277. številka.
Ljubljana, v četrtek 3. decembra.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan »veder, rcim&t nedelje in pravnike, ter velja po pošti prejeman za a vb t r o - og e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za čtdrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila pladnje se od cetiristopne petit-vrste po H kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. ~ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. I Upravnifitvn naj Be blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
Izjava poljskega kluba.
Žo nekaj Času sem čulo se j« pogostoma, da se bode poljski klub v kratkem posvetoval o sedanjem političnem položaji in razpravljal eventualnost, sestaviti stalno večino, <ia se prid*) tako v okom vsem strankam jednako neznosnim razmeram v državnem zboru. Ta seja vršila ne ju v nedeljo in v
ponedeljek in nje posledica je — diplomaticno skrpana izjava, katt-ra ne svedoći druzega nič, kakor da ho Poljaki v prvi vrati in pred vsem vladua
stranka.
V tej izjavi naglasa poljski klub, da mu v sedanjih okolščinah ne kaže spremeniti dosedanjo taktiko, da mu ne kaže opustiti politiko „proste roke", in da se mu ne vidi primerno, pogajati se z drugimi strankami zaradi sestave stalne državno-zborske večine. In če nekaj poudarja poljski klub, to namreč, da prepušča inicijativi vlade iz katerih elementov in kdaj je sestaviti stalno večino, da bi pa Poljakom prijala le taka večina, v kateri bi bili oni odločujoči faktor, večina, v kateri bi bil poleg nemške levice tudi še Huhenvvartov klub.
Izvestni konservativni krogi so te izjave zelo veseli, ker jim baje svedoči, da polJBko-nemŠka večina v sedanjem državnem zboru ni mogoča, in da ostane Hohenvvartov klub tudi Še nadalje jako važen faktor, katerega bode vlada morala pri vsaki priliki v poštev jemati.
Kar se je izvedelo natančneje o poljskega kluba dotični seji, v kateri se je ta izjava ukrenila, je zelo zanimivo in komentuje izjavo najbolje. Seja je bila dolga in pokazalo se je, da so tudi mej Poljaki razue frakcije, katerih politično mišljenje se nikakor ne zlaga s sedanjo taktiko stranke. Mimo liberalnih, nemški levici brezpogojno naklonjenih Poljakov, so v klubu tudi nekateri klerikalci, ki si žele tesne zveze s Hohenvvartovim klubom, potem pa jo še frakcija poslanca dr. Kozlovvskega, katere frakcije člani niso samo in izključno Poljaki, nego tudi Slovani. Le-ti predlagali so v klubovi seji, da se je zaradi sestave stalne večine pogajati s Hohen wartovim klubom in z Mladočehi, čemur pa oBtali člani kluba z ozironi na grofa Taafiea nikakor niso hoteli pritrditi. — Tudi predlagana poljsko-nemška zveza ni obveljala v klubu in sicer iz uzroka, ki je
za nas južne Slovane, katerih zastopniki so vsi v Hohenvvartovem klubu, zelo zanimiv. Poljski klub je sicer po sedanji Bvoji sestavi naklonjeu nemški levici bolj nego kateri drugi stranki, in bržkone bi se nemško-polJBka zveza laglje sestavila nego vsaka druga, toda Poljaki, izkušeni parlamentarci, se boje, da bi v tem slučaji ostavili slovanski poslanci Hohenvvartov klub, da bi se približali Mladočehom in v tej družbi potegnili za seboj vse druge slovanske elemente. Velika zveza slovanskih poslancev bi pa bila poljsko-nemški večini toliko bolj nevarna, kor bi bili primorani prestopiti v opozicijo tudi nemški klerikalci, in bo pridružiti uacijonalcem in protise-mitom.
Reklo se bode, da so to samo kombinacije, katere se še dolgo ne bodo uresničile. Mogoče, da so to kombinacije in druzega nič, toda te kombinacije delali so resni politiki, hladni Poljaki, in te kombinacije bile bo zanje merodajne, pri sklepanji o klubovi taktiki, zakaj slovanska frakcija v poljskem klubu je premajbua, da bi mogla uplivati nanjo. Z ozirom na to nafnreč, da je v interesu Poljakov, ako ostanejo poslanci narodov slovauskih še nadalje razcepljeni v drobne frakcije, in z ozirom na to, da so slovauski poslanci najmanj nevarni takisto vladi kakor Poljakom dokler ostanejo v Hohenwartovew klubu v družni nemških in drugih konservativcev, z ozirom na to je skleuil poljski klub diplomaticno svojo izjavo, v kateri se dekla-ruje kot par excellence vladna stranka — in to je za nas gotovo zelo poučno!
Državni zbor.
Na Dnnaji dne 29. novembra. Po dolgem, v zgodoviui zbornice pač brezpri-mernem obravnavanji se je v včerejšnji seji srečno VSprejel proračun finančnega ininisterstva. Upati je sedaj, da konča državni zbor do druge polovice meseca decembra svoje delovanje. Pri razpravi o pristojbinah govoril jo dr. Vašatv nekoliko prav umestnih besed mivajaje nov vzgled, kako se izvršuje jednakopravnost v pravni drŽavi. Tudi dr. Roser ponovil je svojo lilipiko proti loteriji; zbornica mu je sicer pritrjala, a glasovala je vender za vladni predlog.
Ob 128/4. uri popoludne otvoril je predsednik S molka 26. sejo. Ministarska klop je bila prazna in zbornica tudi. Prvi govornik dr. Vašatv je Češki govoril in navajal opravičenost pritožb o višini, kakor tudi o samovoljnosti pri odmerjanji pristojbin in pri kolkovanji. Zakon iz leta 1850. je zelo neura-1 j i v in negotov. Sosebuo ni Bkrbljeuo za to, da Be davčni organi kaznujejo radi previsokega odmerjenja pristojbin. Sicer pa je v taki zbornici, kakor je sedanja, ki spreminja od dne do dne svoje mišljenje, nemožno ukreniti kaj koristnega v tej zadevi.
OJ uradov v odmerjanje pristojbin ni mnogo pričakovati, dokler pravo o pristojbinah ne postane predmet vseučiliških študij, kar bi bilo pač bolj potrebno, nego poučevanje nemškega prava, ki nikomur nič ne koristi. Govornik navaja za to vzglede in preide slednjič ua papirni denar, ki ima le nemško in madjarsko besedilo. Utemeljevalo se je, da je Madjarska to zahtevalu. Dobro! Kolki pa so avstrijski, čemu se pa na njih šopiri le blažena nemščina? Seveda, Slovan je povsodi zadnji in če ne zna nemščine popolnem, ga niti ne vsprejmo v državno službo — in to imenujejo ravnopravnost.
PobI. Nit srhe toži o nestanovitnosti parlamentarnih razmer in govori o polajšanji pri odmer-jenji pristojbin, želeč, naj Be nastavljajo v dotičnih uradih le pravniki, katerim se zajedno določi službena pragmatika, po kateri se imajo ravnati, da se ne ugnezdi preveč kruboborstva. Konečno pravi, naj vlada ne pozabi predložiti zakonski načrt o borznem davku.
PobI. Polzhoier želi preustroja vojne takse in stavi v ta namen sledeči predlog: Mesto dosta premajhne vojdo takBe od 1 —100 gld. naj se uvede druga, ki pričenši z letnim dohodkom 4f)0 gld progresivno raste do 4000 gld. tako, da se ob krajnih teb svotah nastavita zneska .'J in 100 gld. Tudi nad 4000 gld. raste znesek plačila progresivno, a tako, da se na vsacih 1000 gld. več določi tudi višji znesek. Predlog utemeljeval je sicer z veliko zgovornostjo ali prav nesrečno.
PobI. Iva i ser posivijo vlado, naj predloži zakonski načrt o ureditvi zapuščinskih pristojbin.
PobI* Menger govori o neugodnem stališči selskih listov in zahteva, da se tin. ministra odredba z dne 20. aprila 1. 1853. še jedenkrat objavi.
LISTEK.
Kneginja Ligovska.
(Odlomek romana M. J. Lor tuo n to v a , poslov. V r ban o v.)
(Dalju.)
Nazadnje prišli so do samostana. Pred večer-nicami ogledovali bo stene, pokopališče, zapadni zvonik, s katerega so naši predniki gledali za gibanjem sovražnikov . . . ŽorŽ se ni nič ločil od Verice, kajti ni bilo lahko ločiti se, ne da bi poprej končal pogovor, ali razgovor je bil tak, da bi se bil dal brezkončno nadaljevati. On je tudi nadaljeval pogovor mej večernicami, izvzemši minute, ko je petje menihov in pa glas očeta Viktorja vsem globoko segal v srce. In zato so pa po teh trenotkib razvneta domišljija in čuvstva ruzburjeoa s petjem, dajala novo gradivo mislim in besedam. Po večer-nicah so se zopet sprehajali, potem pa povrnili v mesto v istem redu, kakor so bili prišli. Žorž je ves drugi dan mislil na ta večer, potem pa šel k It.-vini, da bi se razgovarjal o tem večeru in razkril svoja čutila Hrti; s katero jih je delil. Obiski
so bili vedno gostejši in daljši. Ker sta obe rodbini bili v velikem prijateljstvu, ni nikdo ničesar sumil; tako je minil cel mesec in oba sta se preverila, da sta zaljubljena drug v druzega. V njih letih, ko je strast veselje brez primesi skrbi, strahu in kosanju, se jo lahko preveriti o vsem. Žorž je imel jako bogato teto, ki je bila v jednakem sorodstvu tudi z li.-vimi. Teta je povabila obe rodbini k sebi za štirinajst dnij na svoje posestvo Podmoskovno. Imela je veliko bi.šo, lep vrt, z jedno besedo vse, kar je potrebno za prijetno bivanje. Pogosti sprehodi bo še bolj zbližali Žorža z Verico. Vzlic veliko tolpe raznih gospej in dece tetine sta vedno našla sredstvo biti sama — to sredstvo je sicer jako lahko, če oba to želita.
Mej tem so na vseučilišči bili izpiti. ŽorŽ Be k njim ni oglasil. Seveda ni dobil spričevala, ali bodočnoBt ga ni Bkrbela, mater je prepričal, da so izpiti odloženi za tri tedne, da on vse to dobro ve. Neizogibna posledica njih večernih sprehodov je bilo odkritje ljubezni in pa obljuba zvestobe. Ko je miuolo Štirinajst dnij, se je moral povrniti v Moskvo. V predvečer osodepolnega dne stala sta sama na balkonu.   Nekak nevidljivi demon je zbliževal njih
roke v objeme in njih ustna v poljube . . . Strah ju je bilo samih sebe ; če tudi je Žorž bil že zgodaj nastopil zapeljivi razvratni pot, vender je čast nedolžne deklice zanj bila še svetinja. Drugi dan je sedel v kočijo, poslovivši se po navadi jako spoštljivo, ali Verica je zarudela.
Zorževa sleparija se je razkrila, ko se je povrnil v Moskvo. Obup Tatijane Dimitrijevne je bil strašen. Žorž je vse mirno poslušal kakor stojik. AH nevidna nevihta zbirala seje nad njim; v zboru 8tričkov in tetk se je sklenilo, da ga je treba takoj odpraviti v Peterburg v vojaško učilišče. Druge rešitve zanj neso videli. Tam, rekli so, ga bodo že ukrotili in navadili discipline.
Ta čas se jo bila začela vojna ua Poljskem. Vsa mladež je hitela natopiti v polke. V šolo usto-piti ni bilo ugodno za Žorža, kajti kadeti (junkerji) druzega razreda no morejo na vojno. Skoro na kolenih je prosil mater za dovoljenje ustupiti v II. ski husarski polk, stoječ blizu Moskve. Po dolgem piskanji in vzdihovanji dobil je od nje blagoslov. Najtežavnejša Btvar ga jo pa še čakala; povedati je moral vse Verici. Bil jo še tako nedolžnega srca, da so jo bal potreti ju z nenadnim po*
Posl. Dyk konstatuje nasproti poBl. Nitscheju, da na Češkem ni celotnega nemškega jezikovnega okrožja, kajti v vseh okrajih, kjer Nemci prevladujejo, bivajo tako znatne teške manjšine, da se o celotno nemških okrajih govoriti ne more.
Posl. Nitsche skuša se zagovarjati, kar se mu pa ne posreči.
Na to se vsprejme prva točka „o pristojbinah" in besedo dobi dolgoletni prvoboritelj za odpravo loterije dr. Roser. Govornik pravi, da hoče dokazati, kako država, oziroma vlada po loteriji vzgaja največje hudodelce, in navaja na to pet prav drastičnih vzgledov iz srednjih boljših Btanov za časa poslednjega leta. Nijedna država razven Avstrijsko-Ogerske in blažene Laške nima loterije in se celo zloglasni Juarez proglasil je igranje loterijsko nemoralnim. Bivši severoamerikanBki predsednik Har-rison imenoval jo je prostitucijo obratnih nsprav in jej je odtegnil vsakeršue privilegije.
Istotako kakor loterija se tudi blaženi totali-Bateur ne odpravi, vzlic temu, da je mnogo uevar-nejši nego vse prepovedane hazard-igre.
Govornik predlaga resolucijo, vsled katere naj so nastavijo pristoibine pri dobitkih na 20% in naj se upelje nedeljski mir in prepoved naznauil po listih.
Točka „loterijau se seveda istotako, kot prejšnje z največjim mirom vsprejmo in se preide k točki „mitnice".
Posl. Riegler in Kaftan želita krajevno odpravo mitnic. Drugi govornik navaja, da so mitnice ob vodah velika zavira vožnje po vodah in predlaga resolucijo, v kateri se vsprejmo mitnice izvzemši one ob vodah in se vlada pozivlje, da nemudoma predloži zbornici načrt odprave mitnic ob vodah.
Namestnik poročevalčev, P le ne r, protivi se prvemu delu predloga io pravi, da se takoj sedaj mitnice ob vodah v proračunu ne morejo izpustiti, ker inače manka pokritja, pač pa sam zagovarja načeto, da se odpravijo mituice ob vodah in izjavi, da se bode v kratkem o tem razpravljalo v budget-nem odseku.
Nato se zadnja točka pruračuua finančnega ministerstva vsprejme in seja zaključi ob 51 4 uri na večer.
Politični razgled.
loliaiili" <lcr/clc
V Ljubljaui, 3. decembra. I*oljakl o položaju. Javili smo že včeraj, da so se Poljaki posve tovali v nedeljo in v ponedeljek o Bedanjem političnem položaji. Jedro tega posvetovanja priobčili bo v posebni izjavi, katera slove: „Politična diskusija, katera se je bila unela, pokazala je, da pol]-Bki klub sedaj nima povoda, udeležiti ue politične debate, katera se bode vršila pri posvetovanji o finančnem zakonu, prepušča pa vender parlamentarni komisiji, da ukreue glede udeležbe pri tej debati po svojem spoznanji toda v zmislu klubovih intencij ali pa da znova provocira v tem oziru sklep kluba. — Na Duuaji, dne 30. novembra 1891. Parlamentarna komisija poljskega kluba: .Javvorski, Czerkavvski, Benor, Madevski, Hilinski. — O tej zadevi govorimo na drugem mestu.
ročilom. Ona ga ju poslušala molče* in vanj upirala očitajoč pogled, ne verujoč, da bi ju kaj moglo ločiti. Zaklinjanja in obljube so jo pomirile.
Čez nekaj časa prišel je Žorž k U.-vim, da bi se konečuo poslovil od ujib. Verica bila je jako bleda. Nekaj časa Bedel je v Balonu. Ko je odhajal, bežala je skozi druge duri, da ga je srečala v predsobi. Prijela ga je za roko, krepko stisnila in rekla 8 slabim glasom: „Nikoli ne bodem nikogar druzega". Revica se je tresla po vsem telesu. Ti čuti so bili zanjo tako novi, tako se je bala zgubiti tovariša, tako je bila preverjena v svojem srcu. Pri-tianivši jej vroč poljub na hladno njeno deviško čelo, posadil jo je Žorž na stol, potem pa stekel po stopnicah in se hitro odpeljal domov. Zvečer je prišel streže od II.-vih k Tatjani Dimitrijevui prosit za steklenico nekih kapljic in cvetii, ker je gospodični slabo in je že trikrat omedlela. On pa vso noč ni spal, ko se je zdanilo, je sedel v voz in odpeljal se v svoj polk.
Naši čitatelji sedaj vidijo, da ljubezeu mojih junakov se tudi ravna po splošnih pravilih vseh romanov in vsake začenjajoče se ljubezni. Ali za to pa izveste pozneje, o! pozneje čudne reči.
l^ladika, Stro»8tnayer.
Madjarski krogi se boje vladike Strossmayerja samega bolj, nego vsega deželnega zbora hrvaškega in zategadelj obračajo veliko pazljivost na vse njegovo delovanje. Bupimpeštanski list „Pešti Napio" poročajo sedaj, da namerja vladika Strossmaver premestiti škofijsko tiskarno iz Djakova v Osek, kjer bode izhajal nov hrvatski dnevnik, kateremu bode zlasti naloga skrbeti zato, da premosti obstoječa nasprotstva mej Hrvati in Srbi in da na podlagi vkupnosti omogoči vkupno delovanje bratskega naroda. — Javlja se tudi, da namerja vlada ustanoviti v Oseku hrvatski pisan dnevnik, kateremu bode seveda naloga razdirati jedinstvo in Blogo mej Srbi in Hrvati ter delati propagando za Madjare. Ogerska delegacija.
V predvčerajšnji seji ogerske delegacije razpravljal se je proračun za redne potrebščino vkupne vojske. Razprava o tej točki bila je precej živabna in dolgotrajna. Podrobnega poročila o tej seji še nimamo, toliko je pa gotovo, da so vse opozicijske stranke po vkupnem dogovoru predlagale, da je nekatere terjatve odkloniti. Da se tej želji, naj je de tako opravičena, ni ustreglo, je pač samo ob sebi umevno. Prvi govornik bil je znani poslanec io slovanožder Beothy, skrajen opozicijonalec.
Vnaiijc tlržave.
1» Srbije. Ni še dolgo tega, kar je bil srbski finančni minister Vuie primoran odpovedati se svojemu portfelju, a ker mu Pasič ni mogel dobiti vrednega in sposobnega namestnika, pogaja se zopet ž njim, da bi Vuić ustopil na novo v ministerstvo. — Bivši bosanski metropolit Sava K o Ha novic, katerega je bila vlada bosanska o svojem času odstavila, ostavil je Beligrad in se preselil v Carigrad. — Narodna skupščina srbska sešla se bode po novem letu.
VyŠ njegradskt ruski finančni minister je še vedno predmet obširnim razpravam v nemških listib, kateri vsi trdijo, da se bode genijalni ruski financier umakuil s svojega mesta. Naglasu se, da car ne mara več nekdanjega svojega sovetnika, da mu več ne zaupa in da ga dolži, da je po svoji neukretnosti prouzročil velika bedo, ki je nastala na Ruskem. — Imenujejo se tudi že nasledniki Vyšnjegradskega, ali nam se vidi, da so vse to le brumne Želje, puste kombinacije, ki so bo rodile v razdraženih možganih nemških novinarjev.
Hemškt državni zbor. Govorili Brno že včeraj precej obširno o najnovejši izjavi nemškega državnega kancelarja, a ta govor je le del vseh razprav, ki se vrše baš sedaj v nemškem državnem zboru. Pri razpravi o prora-račuuu govoril je Caprivi še večkrat, zlasti obširno pa glede njegove napovedbe, da se bode vojaško službovanje znižalo na dve leti. Državni kancelar je to napoved včeraj povsem nenadoma zopet umaknil. Razprava je pokazala, da ae strinjajo 8 Capri-vija vnanjo in notranjo politiko skoro vse večje stranke, makari tudi niso zanjo naudušeni. Stranki svobodnjakov, kakor ae zovejo zastopniki maneherter-liberalstva in socijalistov pa seveda ni smeti k tem prištevati.
Dopisi.
Iz Oratlea 1. decembra. [Izv. dop.] Morda Vam bode po godu, če se zopet jedenkrat oglasim v Vašem listu. Saj Vam itak ne dohajajo pogo-Btoma dopisi iz nemškega Gradca. Kako neki? Tukaj živeči Slovenci se kaj malo udeležujemo javnega življenja, društva pa nimamo, odkar je jione hala slovanska čitalnica. Tem bolj ima mora veseliti,
Pečcrin se je v vojni odlikoval, kakor se odlikuje vsak ruski častnik, boril se je hrabro, kakor se bori vsak ruski vojak, hodil je za raznimi gospo-dičinami, ali trenotki poslednje ločitve in obraz mile Vere so ga vedno vznemirjali. Čudna stvar ! Odpotoval je s trdnim namenom, da jo pozabi, ali prišlo ie drugače, kakor se navadno zgodi v tacih slučajih. Sicor je pa Pečorin bil nesrečne narave; z začetka lahki utisi so se vedno globočje in glo-bočje urezali v Brco njegovo, dobili 80 pravo zastaranje — najsvetejše izmej vseh prav človeštva.
Ko bo vzeli Varšavo, prestavili so ga v gardo. Mati njegova se je s sestro preselila v Peterburg. Barbka prinesla mu je pozdrav od svoje mile Verice, kakor jo je imenovala, in sicer nič druzega kakor poklon. PeČorina je to užalilo, kajti takrat še ui poznal žeiiBk. Tajna jeza je bila nekoliko kriva, da je začel hoditi za Elizabeto Nikolajevno. To je gotovo izvedela Vera. Čez poldrugo leto je izvedel, da ae je omožila. Čez dve leti prišla je v Peterburg, pa že ne Verica, temveč knegiuja Li-govBka in — knez Štefan Štefanovič.
Tukaj, zdi se nam, ustavili smo ae v prejšnjem poglavji. • (Dalje prib.)
da naši visokošolci tako vrlo napredujejo, da tako vsestransko goje slovenski živelj.
„Triglav" se mi je kaj priljubil, odkar prebivam v Gradcu. Ne samo radi tega, ker je pravo ognjišče uzornega slovenskega življenja — v njem veje tudi v političnem oziru vrl io krepak duh, duh odločnosti in naprednjaštva.
Govorilo se je že dalj časa, da nas hoče naše akademično društvo presenetiti 8 slavnostjo, ki naj dokaže, kaj premorejo slovanske moči navzlic oviram, ki se jim stavljajo. In res, danes dobil sem vabilo na veliko „ Preši rnovo slavnost", ki se ima vršiti dne 5. decembra t. I.
Prešernove slavnosti akademičnega društva „Triglav" so nam (iraškim Slovencem v najboljšem spominu. Vkljub temu, da so prirejene v naj-elegantuejšem stilu, razvije se pri njib uprav slovanska, domača zabava. Let ošnja slavnost pa obeta biti jedna uajkrasnejših. Zanimiva bode sosebno radi tega, ker nastopita na njej dva novo organi-zovana zbora: slovensko-hrvatski tamburaši in slo-vensko-hrvatBki gudalači. Kajti i Triglav omislil si je tamburic in njegovi člani Že jako ubruno in dovršeno udarjajo, akopram so tako rekoč Še začetniki. Gudalački orkester pa se zamore meriti, z najboljšimi, kar smo jih slišali v tej stroki. V Gradcu obče znani baritonist, Triglavaa gosp. stud. med. Bela Štuliec, učenec gospe Ano Mayer-Pe i rimske pel bode Vilharjevega ,, Mornarja". Njegov solo bode gotovo jedna najlepših točk. Razven tega čuli bodemo nekaj novejših zborov in jeden osmospev. S posebnim veseljem sem opazil, da je ves program sestavljen iz slovanskih točk.
Kaj zelo se pa veselim na zabavni del Prešernove slavnosti. Kajti ravno tedaj pokaže se pravi duh, ki navdaja našo mladino, ravno tedaj spoznamo vsestransko delavnost „Triglava". Navdušeni in z navdušenjem vsprejeti govori vrste se z domačo pesmijo, iskrene napituice slave domovino in pobratimstvo, a poleg tega čujemo glas mde tambure. Ta zabavni del pa ni morda komers izključno dijakov, njega se udeleže vsi, ki posetijo slavnost, in ni jim žiti. Kakor čujem izza kulis, se bode letos celo v kostumih predstavljal prizor iz neke zabavne opere. Prav tako, kajti pri zabavnem delu naj se razvija ona mladeniška veselost, ki jo Še ni upog-nila resnost tega življenja.
Toliko zamorom Vam sporočiti že sedaj. Gotovo Vam tudi popišem izid slavnosti same, če me ne prehiti mlajše in spretnejše pero.
Našim „Triglavanora" pa želim najboljšega uspeha. jNaj jim Prešernova slavnost pridobi novih prijateljev in podpornikov, naj jih izid naudušuje za sveto narodno utvar. X. Y.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 1. decembra. • (Konec.)
Mestni odbornik dr. Stare poroča za stav-binski odsek o prizivu hišnika Karola Lahajnarja proti odloči tu magistratovemu, da bi se smela gnojnica iz Bahovčeve hiše stekati v Lahajnarjevo stranišče iu nasvetuje. da se priziv odkloni.
Mest. odb. Hribar naglasa, da ta slučaj kaže, kako žalostne so razmere kanalizacije v Ljubljani, vsled tega pa tudi zdravstveno razmere. Res, da bi urejena kanalizacija stala mnogo novcev, a katerimi mesto ne razpolaga, a v nekih ulicah, posebno oudu kjer stanuje revno prebivalstvo, je nezdravi zrak o poletni vročini in pri južnem vremenu ne/nosen. Ker imamo sedaj dobroto vodovoda, bi pač kazalo, vsaj nekaj storiti in Be resno pečati z uravnavo kanalizacije. V ta namen pozove govornik gospoda župana, naj bi sklical izvoljeni odsek za kanalizacijo, kateri doslej še nobene seje ni imel, da se odpravijo vsaj največji pomankljaji kanalizacije,
Gospod župan obljubi, da bode odsek za kanalizacijo Bklical takoj po novem letu. Potem se vsprejme nasvet, da je Lahajuarjev priziv odkloniti.
Mest. odb. ces. svetnik M urnik poroča za stavbinski odsek o ulogi deželnega odbora, o določitvi »tavbinskih črt in cest na sedanje deželne bolnice zemljišči in nasvetuje, da se deželnemu odboru javi, da se bode določila stavbinska črta, ko se bode pogodba sklenila in bode gospod Gorup razdelil stavbinske prostore. Tedaj se bode tudi rešilo uprašanje ali ostane bolnišnična cerkev ali ne.
Mest. odb. prof. Toma Zupan izrazi željo, da bi se zaradi cerkve razgovarjalo v prvo 8 kompetentno oblastjo, s škofijskem ordinarijatom. Potem se predlogi stavbinskega odseka vsprejmo.
Mest. odb. dr. Stare poroča za stavbinski odsek o deželnega odbora zahtevi glede gradnje kanala od projektovane nove deželne bolnice na stavbišči za Bežigradom na Dunajski cesti. Stavbinski, policijski in finančni odsek so razpravljali
o imenovani zahtevi deželnega odbora in sklenili, isto odkloniti. V prvi vrsti ne gre dovoliti, da bi se voda, katero so porabljali boiuiki in mrliči, odvajala po mestnih kuualih v Ljubljanico, kajti to zdravju mesta gotovo ne more biti v korist, posebno, ker je Ljubljanica navadno majhna. Drugič pa pride v postov fiuancijalno uprašauje, kajti tak kanal bi veljal nad 60 000 gld. Prostor, katerega je kupila dežela za gradnjo nove bolnice, pač ni posebuo Brečno izbran, kajti, ko bi se bilo žrtvovalo le par tisočakov več, dobil bi se bil prostor lahko blizo Ljubljauice. Tudi mesto Gradec je jednako zahtevo deželnega odbora štajerskega odklonilo. Tedaj je odklouiti splob zahtevo, da bi se vode iz nove bolnice po meBtnih kanatih odtakale, kakor je tudi odkloniti gradnjo kanala v ta namen.
Mest. odb. dr. vitez Bleiv/eis-Trsteniški misli, da je stavbinski odsek vso stvar premalo premišljeval, kakor tudi deželni odbor, kateri ni predložil nikakih načrtov za kanal. Govornik misli, da bi kazalo napraviti grebenične jame, ali pa uvesti sistem sodčekov, dasiravno on ni mnenja, da bi odvažanje fekalij po dobro betijoniranih kanalih zdravju v mestu kaj škodovalo. Ako se kužue vode nekoliko desinficirajo, potem je pač vse jedno, kje 8e odtekajo v Ljubljanico, ali pri mesarskem mostu, ali kje bliže. Govornik kaže na deželno blaznico, kjer je navadno 200 bolnikov in 50 osob za upravo in tamošnji sistem odvajanja fekalij se je po jed-najstletnih Bkušnjah prav dobro obnese!. Vse fekalije stekajo se po kanalih v veiiko betijouirano jamo, od koder se porabijo v kmetijske namene. Istotako se lahko napravi pri gradnji nove deželne bolnice. Ker se o tej zadevi ni uprašal mestui zdravstveni svet, nasvetuje govornik, da se to zgodi ter stavi primerno resolucijo.
Mest. odb. Hraskv misli, da žrtev občine, če zida kanal, ne bode velika, odvajanje umazane in meteorne vode pa ne bode škodovalo zdravju mesta. To je popolnem napačna trditev. Moderni princip gre danes na to, da se vse, kar se ne rabi, odvaja v kanale, kdor drugače trdi in uči, trdi napačno. Ako se reke onesnažijo, škoduje to dosti inenj, ko Če se onesnažijo tla. V Parizu, v Vrati-slnvi so tla oneznažena, ker imado ravno tako slabe kanale kakor v Ljubljani. Kar je poročevalec rekel zastran slabega prostora stavbišČa za novo bolnico, zakrivil je mestni zbor in dobri sveti pridejo Bedaj post festum. Zakaj se ni odobril načrt za regulacijo, kateri je bil predložen že pred tremi leti. Vile, hiše za najemnike itd. zidati bi morali na savskem polji, pa zidamo tam bolnice, okoiu Golovca in proti Udmatu zidati bi nam bilo bolnice, a kaj storimo, tu zidamo klavnice in vojašnice. Pri državni železnici naj bi bil tovarniški okraj. Zadnji čas je tedaj, da se predloži načrt za regulacijo, kajti drugače regulacij iz prijaznosti ne bo ne konca ne kraja.
Poročevalec dr. Stare se ne protivi resoluciji dr. vitez Bleiweisa, katera ae vsprejme s predlogom zjedinjenib odsekov, da je zahtevo deželnega odbora odkloniti.
Potem se po daljem razgovoru določi stuv-binska črta za novo bolnico in se seja sklene.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) bode zboroval še le meseca februvarja bodočega leta. Zatorej je sklenil deželni odbor, da pridobi najvišje dovoljenje, da sme pobirati dosodanje deželne pri-klade tako dolgo, da se snide deželui zbor.
— (Imenovanje.) Za poštne asistente v Trstu imenovani so: gg. Gostiš a, L Eržen, R. PreleBiiik; za Ljubljano K. Buta rac; za Pulj J. Filip in Št. S u p a n
— (Sloveusko gledališče.) V nedeljo dne C. t. m. bode se predstavljala prvikrat veseloigra v treh dejanjih: „Konkurzi gospoda notarja". Igro je spisal Jan Vavra, preložil pa jo je iz ČešČine g. Ivan Gornik. „Konkurzi gospoda notarja" spadajo mej najnovejše proizvode češke dramatične književnosti, katera se v Cehih, odkar imajo svoje „Narodno di vadio", v istini lepo razvija. Prepričani smo, da bodo tudi „Konkurzi" popolnoma zadostili.
— (Vabilo na „Sokolov" Miklavžev večer,) kateri bode v soboto dne 5. decembra 1891. I. v dvorani Ljubljanske čitalnice s sodelovanjem c. in kr. vojaške godbe pešpolka bar. Kuhn št. 17 in pevskega kluba „Sokola Ljubljanskega'. Vspored: 1. Dvoraček: „SlavnoBtna koračnica sokolska". 2. Titi: Ouvertura po slovanskih uapevih.
3. Miklavž s sijajnim spremstvom U Olimpa: doktor Faust, Melisto, Lucifer in druge pošasti iz Ilada.
4. Petje pevskega kluba „Sokola Ljubljanskega".
5. Ivanovici: „Rumunsko pesmi". 6. EmerŠič: „Slo-vanBke varijacijo". (Solo za krilni rog.) 7. Sochor: „Thea", polka francai.se. 8. Petje pevskega kluba „Sokola Ljubljanskega". 9. Peters: „Potpourri narodnih pesmij čeških". 10. VVornorek: „La Mode-ste", polka mazur. 11. Kock: Ouvertura k opereti »Serežan". 12. Petje pevskega kluba „Sokola Ljub-
ljanskega". 13. Harmston: .Harpa" in „urazgodbo". 14. Franke: „Forbee-galop"* Ustopnina za člane „Sokola" po 30 kr., za vse druge goste po 50 kr. za osebo. Za otroke plača se po 10 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudneje      odbor telovadnega društva „Sokol".
— (Društvo „Pravnik") imelo je včeraj dobro obiskan shod pri „Slonu". Načelnik gospod dr. Papež predaval je redki kazenski slučaj iz domače prakse, v katerem je najvišji kasacijski dvor na ničnostno pritožbo izvenredno obnovil postopanje in takoj oprostil obtoženca (§ 3G2. kaz. pr. r.). Predavanje je zadovoljilo poslušalce in sklenilo se je, da bo praktični slučaji postavijo tudi v prihodnje na dnevni red društvenih shodov. Shod „Pravnikov" bodo zopet prihodnjo sredo dne 9   t. m.
— („Ljubljanskoga Zvona") 12 številka izide 10. t. m. kar naj blagovolijo vzeti na znanje č. gg. naročniki.
— (Kranjsko društvo za varstvo lova v Ljubljani) nus prosi prijaviti nastopne vrstice: Meseca decembra je prepovedani lovski čas za naslednjo divjačino: Samce jelene, samce srnjake, divje koze, divje kozliče, divje peteline, ruševce, divje kokoši, ruševke, poljske jerebic« in prepelice. Občinstvo se opozarja, da take divjačine ne kupuje.
— (Prekupovanje,) katero je mestni ma gistrat po nalogu občinskega sveta ostro prepovedal, vrši ee tudi sedaj še tako živo in veselo, kakor kdaj poprej. Zlasti na trgu za kuretnino v šolskem drevoredu opazovati je tako prekupovanje zelo po-gostoma, tako da bi človek sodil, da se nikdar ni izdala nobena to stvar zadevajoča naredba. Pre-kupovalke so še vedno tako nesramne, kakor prejšnja leta, ko je bila njih manipulacija še dovoljena. Ako pomislimo, da prodajajo prekupovalci živila za 30 do 50% dražji nego producent je iu da je baš vsled tega nastala v Ljubljani taka draginja, kakor je v večjih ineBtih n. pr. v Trstu ni, potem je pač upravičena naša prošnja, naj se Bklepi mestnega magistrata tudi dejanski izvršujejo.
— (Tatovi  tobaka.)   Na Žabjaku imado sedaj devet oseb,  katere  so na  sumu,  da so se udeležile tatvin v c. kr. tobačni tovarni ali pa, da so iz ukradenega tobaka narejene cigarete razpre dajali.
— (Prijet tat.) Mestno redarstvo izročilo je včeraj mestnega postopača P u t i a n i - j a, sina že mnogokrat zaradi tatvine kaznovanega Puteanija, ki je sedaj zaprt, deželnemu sodišču, ker je na sumu, da j» krat kavo iz skladišč na južnem kolodvoru in jo potem prodajal. Nekemu čevljarju dal je Puteani za par toplancev kilo izvrstne kave, ki velja gotovo 2 gld. Pri njegovi ljubici Auiič na Poljanah, našli so pri hišni preiskavi štiri sleherne žlice, katere je brezdvomno ukral Puteani v kavarni pri Šmidu v Levčevi hiši ua Reseljevem trgu. Tudi Anžič se je izročila deželnemu sodišču.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri predvčerajšnji obravnavi, dne 1. decembra, zatožen je bil 35 let stari posestnik Alojzij Knafelc iz Jurešice, sodni okraj Bistrica, hudodelstva uboja iu težke telesue poškodbe. Dne 11. oktobra t. 1. so fantje v Jurešicab pred Sajnovo gostilnico balinali, potem pa šli v gostilnico, kjer se je Knafelc, ki je bil precej pijan, pričel kregati iu ravsati, da so ga končno postavili pred prag. Ko je Knafelc prišel domov, povedalo se mu je, da mu je nekdo ovce iz hleva spustil, kar ga je tako razkačilo, da je vzel sekiro p lan taco iu hitel proti Sni novi gosti Inici, ker je mislil, da sta mu šajnova fanta izpustila ovce. S sekiro plautačo udaril je Knafelc naprvo Lorenca iu mu presekal četrto, peto in šesto rebro, tako da ae je Loren; Šajn s krvjo obltt zgrudil na tla in vsled dobljenih ran umrl dne 13. oktobra 1891. Pa tudi Autuna Žajua udaril je Kua-felc na glavo in ga jako težko poškodil. Zatoženec ne taji dejanja, a izgovarja se z izredno razburjenostjo ki ga je obšla vsled užite pijače. Kako r je občina v svojem spričevalu navedla, je zatoženec drugače delaven človek, le to napako ima, da se časih napije, katera razvada je pa nekako v rodo-vini, kajti tudi njegov oče in celo stari oče sta bila ravno tuka. Z ozirom na veliko razburjenost in na družbinske razmere, (zatožen! je oženjen in oče šesterih otrok) je sodišče, ko so porotniki (načelnik c. in kr. stotnik Nolli,) oba vprašauja na uboj in težko telesno poškodbo jednoglasno potrdili, obsodilo, uporabljajoč izredno milost, Alojzija Koafelc-a na štiri leta težke ječe, poostreno s postom vsak mesec, samotnim zaporom v tam-
nici in trdim ležiščem vsacega dud 11. oktobra. Vrhu tega ima plačati Autonu Šajnu 18 gld. za bolečine in 20 gld. za odišli zaslužek.
— (Miklavžev večer) priredi bralno društvo „Mir" v Št. Petru na Krasu v soboto 5. decembra t. 1. v narodni gostilni g. J. Korošca. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. „Domovini", moški zbor. 3. „Ljudmila", deklamuje gosp. Ferdo Špilar. 4. „Pobratimija", moški zbor. 5. Miklavž z parkljem iu Mefistom. G. „Mladini", moški zbor. 7. Prosta zabava. Brez ustopnine. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi
odbor.
— (Na II u m u p r i O r m o ž u) se jo šola za 14 dnij zaprla, ker je mnogo otrok boluih na Špič-kih in hudem kašlju
— (Ormoška čitalnica) priredi dne 5. t. m Miklavžev večer v svojih prostorih, kjer se bodo otroci obdarovali.
— (Koncert Tržaške „Slavjanske Čitalnice",) prvi, ki ga je priredila v novih društvenih prostorih preteklo nedeljo, uspel je prav izborno iu nadkrilil vsa pričakovanja. Prostrana dvorana je bila polna najodličnejšega slovanskega občinstva, oBobito dobro zastopan je bil krasni spol. Novi prostori so jako ugodni, posebno velika in elegantna dvorana. Gospa Podgornik-Tolomej je znana slavna igralka na glasoviru iu je tudi ta večer vse svoje točke igrala tako mojsterski, da je občinstvo bilo naudušeuo in s hvalo obsipalo njo in g. Dragatina Gospića Bogomila Valenčičeva igrala je prav ljubko dve točki na citrah in žela splošno priznanje. Kvartet „Glasbene Matice" iz Ljubijane (gg. Pavšek, Branke, Lilek, Dečman), ki je sodeloval na prijazno vabilo od-borovo, pel je Štiri točke in potrdil izborili glas, ki ga omenjeni pevci imajo že davno po vsem Slovenskem. Peli so dovršeno umetniški. Vse se je divilo krasoti in milini njihovih glasov in ploskanje bilo je po vsaki točki tako viharno, da so morali vsakokrat še kaj dodati. Posebno dopadal je še tenorist g. Pavšek. Po koncertu zbrala se je vsa družba v preddvorani, kjer so Ljubljanski pevci z izbornim petjem zabavali do ranega jutra odlično društvo. Spomin na ta koncert ostanu neizbrisljiv vsem in splošno mnenje je bilo, da v čitalnici ni bilo še nikdar tako krasne, iuteresantue in animirane zabave.
— („Plesni vonček",) ki ga je priredil odsek „Del. podp. društva" v Trstu, bil je prav živahen. Četvorko plesalo je nad 30 parov. Ples „Slavan" pa je plesalo 12 parov, za kar gre glavna hvala g. J. Umeku, ki ga je sestavil in učil. Morali so ga ponavljati dvakrat plesalci in plesalke.
Odprto pismo.
Gosp. Kttrolu It.Iuiiu. državnemu poslancu itd.
na Dunaj i. V včerajšuji štev. 276. „Slovenca" poljubilo se Vam je podati svetu precej dolgo zgodovino uecega Vašega popravka, katerega ste baje poslali uredništvu »Slov. Naroda" ki ga pa ni hotelo vspre-jeti. Prav za prav govorite o dveh popravkih, o prvem, ki smo ga Vam odbili v listnici uredništva in o nekem drugem, katerega bi podpisani odgovorni urednik „Slov. Naroda" bil utajil. Drznete se Rumničiti mene, kakor da bi se bil iz boječnosti izgovarjal, da druzega popravka nisem prejel. Dalje govorite o „časnikarski poštenosti" itd. ter pravite, da celo najgrši in naj-predrzneji Židovski listi Dunajski brez vsaktere sile obljavljajo popravke itd. ter da bode „Slov. Narodu" treba po c. kr. notarjih dostavljati popravke. Čudim so zares Vaši predrznost', h katero stopate pred svet, ne da bi imeli najmanjega dokaza za svojo obrekovalno trditev. Kdo Vam je povedal, gosp. kanonik, da sem vsprejel Vaš popravek, a da sem ga Vam utajil? Jeli tako nedokazano očitanje pošteno? Proti vsem Vašim neosnovunim s u m n i Č o n j e m i n d r u g i m n a p n d o m se torej odločno zavarujem in ponavljam še jedenkrat, da druzega VaSega popravka nese m prejel. — Koliko so torej osnovana vsa Vaša na pesku sezidana sumničenja, lehko sprevidi vsakdo. Imeli ste najprej popravek poslati oGcijozni „Pressi", iz katere je naš člankar posnel fakta, katerih pa v „Pressi" ncste popravili. Glede časnikarskega poštenja pa ne bodem hodil v šolo niti k Vam, še manj pa k „Slovencu".
j"oelp IfcTolli, odgovorni urudnik „81ov. Naroda*1.
#
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 3. decembra. „\Viener ZeitnĐg" javlja, da je vodja strokovne šole za lesno obrt g. S ubi c imenovan ravnateljem tega zavoda.
Dunaj 3. decembra. V avstrijski delegaciji zahvalil se je vojni minister za izborne človekoljubne nasvete Billrothove, glede skrbi za ranjence v vojni ter je obljubil, da se bodo omenjene točke vestno proučile. Delegacija vsprejela vojni ordinarij in ekstraordinarij za potrebščino za vojsko v okupacijskem ozemlji, za vojno pomorstvo, vse po predlogih vlade.
Dunaj 3. decembra. Cesar vsprejel župana in njega namestnika, ki sta mu izrazila v imenu Dunaja najglobeje sočutje. Cesar zahvalivši se poudarjal, da ve, kako živo se zanima vedno prebivalstvo Dunaja za dogodke v cesarski obitelji.
Peterburg 3. decembra. Po poročili, došlih iz Vladivostoka, nastal je na Kitajskem, v mestecu Ta-Ku ob ustji reke Pej-Ho, nedaleč od Tzjan-Tzina grozovit upor. Tolpa izrezala je belgijskim misijonarjem za živega telesa jezike in srca ter sežgala njihova trupla, krščanske otroke pekla je žive, nune oskrunila je in potem pobila. Mandarin priredil je upornikom posebno slavnost. Položaj Evropcev je grozen.
Peterburg" 2. decembra. Fuad paša, pozdravši v Livadiji carja, pozval ga je v imenu sultana, da poseti Carigrad.
Razne vesti.
* (Lakota na Ruskem.) Slovanom neprijazni listi vedo doBti groznega pripovedovati o veliki bedi na Ruskem. Ruski listi pa poudarjajo, da ima Rusija sama dovoli snage, da pomuga utradajočim Bvojim državljanom, ter da jej ni potreba tuje pomoči. Ruski car dal je tako sijajen vzgled požrtvovalnosti, da le redkokedaj vidimo kaj jednacega. Podaril je iz svojega premoženja petdeset milijonov r u b I j e v za stradajoče. Ta vzgled po snemali bodo gotovo vsi premožni Rusi in se pov-Bodi snujejo podporni odbori, ki nabirajo darove.
* (Edison na svetovni razstavi v Cbicagu.) Slavni elektrotehnik namerava Be ude-žiti velikanske razstave v Chicagu ter je že prosil za potrebni prostor v električnem oddelku in sicer za 35.000 kv. čevljev. To je skoro sediniua vsega prostora. Razstaviti hoče najnovejše iznajdbe, ki bodo zanimale ves svet. Tudi drugih razstavljalcev oglasilo se je že mnogo, da bode kmalu oddan ves prostor.
* (Velika tovarna za izdelovanje železni ne v Savoni) v Italiji, v kateri jo imelo več tisoč delavcev zaslužek, ustavila je delo, ker ni bilo dovolj naročil.
s Anattaerinova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, kropča  čeljustno  meso   tor odpravlja slabo sapo iz ust.
Judna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna Akatlja Sobnega  praška 20 kr.;   \2 Steklen to 4 jfid.;   18 fikatel) nanio 2 gld. (81 — 148)
Lekarna Piccoli, „pn angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno poato proti povzetju zneska.
Tujci:
2. decembra.
Pri MmIIci: 1'olaczek z Dunaja. — Kaisor ti Trsta.
— Pl. .lillek iz Trbiža. — Rlazon iz Begunj.
Pri Mouu: Maver, liaab, UottBlebtni z Dunaja. — Tollaz/i iz Logatca. — Polak, Sufinik it Kranja. — Va-K'tićič iz Trsta. — Trojrer iz Beljaka. — lOlvoinch iz Fran-kobrnda.       l'otf.»čnik it Cerknico. — Autinuth iz (iradca.
— Maiewaki ll Berulina.
Pri in*» ur*u« iu dvoru : Žiwny iz Ljubljane. — Pl. Garzarolli i« Postojim*.
Pri »»> si h jsi. »-m eeMUPjI i Varnlk iz Radovljice.
Lolerljis«; mre/'kc 2. decembra. V Pragi :      43,     68,     33,     31, 32.
Vržnc cene v l\iul»l jasai
dne 28. novembra t. 1.
		H. tr				kr.
Plenic«,	hktl.    .   . .	i f<	lb	Špeh povojen, kgr.	—	
1 Bež,	n ...	V, SO		Surovo maslo, „	_	82
Jočnion,	» ...	4.™		Jajce, jedno :   .   , .	_	3
I 0 'OH,	M ...	:s		Mleko, liter ....	_	8'
! Ajd»,	n       .    . .	( f>2t		Govejo        meno, k%v.	—	K2
Proao,	it ...	4 87		Telečjo	—	58
i iVoru/.H,	• ...	r>	BO	Svinjsko        „ „	_	f>4
Krompir	a         • •	2		Kostrunovo    , „	_	40
i Leča,	n       .    • t*1	11	—			40
i Grab,	9 ...	io	—	Golob.....	_	17
1 Fižol,	• ...	10	—	Seno,   100 kilo ... I	1	87
Maslo,		—	7-	Slama,   B     „   .   . .	s	14
i Maat,	■	—	8fl	Drva    trda, 4 □ujotr. „    mehka, 4     , |	7	_
! Spoh triieti „		—	M		r>	—!
Meteorologično poročilo.
| Dan	Čas opa-Bovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
o *0 oi	7. zjutraj 9. popol. 9. zvečer	738*0 mm. 73B-4 mm. 735 7 mm.	3- 6° C 4- 8« C 4 0° C	brezv. al. jzh. si. jzh.	obl. obl. obl.	000 mm.
Srednju temperatura 4*1°, za 2'8° nad normalom.
XD-u.3asiJs3sst "borza,
dne" 3. decembra t. 1.
(Izvirno tel**Kraf]ono poročilo.)
včeraj — oiaim«
Papiru* rnuta.....#ld.   9125 — gtil, 9145
Srebrna renta.....,     90 90 —   t 91-20
Zlata rotita......,    107 65 —   „   107 80
5°/, marčna renta ....     „    |(»185 —    „ 10185
Akcije narodne banku   .   .     „ 1002 — —   „ 1003 —
Kreditno akcije.....,   27550 —   „   276 'J5
London.......„    11785 —   ,   117 80
Srebro........,     —•— —   „    — —
Napol.......... 9 34«/, —   .      9 35
C kr. cekini....... 5 60 —   , 560
Nemške marke...... 57 85 —   ,    57 87»/,
4" „ drtavue srećke tz I. lafil -j.r> » xl>l. 134 gld. 50 kt! Državne »rećko iz 1. 186-t              100   .      177   „   — _
Ogerska zlata renta 4°/,.......102   „   60 „
Ogsraka papirna renta 50/o...... 100   ,   90 .
Dunava reg. srećke 5°/„ . . . 100 gld. 121 „ 50 „ Zorni j. obč. avitr. 4*/1°/0 z\»ti m*t. listi .   .   115    „   50 (
Kreditne »ročke......100 gld,    185   ,   — ,
Rudullove srečke..... 10   „       1 ♦   m 50
Akcijo anglo-avstr. banke   .    .     120    „      148    ,   75 B
Traniway-druit. vel j. 170 ichl. a. v.   .   .   . 218   „   — "
		r Janez Jax, Ljubljana.
		Tovarniška zaloga (987 6) šivalnih strojev. i      1'enikl, kdor jih zeli, pošiljajo so ■             frankovano in brezplačno,
KAROL TILL
Špitalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10.
Pisni papir in lavltkl v kasetah in zavojih. Če-trtinka ali osmerka z naglavnimi okraski ali napisi. Viiltntce, iitografofane ali tiskane I najbolj moderna nblika i \ saltovrstii«* potrebščin« a« pi-Marniee ali pisalu« mize t podlogo za pisanje, tintniki, podstavki za držala, obtežniki, ravniki, sušilni zvitki, pečatila iz prozevine, sušilni kartoni itd. itd. Trjgovnkc* k nji k«'* kopirne knjig«*, be-ležutee« glavne knjige, ozke st.razze, folijo knjige, kvart-knjige, kazala, upisne ali povzetim knjige, knjigo belefciiicc, b^ležnice za perilo. I.JudMki koledarji, pisni in stenski koledarji, koledarji za beležke, koledarji /. listki in za sist.nice, lepoi in denarnični koledarji, patentovani stebrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izbori.   (456 18>
Prodajalka
z dobrimi spri^ali VMpreJine se v speccri|sko pro-
dajaliiieo na deželo. — Pisma naj so pošiljajo pod šifro: I*. 2 upravništvo „Slov. Naroda". (1029_4)
Spretne agente
vsprejmo pod ugodnimi pogoji in a stalno plačo dobro znana in v Avstriji razširjena »avaroialnlea aa iiv ■J*".!«"« — Ponudbe, v katerih je navesti reference, pošiljajo iihj se upravništvu tega lista. (1008—7)
a sv.
priporoča
J. Fdderl-ova
sladčičarna in pekarna
kakor vsako leto (1043 —2)
veliko izber
raznih finih peciv. Pravi planinski ovčji sir
tolst in pikanten, hlebi po 5 do 7 kil, posebno pripraven za gostilnice; (995—5)
ruski, kineski in holandski
ram z Jamajke in francoski cognac
v steklenicah itd. itd. prodaja in razpošilja
Kupuj«' tudi surovo maslo.
Mejnarodna
PANORAMA
v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer l sto pni iiu za osebo 20 kr.  O ustopnic se
dobi za OO kr.   Otroci IO kr. §    Od četrtku «tiie Jt. I. hi. do u&tete Nobote dne !i. decembra:
VII. serija: (986-16)
Egipet, Amerika, Kalifornija.
V gostilnici
„Pri avstrijskem cesarji"
kjer se toftl iavrslnl iHlrlJauee In I*ro-sekar, dobivajo se vsako sredo i u petek
sveže morske ribe
različnih vrst. — l*okrito keicljlsee odda se še za nekaj večerov društvom ali privatnim oBcbaiu. — Za mnogobrojni obisk so priporoča
<10!)2—2)
Ivan  TOSti, gostilničar.
JaTrrra sala vala.«
Meni podpisancu pogorelo je pred kratkim poslopje, v katerem sem imel shranjeno seno in lesenino. Te premakljivosti imel sem pri VZaJeUinl Zavarovalnici ..ltOMKOItlM.11" zavarovane. Omenjene zavarovalnice glavni zastopnik gosp. l£'ll«tClJ 1 ali'ill ill<i<* V IJllb l.j «1II i je škodo pregledal in mi celo zavarovano vsoto pripoznal, katera se mi je tudi že v gotovini izplačala.
Za  tako kulantno in vestno ravnanje se zavarovalnici It 0\li 01% IM J I" in njenemu glavnemu zastopniku gospodu Jgliacijil YTaleillhMv'ic-H javnim potom iskreno zahvaljujem in ..ll0\liOltD1.IO" iz lastne skušnje vsacemu,  kdor se zavarovati zeli najtopleje priporočam.
V Zamostecu pri Sodražici, dne 24. novembra 1891.
Blaž Klun s. r., (i056)
poškodovanec. «
Andrej Adamič s. r., Matija Cvar s. r.,
podžupan, priču. , priču.
	
jSj 8	Valvasor m die Ehre des Herzogtliums Krain || novega natisa              (1065—1) ^^E^ je Se v več izvodih V zalogi,  katerega je dohiti  po >^ttl znižani ceni 1.5  gplđ..  namesto 40 ^ld. po vseh ■jffi^j knjigarnah, kakor tudi pri založniku 0*^3 J. Krajc-u v Novem mestu. 2Sj
	
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi.
Lastnina in tisk „Narodne Tibkarue".