti teroristom // kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj, Sam^ - pSam^: Delajo v korist človeštva, Delajo za odpravo za-
^	ostalosti // kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem, Sam^ - pSam5: Dela pri društvu,
P"^	Delajo v kulturi / v politiki, Dela v organizaciji // kdo/kaj usmenati, upravljati, organizirati se s
0	kom/čim, Sam^ - pSam6: Delajo z mladino, Delajo s pravosodnimi predpisi; prim . delov	vati, obratovati, organizirati se, prizadevati si, upravljati, usmerjati se
N	3 . delati2 kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen
/ brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/ ^	čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam5/6 - /kotSam1/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: S knjigami /
Z	spoštljivo/ delajo, Z njo /grdo/ delajo, Delajo s pravopisom / na pravopisu; prim . ravnati
^	delati z/s -am z/s TDe/Dg,Pr nedov .
^	1. delati z/s2. v posplošenem pomenu, kdo/kaj delovati s kom/čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen
^	/ brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred
^	kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam6 - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2_6/Prisln/kol/vz/: Delajo
K	z mladino, Delajo s pravosodnimi predpisi; prim . usmerjati, upravljati, organizirati se
1	2 . delati z/s2. v posplošenem pomenu, kdo/kaj delovati s čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen /
1	brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred •	kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ - pSam6 - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2_6/Prisln/kol/vz/: Delajo
2	z računalniki; prim . obravnavati, uporabljati, upravljati o
0
1	(2) Z vidika premikanja in sredstva oz. načina premikanja je za vezljivostno vedenje dobra orientacija osnovni glagol ITI .
V okviru splošnopomenskosti glagola iti se lepo potrjuje vloga orodnika tudi v Vezljivostnem slovarju (Žele 2008; vezljivostni del razlage je podčrtan, nevezljivi modifikatorji so v poševnicah):
^ti grem in grem PPr/C/Dg nedov. in dov . gremo in gremo
1. !ti j(2) kdo/kaj premikati se s korakanjem (mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za kom/čim / kod/kam) /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/ čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam^ -
(pSam.^/Prisl^) - /kotSamj/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: Šel je (po prehodu za pešce) /s kolesom/, Stražar je šel (pred njim) / s kolesom/, Šel je (mimo nas) /v taksiju // v posplošenem
pomenu kdo/kaj premikati se (od kod / kod/kam) v določeno smer sploh /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/ čim / kako/koliko/zakajj/, Sam^ - (pSam.^/Prisl^) - /kotSamJ/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisl^/kol/vz/: /Z avtom/ je šel /osemdeset kilometrov na uro/, Delci snovi počasi gredo (na dno), Kri gre (od srca po vsem telesu); prim . krožiti/krožiti, leteti, peljati, premikati se, sedati, sesedati se
2 . iti2 kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/ zakaj/, Sam^ - pSam4/Prislk - /kotSamJ/Pridk,v/kol/pSam2-6/Prisl^/kol/vz/: Vsak dan gre na pokopališče, Zjutraj je šel /peš ali z avtobusom/ v mesto, Gre /z vlakom/ na Jesenice, Šli so /s helikopterjem/ na Triglav // kdo/kaj premikati se h komu/k čemu / na/v/po kaj /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/ 78	čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/,
Sam^ - pSam3/4/Namen - /kotSamJ/Pridk,v/
koj/pSam2/Prisln/kol/vz/: Šel je /z letalom/ k sorodnikom na obisk, Šli so v bolnico na pregled, Sel je v gostilno h kosilu, Šel je /z vozom/ v gozd po drva, Šel je v mesto nakupovat, Šel je na predavanje, na sestanek
Ko ni več težišče na sestavini 'premikanja', temveč na dogodku, kar potrjujejo tudi na koncu naštete istovezljive ustreznice:
6

5 . ^ti2(3) pog . knj . kdo/kaj potegniti, seči, vrtati (s čim) čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam/kod /kot ^
kdo/kaj / kot kakšen/kateri/kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/ na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam1 - (pSam6) - Sam4/5/Prislk - / ^^
kotSam1/Pridk/v/koj/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: Šel je /z roko/ čez čelo, Po tem mestu je šla (s cunjo), (S svedrom) je šel v notranjost zmesi, Pri skoku je šel preveč naprej, V svojih raziskavah ni šel tako daleč; prim . potegniti/potegniti, seči, vrtati	^
9 . iti2 v oslabljenem pomenu kdo/kaj a) biti usmerjen v/na kaj / kam, Sam^ - (pSam6) - pSam4'/ Prislk': Šli so (samo z enim kovčkom) v boljšo prihodnost, Država gre (z eno četico) v vojno, brezos . Šlo je na jesen, b) biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam, Sam^ - pSam4'/ Prisl^': Ura gre naprej/nazaj, Šla je na dopust, Šel je v službo, Šla je v zakon z njim, Za to dejanje bo šel pred sodnika, Predlog bo šel na glasovanje, c) pridružiti se h komu / k q čemu, vstopiti v/med koga/kaj, Sam1 - (pSam6) - pSamj^/Prisl^': Šel je (z nekaj hrane v na- ^ hrbtniku) k partizanom/tabornikom, Šel je v partijo, pog. knj . Šel je k filmu, Šel je med potapljače; prim . pridružiti/pridružiti se, usmerjati se, vstopiti/vstopiti
12 . iti2 kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu / s čim /kot kdo/kaj / kot kakšen/kateri/ ® kolikšen / brez/zaradi koga/česa / kljub komu/čemu / za/na koga/kaj / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/ ^ nad/pred kom/čim / kako/koliko/zakaj/, Sam1 - pSam3/6 - /kotSam1/Pridk/v/koj/pSam2-6/Prisln/kol/vz/: HH
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji, Ti čevlji gredo s to obleko; prim . natakniti/natakniti, postaviti, spraviti, stati (stojim)	^
Z
V nasprotju z zgornjimi pomeni glagola iti pomeni glagolov peljati se in peljati, ki pa uvajajo samo vezljivo rabo sredstva ali orodja:
peljati se peljem se tudi -am se R(P) nedov. , pelji se pelj^te se; peljal se
1. peljati se2(3) kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od-do/mimo koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod/kam (s kom/čim) /na/v/po čem / za/s/
pod kom/čim / kako/, Sam1 - pSam,-6/Prislk/Namen - (pSam6) - /pSam5/6/Prisln/: Peljali so se od začetka do končne postaje, (Z avtobusom) so peljali po avtocesti, /V diru/ so se peljali mimo, /Z veliko hitrostjo/ se je peljal naprej, Jest se je peljal na drugo stran mesta, (Še z drugimi) se je peljal v prvo gostilno, pog. knj . Peljal je do prve bencinske črpalke; prim . gnati se, leteti, pluti, premikati se
peljati peljem tudi -am R(P) nedov. , pelji pelj^te; peljal
1. pe//ati3(4) kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od-do/iz/s koga/česa / proti/h komu / k čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod/kam (s kom/čim) /na/v/po čem / za/s/
pod kom/čim / kako/, Sam1 - Sam4 - pSam.-6/Prislk/Namen - (pSam6) - /pSam5/6/Prisln/: Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto, Vsa zidarski material so do gradbišča ali celo na gradbišče peljali /v/na prikolici/, (S splavom) jih je peljal čez reko, Peljala jo je /pod roko/ k zdravniku, K izviru so peljali živino napajat, /Z veseljem/ jo je peljal na ples/plesat (z novim motorjem), Vodič jih je /z dvignjeno tablo/ peljal po mestu, /Samo za uzdo/ je lahko peljal konja noter, pren. Služba ga pelje v vse hiše, čustv. Radovednost ga je peljala k njim; prim. goniti, voditi

On
J	2 Za sklep w
Z	Pogoj za vezljivost je konkretna (denotatna) pomenskost udeležencev in tudi kon-
1	kretna pomenskost glagolov - vsak pomenski odmik glagolov v pomensko posplo-
^	šenost namreč hkrati pomeni spremembo iz predmetne (prave udeleženske) vezlji-
O	vosti v prislovnodoločilno vezljivost, in vsak pomenski odmik glagolov v oslabljeni
S	pomen hkrati pomeni odmik v povedkovo/določilno/ vezljivost . Povedkove udele-
L	žence in z njimi tudi (pomožno) povedkovodoločilno vezljivost opravičujejo prime-
0	ri, kjer sicer vsebinski udeleženec pomenskoskladenjsko tudi natančneje lastnostno v	oz . načinovno opredeljuje povedkov glagol, npr. iz športa On plava kravl in meN	tuljčka ali drugi primeri tipa govoriti slovensko.
1	Vezljivostna posebnost so t. i . sestavljeni udeleženci zaradi dvoje udeleženske vloge - to so primeri, ko v okviru vršilskosti en sestavni del udeleženca prevza-
Z	me vodilno udeležensko vlogo vršilca/nosilca dejanja, drugi sestavni del udeleženA	ca pa je v vlogi vezljive okoliščine načina dejanja .
P 1
S Literatura K
1 Apresjan 1995 = J . D . Apresjan, Leksičeskaja semantika: sinonimičeskie sredstva jazyka, Moskva: Jazyki russkoj kul'tury, 21995 . Bajec 1959 = A . Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika IV: predlogi in predpone, 1	Ljubljana: SAZU, 1959.
• Buttler 1976 = D . Buttler, Innowacje skladniowe wspölczesnej polszczyzny: walen-1	cja wyrazow, Warszawa: Panstwowe wydawnictwo naukowe, 1976.
Černelič Kozlevčar 1979/80 = I . Černelič Kozlevčar, O glagolih premikanja zlasti glede na glagol iti in stavčne vzorce, Jezik in slovstvo 25 (1979/80), št . 2, 45-47
Daneš idr . 1987 = F . Daneš idr. , Vetne vzorce v češtine, Praha: Academia, 1987. Dular 1982 = J . Dular, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja): doktorska disertacija, Ljubljana. Fillmore 1968 = C . J . Fillmore, The Case for Case, v: Universals in Linguistic Theory, ur. E . Bach - R. T . Harms, New York: Holt, Rinehart, and Winston, 1968, 1-88 .
Fillmore - Langendoen 1971 = C . J . Fillmore - D . T . Langendoen (ur. ), Studies in
Linguistic Semantics, New York: Holt, Rinehart and Winston, 1971. Golden 2001 = M . Golden, O jeziku in jezikoslovju, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 22001.
Grepl idr . 1998 = M . Grepl idr . , Skladba češtiny, Praha: Votobia, 1998. Hajičova idr . 1983 = E . Hajičova idr . , Vetna stavba a aktualn^ členen^ ve slovan-skych jazyc^ch z porovnavac^ho hlediska, Československa slavistika 1983, 139-149.
Hrakovski idr. 1985 = V . S . Hrakovskij idr . , Tipologija konstrukcij s predikatnymi aktantami, Leningrad: Nauka, 1985 .
Ivančikova 1965 = E . A . Ivančikova, O strukturnoj fakul'tativnosti i strukturnoj
objazatel'nosti v sintaksise: materialy i soobščenija, Voprosy jazykoznanija o 14 (1965), št. 4, 84-94.	®
Karolak 2001 = S . Karolak, Od semantyki do gramatyki: wybor rozpraw, Warsza-
wa: Instytut Slawistyki PAN, 2001. Kopečny 1973 = F . Kopečny, Zaklady česke skladby, Praha: SPN, 1973.	^
Korpus slovenskega jezika FidaPLUS, http://www. fidaplus .net/. Kunst Gnamuš 1981 = O . Kunst Gnamuš, Pomenska sestava povedi, Pedagoški ^ inštitut: Ljubljana, 1981.	^
MČ 3 = M . Grepl idr . , Mluvnice češtiny 3: skladba, Praha: Academia1987.	^
Moskalska 1973 = O . I . Moskal'skaja, 1973: Problemy semantičeskogo modeliro-
vanija v sintaksise, Voprosy jazykoznanija 22 (1973), št. 6, 33-43.	^
Muravenko 1998 = E . V . Muravenko: O slučajah netrivial'nogo sootvetstvija se- ^ mantičeskih i sintaksičeskih valentnostej glagola, v: Semiotika i informatika 36, Moskva: Russkie slovari,1998, 71-81. Novotny 1979 = J . Novotny, Dualismus subjektu a predikatu a postaven^ predikace
z hlediska valenčn^ teorie, Slovo a slovesnost 40 (1979), št . 4, 286-294. Orešnik 1994 = J . Orešnik, Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica, Ljubljana: SAZU, 1994 (Dela razreda za filološke in literarne vede 40) . Orlovsky 1965 = J . Orlovsky Slovenska syntax, Bratislava: Obzor, 21965 .	O
Padučeva - Rozina 1993 = E . V . Padučeva - R . I . Rozina, Semantičeskij klass glagolov polnogo ohvata: tolkovanie i leksiko-sintaksičeskie svojstva, Voprosy « jazykoznanija 42 (1993), št . 6, 5-16 .	N
Paleš 1990 = E . Paleš, Semanticke roly slovenskych slovies, Jazykovedny časopis W 41 (1990), št . 1, 30-48.	^
Partee 1971 = H . B . Partee, On the Requirement that Transformations preserve Meaning, v: Studies in Linguistic Semantics, ur. C . J. Fillmore - D . T. Lan-gendoen, New York: Holt, Rinehart and Winston, 1971, 1-21. Pauliny 1943 = E . Pauliny, Struktura slovenskeho slovesa: študia lexikalno-syntak-
ticka, Bratislava: SAV, 1943 (Spisy Slovenskej akademie vied a umen^ 2) . Quirk - Greenbaum 1993 = R . Quirk - S . Greenbaum, A University Grammar of
English, Hong Kong, 271993. Quirk idr. 1994 = R. Quirk idr . , A Comprehensive Grammar of the English Language, New York, 201994 Sgall idr . 1986 = P . Sgall idr . , Uvod do syntaxe a semantiky: nektere nove smery v
teoreticke lingvistice, Praha: Academia, 1986. SLP = A. Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja,
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 SSB = A . Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete - Partizanska knjiga, 1988 . SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1-5, Ljubljana: SAZU oz . ZRC SAZU
(izd. ) - DZS (zal . ), 1970-1991. Švedova 1980 = N . J . Švedova, Russkaja grammatika 2: sintaksis, Moskva: Nauka, 1980
Toporišič 1982 = J . Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana: DZS, 1982. W Toporišič 2000 = J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 . N Uličny 2000 = O . Uličny, Instrumental v strukture česke vety, Praha: Universita 1	Karlova - Karolinum, 2000.
Vidovič Muha 1984 = A. Vidovič Muha, Nova slovenska skladnja J. Toporišiča, O	Slavistična revija (1984), št. 2, 142-155 .
s Vidovič Muha 1985 = A . Vidovič Muha, Primeri tvorbnih vzorcev glagola, Semi-L	nar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 21 (1985),
0	47-61.
v A . Vidovič Muha 1998 = A . Vidovič Muha, Pomenski preplet glagolov imeti in N	biti - njuna jezikovnosistemska stilistika, Slavistična revija 46 (1998), št . 4,
1	293-323 .
Žele 2008 = A . Žele, Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, Ljubljana: ZRC, ZRC Z	SAZU, 2008 (Slovarji) .
A
P
1	On the boundary between valency and (obligatory) optionality
s
K	Summary
6 The boundary and also the crossover between valency and optionality is part of the
•	participants that express means, instrument, or manner: with what and how some-
1 thing is created or managed . This offers numerous opportunities, both non-linguis-
•	tic and linguistic . The condition for valency is a concrete object participant because
1 it is only with this that, between the action/event (expressed through a sentence) and
reality or being (expressed through a participant), a primary spatial relationship is also established . Indirect evidence for this includes valent spatial adverbs or valent adverbial modifiers of place; if this is a concrete participant together with a verb with a concrete meaning in the sentence, one is grammatically dealing with a valent object and, if this concrete participant stands next to a verb with a generalized or very general meaning, one is grammatically dealing with a valent adverbial modifier of manner; for example, obrusiti s brusnim papirjem 'to sand with sandpaper' (with what?) : obdelati z brusilko 'to shape with a grinder' (how?), odpeljati se z avtobusom 'to leave on a bus' (with what?) : odpraviti se z avtobusom 'to leave on a bus' (how?) and so on. Every semantic shift of verbs into semantic generalization simultaneously represents a change from objective (true participant) valency into adverbial-modifier valency, and every semantic shift of verbs into a weakened meaning simultaneously represents a shift into predicate/modifier valency; for example, delati z dletom/krampom 'to work with a chisel/pick', delati strojno 'to work with a machine' (how? = due to the great semantic generalization of the verb, this may be predicate or predicate-modifier valency) versus rezljati z dletom 'to carve with a chisel'/ strojno 'with a machine'/ laboratorijsko 'in a laboratory'/ v laboratoriju 'in a laboratory' (with what? = with a chisel = predicate valency, how? = with a machine = adverbial-modifier valency, where? = adverbial-modifier valency); as already stated, in addition and especially from the perspective of the participants,

a necessary condition for valency is the concrete (objective or content-based) semantics of the participants—for example, delati z dletom 'to work with a chisel', delati z besedilom 'to work with a text'—^versus the nonvalent abstract semantics of the participants (these are usually attributive circumstances); for example, delati z veseljem /veselo 'to work with joy'.
These examples also confirm that in the sentence-element division between ^ (prepositional) objects and adverbial modifiers it is necessary to take into account, in addition to the grammatical aspect, the communicative aspect as well, or espe- ^ cially the functional perspective of an utterance . Thus, for example, the semantic ^ emphasis is on sekira 'axe' when this means 'bodily harm', and otherwise the se- ^ mantic emphasis is on pretiti 'to threaten' because here sekira only means 'one of various tools in a threat .'	^
From the perspective of pleonasm, in the example sekati s sekiro 'to cut with ^ an axe' specifying the participant sekira 'axe' seems excessive at first glance, but in ^ fact specifying it has a distinguishing semantic role in the sense of 'to cut with an axe and not with some other cutting tool' and is therefore an object in the sentence-element sense .	®
L
m
O
K
NN
Z
H