Edizione per {'estero — Inozemska izdaja Leto IX XI	Štev. 107 a
Naročnina mateSno 18 Lir, ca Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdafa celoletno 34 Lir, b« inozemstvo 65 Lir. Cek. rad. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za iniarat«. Podralaleai Noto mast«
Izključna pooblaščenca ra eglaSevanje Italijanskega !n tujega lzvorai tininne Pubblicit* Italiana S. A. Milano.
Izhaja vsak dao zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku.
Uredništvo tn npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. Bedazione, Amnjinistrnr.ione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4003.
Abbonamrntl: Met«
18 Lire. Estero, rae-(• 31 50 Lire. Edi-llone domeoica, nn-no 34 Lire. Estero 65 Lira. C C. P.l Lubiana 10 650 per jjli sbbonamentl, 10.349 per le in-terzionL
Filiala! Novo me.to,
Coneessionarla escltislv« per Ia pnbbHcitS dl provenienz« Italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A, Milana.
Bollettino No 1081
Tenacissima resistenza delle truppe dellAsse
Slancio e valore della divisione «Giovani Fascisti» - 17 veiivoii nemici distrutti
II Quartier Generale delle Forze Arinate co-muniea:	'
Sul fronte meridionale tu ni si 11 o i rin-novati attacchi britannici cuntro Ic posizioni tesnite dalla nostra priina arinata, sono stati in-franti dalla tenacissima resistenza della truppe dclPAsse che con violenti contrassalti. incuranti della ininacciu portata a tergo del loro scliiera-mento, hanno annullato ogni ventaggio inizial-mcnte ronseguito daH'avversario.
Nelle azioni di questi ultimi giorni si e di-stinta, per slancio la divisione »Giovani Fascisti«.
A Sud-est di Tu nisi colonne neniiche di fanteria c carrl armati, prosegnendo 1'avanzata, hanno raggiunto, dopo duri coinbattimenti soste-liuti con Ic forze italo-tedesche. la cesta sud-orientale della penisola di Capo Bon.
I porti da A Iger i c G a bes sono stati ef-licacementn hombardati.
Incursioni aerec hanno avuto luogo su Trapani, Porto Empedoclo c Pautelleria: si segnalano danni nun rilevauti.
Dalle artiglierie rontraeree sono stati abbat-tuti 7 Quaclrimotori americani; 4 a Trapani, nna a Messina e due su Pantelleria; altri dne qua-drimotori e S caccia precipitavano in mare. ad opera di cacciatori tedesehi, a Sud della Sicilia.
Vojno poročilo št. 1081
Nadvse žilav odpor osnih čet
Zanos in junaštvo divizije »Mladi fašisti« — 17 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na južnem odseku tuniškega bojišča so so ponovni angleški napadi na postojanke, ki jih drži naša prva armada, razblinili ob nadvse žilavem odporu osnih čet, ki so v silovitih protinapadih brez ozira na grožnjo, prihajajočo izza hrbta njihove razvrstitve, uničile vse prednosti, ki jih jc nasprotnik v začetku dosegel.
Zadnje dni se je v bojih po zanosu in junaštvu odlikovala divizija »Mladi fašisti«.
Južno vzhod no od Tunisa so sovražni pehotni oddelki in tanki napredovali ter po trdih bojih z italijanskn-nemškimi silami dosegli južno-vzliodno obalo polotoka Rtič Bon.
Pristanišči v Alžirju in Gabcsu sta bili uspešno bombardirani.
Sovražnik je napadel Trapani. Porto lim-pcdocle in Pantellcrijo: škoda ni velika. Protiletalsko topništvo jc sestrelilo 7 ameriških štirimotornikov: 4 v Trapani ju. enega v Mes-sini in dva nad Pant ellcrijo; nadaljnja dva štirimotornika in 8 lovcev je padlo v morje; sestrelili so jih nemški lovci južno od Sicilije.
Šibkejši boji na kubanjskem bojišču
Samo oddelki kopne vojske so ob Kubanju v 10 dneh uničili 159 sovjetskih tankov • V Afriki sta se posebno
odlikovali SO. lahka in 15. oklepna divizija
Iz Ilitlerjevegn glavnega stana, ti. maju. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kubanjskem mostišču jc sovražnik včeraj napadel samo nu nekaterih mestih s šibkejšimi silami. Napad je bil razbit deloma že v izhodiščnih postojankah.
Pri uspešnih obrambnih bojih ob kubanjskem mostišču so v času od 29. uprila do 10. maja samo oddelki kopne vojske uničili, zaplenili ali onesposobili za premikanje 159 sovjetskih oklepnih voz.
V Bnrentskem morju je bil z bombami potopljen 3000 tonski tovorni pnrnik.
Jugovzhodno od Tunisa je sovražnik po-vedel številne sveže pehotne in oklepne oddelke v napad proti postojankam nemških in italijanskih čet. Kljub največjemu pomanjkanju iu več-tedenskemu neprekinjenemu bojevanju so hrabro sc boreče čete vseh vrst orožja tudi včeraj nudile neprestanim napadom sovražnika najtrši odpor. Iludi in za obe strani z izgubami združeni boji trajajo z nezmanjšano silovitostjo še dalje.
Nn afriškem bojišč o sta se posebno odlikovali 90. lahka afriška divizija pod vodstvom generalnega poročnika v. Sponckn in 15. oklepna divizija pod vodstvom generalnega majorja Borowit/.a. Obe diviziji sta se odlično borili od začetka afriške vojne. Protiletalska divizija pod vodstvom genernlnegn majorja Neuferja je uničila še z zadnjimi granatami 37 sovražnih oklepnih voz.
Branilec Demjanska umrl
Berlin, II. maja. AS. General grof. Brock-ilorf Ahlefeld, junaški branilec Demjanska južno od (Imenskega jezera med sovjetsko zimsko ofenzivo leta 1942, ki je bil več mesecev od sovražniku popolnoma obkoljen, je umrl zaradi nevarne bolezni, katero si je nakopal na bojišču. Po Hitlerjevem naročilu bo pokopan na državne stroške.
Berlin, 11. maja. AS. Dopisnik DNB-jn piše o vojaškem položaju v Tunisu: Po umaknitvi osnih čet iz 1'unisa v skladu s prejetimi navodili te. po uničenju vseh važnih pristaniških in vojaških priprav se italijansko-ncmške sile v popolnem redu umikajo nu nove postojanko, naslanjajoč sc na obrambno črto severnega odseka in tvorijo pravi obrambni zid ob polotoku Rta Bon. Na teh postojankah nudijo osne čete angleškim silam najsrditejši odpor. Londonsko
poročilo, češ da se je llammet predal, je popol-noina neutemeljeno, ker nu tem kraju še sploh m borb in ker nu bojišču na južnem odseku navzlic vsem angleškim prizadevanjem še ni prišlo do nikake spremembe. Dokaz lažnivosti
sovražne propagande je med drugim tudi trditev, češ da so Angleži ujeli generala \ou Mun-nteufela poveljnika neke divizije v lunisti, ki pn si /e nekaj časa zdravi v Nemčiji rane, ki jih je dobil na bojišču.
Mdanostna brzojavka Duceju ob drugi obletnici Ljubljanske pokrajine
Ob priliki proslave druge obletnice ustave lovilo popolne lojalnosti. V veliki tnšistovski in priključitve Ljubljanske pokrajine Italiji zmagoviti Italiji ter v luči Runa ima slovenje bilu poslana Duceju naslednja brzojavka: sko prebivalstvo varno gotovost za svojo plodov ito bodočnost.
DUCE	n i ni
Ob drugi obletnici proglasitve usta-vo in priključitve Ljubljanske pokrajine — kateri je bila po Vaši volji zagotovljena možnost življenja in razvoja z oziroin na jezik, kulturo in tradicijo — Vas, DUCE, duhovščina. župan ljubljanski in župani v imenu prebivalstva ter predstavniki kulture, pravosodja in vseh delovnih slojev, občudujoč velike uresničitve dosežene od fašistovske vlade in stalno plemenito pobudo, posvečeno vsem vrstam delovanja v pokrajini, prosijo, da izvolite sprejeti ponovne in goreče i/.raze njihove hvaležnosti, vdanosti iu točno zago-
Brzojuvka, ki je bila s proslave druge obletnice ustave in priključitve Ljubljanske pokrajine Italiji poslana Duceju, jc jusna in mogočna izpoved vseh dobrih, poštenih in lojalnih sil našega naroda, ki je kljub zapeljevanju temnih elementov ostal zvest dani besedi, da bo gojil vsa čustva lojalnosti do fašistične vlade in zmagovite Italije, ki sla mu omogočili nadaljuje delo in življenje. Osebnosti, ki so z globokimi čustvi hvaležnosti podpisale gornjo brzojavko, so predstavniki najrazličnejših slojev vsega prebivalstva Ljubljanske pokrajine od preprostega težaka do odličnega kulturnega delavca. Po njih jc izrekel loju I rti in zdravi del našega naroda ponovno zagotovilo lojalnosti in
Visoki komisar Grazioli — Gregorij, škoT ljubljanski — Zupan ljubljanski geu. Rupnik Predsednik knsacijskega sodišča dr. Lajo\ic
—	Rektor univerze prof. Kos — Predsednik Akademije znanosti in umetnosti prof. Vidmar
—	Podpredsednik pokrajinskega korporneij-skega sveta dr. Mohorič Zupun Novega mesta dr. Polenšek — Zupan Kočevja Grnhrijun — Zupan Logatca Oblak — Zupan Č rnomlja Klemene —- Predsednik pokra jinske /vc/c delodajalcev ilr. Slokar — Predsednik pokrajinske zveze delojemalcev dr. Alujevie — Predsednik pokrajinske /ve/.e svobodnih poklicev iu umetnikov ing. Pirkmajcr — Predsednik Zavoda zu zadružništvo prof. Remec.
vdanosti do države, ki je sprejela Ljubljansko pokrajino poil svoje okrilje in varstvo, lik rut i pa je brzojavka najodličnejše jamstvo, da se bo tudi v bodoče z vso najstrožjo in brezobzirno odločnostjo nadaljeval povsod po pokrajini boj proti komunističnim roparjem, ki so že tolikokrat doživeli krvave poraze in ki se sedaj v zadnjih obupnih poskusih skušajo znesti nad mirnim prebivalstvom prav zato, ker jih povsod tako odločno odklan ja. Kakor so že na mnogih krajih žalostno propadle komunistične tolpe, tako bodo tudi zadnji njihovi ostanki gotovo uničeni in bo zopet povsod zavladal mir. ki bo omogočil uspešno delo iu razvoj slehernemu prebivalcu Ljubljanske pokrajine.
Vojna je stopila v novo razdobje
V Evropi bodo imele osne sile boljšo preskrbo in boljše zveze
Rim, II, maja. AS. Po 35 mcsccih trde zagrizene borbe so morale osne čete zaradi velikanske sovražne premoči zapustiti zadnji dve afriški pristanišči. Dočim čete naše slavne armade po treh izčrpajočih bitkih in po 35 dneh nepretrgane borbe še drže osmo angleško armado na njenih postojankah, se usodna parabola afriških bojev bliža zaključku.
Italijansko ljudstvo, skaljeno v d uliti, moč-
Pomen odpora v Afriki:
Sovražni načrti za leto 1943 zakasneli
Berlin, 11. maja. Nemška javnost z naraščajočo napetostjo zasleduje dramatično borbo v Tunisu, kjer se osne čete borijo do zadnjega naboja in do zadnjega koščka zemlje na majhnem polotoku rta Bon. Berlinski tisk osvetljuje potrebo tega prekomernega odpora. >Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: »Kadar ima vojak povelje, do zadnjega vztrajati na svojem mestu, potem ve, da vojaška nujnost zahteva od njega žrtev. V sedanjem primeru se lahko reče hladno in brez vznemirjenja, da ima junaški odpor italijansko-nem-Skih čet izreden pomen za vojaški položaj: vsak dan je za os dobiček, za nasprotnika pa izguba.
Doslej se lahko reče, da angleško-ameriški načrti za leto 1943 niso bili le zadržani in zakasneli, marveč tudi ponesrečeni. Izpodletel jo prvotni načrt vdora na evropsko celino istočasno s sovjetsko zimsko ofenzivo. V primeru vdornega poskusa v zahodno in južno Evropo pa bi zdaj manjkala istočasna sovjetska ofenziva. Preteklo zimo eo italijanske in nemške divizije držale^ afriško krilo angleško-ameriško-boljševiških klešč, ki naj bi stisnile os: danes je ustavljeno vzhodno krilo. Za Sovjete so je položaj spremenil. Danes oni pričakujejo nemški napad. Ameriška javnost se ludi hoji, da bi Rooseveltova in ChUrcliillova pustolovščina dala čas Japoncem, da bi lahko izkoristili svoje vojaške in gospodarske pridobitve, tako da jih ne bo več mogoče vreči iz Tihega morja. Angleže tudi skrbi slaba sposobnost ameriških vojakov. Navzlic veliki številčni moči ti sami nikdar ne bi mogli zavzeti Bizerte. Odločilne udarce je zadala osma angleška armada in angleško edinice, ki so se borile na ameriškem odseku. Edini nevarni sovražnik za os so bili Angleži. Amerikanci so nudili žalostno sliko in niso dokazali svoje sposobnosti, pač pa slabosti vseh vrst: v poveljevanju, organizaciji in vojnem duhu. To ima velik pomen, kajti brez Amerikancev se ne da izvesti vdor v Evropo. To Angleži najbolje vedo Angleško poveljstvo je razočarano nad ameriškimi četami, razočarano in ohupano. Ne more si delati utvar. Ve namreč, kako daleč lahko pri bodočih bojih računa na pomoč ameriških vojakov. Ta račun pa je negativen. Nemški komentatorji pa po drugi strani upoštevajo, da je za osne sile voj-
na stopila v novo razdobje, ki bo zahtevalo trde napore in ki pomeni neke vrste grožnjo za zavezniško Italijo. Nachtausgabe« v zvezi s tem piše, da je nemški narod že izrazil svojo voljo, zagotoviti italijanskemu narodu življenjski prostor, ki mu pripada. Nemške čete v Tunisu s svojim junaškim odporom so do izčrpnosti pokazale, da je potrebno ščititi življenjske pravice zavezniške' Italije. (II Piccolo.)
no strnjeno, ve popolnoma ceniti položaj brez. dramatične histerije. Italija in Anglija, os in Angloamerikanci so zdaj na robu Sredozemskega morja, morja, ki je v teku stoletij vedno odločalo o usodi naše celino. Za rešitev celine se prva italijanska armada še bije v Afriki z izredno vnemo in osne čete so se borile do zadnjega naboja. Žrtev, in ni žrtev pasti za domovino za te naše junaške sinove, katerih imena se bleščijo na tistem nebu, kakor imena branilcev Gondara, Amba Alagija, Džarabua in Stalingrada, je imela svoj velelnik; zavleči sovražnika na Sredozemlju zn dobrih šest mesecev. šest mesecev, v katerih je celina dvignila svoje zadnje falange, je os pripravila svojo obrambo, zavarovala svoje obale. Os je organizirala svojo obrambo in ti načrti sc bodo ob odločilnem trenutku izkazali.
Italija zdaj lahko zbere na svojem narodnem ozemlju vse orožje in vsa sredstva, ki so se prej razpršila po Afriki in ki so bila tolikokrat izgubljena na dnu morja pri težavnih prevozili. Razpoložljivost s temi sredstvi je torej bolj osredotočena, se da bol j izrabiti in je bolj 1 gospodarska. Z njimi lahko Italija opremi svojo
Japonci zasedli Buthidaung
Tokio, 11- maja. Glavni japonski stan poroča. da so japonski oddelki po živahnih bojih zasedli Buthidaung ob reki Mayu. Japonski oddelki čistijo to pokrajino sovražnih ostankov.
Neko poročilo iz Ilanoja pravi, da so bili včeraj spet ranjeni neoboro/eni civilisti, ko so ameriški bombniki bombardirali postojanke v Tonckinu, ne da bi zadeli kake vojaške cilje.
Tokio, II. maja. AS. Pristojni vojaški krogi izjavljajo, da je japonska zasedba Buclln-daunga uničila sovražni načrt, zasesti Birmo. Mesto Budhidaung leži 40 km severno od indijske tneje in je glavno oporišče, iz katerega so Angleži konec lanskega leta razvili ofenzivo v smeri proti Akiagu. Po zlomu te ofenzive je angleško poveljstvo utrdilo Budhidaung, kjer je osredotočilo nove oddelke ter, ostanke premaganih divizij z namenom, pripraviti proti-ofenzivo. Japonske čete so obkolile in zasedle Budhidaung ter v kali zatrle sovražni načrt in zadale velike izgube silam, zbranim za zavo-jevanjc Birme.
Spremembe v vodstvu ustaške stranke
Zagreb, U. maja. AS. Poglavnik je danes podpisal dekret, s katerim je razrešil dolžnosti glavne voditelje ustaške stranke, katere glavni tajnik je bil pred nekaj dnevi imenovan. Seznam oseb, postavljenih na vodilna mesta, bo v kratkem objavljen.
___ Nov hrvatski minister
Zagreb, ti. maja. AS. Dr. Melimed Alajbe-govič, hrvatski konzul v Monukovem je bil imenovan za ministra za prizadete pokrajine.
Najhitrejša zveza Italija-Bolgarija
Sofija, 11. maja. AS. Iz Sofije poročajo, da so bili med pristojnimi zastopniki Bolgarije in Albani je izdelani vsi načrti za telefonsko zvezo med Ti rano in Sofijo, ki bo omogočila tudi najhitrejšo zvezo med Bolgarijo in Italijo. Nova zveza bo v najkrajšem času zučela delovati.
Poljski vojaki odklanjajo borbo
Rim, It. maja. »Messaggero« jioroča iz Carigrada, da so se vsi poljski oddelki, katere je angleško poveljstvo preselilo iz Bližnjega vzhoda na bojišče v Severno Afriko, sklenili, da se v znak protesta proti izrazom solidarnosti angleške vlade do boljševiške Rusije z oziroin na noininelno poljsko vlado v Londonu ne bodo borili. Njihov poveljnik je izjavil, da sc bodo poljski oddelki borili šele takrat, ko bo Anglija zagotovila nedotakljivost poljskih meja in sicer onih meja, ki jih ic imela Poljska pred vojno in dokler ne bo boijševiška vlada uradno priznala te poljske nedotakljivosti.
Port Darwin bombardiran
Bangkok, 11. maja. AS. Japonsko letalstvo je izvedlo nov silovit napad na avstralsko pristanišče Port Danvin. Vojaškim napravam je bila zadana velika škoda.
obalno in zračno obrambo.
Zu vojno v Evropi ImhIo morali Anglosasi rešiti vprašanje velikanskih prevozov in preskrbe |x> morju. Morali bodo nastop' proti razpoložljivim osnim silam, ki se opirajo na velike obrambne naprave, ki imajo več vojaštva, orožja in sredstva, Anglosasi bodo imeli morje ob boku. V razliko z afriškim ozemljem morajo računati, da bodo imele osne sile v bitki na evropskem ozemlju neposrednejšo preskrbo in svoje notranje prometno zveze. Poleg tega sovražnik ve, da bo naletel na ljudstvo, nn oboroženo ljudstvo, ki je odločno kakor v dnevih na Pinvi in da je vedno vredno junaštva in vzgleda ter vc, kaj nm narekuje dolžnost in čast.
Rušilec »Pakenham« potopljen
Lizbona, II. maja. AS. Angleško mornariško ministrstvo poroča, da je bil potopljen rušilec »Pakenham«. Po poročilih i/, verodostojnega vira je bil »Pakenham« eden najmodernejših angleških rušilcev, zgrajen med sedanjo vojno.
Sovjeti zavrnili švedski protest
Stockholm, 1. maja. AS. Sovjetska vlada je zavrnila švedski protest, ker je neko sovjetsko letalo bombardiralo neki kraj blizu švedskega vojnega pristanišča Karlskrona. Znano je. da je švedska komisija preiskala drobce bomb in ugotovila, da so sovjetskega izvora.
Anglosasi nameravajo zasesti portugalske otoke
Budimpešta. 11. maja. »Pester-Lloyd« je zvedel iz Brazzavilleja, da Angleži in Amerikanci tamkaj organizirajo priprave za izkrcanje na atlantske portugalske otoke. Poročilo dodaja, da naj bi portugalske otoke zasedli brazilski oddelki s pomočjo mornarice Združenih držav.
Obsedno stanje za sovjetske železnice
Berlin. II. maja. AS. Po poročilih, ki jih je dobil »Volkischer Beobachter« je Stalin izdal te dni dekret, s katerim je proglasil obsedno stanje za vse sovjetske železnice, l ist pravi, da je ta izredni ukrep dokaz za zmešnjavo, ki vlada pri železniškem prometu v boljševiški Rusiji.
Morrison priporoča previdnost
Lisliona, II. maja. AS. Iz Londona se jc izvedelo. da je angleški notranji minister Herbert Morrison včeraj v nekem govoru priporočal previdnost pred »sanjami o hitri in lahki zmagi«. Morrison je dodal: »Nihče ne more reči, kako se bo vojska nadaljevala. Nimam namena, napovedovati žalostne stvari. Smatram pa. da je prav, če se pripravimo na trde preizkušnje, morda v nekem pogledu še na hujše kot smo jih morali prestati doslej in dn trezno gledamo na vse, kar bomo morali prestati v bližnjih mesecih.«
Proslava osemnajsfletnice Dopolavora
Dne 4. t. m. se jo vršila v dvorani kina Sloge proslava 18 letnice Narodne Ustanove Dopolavora, ki jo jo organiziral pokrajinski Dopolavoro s sodelovanjem Železničarskega Dopolavora. Proslavi so predsedovali Comm. Covone kot zastopnik Eksc. Vis, Komisarja, Uen. Fava v zastopstvu Poveljnika XI. Armadnfega zbora in Vice-Federal Selloni kot zastopnik Zveznega tajnika. Poleg teli so prisostvovali tudi sledeči: Nemški konzul dr. Miiller, Hrvatski konzul dr. Salič, Predstojnik Železničar-ske delegacije, Comm. ltolla, Direktor Železniške Direkcije, inž. Kavčič. Poveljnik Železniške Milice, sen. Do Felice, Poveljnik Vojnega Okrožja, major Minucci, Direktor EIAR-ja, dr. Madori, Zaupnik CONI-ja Comm. Buratti, Zaupnik Vis. Kom. za Železniške organizacije inž. Sarti in g. Honetti. Predsednik Udruženja železničarjev v Ljubljani, inž. Leben in mnogo drugih civilnih in vojaških funkcionarjev.
Došle osebnosti sta sprejemala Tajnik Pokrajinskega Dopolavora dr. Lucches! in Predsednik Železničarskega Dopolavora inž. Guerra.
Organistu f F. Požuru v spomin
8. maja je minilo leto, odkur so purti-zani ustrelili g. Franceta Požuna, orgu-nista v Žužemberku, tajnika tamkajšnje Hranilnice in posojilnice ter zastopniku Vzajemne zavarovalnice. Plemeniti mož zasluži, da se ga vsaj zdaj, na obletnico njegove smrti, spomnimo s temi skromnimi vrsticami.
Bil je sin zelene Štajerske. V Celju je dovršil orglarsko šolo. Po vojni se je z vsem srcem posvetil svojemu .»oklicu in 1.1922 prišel za orgunista v Žužemberk.
Bil je v svoji stroki izredno sposoben in upoštevan. Prištevali so ga med najboljše organiste v škofiji. Veliko je tudi koinponiral. Mnrsikofcro njegovo skladbo je objavil »Cerkveni glasbenik«, brez števila pa jih ie napruvil za domači zbor iu domače prilike. Bajni g. Požun res ni štedil s svojimi talenti. Nobena prireditev ni ininila, du ne bi nastopil n jegov izvrstno iz.vežbuni pevski zbor 7. izbranimi točkami, nobena sluvnost lirez codbe nu pihala, ki jo je izvežbal in vodil in igral tisti inštrument, kjer je bila vrzel najbolj občutna. Izreden mojster pa je bil na or-glah. Strokovnjak, ki ga je poslušal, je takoj vedel, da sedi za orglumi umetnik. Takoj se je tudi zavzel z ljubeznijo za ljudsko petje in gu dvignil na zavidljivo višino.
Že samo kot orgonist je g. Požun razvil ogromno delavnost. Toda razmere so ga usposobile in primorale da jc sprcjrl še nove dolžnosti. Hranilnica in posojilnica si ni moglu želeti boljšega in zanesljivejšega tajniku kakor je bil on.
Lo strokovnjuk ve, koliko delu in potov daje zastopstvo zavarovalnice tistemu, ki svojo dolžnost resno vrši In Požun ni bil nikjer polovičarski. Zato je tudi kot zastopnik Vzajemne zavarovalnice neutrudno delal, tuko du je z malimi izjemami vsako hišo v dveh župnijah zavaroval pri domačem zavodu — pri »Vzajemni«.
Pri ogromnem delu iu zaposlenosti pa ni zanemarjal svoje družine, ki jo je ljubil z veliko ljubeznijo. Nekaj trenutkov si je znal vedno odtrgati. da s? je poigral z otroki in dostikrat si gu dobil, ko je hodil uli sedel z. otrokom v naročju in se s svojo zvesto in skrbno ženo rnz-govurjul o bodočnosti svojih otrok.
Vprašaš: zakaj so ga pn torej umorili? To jc skrivnost hudobije! Zaradi svojega velikega vpliva, ki ga jc imel nn ljudi, zaradi vzornega katoliškega prepričanju, ki gu ni nikjer skrival, prav tako pa zaradi zglednega verskega življenja, zaradi odločnega nastopanja proti komunizmu in njegovi zločinski taktiki v OF, zarudi svoje nadarjenosti, sposobnosti in delavnosti, je bil partizanom trn v peti. Ko je šel luni 7. maja v Ljubljano po službenih opravkih in se je naslednji dan vračal, so v bližini Zagradca partizani skočili iz lioste. ustavili avtobus, ustrelili Požuna ter ni it uropnli aktovko, v kateri so mislili, da nosi denar za posojilnico ali morda kak propagandni material. Pa je bil v aktovki se po-snjilniški dnevnik iu nekaj malenkosti, ki jili jc bil kupil za otroke. Kn so ga pripeljali v Žužemberk je bil že mrtev in nepopisen je bil vtis, ki ga je njegova smrt napravila v furi in daleč naokrog, saj ga je poznalu vsa bližnja in daljna okolica. I11 če še povemo, dn takega pogreba naša fara ue pomni, du jo ogromna množica ljudi pokopališče naravnost zagrnila in do ob pretresljivem joku nedolžnih sirot ni ostalo suho dobesedno nobeno oko. naj to zadostuje, da imamo v častnem spominu moža poštenjaku, kakor jih malo hodi po slovenski zemlji.
Vremenska napovod 12.maja (sreda):
Večinoma ia^no, v popoldanskih urah morda krajevno nevihte poletnega značaja.
13. maja (četrtek): večinoma jaiuo, podnevi vetrovno.
Proslava se je pričela z narodno himno. Nato je g. inž. Guerra kratko orisal delovanju D. I,, v teh 18 letih svojega intenzivnega življenja, na-glašajoč nove naloge, ki jih je D. L. prevzel v sedanjem trdem vojnem času in zaključil svoj govor s priznanjem vojaku in meščanu, ki se oba trdo borita za bodočnost naroda.
Proslavi je sledil iz.brau glasbeni program, iskreno odobravali od vseh navzočih oblasti in občinstva, ki je zasedlo vse prostore v dvorani. —■ Proslava se je končala s predvajanjem dnevnega filma.
Simpatična manifestacija, ki je izvala splošno navdušenje občinstva, je žela tudi iskreno pohvalo oblasti.
Ob tej priliki izražamo ponovno pohvalo Že-lezničarskemu Dopplavoru, ki neutrudljivo vrši svoje podporno, moralno in materialno delovanje v prid svojih članov.
51
i DALE CARNEGIE
Hafefl si pridobiš prijatelj«
Uradni razglasi
Predpisi za usposobljenosti izpit učiteljev
Člen 1. Na šolah Ljubljanske pokrajine od 1. aprila 1941-XIX kot suplonti ali začasni učitelji službujočim učiteljem se omogoča da najkasneje do 15. oktobra 1944-XXII pridobe usposobljenost po predpisih doslej veljavnih določb, s spremembami po naslednjih členih.
Člen 2. Predsednika in člane izpitnih komisij ter njih namestnike imenuje z odlokom Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Poslovna doba potečo tem komisijam 15. oktobra 1944-XXI1.
Člen 3. Kandidati morajo priložiti prošnjam poleg listin, ki se zahtevajo po zadevnih pravilnikih, zdravniško izpričevalo, da so zdravi iu brez lakih telesnih napak, ki bi ovirale izpolnjevanje učiteljske službe in, namesto potrdila o državljanstvu, domovinski list kake občine Ljubljanske pokrajine.
Člen 4. Za razne vrste Izpitov določeni izpitni načrti se spreminjajo takole: a) namesto jugoslovanskega jezika in književnosti: slovenski jezik in književnost; b) namesto zgodovine Jugoslavije: zgodovina Italije in predzgodovina Ljubljansko pokrajine; c) namesto šolske zakonodaje, veljajoče v kraljevini Jugoslaviji: šolska zakonodaja, veljajoča v Ljubljanski pokrajini, primerjana z italijansko zakonodajo in s Šolsko listino.
Člen 5. Pri občnem Izpitu po členu 19. pravil z dne 30. septembra 1931 S. n. št. 35.449 bivše jugoslovanske vlade mora kandidat opraviti preizkušnjo iz ilalijanskega jezika namesto preizkušnje iz drugega modernega jezika po izbiri.
Člen 6. Naslednje skupine iz člena 27. v prednjem členu omenjenih pravil so spreminjajo takole: I. Za kandidate po § 73. zakona o srednjih šolah bivše jugoslovansko državo: i. skupina: slovenski jezik in književnost kot glavni, zgodovina Italijo in predz.godovina Ljubljanske pokrajine ali nemški iezik in književnost ali francoski jezik iu književnost kot stranski predmet; 2. skupina: zgodovina Italije in občna zgodovina kot glavni, slovenski jezik kot stranski predmet; 9. skupina: nemški jezik in književnost kot glavni, slovenski jezik kot stranski predmet. — II. Za kandidate po § 93. zakona o učiteljiščih bivše jugoslovanske države: 1. skupina: slovenski jezik in književnost kot glavni, zgodovina Italije iu predzgodovina Ljubljanske pokrajine ali nemški jezik-in književnost kot stranski predmet; 2. skupina: zgodovina Italije in predzgodovina Ljubljanske pokrajino kot glavni, zemljepis ali slovenski jezik kot stranski predmet.
Člen 7. Predsedniki komisij se pooblaščajo, da določijo po prošnji kandidatov dan za preizkušnje tudi v drugem, nego v pravilih določenem času ter ne glede ua tamkaj določene roke, vendar pa se mora izpit opraviti do všletcgu 15. oktobra 1944-XXII.
Člen 8. Suplent ali začasni učitelj, ki bi se mogel javiti k usposobljenostnemu izpitu tn lii sj? ne javil, ali bi izpit^ ne napravil do vštetega 15. oktobra 1944-XXII, se takoj odpusti.
Člen 9. Ta naredba, s katero so razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Inventar na roko vezenih izdelkov
Pokrajinski svet korporacij razglaša:
Ker odreja naredba, ki bo v kratkem objavljena, du so vezana na nakaznice tudi »(kon-fekcionirana) oblačila za novorojenčke in nn roko vezeni izdelki (tkanine in konfekcija), pri katerih jo vezena več kot polovica njih površine«. se odreja inventariziranje zalon Inkih izdelkov po slcrnju o polnoči dne 30. aprila 1<J'<3-XXI. — Kdor ne predloži točnih podatkov, zagreši kaznivo dciunie proti državi in gu zadenejo težke kazenske sankcije, ki jili predvidevajo zakonsku določilu.
1. tnventarliiraniu je podvrženo:
a)	blago, vezano nu nakaznice, glede katerega je prodaja dovoljena;
b)	blokirano blago, ki sc nahnia pri tvrd-
kuli;
c)	blago, vezano na nakaznice, ki pripada
»Prima linea« št. 27	_ ■
Zadnja številka tednika Zveze bojevniških » fašijev je izšla pruv za praznik Vojske iti jc S bila tako |Kisvcčetiu zlusti vojakom. Izšla je v s povečani obliki in je zato tednik še bolj zuni- 8 in i v in pester. Nu prvi struni in nu uvodnem 8 mestu prinuša tednik odločne besede Duccju, B Ko boste ob prvi priliki potovali v kakj tuji ki jih je govoril 5. muja rimskemu ljudstvu. 5 deželi iu boste srečali socialno nižjega človeka, ga Nadalje prinaša časopis govor Ta jniku Strunke 2 vprašajte: ■»Prosim vas, ali bi mi hoteli porna-I kse. Seorze. Vsa druga pestra vsebina prinaša ■ gati? Povejte mi, kje je ta in la kraji« Videli vrsto kratkih člankov o najbolj zanimivih vpru- S boste, s kakšno uslužnostjo vam bo odgovorih šuiijili italijanskega vojaka. Vsega upoštevanju n Benjamin I' ran klin je s to moiodo spreme-sii vredni članki l.uigija Licitro.o llaliji in ■ nil onega svojih najhujših nasprotnikov v zve-Afriki, Iraueescu di Martino o največji žrtvi J stegu pri jutelja. Kot mladenič je iiuel dobro /u domovino, Frnesta Capursa o argonavtih ■ službo uastuvljenCu v Filudelfiji, a na njegovo ICvurnera, Enzu Cutaldi-a o zimi na Hrvatskem, B Nesrečo ga eden od najbogatejših in najvpliv-Luigia Vita Lombnrdn o starih in novih nam- g, nejšili ljudi pri tvrdki ni mogel videti. Nujno dili v Evropi, Etira Orcianija o herojih morja, a potrebno je torej bilo, du si Franklin na kak Karlu Petroliju o doživljajih skvudristov bata- W nučin pridobi njegovo naklonjenost. Da bi so I jo n u >.\'izze« v borbuli proti upornikom itd. mu knzal uslužnega? Nikakor ne, to bi lahko Zaključek listu je posvečen orcuuizutorneinu n povzročilo sumničenja in tudi zaničevanje, delu v Zvezi.	g Franklin jc bil vse preveč zvit, du bi se tako
g obnušal. Zatekel se je rajši k drugačnemu na-■ činu in zato sklenil, da ga bo prosil za kako g prijuznost, ki bi njegovemu sovražniku ugu-5 jula, ki bi godila njegovemu ponosu in ki bi B indirektno lahko izpričala Franklinovo občudo-tvrdkain samim, ki se nahaja kakor koli pri " va"ie nasprotnikovih nadarjenosti. Franklin tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti, du gu priiu- O sam pripoveduje:	......
viio (lastni izdelka, ki so oddani v barvanje ali H . . »»".ko sem zvedel, da ima v svoji knjiz-se nahajajo pri konfekcionistih zaradi izdela- g nicl knjigo Velike vrednosti, sem mu pisal, ve konfekcije, blago, ki ie iz kakršnega koli B proseč gu, če bl lahko knjigo pregledal iu ce naslova zaplenjeno itd.).	K 1111 ,J? ™ neka' dm P0.™«1'- Takoj mi jo je
2.	Inventur mora obsegati vse zgorui ozna-g P0!>la|.. Jaz ,Pa sem J° čez leden dnl vurml čene dovršene izdelke, tudi če so kukor koli B z drugim pismom, v katerem sem se mu zahva-namenieni za izvoz.	g Ijeval za uslugo, ki mi io je izkazal.
3.	Inventurlziranju so zavezane vse Indu- 8 . Ko sva, se spet srečala v uradu, me je pn-strijske in obrtniške tvrdke (producenti in kon- B Jazno pozdravil in mi govoril z veliko naklo-fekcionisti). grosisli, zustopniki. detailisti, kroš- S njenostjo (cesar dotlej pri njeni nisem bil va-niarii uvozne tvrdke. tudi če nabavljajo blago g J?n); in vedno se je od tedaj izkazal priprov-izkl iučno iz inozemstvu izvozne tvrdke, tudi " l.ienegu pomagati mi v sleherni zadregi tako če prodajajo blngo izključno le v inozemstvo. | da .Jf med nama vzklilo pnjuteljstvo, ki je
4.	Inventur se mora sestaviti na ločenih S HujuJo do smrti.«
tiskovinah posebej zu vsako poslovalnico, de H irankliu je mrtev že več kot stopetdeset luvnlco, skladišče, prodajalno ild. tudi če se ■ let; u njegova psihologija še vedno dela cu-nahainjo v isti občini.	S deže.
a. Blago, ki je opolnoči dne 30. aprilu 1943- M Se ta,e primer si oglejmo: neki Amsel, ki XXI na poti, mora biti vključeno v inventar Jjj je trgoval s plouibmni materialom, nikakor ni tvrdk, katerim ie namenjeno, v kolikor prispe S mogel skleniti kupčije z nekom, ki je imel zelo šo pred predložitvijo inventarja.	S dobro vpeljuno trgovino. Vsakokrat, ko se je
Glede vsega blaga, ki ie opolnoči dne 30. ■ predstavil tej osebnosti, jc slednja neotesano aprila 1943-XX1 na poti, pa pride v posest na- Z robantilu: »Prav ničesar nc rabnn. Niti minute mcinbnih Ivrdk šele potem, ko ic bil inventur S ne niorein izgubiti z vami. Pojdite!« Slednjič že izročen Pokrajinskemu svetu korporacij. mo- B je Amsel uporabil nov način, ki mu je prinesel rajo te tvrdke predložiti Pokruiinskemu svetu S zaželeni uspeh. Amselova tvrdka je hotela od-korporacij dodatno prijavo v dveh izvodih do B preti nov lokul v Queens Viilupeu, kraju, ki dne 10. juniju 19I3-XXI.	■ Jo bil njegovemu nnsprotniku dobro znan. Am-
Namcmbnc tvrdke naj navedejo v zgoraj B spl se jc nupotil k njemu ter gu prosil: »To označeni dodutni prijavi kol blago, ki se naliu- S ]«>t nisem prišel, da bi vum kaj prodal. Prosil ju pri tretjih osebah, ki nimajo dolžnosti, da gu ■ vas rad za neko uslugo. Bi mi lahko odme-prijuviio. tudi blago, ki ie o polnoči dne 30. b rili kako minuto za razgovor z vami?« aprilu 1943 nu poti, pa do 31. maia 1943 še nel »Hm,« je dejnl oni drugi in ^preložil ciguro pride v njihovo posest, glede katerega pa so ■ iz enega kotu ust v drugega. »Kaj vas je ob-prcieli od prevozniških tvrdk sporočilo v obli-S sedlo? Ven!«
ki računa, vročilnic uli v kaki drugi obliki, S ..... »Naša tvrdka namerava odpreti v Qtieens dn ic blago odposlano.
(». Inventarji mora izvodih in sicer za vezene tkanine in konfekcio-nirane izdelke ter zu pletenine za novorojene na obrazcih I. M. T. A. 1. 2. 3. 4 iu 5 (stari
... Villugeu lokul, to je v kruju. ki ga vi dobro 0. Inventarji morajo biti sestavljeni v dveh poziuite. Vprašat sem vas prišel, kuj neki \i
mislite o tem? Ali nuni svetujete ta koruk?«
iiirune izdelke ter zu pletenine za novorojene ■ Njegov nasprotnik, ki je liil leta in letu na obrazcih I. M. T. A. 1, 2. 3, 4 in 5 (stari b vajen, tlu jc poudarjal svojo važnost v razgo-obrnzci), zu oblačilu zu liovorojcnce (izvzeniši 5 voru s skromnimi trgovskimi potniki, sc je nn pletenine pod posluvko I tabela IV) pa nu ■ lepem znašel pred trgovskim potnikom, ki gu obrazcu L M. T. A. G (nov obrazec). Obrazec B je ponižno vpraševal zu njegovo mnenje o na-razdeli Združenje trgovcev za Ljubljansko po- S crtu zu veliko tvnlko. Cisto nov primer je krn jinO. Dbn izvodu Inventarja morala biti iz-S bil to!
ročenu Pokrajinskemu svetu korporucij.v Ljub- S »Sedite!« je spregovoril in mu poknzol stol. ljuni do 10. maja 1943-X^.	I	b In uro dolgo se je z njim ruzgovurjal o tej
;iede odprtju lokalu v Queeus
Orrgi
lini Jio obdržiif"Pokru jinski svet kor
S i u oni ugodnosti
v žepu kdutno naročilo za dobavo blaga, hkrati ® pa sem položil temelje bodočemu trdnemu podi slovanju. Zdaj pogosto igram s to osebnostjo ■ kakšno partijo golfa, z osebnostjo, ki me jo ) gle '
""K.....i i IV ^»Uillfc.il r Ilivril flll.MVl SVUl K(H- ™	,,pu„uu.,u r," UL | ,1	* ^uvvuo
porncij sam, dočim bo kopijo vrnil prijavitelju, b Villugeu. Odobril je izbrani prostor za novo opremljeno z lastnim pečatom in dutumom vro- B trgovino in začrtal skoraj popoln program zu čitvo. Dodatne prijave (zu blago, ki sc nahaja B nakupovanje zemljišču, dobavo potrebnega mana poti) morajo bili vročene Pokrajinskemu B teriulu itd. Zelo počaščenega se je čutil, da je svetli korporacij do 10. juniju 1943-XXI in S lahko dajul nasvete tuko veliki tvrdki. končno mora bili ua njili označena številka inventarja b jc pričel govoriti o zasebnih poslih in Amselu po stnnju z dne 20. aprilu 1913, postavljena na B oraenjul celo svoje družinske stiske in nadloge, inventar ob priliki svojcčnsne predložitve P. S. m »Ko '■em odhajal,•< pravi Amsel, »sem imel K. Prijavitelj mora hraniti pri sebi kopijo in- H venturja, ki nni je bila pravilno vidirana vrnjc- " nn od PSK, da je na razpolago inšpektorjem
C.onicordila.	__________ t_____ ______ _ ________„ ...__
^ ^ako dolgo gledula po pasje; spremembo pri Ul pisujem dejstvu, da sem ga prosil za uslugo.«
" BBBBE9BBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBB
nem polju in je še enkrat podčrtal osnovni pomen živuiine kmetijske politike, ki zagotavlja z. ohranitvijo nravstvenega in fizičnega zdravja kmetijskih množic tudi bodočnost vsemu narodu. Nemški kmetijski minister je obiskul po sestanku nekuj kmetijskih nuprnv v bližini Bitna.
Hrvatska poštna hranilnica. Promet hrvatske Poštne hranilnice je od 1941 na 1942 nu-rastel od 208.7 na 317 milijard kun. Hranilne vloge so narasle od 2.54 na 101.56 milij. kun, število vlugatcljev pu nu 16.080. število čekovnih računov je znašulo konec lanskega leta 9.193, katerih naložbe so znašale 2.711.245 milij-kun. Uslužbencev je bilo 413 v centrali v Zagrebu ter v podružnici v Sarajevu. Čisti dobiček je znašal za lansko leto 65.4 milij. kun, od česar je pripadlo držuvi 42.1 milij. kun. Poštnu hranilnica je mnogo sodelovala tudi pri vpisu državnih blagajniških zapiskov.
Rac iouiranje prodaje trakov za pisalne stroje na Hrvatskem. V smislu najnovejših predpisov se nu Hrvatskem smejo trakovi za pisalne stroje prodojuti samo po izročitvi vreteua, kjer se mora nahajati ickoriščevalni trak.
Gospodarstvo
Državni prispevek zn proizvodnjo sintetične gume. Rimski Uradni list prinaša zakon, s katero je vlada odredila prispevek 423 milij. lir za proizvajalne naprave za sintetično guino, ki jili jc zgradila D. d. za industrijo sintetične gume. Ta prispevek bo plačalo korporacijsko ministrstvo v petih letnih obrokih po 85 milij. lir.
Brezcarinski uvoz celuloznega lesa. Za leto
1943 jc določen kontingent za brezcarinski uvoz v kraljevino celuloznega lesu na 4.1 milij. inct. stolov.
Premija za oddajo riža in koruze je določena za Kampanjo 1942-1943 na 14 lir zu stot riža in 1 lir za stot koruze.
Nemško-italijanski sporazum o prehranjevalni politiki. V dneli 5.. 4. in 5. maju sta se sestala v Rimu itulijonski in nemški kmetijski minister. Pri tem sta sodelovala tudi poslanika: italijanski v Berlinu in nemški v Rimu. Sestanek je obravnavni prehranjevalni položaj Italije in Nemčije. Zaključen pu je bil v navzočnosti Duceja, ki je z vidnim zadovoljstvom vzel nu znanje popolni sporazum na prehraiijevul-
To veliko društvo jc ustanovil car Nikolaj I. v spomin svoje matere, carice Marije, ki je bila izvrstna organizatorica skrbstva za vzgojo mladine in za socialno pomoč. Od tedaj naprej je predsedovala temu društvu, ki je bilo razširjeno po vsej Rusiji, vedno le carica. Pod upravo tega društva so spadali vsi zavodi, ki so se bavili z vzgojo mladine bodisi plemiške, meščanske in podeželske ter za vseh vrst ženske poklice. Društvo je ustanavljalo sirotišnice, prenočišča in zatočišča za rovne sloje, potem šole za slepca in za gluhoneme. Vee, kar je spadalo v to področje, je nadzirala uprava tega društva, je imelo posebno postavko v državni upravi. Vse, kar se je storilo v tem pogledu, Je bilo pod nadzorstvom carice same. Pod Aleksandrom III. je predsedovala društvu carica Marija Fjodorovna. Zdaj se je brigala za to društvo carica-vdova. Tako je bila mlada carica tudi na tem področju potisnjena v stran, in ni imela priliko, da bi se bila seznanila s potrebami ljudstva in z državnimi posli. Iz vseh teh prilik lahko sklepamo, kako otežkočeno je bilo stulišče carice. Ko se je pozneje pričela bolj zanimati za državni ustroj, je delala velike napake, ker je bila
premalo poučena o notranjem položaju Rusije, o običajih njenegu ljudstva, saj jc komaj poznala važno politične osebnosti, ki so bile na krmilu. Sama se je zavedala svoje nemoči, še posebno z ozirom na svojo taščo, ki je bila izkušena in zelo inteligentna. Carica Marija jo bila poosebljena ženskost, s svojim očarljivim smehljajem si je kar mimogrede pridobivala srca. Za vsakogar je imela prijazno besedo, v vsakem položaju se je znašla na pravem meslu. Sicer pa njeno delovanje ni bilo težko, saj jc bila stvar že vpeljana, in carica je predsedovala večinoma le kot častna predsednica.
Carica Aleksandra bi bila uvedla v ves ta ustroj bolj resnega duha, več resnosti in poglobitve, veliko bi so bila tudi sama naučila in veliko bi bilu lahko koristila splošni blaginji. Toda tu lepa prilika ji jo bila odvzeta.
Treba jc bilo tedaj ustvariti za mlado carico posebno torišče, kjer bi delovala tudi ona. In tako so se zedinili voditelji »Zavodov Marije«, kakor so na kratko imenovali društvo za socialno skrb, da bodo ustanovili posebne centralo, ki bodo skrbele, da bodo dobile rovne žene delo na dom. Napravili so poskus, ki se je obnesel. Ustanovili so torej »delovne hišo« po vsem carstvu. S posebno naredbo je vlada ukazala, da naj se povsod ustanovijo in organizirajo zavodi za »domače delo«. Država je organizacije bogato podpirala, predsednica novo ustanovljenih zadrug pa je bila mlada carica Aleksandra Fjodorovna. Uspeh te državne ustanove pa ni bil tak, kakor so ga pričakovali. Zamisel jo bila preveč nova, določbe »ukaza« niso bile dovolj jasne. In tako je ljudstvo domnevulo, da gre tu za kakšno zastonjkarsko delo,- za tlako! Ljudstvo je stvar razumelo tako, kakor da hočejo uvesti nekakšne po: boljševalnice. Vtis te akcije je bil porazen, posebno še zaradi tega, ker jc bilo v zvezi z imenom nove carice. Kajti nekaj podobnega je bila
carica ukrenila kot zahvalo, da je prišla na prestol, in sicer za angleško »vvorkhouses«, delavske hiše. V času, ko to pišemo — po več kot štiridesetih letih— je težko govorili o ogorčenosti ln nesporazumu v tedanji ruski družbi. Saj niti potem, ko so vso to zadevo do dobra pojasnili in obrazložili, da ne gre za kaznilniško delo, se zanimanje ni povečalo, se mržnja do carico ni polegla, dasi carica o vseh teh pojavih ni bila poučena. Ona je pokorno sprejela predsedstvo te nove ustanove in se ji niti ni sanjalo, da jc podjetju » svojim imenom le škodovala.
Prva skrb predsednice pa jc, preskrbeti potrebna sredstva za ustanovo, ki ji je poverjenu. Carica pa Jo bolela po angleškem načinu organizirati veliko prodajo v dobrodelne namene nabranih predmetov in z izkupičkom podpreti podjetje. Toda v Rusiji tega načina dobrodelnosti še niso poznali in so zamerili carici, češ da se bavi s kupčijo. Rekli so: »Carica naj da iz svojega in naj ne zahteva denarja od drugih!« Ogorčenje je še naraslo, ko so to nesrečno prodajo priredili v posebnih dvoranah Zimske palače. Vse plemiške gospe so se zgražale nad to nezaslišano onečastitvijo carske palače. Ako bi bila carica bolje poznala rusko družbo, bi se bila vedela ravnati in bi ne delala napak. Toda ona ni poznala običajev in strogih predpisov ruske družbe. Tista peščica oseb, ki bi ji bila lahko pojasnila oziroma odsvetovala njeno namero, nt imela poguma, da bi bila nasprotovala carici v tej njeni prvi prireditvi. Učinek te njene prireditve je carico zelo potrl, zdelo bo ji je, da ji vsi nasprotujejo. To jt Je vzelo ves pogum, da bi se še trudila, dn bl popravila, knr Je zagrešila. Zdaj se je le še bolj odto-govala družbi. Preveč je bila plnha, da bi se borila, pa tudi njen ponos je bil prizadet, žalostni vtisi prvih dni, ko je pnžla v ltusijo, bo jo zbegali in zmedli.
te ncnoce
•	Koledar
Sreda. 19. velikega travna: Varstvo 6v. Jožefa; Pankracij, mučenec.
Četrtek. 13. velikega travna: Servacij, škof; Robert Belarmin, škof iu cerkveni učenik; Gli-cerija, mučenira.
Lunina sprememba: 12. velikpga travna: prvi krajec ob 10.52. Ilerschel napoveduje vetrovno in jasno vreme.	f
Zgodovinski paberki
12. velikega travna:
I. 1881. so Francozi s pogodbo v Rardu proglasili protektorat nad Tuuisom. Tunizija, v kateri je vladal bej, po imenu sultanov vazal, je bila v drugi polovici 19. 6toletja ena izmed najbolj cvetočih in rodovitnih pokrajin Sev. Afrike. To pa ne samo zaradi ugodnih pogojev geografske lege, podnebja in tal, marveč tudi zaradi vztrajnega dela italjanskih naseljencev. TI so prišli večinoma iz Sicilije in so se v več deseltisočih naselili v tej, Italiji tako bližnji deželi, ki je videti skoraj kot podaljšek Scilije, od katere jo loči le ozka morska ožina ln s katero ima mnogo podobnosti glede podnebja ter oblike in sestave tal. Zato je popolnoma naravno, da so bile obrnjeno proti Tuniziji težnje italijanske sredozemske ekspanzije. — Že leta 1864. je nameravala Italija zasesti Tuni«, k temu Jo je vzpodbujal celo francoski cesar Napoleon III., toda šele šliri leta nato je sklenila z bejein pogodbo, ki je priznala prednost italijanskih interesov. Po Tuniziji pa je težila tudi Francija, ki je imela že o<l leta 1880. v poseati Alžir, po letu 1871. pa je ŽPlela dobiti odškodnino za ponižanje in za izgubo v frank-furtski pogodbi. Francoske težnje je podpirala Nemčija, ki Jo hotela odvrnili Francoze od Rena in jih zaposlili drugod —
I. 1098. je cesar Henrik IV. podelil Kranjsko v upravo oglejskemu patrijarku. V ostrem boju med papešlvom in cesarstvom, ki ga v drugi polovici 11. stoletja imenujemo boj za inveslituro, je skušal pridobiti cesar z raznimi darili čim več svetnih in cerkvenih velikašev na svojo slran. — Tako je oglejskemu palrijarhu Sighardu že leta 1078. podelil kar tri mejne grofijo, Furlanijo, Kranjsko in Istrio. Tudi |K> smrti patri.iarha Sig-harda Je nemški kralj skrbno čuval, da so zasedli oglejsko stolico le pristali njegove smeri. Patri,jarhi obdrže v svoji upravi še nadalje Furlanijo, medlem ko je Istrio in prejkone tudi Kranjsko po letu 1077. dobil Epfonsteinec Henrik, brat koroškega vojvode Llntolda. Ko jc Lin-told umrl. Je poslal koroški vojvoda Henrik, Kranjsko pa jo zopet dobila oglejska cerkev, ki jo je tedaj 'upravljal patrijarh Hlrik, ludi iz rodbine cesarju zvestih Eppensleinccv.
Novi grobovi
+ V Ljubljani, Tržaška cesta 133, jc v častitljivi starosti 87 let mirno v Gospodu zaspal gosp. Ivan Zavašnik. Pogreb bo v sredo, 12. maja ob 5 popoldne iz hišo žalosti na pokopališče na Viču.
■f" V Novem mestu- je umrla gospa Marta Golcž roj. Kuljaj, posestnim in vdova po trgovru. Pokopali so jo v torek ob 5 popoldne na novomeškem pokonališču.
■+• V Sv. Juriju ob inž. JSel.. Kameno 17, je 0. aprila umrl gospod Jožef V o u k, 77-leIni posestnik, večkratni občinski odbornik. Sv. maše za pokojnega se bodo darovale n Rakovniku pri Mariji Pomočnici dne 12. in 15. maja zjutraj.
Naj rajnim sveli večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše Iskreno sožaljol
Cerkveni vestnik
Zaprte duhovne vaje za dekletu bodo v Li-chlenturnu od 14. do 18. maja. Prijavile so takoj na »Predslojništvo Lichtenlurnovpga zvoda«. Ambrožev trg 8, kjer dobite vsa ostala pojasnila.
BLISK! BLISK!
je prekrasen pustolovski roman iz življenja živali v divji zasneženi severni Kanadi. — Knjigo dobite za nizko ceno po vseh knjigarnah in trafikah.
— Nevarnost slane še ni minila. V ponedeljek popoldne jo zavladalo lepo in sončno vreme. Proti večeru, ko je bilo le nekoliko oblačno, so 60 nekateri bali, da bo naslednji dan zjutraj nastopila slana. Zato eo nekateri začeli po njivicah in vrtovh pokrivati žo zunaj rastoče paradižnike. V torek zjutraj .je bilo razmeroma hladno. V mestu, kjer je zatišje, je znašala najnižja jutranja temperatura +3 stopinje Celzija, zunaj na prostem pa je bilo celo samo +1 stopinja Celzija. Po nekaterih krajih je bila slana, tako nam poročajo, da je slana nastopila po predelih Viča, ko ee drugod ljudje niso mogli pritoževati nad slano. Na Barju je bila velika megla. V ponedeljek je znašala najvišja dnevna temperatura +16.0 sto-
pinj Celzija. Barometer se Je visoko dvignil ter Je včeraj in presegel normalo, ko je dosegel 705.9 milimetra. V sredo nastopi doba treh ledenih mož ledenikov ali trijacev, kakor ljudje tiaziv-ljejo tri svetnike Pankraclja, Servacija in Bonifacija. V ponedeljek zjutraj se naraščajoče vodo ao do lorka zjutraj močno upadle.
— Rdeči križ poroča. Med uradnimi urami od 8—12 naj se zglase v pisarni I. H. K. Vta Ar-riella Rea 2-11: Koder Rozalija ter svojci naslednjih: Bijelio Jelene. Gruma Stanislava in žlindra Franca, dalje Soklič Ivana, Čok Ivanka, Peterle Ana, Peršin Marija, Arko Andrej iu Molk ler osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Zupančič Polde, Zalar Matija, Slaruša Ivan, Čop Franjo Ferda.
■ — Čebulno seme mora sedal v lomijo! Letos ob pričetku pomladi, ko je bil čas za saditev čebule, je bil v Ljubljani pri raznih trgovcih Če-bulček zelo drag, tudi po 18 lir kg. lako da si le marsikateri sadllee že premišljal, n 1 i se mu sploh splača sadili čebulo, ki Jo bo ob sezoni dovolj na trgu bodisi domače, bodisi uvoženo. Malini pridelovalcem svetujemo, naj žo mislijo na prihodnjo leto in si čebulček sami oskrbe. Čebulno seme Je treba sedaj posejati in sicer na nepo-
gnojeno zemljišče In precej na prosto. Dozoreli čobulček poberemo meseca septembra iz zemlje ler ga očiščenega shranimo na suhem in 110 premrzlem prostoru, da nam 110 zmrzne. Prihodnjo lelo bomo imeli poceni domaČ čebulček. — Mislimo tudi sedaj žo na scuio in vsadimo žo sedaj, dokler je čas, nekaj zdravih dobro kalečih čebul v zemljo, da bodo šle v seme. Prihodnjo leto Ikv-1110 Imeli lako tudi doma pridelano čebulno 6enie.
—	Prekle zu fižol so se pocenile. — Lani ob leni času, ko je bilo treba saditi fižol, je zelo manjkalo prekel za visoki fižol. Dovoza skoraj ni bilo. mali ljubljanski pridelovalci pn so boleli zasaditi mnogo več fižola, računajoč na okusni slročji fižol, ki daje skoro dva meseca tako tečno hrano. Zaradi pomanjkanja prekel so ljudje morali zasadili tem več nizkega fižola. Izgledalo je, da bo ludi lotos prekel zmanjkalo. Vendar so se nekateri trgovci založili s preklami, ki pa so bile sprva prav drage in to celo po 3 liro kos. Zaradi dragih prekel se je marsikdo ludi letos odločil za nizki fižol. Cene proklam pa so začele
-naglo padati in sedaj jih okoliški kmetjo ponujajo po 1.50 lire kos. To seveda niso visoke iu ravno smrekove prekle. temveč običajne iz trdega lesa, kakor gabrove in podobno. To so ohranijo šo dalj časa kot smrekove in so za visoki ližol prav uporabne. Sadilci pridno segajo po njih. V splošnem pa je sedaj glavni čas za saditev fižola in so torej prekle.prav dobrodošle.
—	Risarko in pisateljico olroško slikanice »Sestrici, dvojčici«, gospodično P. N.. vljudno prosimo, naj so zglasi čimprej ua uredništvu »Slovenca r. Gre za objavo slikanice. — Uredništvo.
lz Jeta m življesifsa - ©J im m
Iz Gorizaje
Osebna vest, Z odlokom načelnika vlade sla za prihodnje pelletje potrjena kot predsednik in podpredsednik Cassa di Risparmio, odvetnik Valentin Pascoli in baron Peter Locatelli.
Odlikovanje. Pokrajinski tajnik naše dežele g. narodni svetnik Alojzij Molino jo bil po odredbi načelnika vlade imenovan v novo vrhovno vodstvo fašistične slranke.
25-letnieo mašnišlva je v nedeljo, 2. maja slovesno praznoval g. Henrik Nardiu, župnik na Piazzutti. Farani so lepo okrasili cerkev in župnišče.
Maj je vreme zmallčll. Kakor pri vas, so se tudi pri nas letos obnesli sv. mučeniki. Ud njih praznika 10. maea do 20. aprila smo imeli večinoma lepe, sončno dneve. Bilo je lako malo moče. da so mnogi kraji že tožili o suši. Nekaj dni pred velikonočnimi prazniki nas je poleni osrečil in osvežil dobrodošli dež. Praznike smo pa imeli zopet vedro in lepe. Od praznikov sem, zlasti pa šc v prvem tednu majnika, imamo pa zelo iiogoste padavine in sino sc dežja že naveličali. Sedaj je že enodušno hrepenenje : zemlja je premočena, Bog nam daj zopet suhih, sončnih dni I
Smrten padec. 67-lelni Ivan Terčon iz Bocca-vizzo v naši okolici jo že dlje časa bolehal. Zlasti je trpel radi nespanja. Pred nekaj dnevi zopel ni mogel zaspali. Vstal jo in se naslonil na okno v prvem nadstropju. Ali je nepričakovano zaki-mal ali ga je obšla slabost, tega domači no vedo, vedo samo, da je zgubil ravnotežje in padel približno 5 metrov globoko na dvorišče. Priletel je tako nesrečno z glavo na lla, da si jc zlomil tilnik in kmalu izdihnil.
Z Gorenjskega
Prvi Gorenjci r državni delovni službi. »V<S1-kiseher Beobacliter« piše 9. maja: Zopet so prišli mladi možje z Gorenjskega v taborišča RAD-a. Taborišča so v različnih pokrajinah dve v pokrajini Oberdonau, v pokrajinsko kar najlepši okolici sta obe taborišči in sicer prvo v ljubkem delu dolino Aino in drugo ne daleč od jezera Traun-see. V obeh taboriščih je nastanjenih približno polovica Gorenjcev, polovica pa članov iz pokrajine Oberdonau. Taki pari so sedaj skupaj v isti sobi, skupaj delajo v istem vodu in v isti četi. Prav tako izkoriščajo svoj prosil čas največ skupaj. Ta tesna povezanost posameznih parov je seveda rodila tudi uspehe. Za mlade fante pa je tudi sicer izvrstno poskrbljeno. Povprečno so se vsi zredili za 4 do 5 kg. Vsako taborišče ima zdravniško nadzorstvo, kjer opravljajo tudi zaščitna cepljenja in člane rentgensko pregledujejo. Veliko Gorenjcev je imelo že obiske sorodnikov. Ti so vso ureditev taborišč zelo pohvalili in so zadovoljeni odpotovali nazaj domov.
Nov predstojnik in vodja carinske obmejno straže za Gorenjsko. Pred finančnim predsednikom dr. Riidlingom je bila v Gradcu opravljena predaja poslov carinske obmejne straže za Gorenjsko. Dosedanji vodja Rathke je bil poklican k vojakom in je njegove posle prevzel carinski svetnik dr. Raps.
Novi tramvajski vozovi r Celovcu. Te dni so bile opravljene v Celovcu prve poskusne vožnje, ki so jih imeli trije novi motorni vozovi celovške električne železnice. Novi vozovi so precej večji od starih. Vsak lahko za silo sprejme do 120 oseb. Izdelala jih jo tovarna vagonov na Seme-ringu.	•	1
Šahovski tečaj za ranjence. Koroški šahovski mojster Kolek jc v zasilni vojni bolnišnici v Be-
ljaku priredil šahovsko tečaje za začetnike in srednje igralce. V oba tečaja so je prijavilo okrog 50 ranjencev.
S Spodnjega Štajerskega
Dvoletnica štajerske domovinske zveze. Mariborski časopis prinaša v zadnji nodeljski številki daljši članek, ki obravnava dveletno delo štajerske domovinske zveze ob dvoletnici ustanovitve. Članek prinaša med drugim tudi ponatis celo 6trani Službenega lista z dne 10. maja 1911, št. 10. V tej šle-vilki jc na prvi struni izšla naredba' gauleiterja ! dr. Oberreithcrjn, ki določa, da eo začasno na ob-| itiočju Spodnjo Štajerske nacionalno socialistična j stranka ne bo razvila, da pa se ustanavlja štajerska domovinska zveza, ki naj združi vse Spodnje-štajerce, ki so brez pridržka izrečejo za FUhrerja in rajli. Dalje jo bi! v Icj odredbi imenovan zn vodjo štajerske domovinsko zveze Frunc Steindl.
Nov vodja krajevne skupine v Ptuju. V Ptuju je 6. maja prevzel vodstvo krajevne skupine v Ptuju za levi dravski breg člttn stranke Mausehitz. Odhajajočemu dosedanjemu vodji Rudolfu Artinaggu, ki se je dobrovoljno javil v vojsko, je bila izrečena vsa zalivala in priznanje za dosedanje delo.
Počastitev družine s številnimi olrokl. Družina ČakS iz celjske okolico je le dni dobila iz pisarne Adolfa Hitlerja listino, ki pravi, da je vodja nemškega rajlia prevzel za 12. otroka to kmečke družine bolrstvo. Mala je bila krščena na ime ltigc Marija. Otrok je tudi dobil darilo. Družina ima sedaj deset fantkov in dve deklici.
Iz zadružnega registra. V zadružnem registru so bile po zakonu o razpustu zadrug in društev izbrisane naslednje zadruge: Rudarska zajeduica v Prevaljah, Sreaka gospodarska poslovalnica v Mežici, Zadruga državnih službenika za nabavku kredita v Prevaljah, Nabavljačka zadrngtt državnih službenika v Prevaljah, »Tezeus<, veletrgovina z d roža ni i.
Lepo slike Iz pomladi na Spodnjem Štajerskem, zlasti pa iz vinogradov, prinaša zadnje časo »Marburgcr Zellung«. Med drugimi avtorji objavljata lepe molive neki Pfeifcr in M. Pfelfer jun.
Zbolela je na steklini, 10 letno Marijo Vodeb iz St. Jurija ob j. ž. so te dni pripeljali v cclisko bolnišnico, ker je začela kazati znake stekline. Ilevico jc v februarju ugriznil pes, bolezen pa je izbruhnila šele zdaj. Za malo sc veda ni nobene rešitve.
Prometne nesreče. I5lelnega .šolarja Antona Zmigavca iz Slov. Bistrice je podrl na cesti avtomobil. Fant si je pri padcu zlomil lcvit<id| '— Minuli potek zjutraj je na državni cesti ™ Mariboru zašel nameščenec Ljudsko banke Franc Golež, ki se je vozil s kolesom, med voz in ato. Avto ga je seveda zagrnbil in podrl, lako da je hudo potolčen po glavi. lina tudi zlomljeno desnico.
Poroke. V Celju so sc poročili: Jožef in Marija Ferlie, oba iz Celja, lokami Schratnbiick iz Dreistetten in AValtraude Thobick iz Celja, Martin Vodnik iz Celja in Katarina Hajdnik iz Škofje vasi, Ivan Znidar iz Vojnika in Marija Velenšek iz Ostrožnega pri Celju. V Šalcu so se poročili: vodja mladinske skupine Sepp Leopold in Frleda Kosole, na Tcharjih sta se poročila Alojzij Čepo in Marija Jeler, oba iz Bu-kovžlaka, dalje Alojzij Romih in Marija Jurko-šek, roj. Zupane, oba iz Kanjnc. V Selnici ob Dravi so se poročili: Robert Wisiak in Jo/efa Zmogavec, oba iz Selince ob Dravi, Franc Osa-nič in Roza Tacer, oba iz Zagrada,
Dekan Alojzij Wester — 70 letnik
Pretekli četrtek. 6. maju, je slavil v krogu svojih prijateljev 70 letnico svojega življenja cerkniški dekan in župnik v Grahovem g. Alojzij Vest o r. jubilant je bil rojen b. tntija 1875 na Bledu Iz znane in ugledne družine. Mušnik je postal 1. 18<><>, nato služboval kot kaplan eno leto v Selcih, tri leta v Zagorju, Sest let pu v Slavini. Od 1. 1910 je župnik v Grahovem. L. 1953 je postal tudi cerkniški dekan. V Grahovem je dobil gospodarsko precej razbito župnijo, pn jo je v času svojega župnikovanja vzorno preuredil. Sezidal je novo župnišče, popravil cerkev, dul postaviti lep marmornat tahernakelj. Za svoje zasluge ji', bil l. 1921 imenovan za duhovnega svetnika. V župniji in na splošno v dekaniji je kakor oče priljubljen in spoštovan. Ob njegovi sedemdesetletnici mu želimo še mnogo srečnih let sredi svojih župljauovl
aaflBaBBBBBBaBBSBBBBBSBBBBB&aBBan
Iz Hrvaške
Visoko hrvaško odlikovanje ia šeta nemško državne policij*. Poročali srno žo, da je nemški državni vodja SS in šef nemške državne policijo lleinrich Himmler po inšpekcijskem potovanju po Koroški, Gorenjski in Spodnji štajerski obiskal tudi Zagreb, kjer ga je sprejel Poglavtiik v slovesni avdijenci. Pri lej priliki mu je Po-glavnik izročil na|višje hrvaško odlikovanje vele-reda Krone kralja Zvonimira s hrastovimi vejicami « pravico do naslova vitez. Pri sprejemu Himmlerja pri Poglavniku so bili od hrvaške strani navzoči: zunanji minister dr. Mile Budak, notranji minister dr. Artukovič, državni minister dr. I.orkovič. državni tajnik v vojnem ministrstvu vitez Vilko Begič, poveljnik Poglavnikove telesno gaarde polkovnik Ante Moškov iu namestnik poveljnika ustaške milice polkovnik Oto Cuš. — <>d neinf»ko strnnl pa so bili: nemški poslanik v Zagrebu von Kasche. nemški opolnomočeni general v NDH Olaise von llorstennu, poveljnik SS-dl-vizije »Princ Evgen« general Phleps ler voditelji iu poveljniki standart Requard, Rhodo in Helm.
Novi prolosorji in docenti na hrvaškem vseučilišču. Z naredbo prosvetnega minisilra NDH so imenovani sledeč profesorji In docenti hrvaškega vseučilišča v Zagrebu: dr. Fr. Mihajlovič, pri v. doc. medic. fak. za izrednega profesorja iste fakultete za interno medicino za predmet -nalezljive bolezni ; Dr. Josip Olaser. šef oddelka n živčne in duševne bolezni v bolnišnici usmiljenih sester za privatnega docenta in lit. izrednega profesorja med. fak. za nevrolocijo in psihiatrijo; Dr. Valroslav Florschllt/. šef kirurškega oddelki v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu za priv. doc. in tli. izrednega profesorja za predmete ne-vrolopije In psihiatrijo; Dr. Sfme Čajkovac, priv. docent za lil. izrednega profesorja za dermatove-liereologijo; Dr. Silvfjo Novak, primarij in št>f internega oddelka v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu za priv. doc. za interno medicino; Dr. Josip Benfevlč. primarij In šef kirurškega oddelka v bolnišnici pri Sv. Duhu v Zagrebu za nriv. doc. in lit. izrednega prof. za kirurgijo; Dr. Jura j Kallav, šef stomatološkega oddelka v bolnišnici na Rebru, za vseučlliškega docenta za stomatologijo; Dr. Krunoslav Tomlč-Karorlč. vseuč. asistent za vseuč. doc. za bnkteriologijo in Dr. Stjepan Ča-nadjija, nižji domobranski prof. II. razreda v vojni bolnišnici v Zagrebu za vseuč. doccnla na tno-droslovni fastulteli za zoologijo.
Postavitev novega železniškega moslu v NDII. Te dni so izročili v NDH v promet obnovljeni železniški most Lukač pod Bradino.
Iz Srbije
Ladijski promet med Beogradom in Panče-roni. Komisarični vodja bivše jugoslovanske rečne plovbe je s svojo najnovejšo odredbo s tretjini majem vposlavil reden ladijski promet med Beogradom in 1'ančevoin.
Zidanje visokih novostavb prepovedano. Srbska vlada jo izdala zakonsko uredbo, s katero jo sploh prepovedala zidanje vseh novih visokih stavb. Izjeme so dovoljene samo za poslopja, ki Jih bo gradila ali sama država, ali pa posnniozno občne. Popravila visokih stavb sc pa po tej uredbi dovoljena samo enkrat lelno in lo do zneska 15.000 dinarjev v podeželju, v Beogradu samem pa do zneska 25.000 dinarjev. Istočasno jc poostrena tudi odredba o podeljevanju stavbnih dovoljenj za manjša poslopja, razen za manjša popravila do pet tisoč- dinarjev v provinci in do deset tisoč v Beogradu.
Prepovedano samoToljno zviševanje najemnin. Urad za določanje cen in mezd je izdal odredbo, po kateri je najstrožje prepovedano samovoljno zviševanje najemnin za stanovanjske in trgovsko prostore. Višino najemnine v novih stavbah smo prav tako določili samo omenjeni urad.
Drobna ljubljanska kronika
V počastitev spomina pokojne Kilomcno Bajee. nadzornikove vdove, .ie daroval profesorski zbor licejn 411(1 lir in klub Tonček 150 lir. Prisrčna livala. — Škofijska dobrodelna pisarna.
Z« onemogle lo (Ure Ljubljančane ▼
mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podaril if. Tone Mlkllč JIHI lir namesto cvctja na krsto ice. Kmilijo Wcber, soprojco v.niv. profesorja. Mestno župenstvo izreka dobrotniku najtoplejšo aahvalo ludi v imenu pod-Piranih.
Danes .le zadnji dan Vavpotlčeve retrospektivne razstave. Vabimo vse, ki Jih ua; nimajo slovenske kulturno prireditve in ki si časovno urejenefra pregleda Vavpotlčeve •umetnosti Se niso otrledali, dane« na obisk raistave. Portreti, krajino, kompozicije, cvetlična in drditn tihožitja, (trafika nudijo, četudi v omenjenem Stčvilu 130 eksponetov
—	saj moremo računati, da je rensičnu zapuščina trotovo vefi kot desetkrat večja — radosten preftled začetka, razvoj« in viška Vavpotieovcga vsestranskega umetniškega ustvarjanja. — Donos prireditve je nnmo-njen starostni preskrbi umetnikovo vdovo.
—	Vodstvo danes ob petih.
Na VIII. produkciji Bole Glnsbene Matice bodo nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelke, gojeuct oddelka za so-lopetje in deklaiuacljo.
Skupno bo nastopilo nad 30 gojenccv od 1. lolskega leta do srednje šolo Glasbene Matice. Podroben spored za to produkcijo jo na razpolago v knjigarni Glasbeno Matice. IX. produkeljn bo v nedeljo. 1(1. t. m., ob t.45 v veliki filharmonlčnl dvorani; X. pa r sredo, 18. t. m. Na produkcijo vabimo.
Tn otroke Iz Spodnje In Zgornje Siske ter Dravelj bo Javno brezplačno obvezno eepljenjo zoper koze v sredo, 12. maj«, popoldne. Starši iz Spodnjo Šiško naj prine-
sejo otroke oh IG k cepljenju v ljudsko šolo v Spodnji Šiški, sturši lz Zgornje Šiške naj prinesojo otroke k cepljenju ob 17 v ljudsko šolo v Zgornji Šiški, a starši iz Dravelj in okolice naj prinesejo otroke k cepljenju ob 17.3(1 v gasilski dom v Druvljah. K cepljenju morajo starši prinesti vse otroke, rojene leta 1942 in tudi vse letos rojene, najmanj tri mesece sluro otroke, prav tnko pu tudi vse ono otroke, pri katerih cepljenje doslej nI bilo uspešuo. Starši morajo oiroke prinesti no glode na to, če dobe vabilo k cepljenju aH ne. Seveda morajo k eenljonju prinesti okopane otroke v snažni obleki. Vse starfie opominjamo, da je cepljenje slrogo obvezno ter dobo po uspešnem cepljenju pismeno potrdilo, ki ira je treba dobro shraniti. ker ga bodo morali predložiti pri vpisu otroka v Solo. K pregledu jo treba otroka prinesti v isto prostore iu ob isti uri drugo sredo, 19. maja. Vse drugo je razvidno z razglasov na mestnih oglasnih deskah, na cerkvonih vratih iu drugih vidnih prostorih.
Za otroke r fimnrllnske c.eslc In sveto-krUkrgn ter bežigrajskega okraja In iz Most bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v četrtek, IS. maja, popoldne. Starši lz svetokrižkega okraju ln sploh iz okolice šninrtinske ceste naj prinesejo otroke ob lii k cepljenju v ljudsko šolo nn fimartinskl cesti. Starši iz bežigrajskega okraja n«j prinesejo otroko k cepljenju oh 17 v ljudsko šolo za Bežigradom, n starši iz Most in okolice nnj prinesejo otroke k cepljenju ob 17 v meščansko Solo v Mostah. K pregledu jc treba prinesti otroke drugI četrtek, 20, maja ob isti uri lia Isti prostor, kjer so bili cepljeni. Pri pregledu dob« starši potrdilo o uspešnem cepljenju otrok ter jo treba to potrdilo dobro shraniti, kor ira lmdo morali predložiti pri vpisu otroka v šolo. ('o bi tedaj ne imeli potrdila o uspešnem cepljenju zoper koze. bi bili tudi še ledaj kaznovani.
Vse drugo o cepljenju zoper kijzo jo razvidno z razglasov na vseh mestnih oglasnih deskah, ua cerkvenih vratih iu drugih prostorih.
ltlsarko In pisateljico otroške slikanice »Sestrici dvojčici«, cospodlčno 1». N., vljudno prosimo, naj so zglasi čimprej v uredništvu »Slovenca«. Gre za objavo slikanico. — Uredništvo »Slovenca!.
Dljakt-lnje S. In I. razreda gimnazije ter 4. razreda meščanske šole prijavite se za posebne instrukcije v predmetih za malo maturo. Ločeni oddelki po šolali in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Pouk pričenja ta teden. Informacijo in prijave dnevno od 9—12. popoldno od 4—6: Specialne strokovno Instrukcije za c-ininRzljo ln meščanske šole, Mussolliiljev (Kongresni) trg 2-11. Središčo mestat
Nad 2(100 paradižnikovih ssdlk. Meetna vrtnarija jc v ponedeljek, ko je bilo po časopisih oiijavjjeno zadevno obvestilo Sadjarskega in vrtnarskega društva, rnzdel.io-vala članom tega prekoristnega društva paradižnike, ki so bili v vrtnariji vzgojevanl že desetletja. So to paradižniki IIeyncninnn, vrsta, ki posebno dobro uspeva v miših krajih. Vrtnarija, je razdelila nad 20(10 sadik. Zamudniki, ki so v torek dopoldne prihajali po sadike, so morali odhajali praznih rok, ker so bile že vso prejinjl dnn razdeljene. Mestna vrtnarija .io dalje razdelila into-resentom tudi mnogo sadik paprike. Poskusi z zeleno pnpriko so so lani splošno dobro obnesli.
InštrukcIJe — Novi (Turjaški) trg S. — Priprava za nlljc In višje tečajne Izpite nn srednjih ln meičansklli šolah. Ločena priprava za dijake 3. in 4. razredov v srednjih in meščanskih šol so znčno 17. majn. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpisovanje dnevno od S—1-2 in od 14—IG: Novi (Turjaški) trg 5 HI. Instrukcije.
Danes, v sredo, so bo prlčola predprodaja vstopnic v knjigarni Olnsheno Matice za XIV. simfonični koncert letošnjo sezone, ki bo v poaodeljek, 17. t. m., ob pol J zvo-
čer v veliki linionski dvorani. Koncert Ima odličen spored, ki ca tvorijo naslednja dela: 1. MauciuclU: Odlomek iz suite »Beneški prizori«. 2. Itahmnuinov: Koncert za klavir in orkester v e-inolu. solistka pianistka Ros-sana Orlnndini-Bottai, 3. Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu op. 71 — Patetična. Koncert bo pod vodstvom odličnega dirigenta 1). M. šijanca. Izvajal pn ga bo nafi priznani simfonični orkester. Tudi za ta koncert viada živo zanimanje.
NoTa kavarna v Ljubljani. Na Miklošičevi cesti, nasproti sodno palače, jo odprl gospod Aleksič v ponedeljek novo urejeno »Inščičnruo in kavarno. V tem lokalu so bile svoj čas odvetniško pisarne in trgovine, sedaj pa ho lo kraj za prijeten oddih in počitek Gospod Aleksič jo novi lokul uredil v popolnoma sodobnem duhu in z izbrano opremo. Domači obrtniki so sodelovali, dn jo ta slaščičarna oziroma kavarna res lepo opremljena in udobna. Najbolj hvalevredno pa je od lastniku novega lokala, da jo v lokalu razobesil ludi nekaj slik, pristnih linietnin domačih umetnikov. Gospod Aleksič zasluži, da ga v tem oziru posneninjo tudi .drupi obrtniki in podjetniki.
V ljubljanski bolnišnici so umrli: Mar Franc, GG let, vlakov, .lanšova ul. 11; Tisclj Jožef, 33 let, dninar. Podgoricn 14, Videni; Gruden Leopold, ill let, železniški inšpektor, CoJta Soške Divizije S-II.; Toni Franu, IG let. Sp. Duplice 7, obč. Grosuplje: Šenčur Justina roj. šihrel. 3;i let. žena poslovodjo, Koroščevn ulica 7; Semlllsch Ana roj. Krnil. G2 let. vdova delavca. Celovška cesta 7S; Cuilen Marija. 35 let. onemogla šivilja. Ižanska cesta 2111; Tnvšloka Martin, 4:t lel. zidnr. Sv. Florljana ulien 13: Novnk Blaž, .Vi let, čevljar. Stožice 142; Pevec Kniili.lu To i K a stelic. .10 let. Zagori ca 15 ,nh\ Veliki C 1 ber; 1'ezdlr Martin, 75 let, ulitknr, Bizovik 60, obč. Dobruuifl.
Poizvodnvnnjn
Našel sem v nedeljo na Viču dva ključa, ki so dobita v upruvi »Slovoaeu*.
Gledališče
O p e r a t
Sreda. 12. maj«, ob 18: »Madame Hutterflj-«. Ited Sreda.
Četrtek, 1». maj«, ob 18: »1'rodana nevesta«.
loven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 14. maja, oh 18: »Evgenlj Onjcgln«. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
D r s m a t
Sreda, II. msja. ob 1": »V časn oblsknnjn«.
Zaključena predstava za šolsko mladino. Četrtek, IS. nuja. ob 17: »V času oblskanja«.
Zaključena preiislnva zn šolsko mladino. Petek. H. maja, ob 15: »V času obiskan.!):«. Zaključena predstava ?.a šolsko mladino.
Naznanila
r ADIO. Sreila, 12. ina.la: T.-^O Pisana glasba — S Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — I3.3il Poročila v slovenščini — 12.45 Lnlikn glasb« — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — Vi.10 PoroSllo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini - 13.12 Orkestralno glasbo vodi dirigent Gallino — M.45 Simfonična glasba — 14 Poročila v itnlljnnščim — 14.10 Klasični orkester voill dirigent Pclrnlln — 15 Poročiln v slovenščini — 17 Nnpnvcd časa. poročila v italijanščini — 17.1,-, Koncert Kmctskegn tria — 17.35 Končen soprnuist-ko Marije Vetnole — l!l Govorimo italijansko. poučuje prof, dr. Stanku Li licu — j:'., ti Poročil« v slovenščini — 1015 Politični komentar v slovenščini — 20 Xanov«'d čnsa, PoroMla V italijanščini - 2II.S0 Hndio ki družino - 21.0.1 Orkester vodi d'rigeut !?i/.-
/n — il 15 K mei rt
iolinis';; 1 <
fer.ln erl Vlnvlr'n P.oian <v <',-i_ >■ 5 Lahko irlssbo vodi dirigent Gallino — 2- '3 Porn llii v i |,ilt jupšč i nI
1.L1CARNK Nneno službo Imajo 1 • rn dr. !'ic-ol; lllelwe!sin n <u - t ■ G- mr 1 Jo • v»r. tVlovšk« <".>'« (.2. in mr. U..r;ut>, fclu-ste, ,zutoj>ku cls'.u 47.
fitev. 10r.
S. S. VAN DINE:
66
Umorjeni Kanarček
»A čemu hočeš pritegniti tudi Spot«wooda?«
»Niti sum ne vem tegu... Vem sumo to, da jo eden iz moje četvorke. Sicer pa ga bomo potrebovali, da dopolnimo število igralcev.«
»Dobro, samo du ue boš pozneje zahteval, da ga moram zapreti kot zločinca. Čeprav se ti to zdi nerazumljivo, vendar ne bom nikdar obložil zločina nekoga, o katerem sem prepričan, da se je nahajal v okoliščinah, v katerih je bil iizično onemogočen, da bi izvršil zločin.«
»Kar se tega tiče,« je zagodrnjal Vance, »morejo fizično nemogočnost podati le materialna dejstva. Ta dejstvu pa so varljiva. Bolje bi bilo, da bi mi zanje sploh ne vedeli.«
Markham ni hotel niti odgovoriti prijatelju, 'oda njegov pogled je povedal še preveč.
XXVII.
Partija pokra.
Ponedeljek. 17. septembra, zvečer.
Po kosilu sva z Vancejem odšla domov, ob štirih pa nama je Marhkara telefoniral, da je že ve pripravljeno zu večerni sestanek. Takoj nato je Vance odšel in se je vrnil šele ob osmih.
Mene je mučila radovednost, toda prijatelj mi
ni hotel povedati nič. Ko pu smo ob tri četrt na devet odšli iz liiše, sem v avtomobilu, ki nas je čakal, da nas pelje k Markhamu, /.ugledu! moškega, ki mi je hil popolnoma ne/nun. Takoj sem spoznal, da je dolga Vancejeva odsotnost bilu v zvezi s tem človekom.
»Prosil sem gospoda Allena, da bi nocoj šel z nami,« je dejal, potem ko mi gu je predstavil. »Ker ti ne igraš pokra in je potreben še en igralec, du je isra bolj zanimiva, sem prosil gospoda Allena, du se nam pridruži. On je v tej igri zelo spreten.«
Dejstvo, da si je Vunce dovolil, da je pri-vcdel Markhamu ne|>ovabljenega gosta, ne da bi gu prosil šele zu dovoljenje, me ni prav nič presenetilo. Neznanec je bil precej nizke postave, izrazitih in inteligentnih potez, njegovi lasje pa so bili črni in gladki. Ugibal sem. kakšni odnosi so vladali med fcm ucznuiiccm in Vancejem.
Cleaver in Mannis sla že bila pri Markhamu, ko smo dospeli. Nekaj minut pozneje je prišel tudi Spots\vood. Ko so se končala predstavljanja, smo sedli vsi k peči in začeli kaditi. Markham nam je postregel z izbornim \vliisky-jem. Razumljivo je, da je Markham prisrčno sprejel nepričakovanega gosta, toda način, kako ga je od časa do časa pogledal, je jasno pričal, da se tudi on sprašuje, kaj more biti skupnega med njim in Vancejem ter čemu neki gu je Vance privedel s seboj.
Ozračje je bilo precej napeto zaradi ne- I
pristne in prisiljene prijuznosti med člani te 1 male družbe. Položaj nikakor ni bil tak, da bi ustvarjal iskrenost. Med navzočimi so bili trije, izmed katerih je vsak vedel, da sta se ostala dva zanimala za isto žensko. Razlog, zaradi katerega so se sedaj zbrali tu, je bilo dejstvo, da je bila la ženska umorjenu. Markhamu pa se je posrečilo, da je kmalu v vsakem izmed njih vzbudil občutek, da je samo neprizadet gledalec, ki je povabljen, da razpravlja o nekem abstraktnem vprašanju. Takoj je pojasnil, da jih je povabil, ker mu dozdaj še ni uspelo, da bi našel najmanjšo stvar, ki bi mogla razjasniti zločin in pristavil, da upa, du bo v skupni prijateljski in neprisiljeni razpravi mogel najti kako rešitev. Njegove besede so zvenele kakor prijateljski poziv in ko je končal, je splošna napetost precej popustila.
Med razpravljanjem, ki ie sledilo temu pozivu, sem opazoval navzoče drugega za drugim. Cleaver je bil videli nekako zagrenjen in kakor da bi obžaloval vse, kar se je likalo njega v zvezi z zločinom. Mannix je bil spremenljiv; delal se je neprisiljenega, vendar pa nui ni uspelo' skriti nekake previdnosti. Spotsvvood. se je zdelo, da ne mara govoriti o tej zadevi in je ves ča- nekako ostajal v ozadju. Zelo vljudno je sicer odgovarjal Mnrkliamu, toda nikakor ni I mogel skriti svojo nevoljo, ker ga je pritegnil ) v splošuo razpravljanje. Vance je bil precej
redkobeseden. Allen pa je ves čas molčal, vendar pa je z veliko pozornostjo opazoval navzoče iu videlo se je, da ga tako opazovanje zabava.
Imel sem občutek, kakor da je to razpravljanje popolnoma nepomembno in da če bi bil Markham upal, da bo iz njega prejel kak podatek, bi bil brez dvoma silno razočaran. Zdelq ,e ini je tudi, kakor da se je skušal samo nekako opravičiti in da je pripravljal pot k igri, ki jo je Vance želel. Ko je Markham predlagal, da bi igrali poker, nihče temu ni ugovarjal.
Ura je bila točno enajst. Markhamovo povabilo je bilo tako neprisiljeno in ljubeznivo, da nihče ni mogel odkloniti. Ta njegov trud pa je bil popolnoma nepotrebeu. Videlo se je, da sta Cleaver in Spotsvvood naravnost srečna, da se ta mučna razprava vendarle konča. Tudi Vance in Allen sta 7. vidnim zadovoljstvom sprejela povabilo.i Samo Manni* je odklonil in izjavil, da igro le slabo pozna in da mu nikakor ni všeč. Dejal pa je, da bo z veseljem opazoval igro ostulih. Vance je nekaj časa silil vanj, a brez uspeha. Končno je Markham naročil služabniku, naj pripravi mizo za pet igralcev. Opazil sem. da Vance toliko časa ni sedel k mizi, dokler ni Allen zavzel svojega mesta. Sedel je na njeeovo desnico. Cleaver je sedel na Alle-nnvo levico, Spotsvvood de«no od Vanceja, Markham pa je sedel med Cleaverja in Spotsvvooda. Ko so bili že vsi na svoiih prostorih, je Mannix postavil svoj stol med Cleaverja in Markliama.
Oskrbnik »Ljubljane« v vloga Rogometreega sodnika
Da ne bo nesporazuma, moramo takoj uvo- • loma pojasniti, da ni šlo zn pravdo, prepir ali ' kaj podobnega, temveč za nogometno igro med enajstoricaniu ljubljanskih nogometnih sodnikov in odbornikov nogometnih društev. Dvoje pisunili moštev se je pojavilo včeraj popoldne na igrišču Hermesa v šiški: odborniki so no--ili bele majice, sodniki pu zelene. Anipuk to še ni bilo tako pestro; pač pu so bile zanimive pojave nosilcev posameznih vlog in pestro je l ilo tudi njih znanje. Kakor rečeno, nista to bili enujstorici funtov od fare ali mož prekipevajočih telesnih moči, pač pa se je nekaterim po/nalo. da že deset ali petnajst lel niso imeli .resnega' opravka z žogo: dvoje, troje oblastih oblik okrog pasu, bleda kolena in bedru s splahnelimi mišicami so to razodevula.
Na sporedu je bila torej zabavna tekma med sodniki in odborniki. Ko so jih gledalci zagledali, je zavladalo na tribuni veselo razpoloženje in začele so padati različne opazke, od duhovitih do skromnih, du se milo izrazimo. Oblast sodnika so zaupali staremu športnemu znancu g. Čeparju, oskrbniku igrišča SK Ljubljane. Zagrmel je trikratni zdravo in tekma se je začela.
Prvi vtis je bil, da so gospodje spočili in do sc bodo v neto borili za žogo. Na zelenem polju so prevladali sodniki, kar puč ni čudno; to so gospodje, ki imajo priložnost tekati od i-ctlelje do nedelje po igriščih s piščalko, v vstili, kar jih drži kolikor toliko v dobri kon-iliciji. Težje je seveda z odborniki. Ti imajo svoje težave pri zelenili mizah, kjer vihtijo j;cč duha, uboge mišice pa nimajo ničesar od lega. če izvzamemo okoliščino, dn imajo čast slaž.iti tako imenovanim športnikom.
Pa Sc nekaj je bilo, kar je govorilo v prid sodnikom: v svojih vrstah so imeli pur igralcev. ki še niso pozabili, da so igrali v prvih moštvih. Tako se jc moralo (udi zgoditi, da so sodniki prvi pokazali, kako se zabijajo goli. Ko so dobili odborniki prvega v mrežo, so gu sprejeli s pravo športno vdanostjo, pri drugem pa so že protestirali. Oba jc zabil sodnik Bo-i clli in tako so vodili zeleni po prvem polčasu z 11:2.
TEl.
KINO MATICA
22-41
Eden najmočnješlh filmov sezone I Nevv VorK ... mesto brez oddiha .. • Šport, Jazz. ljubezen 1
ifssf-	»Ilarlem«
V glavi, vlogah: Vtvl Giol, Massimo Glrottl,
Amedco Nazzarl, Osvaldo, Valentil Zaradi dolžine filma predstave ob 14.30., 16.30 tn 19. url.
V nadaljevanju zabavne prireditve so gospodje vidno opešali. Nič jim niso pomagale limone, ki so jih vneto srkali med odmorom, in tudi bodrenje mladine jih ni moglo zdržati pri začetnem poletu. Starti so postajali vedno polj počusni in večina se je samo še sprehajala po igrišču. Celo o prizadevnem g. Markiču sino dobili vtis. du je za hip pozabil, du nosi nogometne čevlje nu nogah in du se je spet preveč vživel v vlogo odbornika. Kazno je bilo, tla ne gre več za surovo silo, temveč za prebrisane akcije, saj je končno duh tisti, ki odločuje. Zdaj so prišli odborniki do veljuve.
Predstavnik Viča g. Kavčič jim je razveselil obraze, ko je znižal razliko na 2:1. Fizična sila je začela popuščati; koraki so postajali vedno krajši in tudi pri udarcih se je zdelo, du so začeli moč racionirati. Nič ni pomagalo, da so si nu drugi strani nud vse prizadevali, da bi držali rezultat in tudi ni pomagalo, da je igral med sodniki sam g. Mako-vcc, ki bi ga biio marsikatero ljubljansko prvo moštvo veselo; gospodje odborniki so dobili •premoč. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanega (kaj je bilo. nismo prav videli) in sodnik s piščalko v ustih je odločil II metrovko. Nič niso pomagali protesti, sodnik je vztrajal pri svojem, enajstmetrovka je pudla in žoga je obsedela.
Izid je bil 2:2. Sodnik g. Čepar je opravil svojo dolžnost v slogu igre in upamo, da ne bo protestov. Gledalci so dejali, da je bilo mestoma zabavno, mestoma pa dolgočasno. Seveda niso mogli biti ves čas vsi zadovoljni, zakaj, ko je bil mestoma na vrsti nogomet »visoke šole«, je bilo pač jasno, da ga niso mogli vsi razumeti. Tu pa tam je bilo igranje v drugem polčasu res preveč »učeno«.
Športni drobiž
Prvenstveno tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo s lekmama Hermes : Mara (I. razred) in Mladika : Korotan (II. razred).
Športni klub Vič poziva vse člane na obvezni sestanek za danes v sredo zvečer pri Oblaku v Giinški ulici. Obravnavale se bodo važne zadeve; za mladino ob pol 8, za ostale člane ob 8.
V štajerskem nogometnem prvenstvu je premagal marborski Rapid enajstorico Železničarjev z 1:0 (0:0). Moštvi sta bili enakovredni, odločila je gola sreča ki se je nasmehnila Kranerju, ki je zabil odločilni gol. Prireditev je obiskalo okrog 1000 gledalcev.
Sparta:SIavija 5:2 (0:0). Sedmo kolo češkega nogometnega prvenstva je bilo v znamenju praškega derbvja. Veliko zanimanja je bilo za srečanje med vodilno Slavijo in Sparto, ki je na drugem mestu. Slavija je lepo zaigrala in se povzpela do j vodstva z 0:2, vendar se je Sparli posrečilo, da je ^privedla do izenačenja in nazadnje do prepričljive 1 zmage s 5:2. Čeprav je bila Slavija na najvažnejši
tekmi poražena, je njeno ime še vedno na prvem mestu razpredelnico in šo več. Slavija vodi s 5 točkami!
Kcnrško nogometno prvenstvo se približuje svojemu višku. Kakor prejšnja leta. tako so se tudi letos prav posebno obnesla moštva dunajske Vienne. Schalkeja. Draždanskega SC in monakov-skega kluba Miinclien 18(K).
V dunajsko vladno palačo eo povabili prelek-lo nedeljo one meščane, ki so si priborili v letu 1042. državno prvenstvo v kateri koli panogi športa. V imenu mestne občine so podelili oh tej priliki enajstim športnikom zlate znake mestne ol>-čine. Med odlikovanci je bil Iudi Pektor, nemški državni prvak v metanju kopja.
Cez dva milijona japonske mladine se je prijavilo za športne igre. ki jih bodo otvorili danes pod naslovom Meiji igre. Največje prireditve bodo v Tokiu, del tekmovanja pa sc bo vršil tudi v drugih mestih. V vsem sc jc priglu-silo 2,200.000 športnikov.
Razglas »Svobodne Indije« ob obletnici prve vstaje proti Angležem
Rim, 11. maja. s. Osrednji odbor za svobodno Indijo jo objavil naslednje: Danes poteka 86 lel od dneva, ko je Indija začela boj za neodvisnost proti britanskemu gospodstvu. 10. maja 1857 se je indijsko ljudstvo z orožjem dvignilo proti roparskemu britanskemu imperializmu, ki se je z lažjo, prevaro in podkupovan jem polastil Indije in je tam uvedel vlado slrahovanja in divje napadalnosti. Giban je za prostost se je tako utrdilo, da so

bili komaj po šestih mesecih Britanci žo na tem, da jih naženejo in vržejo iz Indije. Totla usodi ni bila indijskim narodnjakom naklonjena. Indijski borci niso nikjer uživali podpore in jim jo nekega dne zmanjkalo streliva v boju proti nasprotniku, ki je imel moderno orožje in obilno preskrbo. Navzlic tej podrejenosti pa indijski narodnjaki niso izgubili poguma, temveč so se borili naprej skozi dve leti. dokler se ta junaški odpor ni izčrpal iu je moral kloniti pred močnejšim nasprotnikom. Britanci so se posluževali najkrutejših iti najbolj barbarskih sredstev za zatrtje uporniškega gibanja in so se trudili, da bi z vsemi sredstvi izru-vali in izkoreninili indij, narodnostni duh Toda vsa ta trpinčenja niso mogla pogasiti v indijskem ljudstvu plamena svobode, pač pa je britansko divjaštvo še bolj razpihovalo in netilo ta plamen-ček. V boju. ki se je začel 10. maja 1857., vidijo Indijci začetek hoja za dosego svoje svobode 86 let je indijsko ljudstvo stalno gojilo in prižigalo pla-meniro narodnega boia in se ni dalo oplašili tudi po najboli divjih britanskih preganjanjih. Letos, ko le Indija v srditem boju za življenje in smrt nroii britanskemu imperializmu, slave Indijci 10. maj v svojih dušah, prepričani, da niso osamljeni in da bodo dosegli končno zmago skupaj s silami, ki stoje Indiji ob strani v boju proti skupnemu, istemu sovražniku.
Bombardiranje japonske obale
Sapporo. 11. maja. AS. Vrhovno poveljstvo japonske severne armade poroča, da ie nasprotnikova podmornica predvčerajšnjim ob 23.40 bombardirala neki pašnik blizu vasi llorobecu na vzhodni obali otoka Hokaida (najsevernejši del japonskega otočja). Škode ni bilo.
nepozabnega skrb-
ZAHVALA
Vsem, ki ste počastili spomin našega ljubljenega moža, nega očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
AVGUSTA ZADNIK
inšpektorja drž. železnic v pokojn
se na tem mestu iskreno zahvaljujemo. — Iskreno zahvalo izrekamo č č. duhovščini, gospodu dr. Prodanu za ves njegov trud in požrtvovalnost, da bi nam ohranil pokojnika. — Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 13, t. m. ob 8. uri v cerkvi
Marijinega Oznanjenja.	ŽALUJOČI.

v.i; vr-H
Čitajte ia širite »Slovenca«!
TEL.
22-21
KINO UNION
ZA SMEH IN KRATEK CAS) — Priljubljeni d u naj slu komiki v Italijanskem filmu
znr- »Sedem let sreče«
V gl. vi.: Vlvl Giol. Elll Parvo, Hans Moser, Theo Llngen, Wolf Albach Retty tn drugI
Predstave: delavnik ob IGRO. 11.30 ln 19.30; ob nedeljah ob 10.30, 16.30, 17.30 ln 19.30.
TEL,
27 SO
KINO SIjOGA
ZA SMEII! - Svojevrstna komedija v filmu
»Nora ljubezen«
V Klavni vlog!: RENATO RASCEL I PREDSTAVE od 14 dalje. Konec ob 21.15.
Umrl nam jo naš dobri oče ln stari oče, gospod
v visoki starosti S7 let, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dne 12. maja 194^ ob r, popoldne iz hiše žalosti, Tržaška ccsta 133, na pokopališče na Viču.
bodi dobrotijiv plačnik njegovi duSl!
Bop
Rodbina Zavaiinik
Umrla nam je naša ljubljena mamica, stara mamica, gospa
Marta Go!eš roj. Kulfaj
posestnica, vdova po trgovcu
Pogreb drage pokojnice se je vršil v torek, dne 11. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Ljubljanska cesta štev. 2.
Novo mesto, dne 10. maja 1943.
Žalujoči:
Marta, hči; Ilija, Janko, sinova, ter ostalo sorodstvo.
ČflSn EBIPlSUSKESPi Pi3DKRn[itffl
U. M i oni
•27.
To bo sicer malo težko, ker podkralj ga ima na sumu, toda on iu njegovih sedem tovarišev niso poznali nobenega strahu. Pa tudi ako podkralj sumi, gotovo ne pričakuje napada to noč in v svoji hiši. Mora izkoristiti noč in hiteti.
Da bi odkril vzrok prepovedi, reče vratar ju:
»Zafnatpanea ne bi bil smel dati take prepovedi- Lahko bi si bil mislil, da ne bom odpotoval od njega brez slovesa. Toda njegov sum me vznemirja in skoraj mi jc žal, du sem prinesel zanj to vino.«
»On ga gotovo ne potrebuje,« pripomni vratar in boža s pogledom posodo.
»Ni vreden, da bi ga pil,« izbruhne Ramuzenti. »Kdor sumi o meni...«
»Njegovo prepoved ni narekovalo sumniče-nje,« mu reče vratar, da ga pomiri.
»Sumil je o meni. Sicer ne bi bil dal te prepovedi, ki mi ni pogodu in je ne morem prenesti, preveč me žali. Zabraniti, du ne smem veni Ne, ne bo imel mojega vinu, ne zdaj ne
nikoli, vina, varjenega v Ilebronti, kralja med tekočinami, kakor je Apapi II. kralj kraljev
i n gospodar Gornjega in Dolnjega Egipta. Rajši ga bom sam spil.«
»Ti sam?« vpraša vratar.
Ramuzenti spretno lilini, dn jo neodločen in ne ve, ali naj izpije vse vino sam, ali naj ga deli z vratarjem; potem pa, kakor bi se bil lian krat odločil, ga vpraša:
»Ali mi hočeš drugovuti?«
Vratarjeve oči so zažarele od radosti. Ni bilo to prvikrat, da je pil hebronsko vino. Ze drugekrati mu je i > i I dal zviti Ramuzenti pokositi kako kopijo. Zdaj pa niso bile samo kaplje, zdaj je bila tu polna velika posoda.
»Ali se šališ?« vpraša.
»Kdaj sem se še šalil?«
»Vino je namenjeno za Zafnatpanea.«
»On gn ne bo pokusil niti kapljice.«
»Glej. do se nc boš potem kesal!«
»jaz se nikoli ne kesom. Ali hočeš?«
»Ali mi ga res daš malo čilŠO? Grem po-njo- Ti mi jo boš natočil: moja duša se ruduje in Ii bo hvaležno do kraljestva Oziride.«
»Nisem tako rekel. Jaz hočem izprazniti to posodo. Ati mi hočeš drugovati? Hočeš piti z tnenoi?«
»Kdaj?«
»Zdaj.«	„
»Sedaj imam nočno stražo.«
»Ure so ponoči tako dolge.«
»Nimajo konca, pa se jih navadiš.«
»Delal ti bom druščino. Klepetala bova skupaj- jaz sem videl mnogo sveta in ti bom pripovedoval toliko lepih reči in med pogovorom Lovu pila.«
»Toda akn nos kdo vidi?« vpraša vratar požrešen in že pridobljen zu predlog, da bo lahko pil po mili volji, nc da bi tudi najmanj
potrošil.	.,„»,, , i
»Kdo, misliš, do bo opnzil? Kdo po bdi ob tej uri? Sploh pu, kaj je hudega? Ali mar ne smeš piti?«
»Ne,« je moral reči vratar.
»Ti s tem, ko piješ z menoj, izpolnuješ in vršiš voljo Zafnatpaneo, ki je naročil, da me ne smete izpustiti iz hiše, kar ti hvalevredno vršiš Premagaj gnus, ki ti ga ustvarja varjeno vino, najslabša pijača, da izvršiš voljo svojega gospodarja in mi zabrnniš oditi.« razlaga Ilo-muzenti. »Potem pa glej, oko ne bom teli misli. Ponudil sem ti, da piješ z meno j. r vem, do ti kozarec pijače ugaja in koristi. Toda ako nočeš, ne bom žalosten. Ro več ostalo zame. Prepričan sem, dn bi vsok služabnik, kateremu bi ponudil izprazniti kozarec, storil to prav
rad-«	. . . ,
Vratar se je dal pregovoriti lil si je začel očitati lastne pomisleke.
Nič lažjega ,kot premagati takega, ki se da rad premagati. Vratar se je naglo prilagodil dokazom tovariša in končno sprejel ponudbo.
Oba moža se umakneta v vratarjevo sobico, kjer je bila le nizka miza in nekaj malih sedežev. Prinesla sta sem veliki vrč in vrutar je vzel iz omarice dvoje čaš iz rdeče Nilove gline, zelo priprosto narejene.
Ramuzenti vzame z velike posode lončeno pokrovko, ki jo je pokrijralu, odmaši zamašek iz gline, ki je vrč dobro zapiral. Izvrsten vonj1 po dišečem vinu se razlije po sobici. Vratar ga nalahno vdihava.
»Kak prijeten voDj!« vzklikne.
»Mnogo močnejši od zemlje. Oziride ne vdihava boljšega v svojem kraljestvu,« pristavi Ramuzenti z nasmehom.
»Ako bi imel Oziride to vino, bi se odrekel vladanju v kraljestvu ihrtvih in bi oskrbel gori gostiln o,« razlaga vratar.
»Oziride ne bi bil tako nespameten, da bi prodojol to vino. Odstopil bi raje vladanje kraljestva umrlih tistemu, kdor bi ga hotel vzeti in bi se zakopal med svoje vrče,« se odreže Ramuzenti. ki kot pravi teničan ni veroval ne v Oziride ne v kraljestvo mrtvili in je bil prepričan, da je bilo vse to iznajdba egipčanskih svečenikov, tistih, ki «o prevdorno opazovali človeško lahkovernost, da bi obogateli.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sedla
urednik: Vikini Cenfere