JPRIMORSKI DNEVNIK
Abb. postale i grupi» Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 3 (9005)	TRST, sobota, 4. januairja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
INTERVJU ZUNANJEGA MINISTRA ZDA TEDNIKU «BUSINESS WEEK»
KISSINGER 0 MOŽNOSTI VOJAŠKEGA POSEGA PROTI DRŽAVAM PROIZVAJALKAM PETROLEJA
Poseg bi bil mogoe v primeru da bi prišlo do poskusa, da bi «zadavili industrializirani svet» - Izredno ostra polemika proti Evropi - Zaskrbljenost zaradi naraščanja komunističnih glasov v Italiji - Neprikrite grožnje tudi Japonski
WASHINGTON, 3. — V intervjuju tedniku «Business Week» je ameriški zunanji minister Henry Kissinger orisal ameriško strategijo v odnosih z državami proizvajalkami petroleja ter izrecno omenil možnost ameriškega vojaškega posega proti tem državam, ko bi se položaj hudo poslabšal. V intervjuju, ki je že izzval deljene reakcije in ki prav gotovo ne bo prispeval k sodelovanju med državami uvozni-cami in državami proizvajalkami, je Kissinger dobesedno dejal, da bi bila ameriška vojaška akcija proti državam proizvajalkam petroleja sicer «zelo nevaren» podvig, ki bi ga pa lahko vzeli v poštev v primeru, da bi se položaj zelo hudo poslabšal. Potem ko je ugotovil, tla je Vietnam pokazal, da je laže stopiti v vojno kot pa jo končati, i® Kissinger dodal, da bi se v določenih pogojih ŽDA lahko tudi po-služile sile. Do tega sicer ne bo Prišlo, dokler bo šlo samo za spor ° cenah, drugačen pa bi bil položaj, ko bi bili priča nekakšnemu poskusu, da bi zadavili industrializirani svet.
Kissinger je tudi brez ovinkov in zelo ostro polemiziral z evropskimi državami, ki da niso nudile zadostnega sodelovanja v ameriških prizadevanjih za pomiritev na Bližnjem vzhodu. Nekatere evrop-
ske vlade, je dejal Kissinger, so sistematično nasprotovale vsem a-meriškim pobudam na tem področju. Ameriški državni sekretar se je vprašal, zakaj so Evropejci tako nenaklonjeni ZDA; odgovoril je, da je glavni vzrok v občutku nemoči, ki je zajel evropske države. Te države namreč vedo, da je njihova varnost odvisna od ZDA in da je prav tako od ZDA odvisna njihova gospodarska trdnost; vedo tudi — po Kissingerjevem mnenju — da Američani pravilno ukrepajo. Prav zaradi tega pa pri njih
ZA POENOTENJE DRAGINJSKE TOČKE
Sindikati napovedali vsedržavno stavko
Stavka bo 23. januarja in bo trajala štiri ure
RIM, 3. — Na današnjem sestan-1 turni boj, ki presega ozke meje ku med vsedržavnim tajništvom sin- med večino in opozicijo. Zakonski
dikalne federacije CGIL, CISL in TUL in tajništvi sindikatov posameznih strok so sklenili, da proglasijo, v okviru že napovedanih osem ur stavke, za 23. januarja štiri ure splošne stavke vseh delavskih strok. Podrobnosti o stavki bodo če objavili. Toda sklenili so, da bodo šolniki 23. januarja stavkali ves dan, ker bodo združili s štirimi urami splošne vsedržavne stavke še štiri ure stavke za svoje sindikalne zahteve. Druge kategorije pa bodo stavkale ostale štiri ure razčlenjeno po posameznih kategorijah, ali pa po Posameznih področjih najkasneje do 23. t.m. Prizadeti sindikati bodo še določili podrobnosti tudi o stavki železničarjev in ostalih javnih storitev tako, da se bodo tudi ti ude-težili vsedržavne splošne stavke 23. januarja.
Sporočilo, ki so ga objavile sindikalne organizacije o napovedi stavke poudarja, da je bilo na sestanku rečeno, da morajo delavci odločno nastopiti za uveljavitev svojih zahtev glede draginjske doklade, zagotovljene plače v primeru brezposelnosti, socialnih reform, kmetijstva in naložb na Jugu, tako do državnih kot do zasebnih delodajalcev.
Lanes se je tudi zvedelo, da je tederacija CGIL, CISL in UIL sporočila Confagricolturi, Zvezi neposrednih obdelovalcev zemlje in Vsedržavni kmečki zvezi, da je pripravljena začeti pogajanja o povišanju draginjske doklade za poljske delav-oe. Federacija predlaga, naj bi se sestali 11. januarja na sedežu Conf-sgricolture.
Oster sindikalni boj napovedujejo tudi zdravnild pomočniki in asistenti v bolnišnicah. Zahtevajo, da parlament čimprej izglasuje zakon o spremembah službenih natečajev. Njihovo J'sedrzavno združenje napoveduje, da bodo začeli z razčlenjenimi stavkami v posameznih bolnišnicah in deželah ter zaključili z vsedržavno stavko. Obenem pa zdravniki pomočniki in asistenti ugodno ocenjujejo začetek izganja zakona o zdravstveni reformi, se pravi prehod bolnišniške o-skrbe za vse prebivalstvo v pristoj-n°st deželnih uprav. V posebnem sporočilu pravijo, da je to prvi korak Poti celotne zdravstvene reforme, ki mora preurediti vsedržavno zdrav, stveno oskrbo in jo postopoma prepustiti deželnim upravam.
Napovedane pobude novega ministrstva za kulturne dobrine
RIM, 3. — Prihodnjo sredo bo-ho senatne komisije začele prouče-VaU odlok o ustanovitvi ministrstva za kulturne dobrine in za o-kolje, ki mora biti spremenjen v ?3kon najkasneje do 17. februarja, ydiok je sprejela nova vlada, ki I® ustanovila to novo ministrstvo, ki mu načeluje republikanec Gio-}muni Spadolini. Ta je dal intervju tedniku II Mondo», v katerem pojasnjuje vlogo in pomen novega ministrstva. Spadolini pravi, da se v parlamentu obrnil na vse Predstavnike in jih zaprosil za razumevanje in sodelovanje. Meni, a bo^ vloga novega ministrstva ze-0 važna in da gre za velik kul-
odlok je zelo zgoščen, pravi Spadolini, tako da bodo zanj lahko glasovale najrazličnejše parlamentarne skupine. Pri tem poudarja, da z ustanovitvijo novega ministrstva ne bodo ustanovili novega oblastnega centra, temveč središče za politične in kulturne pobude.
Minister Spadolini daje pri tem veliko vlogo deželnim upravam, s katerimi pravi, da bo navezal najširše sodelovanje. Meni, da so deželne uprave najbolj pristojne pri obravnavanju in zaščiti kulturnih dobrin, kakor tudi pri zaščiti naravnega okolja, še poseben poudarek daje minister zaščiti kulturnih dobrin-
raste občutek nemoči, ker niso sposobne storili v lastnem okviru to, kar vedo, da je pravilno.
Kissinger je tudi opozoril na «nevarnost izključno nacionalnih politik», ki po njegovem ne morejo rešiti gospodarskih problemov, še posebno ne v Evropi. Z naraščanjem občutka nemoči pa postajajo vedno bolj resne politične posledice. Kissinger je v tej zvezi ugotovil, da komunistični glasovi naraščajo v Italiji in v neki meri tudi v Franciji, medtem ko se krči «ohlapnost političnega sistema». To po njegovem ustvarja nevarnost, da bi v Evropi prišle na oblast avtoritarne vlade, levičarske ali desničarske.
Po drugi strani se je Kissinger zavzel za sodelovanje med državami uvoznicami peteoleja ter napovedal, da bodo glavni elementi programa sodelovanja med temi državami pripravljeni v roku treh mesecev. Vsekakor pa je šef ameriške diplomacije poudaril, da se EDA ne bodo udeležile konference med proizvajalkami in uvoznicami, preden bo ta program dokončno izdelan.
Glede položaja na Bližnjem vzhodu je ameriški zunanji minister dejal, da se s preveliko lahkoto govori o novi vojni ter da se v tem pogledu veliko pretirava. Nasprotno je Kissinger izrazil prepričanje, da bo do prihodnje spomladi dosežen določen napredek. Dejal je tudi. da ne verjame, da bi v primeru vojne uvedli embargo nad dobavo petroleja, dal pa je razumeti, da bi se v tem primeru lahko uresničili pogoji, o katerih je govoril v uvodu in ki bi lahko privedli do ameriškega. vojaškega posega. Kissinger se je vprašal, kaj bi v tem primeru storila Sovjetska zveza.
Ameriški državni sekretar je v grozilnem tonu pozval države proizvajalke petroleja, naj dvakrat pomislijo, preden bi zvišale ceno, češ. da bi to prav gotovo imelo politične posledice. Dodal je, da ZDA kot supersila razpolagajo s političnimi sredstvi pritiska, ni pa hotel povedati, na katera sredstva misli. Dejal je tudi, da so se ZDA odrekle znižanju cene petroleja v kratkem roku, ker bi to lahko dosegle samo «politično vojno v najširšem obsegu», kar pa bi ogrožalo stabilnost prijateljskih držav, iot na primer Saudske Arabije in Irana. Dodal je, da bi morebitni ameriški pri-
tisk za znižanje cen po vsej verjetnosti naletel na nasprotovanje Evrope, Japonske in Sovjetske zveze. Končno je Kissinger zanikal, da bi ZDA skušale izsiliti izraelske koncesije v zameno za znižanje cen.
Kot edini način za preprečitev političnih posledic, ki jih je omenil, je Kissinger navedel izgradnjo novega mednarodnega trgovinskega sistema, pri katerem bi morale sodelovati tudi ZDA, ki bi se ne smele zapreti vase. Kissinger je še posebno opozoril na nevarnost ameriškega povratka k izolacionizmu ; kot primer v tej zvezi je navedel Japonsko, ki bi bila prav gotovo prisiljena k dramatičnemu preokretu svojega poiitič-nega življenja, ko bi nenadno ostala brez ameriškega uvoza na kmetijskem področju. Skratka, ameriške zaveznice se morajo pokoriti politiki Wa-sbingtona. če nočejo prenašati hudih političnih posledic: to je bil smisel vsega Kissingerjevega izvajanja.
SKUPNA IZJAVA OBEH SLOVEM ORGAMZACIJ NA KOROŠKEM
Koroški Slovenci odločno odklanjajo trditve Bmmjd o položaju manjšine
Avstrija ni izpolnila nobenega določila člena 7 državno pogodbe - Ponovno zavrnjen predlog o preštevanju manjšine
CELOVEC, 3. — «Na žalost moramo trideset let po ziomu in dvajset let po podpisu državne pogodbe ugotoviti, da se vzdušje na Koroškem ni izboljšalo in da danes nacionalistične sile dejansko spet predstavljajo «vlado v vladi», kadar gre za reševanje manjšinske problematike», je med drugim rečeno v skupni izjavi, ki sta jo ob prehodu v novo leto naslovili na javnost obe osrednji organizaciji koroških Slovencev; Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij.
. Obe organizaciji sia sprejeli o- ,--------------------
menjeno izjavo predvsem zaradi tr- ! strijski zvezni vladi obširno spome-
di»ev avstrijske vlade o stanju slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki nikakor ne ustrezajo resnici. Koroški Slovenci najodločneje odklanjajo predvsem dve trditvi — trditev, da v Avstriji ni etničnih skupin, kar je trdil av-
nico s predlogi za znosno rešitev manjšinskega vprašanja, vendar je avstrijska vlada sploh ni upoštevala.
Koroški Slovenci v skupni izjavi tudi ponovno odklanjajo kakršnokoli obliko ugotavljanja manjšine kot nesprejemljivo, s stvarnimi dokazi serijski predstavnik v OZN in kar j pa izpodbijajo tudi trditve v avstrij-bi pomenilo, da slovenska manjšina skeni odgovoru na jugoslovansko nona Koroškem ni avtohtona etnična I to, češ da so vsa določila avstrijske skupina Jn drugič, da so bi?! karo- j državne pogodbe izpolnjena, razen ški Slovenci vse doslej zadovoljni s j določila o dvojezičnih krajevnih na-svejim položajem, ker da se niso ! piših. Sedanja izjava pomeni, po-pritcžavabV Obe trditvi avstrijske j dobno kot spomenica iz leta 1955, vlade ste, v skupni izjavi ovrženi z enega osnovnih dokumentov za re-
vrsto argumentov, predvsem pa je sevanje koroškega manjšinskega .	. . j i i j
v izjavi poudarjeno, da so koroški vprašanja, z njo koroški Slovenci j VISQlflIII Qnk|/Ìfm||l Slovenci že leta 1955 predložili av- ! vnovič dokumentirano ugotavljajo, j *	mm
da kljub vsem trditvam avstrijske vlade, doslej nobeno določilo člena 7 ni bilo zadovoljivo rešeno v smislu in v duhu državne pogodbe. To velja tudi za tako imenovani manjšinski šolski zakon in za zakon o manjšinskem sodstvu. V oba ta zakona je avstrijska vlada med drugim sprejela tudi določilo o tako i-menovanem ugotavljanju manjšine in s tem dala tako rekoč proste roke nacionalističnim silam za rovarjenje proti pravicam koroških Slovencev.
Kljub vsemu pa koroški Slovenci ponovno poudarjajo svojo pripravljenost pogajati se z vlado in zakonodajalcem za sporazumno in znosno rešitev odprtih vprašanj, vendar ne na podlagi predhodnega ugotavljanja manjšine.
D. K.
Odpor proti
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiimiil,ly,...,llimilimiimilllimilll,i,lliiiiIHrlMllllimiimimilllimillllllllllI,lllllllllllllllllllllll rzsvnini
Portugalski zunanji minister v Moskvi
..............n,,,.....................................................i„,
PREDSEDNIK USTAVNEGA SODIŠČA 0 KRIZI DEMOKRACIJE
Odpraviti socialne krivice in delati v korist državljanov
Zaupanje v mladino in zagovor politične stavke
RIM. 3. — Predsednik ustavnega sodišča Bonifacio je dal tedniku «Epoca» intervju, v katerem obravnava krizo italijanske demokracije. O krizi italijanske družbe Bonifacio pravi med drugim, da jo je treba staviti v okvir in jo oceniti v zgodovinskem sklopu krize, ki je zajela vse zahodne demokracije.
Potem ko ugotavlja, da zaostritev velikih socialnih razlik še bolj zaostruje italijansko krizo, zlasti še ker obstaja nevarnost, da bodo v tej krizi plačali največ revni sloji, predsednik ustavnega sodišča pravi, da italijanske krize ni mogoče začeti reševati s čudežnimi ustavnopravnimi reformami, ampak jo je treba začeti reševati s politično akcijo, ki bo znala v sedanjem tež-
kem položaju uskladiti gospodarske in socialne potrebe in dati zagona vsem dejavnostim, da se zagotovijo prebivalstvu najosnovnejše življenjske dobrine.
Predsednik Bonifacio pravi, da je že neštetokrat povedal, da obstoječi zakoni in pravosodne strukture so v svojem bistvu nezadostne, da bi poživile demokracijo. «Odločno sem prepričan — pravi Bonifacio — da se bodo državne ustanove okrepile samo v toliki meri, v kolikšni bodo vodile politiko, ki bo uživala podporo ljudskih množic.» Po njegovem mnenju Italija sedaj ne potrebuje ustavnih sprememb, ampak samo to, lovanja da se sedanji instrumenti prilagodijo potrebam, ki izhajajo prav iz ustave in da se pravočasno in učin-
kovito rešujejo socialna vprašanja. Predsednik ustavnega sodišča meni, da je treba storiti vse, da se parlamentu vrnejo vse pristojnosti, da se v parlamentarnem okviru sprejmejo vse politične izbire, in da se omogoči deželnim upravam, da bodo živele in delovale na osnovi u-stavnih načel.
il!

jg|
_______
Ameriški zunanji minister Kissinger je v nekem intervjuju grozilno omenil možnost, da bi ZDA vojaško posegle proti državam proizvajalkam petroleja, ko bi te skušale «zadušiti industrializirani svet». Šef ameriške diplomacije je tudi zelo ostro polemiziral z evropskimi zavezniki, ki da so zaradi lastnega «občutka nemoči» nenaklonjeni do Američanov. Kissinger je poudari!, da mora Evropa tesno sodelovati z ZDA, kajti sicer bo morala plačati hude politične posledice, kot na primer prihod na oblast avtoritarnih sil. Da bi podkrepil to svojo trditev, je zunanji minister ZDA omenil naraščanje komunističnih glasov v Italiji in delno v Franciji.
Sindikalna federacija je skupno s sindikalnimi vodstvi posameznih strok napovedala 4-urno vsedržavno splošno stavko za 23. januarja.
Sindikati bodo stavkali, da prisilijo državne in zasebne delodajalce, da začnejo resno obravnavati njihove zahteve o povišanju vrednosti točke draginjske doklade in o drugih važnih vprašanjih, ki zanimajo delavce.
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij, sta objavili skupno izjavi, v kateri zavračala trditve, vsebovane v odgovoru avstrijske vlade na jugoslovansko protestno noto. Izjava dokumentirano pobija trditev, po kateri naj bi se koroški Slovenci doslej ne pritoževali zaradi lastnega položaja, ter ponovno zavrača zahtevo po preštevanju manjšine. Izjava obeh slovenskih organizacij ugotavlja tudi, da Avstrija doslej ni izpolnila nobenega od določil člena 7 državne pogodbe.
še posebni poudarek daje Bonifacio volilni pravici mladini z 18. letom in pravi, da je mladina tista, ki bo lahko prispevala v političnih strankah in v javnem življenju k u-trditvi demokratičnega življenja. Glede sindikatov in njihovega de-pa poudarja, da ga prav nič ne moti, če sindikati danes zavračajo omejitev svojega delovanja zgolj na delovne pogodbe. Zato pravi, da je treba s sindikati nujno o-bravnavati širša socialna vprašanja kot so stanovanja, šola itd. Glede priznanja politične stavke poudarja, da je neresnično, da je ustavno sodišče priznalo sindikatom nekaj v škodo vlade in parlamenta. Res je, pravi Bonifacio, da ustavno sodišče ni hotelo potrditi krivičnega načela, na osnovi katerega naj bi lahko delavce obsodili na zaporno kazen zaradi politične stavke.
Avstralski in kanadski predsednik vlade obiščeta Italijo
RIM, 3. — Na vabilo predsednika vlade Mora bo 8. in 9. januarja prispel na uradni obisk v Italijo avstralski predsednik vlade Edvard G. Whilam.
Prav tako je predsednik Moro povabil na uradni obisk kanadskega predsednika vlade Elliota Tru-deauja, ki bo prispel 5. marca v Rim. Ob tej priložnosti bo kanadski predsednik vlade obiskal še druge evropske prestolnice.
MOSKVA, 3. — Portugalski zunanji minister Soares je danes zaključil uradni obisk v Moskvi in odpotoval v Bukarešto, kamor je prispel nocoj. Po obisku v Romuniji bo odpotoval v Jugoslavijo.
Soares je danes dopoldne opravil svoje protokolarne obiske in položil venec na grob neznanega vojaka in na Leninov mavzolej. Nato se je sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. O teh pogovorih sovjetska agencija «TASS» pravi, da so bili «praktični in konstruktivni» Znano je, da Portugalska potrebuje pomoč za svoje zavoženo gospodarstvo zaradi dolgoletne imperialistične in kolonialistične politike v Afriki in je zato obenem zainteresirana, da vlada v Evropi mir in sodelovanje. Zato je že ob prihodu v Moskvo Soares dal razumeti, da bo morda na pogovorih dosegel nove sporazume med Portugalsko in Sovjetsko zvezo na raznih področjih. V pogovorih z Gromikom sta razpravljala največ o težavah, ki jih sedaj preživlja Portugalska in o pomoči, ki jo potrebuje.
Po končanem srečanju Soaresa z Gromikom je agencija «TASS» sporočila, da sta državnika govorila tudi o morebitnem kulturnem sporazumu med obema državama. «TASS» pravi, da bo Sovjetska zveza storila vse, da se bodo mednarodni dogodki razvijali v smeri popuščanja napetosti. Ta položaj, pravi «TASS», nudi velike možnosti tudi za napore Sovjetske zveze in Portugalske v boju za mir in navedek.
Poleg tega agencija «TASS» poudarja, da je Soaresov obisk potrdil, da se odnosi med Sovjetsko zvezo in Portugalsko dobro razvijajo in da so na pravi poti. V pogovorih, ki jih je Soares imel m ki so bili namenjeni predvsem perspektivam in razvoju dvostranskih odnosov, pravi «TASS», je bilo tudi ugotovljeno, da so bili že storjeni važni koraki na tej poti. «TASS» dodaja, da obstajajo že sporazumi o trgovini, letalskem in pomorskem prometu in da bo kmalu podpisan tudi kulturni sporazum med obema državama.
Soares pa je v svojem intervjuju agenciji «TASS» dejal, da so bili njegovi pogovori v Moskvi zelo važni za evropsko varnost in za sedanjo portugalsko politiko na afriških tleh.
(Na sliki portugalski zunanji minister Soares polaga venec na Leninov mavzolej v Moskvi.)
funkcionarjem
RIM,- 3. — Skupina komunističnih poslancev je vložila na pred-sednika vlade interpelacijo, v ka-' teri želi vedeti, ali ne namerava vlada preklicati vseh dosedanjih u-krepov, ki dajejo visokim državnim in sodnim funkcionarjem, ki so zaposleni pri predsedstvu vlade in ministrstvu za finance, visoke doklade. Nedavno je računski dvor odobril, da se lahko vsem funkcionarjem izplača od 80 do 120 nadur dela na mesec, kar jim bi prineslo od 200 do 400.000 lir mesečno več plače. To je seveda vzbudilo veliko ogorčenje pri sindikatih in vseh. ki se v teh mesecih otepajo z velikimi gospodarskimi, zlasti pa še finančnimi težavami, še posebno pa pri delavcih, ki jim inflacija in draginja odjedata skromne plače.
Predsedstvo vlade je danes objavilo odgovor na te proteste z ugotovitvijo, da to, kar je računski dvor sklenil, ni nič posebnega, češ da se nanaša na izplačevanje nadurnega dela uslužbencem, ki pridejo v poštev na osnovi člena 19 zakona, ki določa, da so v plači državnih in sodnih funkcionarjev zapopadene vse ostale morebitne doklade. Zato, pravi predsedstvo vlade, so dosedanje vesti in tolmačenja tega ukrepa netočna.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiuii
NA SEDEŽU KASAC1JSKEGA SODIŠČA V KIMU
Svečano odprtje sodnega leta 1975
Generalni pravdnik Colli podal površno analizo vzrokov krize sodstva
RIM, 3. — V palači Braschi, sedežu vrhovnega kasacijskega sodišča, je bilo danes svečano odprtje sodnega leta 1975. Navzoči so bili predsednik republike Leone, predsednik ustavnega sodišča Bonifacio, podpredsednik vlade La Malfa, številni ministri ter politični in vojaški predstavniki ter zastopniki sodstva.
Običajno letno poročilo je imel generalni pravdnilc Giovanni Colli, ki je v uvodu dejal, da ne bo citiral podatkov ah glavnih juridičnih vprašanj, ki jih je kasacijsko sodišče razrešilo, ker gre za stvari, ki so že znane in ki so vsekakor že bile objavljene. To, kar je treoa danes povedati državi, je dejal Colli, je prepad med tem, kar bi morala sodna oblast storiti, in tem, kar je dejansko napravila; treba je tudi obrazložiti vzroke, ki so pre-prečili, da bi dosegli bolj zadovoljive rezultate. Zato so potrebne jasne besede ob spoštovanju resnice, in torej kritične in stroge besede.
Po tem obetajočem uvodu pa se je generalni pravdnik zelo površno ustavil ob vzrokih krize sodstva. Priznal je, da je sodstvo zgubilo v zadnjih letih veliko prestiža, kot vzrok za tako stanje pa ni navedel nekaterih nedavnih razsodb kasa-cije, ki so močno razburile javno mnenje in ki so v bistvu preprečile ah vsaj ovirale ugotavljanje resnice (mislimo predvsem na razsodbe v zvezi s «črnimi mrežami»), pač pa je kot glavni vzrok te krize navedel počasnost sodnih postopkov ter množenje procesov, ki še čakajo na zaključek. Potem ko je omenil vprašanje nasilja, ki bi terjalo bolj učinkovit poseg sodstva, in potem ko je pohvalil požrtvovalnost poli-
cije, je Colh' obžaloval, da so italijanski zakoniki, sodna ureditev in zakoni o javni varnosti nastali še pred 30 leti v povsem drugačnem režimu ter da poznejše spremembe niso ustvarile organske, skladne in jasne zakonodaje, ki bi ustrezala novi realnosti. Takoj nato pa je generalni pravdnik dodal, da mora sodnik spoštovati obstoječe zakone, da ne bi razburjal ljudske zavesti. V tej zvezi se je Colli zavzel tudi za prepoved sodnikom, da se vpišejo v politične stranke.
Generalni pravdnik je tudi dejal, da mora zakonodajna oblast popolnoma obnoviti zakonike, zakone o javni varnosti in sodno ureditev, medtem ko mora izvršna oblast nuditi potrebna sredstva za moderno organizacijo pravosodja. Colh je tudi pozval tisk in sredstva informacije k večjemu spoštovanju preiskovalne tajnosti ter dejal, da bi moral tisk vzgojiti javno mnenje v spoštovanju zakonov.
Nekaj desetin pripadnikov radikalne stranke se je zbralo pred sedežem kasacijskega sodišča ter demonstriralo proti današnji svečanosti. Policija je razgnala demonstrante, radikalna stranka pa je objavila poročilo, v katerem med drugim ugotavlja, da je sodni mehanizem postal sredstvo zatiranja, diskriminacije in zaščite najbolj sramotnih privilegijev in najbolj nesramnih špekulacij. Tako pravosodje, meni radikalna stranka, se najraje poslužuje fašističnih zakonov, ki jih je klerikalni režim ohranil v veljavi mnogo dlje, kot je to lahko storil fašizem. Radikalna stranka polemizira tudi s svečanostmi otvoritve sodnega leta, ki so navadno le priložnost za prazne, retorične in izkrivljene govore, polne reakcionarnih namigov.
Sadat o vzrokih odložitve obiska Brežnjeva v Kairu
Novi oboroženi spopadi na izraelsko - libanonski meji
Egiptovski predsednik Sadat
KAIRO, 3. — Egiptovski predsednik Sadat je v govoru, ki ga je imel ob odprtju nekega znanstvenega kongresa v Kairu, omenil tudi vprašanje odnosov s Sovjetsko zvezo in vzroke odložitve obiska generalnega tajnika KP SZ Brežnjeva v Egiptu. Dejal je, da so bili to «resni vzroki», ki jih bo treba odpraviti. Tedaj bo Brežnjev prišel v Egipt ter se bo začelo novo obdobje v odnosih s Sovjetsko zvezo. Vsekakor je Sadat poudaril da so bili med nedavnim obiskom dveh egiptovskih ministrov v Moskvi «postavljeni temelji nove etape v egiptovsko - sovjetskih odnosih».
Sadat je navedel, da je leta 1972 zaradi razlogov, ki jih danes ne more povedati, zahteval odhod sovjetskih izvedencev. Po tem sklepu — je nadaljeval Sadat — so egiptovsko-sovjetski odnosi močno nihali, kajti vzroki, ki so privedli do tega sklepa, niso bili odpravljeni. Obisk, ki bi ga moral Brežnjev opraviti v Egiptu, je bil namenjen prav likvidiranju teh vzrokov.
Sadat je govoril tudi o odnosih z ZDA ter ugotovii, da so bili Američani stoodstotni zavezniki Izraela in da se ne more zahtevati, da bi čez noč spremenili svoje stališče. Pač pa so Američani začeli boljše razumevati položaj po egiptovski akciji leta 1973. Sadat je govoril tudi o enotnosti med arabskimi državami in o položaju na Bližnjem vzhodu, glede katerega je dejal, da bodo prihodnji trije meseci odločilnega pomena za razplet krize V tem roku bo treba namreč doseči mirno rešitev, kajti sicer bo vojna neizogibna. Če pa bo v tem času Izrael pripravljen vrniti nekatera zasedena ozemlja, bo Egipt v to privolil, ker je to njegova dolžnost.
V	Kairu bo jutri sestanek med zunanjimi ministri Egipta, Jordanije in Sirije ter zastopnika Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO). Glavni namen tega sestanka, kot trdi egiptovski tisk, je «poživitev vzhodne fronte»; glavno vprašanje na dnevnem redu pa bo vsekakor vprašanje odnosov med jordansko vlado in palestinskimi organizacijami. Že danes je bil na sedežu Arabske zveze v Kairu pripravljalni sestanek jutrišnjega srečanja, ki je trajal približno tri ure. Ob zaključku sestanka je generalni tajnik Arabske zveze Mahmud Riad dejal, da je srečanje poteklo v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju in da m prišlo do nesoglasij. Riad je tudi izrazil optimizem glede bodočih odnosov med Jordanijo in Palestinci, češ da so «višji arabski interesi močnejši od vseh postranskih nesoglasij».
V	Damasku so danes neznanci izvedli bombna atentata proti e-giptovskemu in jordanskemu veleposlaništvu v sirskem glavnem mestu. Atentata sta povzročila hudo materialno škodo, štiri osebe pa so bile laže raniene. Po mnenju preiskovalcev naj bi atentata izvedli v znak protesta proti kairski' konferenci med Egiptom, Sirijo, Jordanijo in PLO.
Na izraelsko - libanonski meji je medtem tudi danes, že tretji dan zaporedoma, prišlo do incidentov in oboroženih sponadov. Tokrat pa so bodisi libanonski voiaki kot palestinski komandosi odločneje reagirali na izraelske napade, kot priča tudi deistvo, da je bil v današniih spopadih en izraelski vojak ubit, sedem pa ranjenih. Libanonska vlada pa je danes uradno protestirala pri varnostnem svetu OZN zaradi nenehnih izraelskih napadov proti ozemlju južnega Libanona. Snoroči-lo o protestu je dal libanonski zunanji minister Takla, ki pa je pojasnil, da Libanon doslej ni zahteval izrednega sklicanja varnostnega sveta.
Demantirane vesti o udeležbi perzijskega kapitala v Fiat
TURIN, 3. — Ravnateljstvo z informacije družbe Fiat je dane demantiralo vesti in jih označil za neosnovane, ki so bile objavlji ne v italijanskih in tujih časnikil da so v teku pogajanja za mor< bitno udeležbo perzijskega šah pri družbi Fiat in njenih pridrt Ženih. podjetjih.
NA PRAGU LETA POMEMBNIH JUBILEJEV IN DOGODKOV
Pohiteti moramo s pripravami in delom za proslave BO. obletnice osvoboditve
Dolžnost prosvetnih društev in šol ■ Načrti podeželskih občin Svečana otvoritev Rižarne in proces proti esesovskim zločincem
Leto 1975 bo vse polno jubilejev in pomembnih obletnic ter velikih proslav, ki zahtevajo dobro in temeljito pripravo, da ne bodo samo puhlo besedičenje brez vsebine. Ze sama 30. obletnica osvoboditve, ki jo bomo letos praznovali, nam na rekuje dolžnost, da se takoj lotimo dela, tembolj, ker se nikakor ne moremo omejiti samo na neko osrednjo, uradno ali neuradno proslavo. Proslave tako pomembne in važne obletnice bi se morale že začeti s predavanji, zbiranjem gradiva, razstavami, srečanji, kulturnimi prireditvami, z obiski partizanskih krajev, strelišč in koncentracijskih taborišč, s pogovori s preživelimi aktivisti in borci. Na to morajo misliti in se pripraviti razne ustanove, organizacije, šole, prosvetna in športna društva, javne ustanove in stranke, vsi, ki se sklicujejo na ideale osvobodilnega boja. To je v sedanjih razmerah, ko fašistična nevarnost ni še mimo, ko se za te ideale, in za uveljavljanje naših narodnih pravic moramo še boriti, ne samo koristno, am pak nujno in potrebno. Tako je tudi naša dolžnost, da ohranimo in razvijamo tradicije osvobodilnega boja ter še spominjamo vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v boju proti fašizmu in nacizmu.
Podeželske občinske uprave na Tržaškem so predložile deželni upravi prošnje, da bi dobile prispevke za proslave 30. obletnice osvoboditve na podlagi zadevnega deželnega zakona iz lanskega leta. Nekatere so že prejele odgovor, druge pa še ne. Tako so zgoniški občini dodelili 500 tisoč lir deželnega prispevka, 400 tisoč lir pa je v ta namen predvidenih v letošnjem občinskem proračunu. Na zadnji seji občinskega sveta, kot smo že poročali, so imenovali svetovalsko komisijo, ali pripravljalni odbor, ki bo povabil k sodelovanju športne, prosvetne in borčevske organizacije ter sestavil program. Repentabrski občini je dežela dodelila 300 tisoč lir prispevka, v občinskem proračunu pa je za to namenjenih 100 tisoč lir. V tej občini niso do sedaj imenovali nobenega odbora, župan pa je na zadnji seji izjavil, da bo o programu pravočasno obvestil občinski svet.
Devinsko - nabrežinska občina je za proslave, natečaje in razne prireditve namenila 3 milijone lir, dokončni program in način delovanja pa bodo določili po odgovoru deželne uprave glede prispevka dežele. Dolinska občina ni še prejela odgovora od dežele, dogovorili pa so se že, da bo razne prireditve in proslave vodil in koordiniral protifašistični odbor s sodelovanjem občinskega odbora. Tudi miljska občina ni še dobila odgovora od de-že1e, prav gotovo pa bo tudi v tej občini imel glavno besedo in delo protifašistični odbor.
Do sedaj še nič ne vemo, kaj nameravajo prirediti naše osnovne, srednje in višje srednje šole. Menimo pa, da bi se morali za to pozanimati tudi združenja staršev. Pri tem moramo žal pricomniti. da je š>a skorai neopazno mimo naših šol 30. obletnica obnovitve slovenske šole med NOB. Vsekakor pa bi radi še poudarili, da prav šole se ne smejo omeiiti samo na šolsko prredTev, ko pride iz Rima okrož-n;ca za 25. april. Na temo obnovitve slovenske šole. osvobodilnega bota, obletnice osvoboditve, zaporov. interi acii, še posebej pa aktivnega scdelovanja otrok in mladine ter šolnikov v narodnoosvobodilni vomì, se lahko v šolah priredijo učne ure, predavanja, pismene naloge. poučni izleti, tekmovanja in razstave.
Malo ali nič ne vemo še, kaj bodo priredila in kako se pripravljam naša prosvetna društva, ki nikakor ne smejo ostati ob strani ali pa čakati do zadnjega trenutka. Ni treba še posebej poudarjati, oziroma ugotavljati, kaj vse lahko napravijo prosvetna društva s sodelovanjem bivših aktivistov, aktivistk, borcev in zapornikov ter internirancev. Prav tako dobro vemo, da so prav zdaj naibolj primerni tedni za razna predavanja in predvaianja filmov ter dokumentarcev. Prosvetna društva bi se morala tudi bolj zavzeti za zbiranje gradiva, dokumentov in spominov, kar bi bilo zelo koristno za zgodovinopisje in za prireianje razstav.
Poleg proslav 30. obletnice osvoboditve bomo letos imeli v Trstu izreden in nadvse pomemben ter dolgo pričakovan dogodek, in sicer svečano otvoritev Rižarne ob navzočnosti predsednika italijanske republike. Točen datum ni še določen, verjetno pa ^ > spomladi ali v začetku poletja. To bo edinstvena svečanost, ki bo prav zaradi pomena in vsebine Rižarne presegla meje našega mesta, dežele in države. Zato je treba pri sestavljanju programov upoštevati tudi to dejstvo.
V zvezi z Rižarno in proslavami 30. obletnice osvoboditve pa moramo omeniti tudi to, da se bo namreč verjetno že spomladi začel pred tržaškim porotnim sodiščem proces proti glavnim krivcem hudih zločinov v Rižarni, esesovskim poveljnikom zloglasne skupine «Ein-satzkommando Reinhard». Tudi to bo izreden in zelo pomemben dogodek, čeprav bi moral biti ta proces pred skoraj 30 leti.
V mestu avtomatični razdeljevalci znamk?
Deset italijanskih mest, med i.a-terimi je tudi Trst, bo do konca letošnjega leta dobilo nove avtomatične razdeljevalce znamk, ki se bodo tako pridružili že starim raz-
deljevalcem pijač in cigaret. Akcijo bodo v letu 1976 razširili še na 49 mest, v letu 1977 pa bodo razdeljevalci znamk že v vseh italijanskih pokrajinah.
Ta zanimiva pobuda je vključena v načrt ministrstva za pošte za ojačitev postelegrafskih uslug.
Študija o prebivalstvu in stanovanjih v deželi
Deželno odbomištvo za načrtovanje in proračun, kateremu načeluje podpredsednik deželnega odbora De Carli, je poskrbelo za izdajo statistične študije o prebivalstvu in o stanovanjih na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. V študiji se primerjajo podatki popisov prebivalstva iz let 1951, 1961 in 1971, ki jih je zbral in objavil osrednji statistični urad ISTAT. Študija vsebuje 72 statističnih tabel, v katerih so izidi podpisov razdeljeni tudi na štiri pokrajine in na osem socialno - gospodarskih con.
Statistična preučitev prikazuje razvoj prisotnega, aktivnega in neaktivnega prebivalstva, razdelitev po spolu, po aktivnosti in po starosti. Objavljeni so podatki o stanovanjih, številu stanovanjskih prostorov, datumu gradnje in sanitarijah. Za boljše razumevanje podatkov so obrazložili kriterije, po katerih so te podatke zbrali ter so tudi skušali čim bolj omogočiti primerjave, ker je ISTAT med posameznimi popisi spreminjal kriterije, po katerih je podatke zbiral.
ZARADI ONESNAŽENJA MORJA
Obsojena korejska mornariška častnika
Tržaški pretor dr. Bidoli je obsodil 45Tetnega korejskega kapitana, poveljnika tankerja «Tide Crown», Ki Man Kija in prvega častnika na isti ladji, 34Jetnega Ana Seuna Koka, na 800.000 lir globe in 20.000 lir denarne kazni, ker ju je med procesom spoznal za kriva obtožbe onesnaženja morja.
Dogodek, ki je spravil korejska pomorščaka na zatožno klop, se je
PD «S. Škamperle» čestita Duši in Učotu Jurkiču ob rojstvu hčerke
ASJE
kateri želi obilo zdravja in sreče,
pripetil 23. marca lani, ko je «ušlo» iz tankerja, ki je bil zasidran ob terminalu v Miljskem zalivu, kar 50 ton nafte v morje. Nesnago so kmalu očistili z morja, precej dela pa so imeli lastniki raznih čolnov, ki jih je nafta umazala. Družba, lastnica tankerja, je morala povrniti ne le škodo, temveč plačati tudi kavcijo, katero bosta, na podlagi razsodbe, Korejca, ki sta bila seveda odsotna, morala vrniti lastniku.
• V ponedeljek, 6. t.m., bodo ob 13. uri zaprli slikarsko in kiparsko «Božično razstavo» v občinski galeriji na Trgu Unità. Do zaključka bodo na razpolago loterijski listki za 10 razstavljenih del.
Končno dvojezičen smerokaz za Koper
mfiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiimiiimiiiiiiiiiiiiniiniiuuniiuiiiiiiimiiiiimiiiiimiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii,in,|,n
DELNO DOKONČNO REŠENO VAŽNO VPRAŠANJE
Postavljenih nad sto dvojezičnih smerokazov na pokrajinskih cestah
Različni kriteriji ■ Postaviti je treba dvojezične krajevne napise in smerokaze tudi na državnih cestah
Lanskega 26. avgusta so pričeli postavljati in okrog 17. novembra pa so postavili po celotnem področju tržaške pokrajine dvojezične smerokaze in s tem je bilo skoro do kraja rešeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na pokrajinskih cestah. Ostane pa seveda še
na državnih cestah, ki jih upravlja ustanova ANAS in kjer prihaja tudi do največje zmede, saj se tujci ne znajdejo in ne vedo, katere ceste peljejo v jugoslovansko zaledje Trsta.
Pokrajina je postavila nad sto dvojezičnih smerokazov na osnovi političnega sporazuma, za katerega uresničitev se je prizadeval odbornik za javna dela Lucijan Volk in kateremu je z velikimi težavami politično - načelnega, pa tudi čisto praktično - tehničnega značaja u-spelo, da je bilo obsežno delo vsaj v glavnih obrisih tudi dokončano. Odbornik Volk je preučil vsa križišča in vse ustrezne točke na pokrajinskih cestah in je ugotovil, da bi bilo treba postaviti skupno 143 dvojezičnih smerokazov. Že načeloma pa se je zataknilo okrog sme-
„ .	.'."»-VU Ji g
NA PREDLOG ODBORNIKA VOLPFJA
Nov deželni prispevek slovenskemu gledališču
Zaradi zadržanja ministrstva in neizvedenih jamščin slovenska gledališka ustanova ponovno v težavah
rokazov Trst - Trieste. Sporazum leve sredine je namreč predvideval, da bodo postavili dvojezične smerokaze, kjer je to potreba krajevnega prebivalstva, glede česar pa je prišlo do različnih političnih razlag.
V bisvtu je šlo, in še vedno gre, za tezo pokrajinskega tajnika KD
v celoti odprto vprašanje dvojezič-1 Rinaldija, da pokrajina ni nekaj nih krajevnih napisov in smerokazov nad občinami, temveč da mora
Deželni odbor je na zadnji lanski seji 31. decembra na predlog socialističnega odbornika za šolstvo in kulturo Volpeja porazdelil nekatera sredstva za kulturne dejavnosti in med drugim razdelil pasivne ostanke v korist ' .-eh gledaliških ustanov. Nj tej osnovi je odbor odobril novih 8 milijonov rednega prispevka Stalnemu slovenskemu gledališču, 12 milijonov gledališču «Verdi» in 10 milijonov italijanskemu stalnemu gledališču.
V celoti je deželni prispevek za tri gledališke ustanove znašal 232 milijonov lir, od katerih je gledališče Verdi že prejelo 135 milijonov (z novo razdelitvijo torej v celoti 147), «Ente autonomo Teatro stabile di prosa del Friuli - Venezia Giulia» 75 milijonov (v celoti 85 milijonov) in Stalno slovensko gledališče 22 milijonov (v celoti 30 milijonov lir). Deželni prispevek za gledališča se je povečal od 232 milijonov na 262 milijonov lir.
Zvišanje deželnega prispevka Stalnemu slovenskemu gledališču bo vsekakor prišlo lej ustanovi zelo prav, saj se ponovno duši v finančnih težavah, ker še niso bile do kraja izvedene zagotovljene jamščine krajevnih ustanov in ustanova torej še ne razpolaga z obljubljenimi sredstvi. Pri tem pa je treba ponovno podčrtati, da gre za izraz dobre volje krajevnega činitelja in da ministrstvo za turizem in predstave v Rimu še vedno ni ničesar uradno odgovorilo na formalne vloge, ki jih je Stalno slovensko gledališče poslalo za dosego formalnega priznanja statusa in z njim tudi za odobritev kritja stroškov, kar lahko edino trajno reši finančno krizo in zagotovi nemoten razvoj slovenske gledališke ustanove.
Na isti seji so na predlog odbornika za kulturo in šolstvo Volpeja tudi razdelili skoro 561 milijonov lir na osnovi zakona št. 19 iz 1956. leta, ki predvideva deželne prispevke za prevoze otrok v otroške vrtce, osnovne in srednje šole. Pri razdelitvi so u-poštevali sklep deželnega odbora, da bodo krili 90 odstotkov izdatkov za gorske občine in 45 odstotkov izdatkov, ki jih imajo s temi prevozi druge občine. V ta namen je dežela prispevala v celoti milijardo in 338 milijonov lir.
Deželni odbor je na seji lanskega 27. decembra prav tako na predlog socialističnega odbornika za kulturo in za šolstvo Volpeja razdelil štipendije za skupno vsoto 640 milijonov lir za šolsko leto 1974-75. Po 40 tisoč lir so odobrili štipendije 15.983
učencem srednjih šol, za katere so njih matične občine izjavile, da je njih gospodarsko stanje težavno. 137 milijonov lir pa so razdelili občinam kot prispevek za delno kritje stroškov. ki so jih imele z razdelitvijo brezplačnih knjig potrebnim dijakom. Oba ukrepa se nanašata na izvajanje zakona št. 19 iz 1965. leta.
Smrtne posledice nerodnih padcev
Preteklo noč sta v bolnišnici j > minila 84-letna Anita Albanese vd. Roatto s Trga Oberdan 4 in 80-letni Pietro Nicolini s Korza Puccini v Miljah. Oba sta postala žrtvi nerodnih padec: Albanesejeva je padla sredi decembra v stanovanju, pri čemer si je zlomila stegnenico desne noge, Niccolini pa si je pri padcu v miljskem baru AGLI zlomil stegnenico leve noge.
upoštevati, kar so občine že naredile in kar so že sklenile. V konkretnem primeru naj bi to pomenilo, da lahko pokrajina postavi dvojezične smerokaze na tistih točkah in za tiste kraje, za katere so občine že postavile dvojezične napise. To naj bi v praksi pomenilo nobenih težav za pet okoliških občin, niti težav za Bazovico, Gro-pado, Prosek, Kontovel in ostale nesporno slovenske kraje tržaške občine, da pa ne sme biti nobenega napisa s Trstom, niti napisa Opčine in Katinara.
V praksi je bil v celoti izpolnjen prvi nesporni del programa, postavljena pa sta bila tudi dva hudo sporna smerokaza Trieste-Trst in to eden v dolinski in drugi v devin-sko-nabrežinski občini, ki naj služita kot nekakšen zgled in znanilo za, upajmo, bližnjo prihodnost, ko bodo na še preostalih dvajsetih ali 30 točkah postavili manjkajoče dvojezične smerokaze.
Zanimivo je, da okrog postavitve dvojezičnih smerokazov ni bilo v tržaškem pokrajinskem svetu nobene razprave in da proti temu sklepu niso protestirali niti misovski svetovalci, kar priča, da gre za stvar, ki jo krajevno prebivalstvo v celoti razume in odobrava. Zato je tudi toliko bolj nujno, da se postavijo dvojezični krajevni napisi in dvojezični smerokazi tudi na državnih cestah, ki vodijo iz Trsta proti Tržiču, proti Sežani, Pesku in Kopru.
Urnik trgovin za prihodnje dni
Zveza tržaških trgovcev javlja urnik trgovin za prihodnji teden:
V	nedeljo, 5. t.m. — Vse trgovine bodo zaprte z izjemo mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure.
Ponedeljek, 6. t.m. — Vse trgovine bodo zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte od 8.30 do 13. ure in pekam, ki bodo odprte od 7.40 do 12. ure.
V	sredo, 8. t.m. — Trgovine z jestvinami in drogerije bodo odprte tudi v popoldanskih urah.
V	soboto, 11. t.m. — Vse trgovine
bodo odprte po veljavnem umiku. To velja tudi za tiste trgovine, ki so po navadi zaradi kratkega tedna zaprte.
Policija aretirala
tatinskega Bolgara
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj aretirali 25-let-nega bolgarskega državljana iz Sofije Ivana Cingeva, katerega je zaradi tatvine v švicarskem mestu Luganu iskala tudi Interpol. V začetku decembra lanskega leta naj bi namreč Gingev s pomočjo dveh Italijanov odnesel iz urada neke lu-ganske tvrdke železno blagajno, v kateri je bila precejšnja vsota švicarskih frankov in drugih vrednosti za približno 7 milijonov lir. Gingev naj bi po tatvini zbežal v Italijo.
V četrtek se je Gingev predstavil v begunskem taborišču pri Pad-ričah, kjer seveda ni povedal svojega pravega imena in zaprosil za politično zatočišče. Tržaškim policistom se je zazdela zadeva sumljiva: zato so začeli podrobneje vrtati v Bolgara, ki je kmalu priznal, da je sodeloval pri tatvini v Luganu.
POJASNILO ODBORNIKA ZA ZDRAVSTVO TRIPANIJA
Za vse zagotovljena oskrba v bolnišnicah
V kratkem bodo pričeli deliti obrazce za vpis v deželne sezname
Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Antonio Tripani je dal nekaj pojasnil v zvezi z zdravstveno reformo in je zagotovil, da obstajajo jamstva, da so lahko vsi državljani sprejeti v bolnišnice. S 1. januarjem je prešla oskrba v bolnišnicah v pristojnost dežel, medtem ko je bila prej v pristojnosti zavarovalnih ustanov in obrtniške bolniške blagajne. Prehod pristojnosti predvideva zakon št. 386, s katerim se pričenja zdravstvena reforma.
Odbornik Tripani je zagotovil, da gredo lahko vsi državljani v bolnišnico, kjer sprejmejo tiste, ki so zavarovani pri zavarovalnih zavodih na osnovi njihove zdravstvene knjižice, manj premožne na osnovi izkaznice občinskih uprav in tiste, ki ne uživajo nobenega skrbstva, s. posebno izkaznico o vpisu v deželni seznam.
Zakon št. 386 namreč predvideva vpis v posebni deželni seznam oseb, ki ne uživajo drugačne zdravstvene zaščite in ki morajo zato izpolniti posebne obrazce, ki jih sedaj tiskajo. V prihodnjih dneh bodo te obrazce razdelili bolnišnicam in občinam, ki jih bodo dvignile na odborništvu v Ul. Milano 19 v Trstu.
Na vsak način pa bolnišnice v nujnih primerih ne morejo zavrniti sprejema bolnikov, pa čeprav še niso vpisani v deželni seznam. To velja za sedanji začasni nevpis. kot tudi za prihodnost, ko kdo po naključju ne bo vpisan. V nujnih primerih ima vsak bolnik pravico, da ga sprejmejo v bolnišnico in je treba kasneje v roku petih dni poskrbeti za vpis.
Obrazce bodo morali interesenti izpolniti v dvojniku: prvi izvod bo interesent poslal deželi s priporočenim pismom, drugega pa bo overovljenega od župana ali občinskega tajnika in funkcionarja deželnega odborništva obdržal, ker mu bo služil kot potrdilo za deželni prispevek. Deželna uprava bo interesentom po vpisu poslala dokončni dokument.
Na obrazcu bo treba napisati ime in priimek, kraj in datum rojstva, poklic interesenta in njegovih družinskih članov. Interesenti bodo morah vplačati vpisno takso, ki jo bodo pobirali skupaj z direktnimi davki. Vpis bo veljal tri leta.
čaja za 6 mest ravnatelja ha srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški in gorički pokrajini. Natečaj bo po naslovih in izpitih. Udeleže se ga lahko profesorji, ki so že 5 let v stalnem sta-ležu. Rok za predložitev prošenj je 60 dni po objavi natečaja v Uradnem listu.
Natečaj 2a ravnatelje srednjih šol
s slovenskim učnim jezikom
Uradni list štev. 335 z dne 23. decembra 1974 objavlja dekret prosvetnega ministra o razpisu nate-
iiiwiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiii!itiiii!ini|lt||^V|tlf|||||||||||,mll|l,|j|l|||l|,|,l|ll|ll||j,ni,,,,,,,niniiin,,
SMO V ČASU ZIMSKIH BOLEZNI
Novozelandska gripa nevarnost za vsakogar
Pri nas še malo obolenj • Priporočljivo je cepljenje
Srednjeevropsko področje je v teh dneh zajel močan val gripe, ki so jo tokrat krstili za «novozelandsko». Epidemija, ki predstavlja že nekakšno tradicijo ob vsaki zimi, je zajela predvsem Slovenijo. Podatki namreč govorijo, da se je gripe samo v Ljubljani nalezlo nad tri tisoč ljudi, veliko pa jih je zbolelo tudi v obmejnem pasu ter na Koprskem.
V tržaški pokrajini je pojav novozelandske influence zaenkrat precej omejen. Odstotek delavcev, ki so zaradi bolezni na bolniškem dopustu, je dokaj nizek; zato res ne moremo govoriti, da bi se gripa pojavila v širšem obsegu.
Vsekakor pa predvidevanja za bližnjo prihodnost niso najbolj rožnata. Zdravniki, ki so doslej, vodili statistiko o obdobjih, v katerih je gripa najbolj pogosta, pravijo, da sta januar in februar izredno «naklonjena» epidemiji influence. Po praznikih in s povratkom v šole se
Proti koncu leta so nekatera naša prosvetna in športna društva hotela dostojno zaključiti delovanje v letu 1974. Tako smo imeli prejšnji teden po raznih naših društvih vrsto dobro uspelih družabnih večerov. Na enem izmed takih večerov je bilo tudi srečanje vseh pevcev in članov njihovih družin, ki ga je priredilo prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca. Organizatorji so pripravili zakusko s pristno domačo kapljico za vse prisotne. Večer je potekal v prisrčnem in prijateljskem vzdušju ob prepevanju lepih slovenskih pesmi pod
vodstvom domačega pevovodja Draga Žerjala
bo zato treba še najbolj paziti.
Znamenje novozelandske gripe, ki je prišla na vrsto po azijski, ruski, hongkonški, angleški, vesoljski in švedski, so mrzlica ali vročina (po-gostoma tudi precej visoka), glavobol in bolečine v sklepih, kihanje in kašljanje ter mnogokrat tudi motnje pri prebavi. Kako se je treba zdraviti? Predvsem je priporočljivo mirovanje v postelji in sicer najmanj štiri dni, pomagal pa bo tudi kak aspirin, vitamin C ter lahka dieta. Nikakor pa niso priporočljivi antibiotiki.
Tisti, ki bi se radi zavarovali pred gripo, naj v prvi vrsti pazijo na vsak tudi nepomemben prehlad, saj je prav ta — če ga ne zdravimo, kot je potrebno — začetek gripe. Vsekakor pa je cepljenje proti novozelandski influenci še najbolj obetavno za prihodnost. Za to pa je dovolj, da stopite na higienski urad ali k občinskim zdravnikom.
Mladoletna fantiča
prij’avlj'ena zaradi ropa
Neizkušen tatinski par dveh mladoletnikov je včeraj slabo zaključil svoj podvig. Enega, R.T., je namreč leteči oddelek tržaške kvesture prijavil tukajšnjim oblastem zaradi ropa, drugega, Fabia V., pa zaradi soudeležbe pri ropu.
Zadeva se je pričela v ponedeljek. 30. decembra lani, ko je 24-letni Bruno Valič poklical policijo. Ko se je z 52-letnim stricem, pomorskim častnikom Vincenzom Valle-jem, pri katerem živi v Ul. Sinico 9 v Rocolu, vrnil v stanovanje, je namreč zalotil mladega tatu. Skušal ga je zagrabiti, vendar pa se ta ni dal zlahka. Branil se je celo z izvijačem, nazadnje pa je možema le uspelo, da sta ga ujela. Valič je skušal telefonirati na policijo, tatič pa je pretrgal žice telefona, tako da Valiču ni preostalo drugega, kot da stopi v najbližji bar in zavrti številko «113». Medtem pa se je mladi nepridiprav izmuznil Valle-ju in zbežal.
Agenti letečega oddelka so takoj uvedli preiskavo, ki so jo vodili marešali Filippo Furlan, Egidio Cava in Martino Geromella in kmalu prišli do pomembnih ugotovitev. Poleg mladega tatiča, katerega so v kratkem identificirali za R. T.,. je pri podvigu sodeloval še Fabio V., ki je pazil (očitno slabo!) pred hišo. Ko je videl, da se Valič in Valle vračata domov, jo je urno popihal. Mladoletnika sta v začetku zanikala nazadnje pa sta le priznala.
Stiska sodobnega človeka v predstavi C. Gaberja
«Tudi danes ne bomo leteli» (Anche per oggi non si vola) je naslov in hkrati simboličen motiv, ki spremlja vso, skoraj dveurno predstavo pevca - kabaretista Giorgia Gaberja. Gledali smo ga snoči v natrpanem gledališču Rossetti, kjer je ta izredno duhoviti, iznajdljivi in domiselni pevec pripravil v sklopu milanskega «Piccolo teatro» s kolegom Luporinijem prijeten pevsko - gledališki večer. Giorgio Gaber, ki je začel svojo kariero kot pevec, je pred več kot petimi leti opustil popevkarski svet in se pričel ukvarjali s kabaretom. Tako je pripravil že nekaj večerov, v katerih nastopa popolnoma sam.
«Tudi danes ne bomo leteli» je zadnji teh večerov. Naslov je simbolično umišljen kot stiska sodobnega človeka, ki ne Utegne, niti v najbolj vsakdanjih in banalnih o-pravkih, biti svoboden. Svoboda kot pojem pa je hkrati osrednja tema prvega dela večera in Gaber se v tem delu, tako v pesmih kot v govorjeni besedi, res izkaže kot izredno tenkočuten opazovalec življenja. Življenje se mu resda kaže kot absurdno, polno anomalij in moralno -družbenih zablod. A prav v taki absurdnosti najde z njemu lastnim odnosom smisel življenja, ki bi ga lahko interpretirali kot moralni imperativ «človek — bodi človeku človek». Ta vsebina spremlja tudi drugi del večera, čeprav je le-ta bolj politično angažiran in zato mogoče zanimivejši.	s. v.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
FERENC MOLNAR
LILIOM
Predmestna legenda
SCENA:
Drago Turina
KOSTUMI:
Mija Jarčeva in Marija Vidau DRAMATURŠKO VODSTVO: Jože5 Babič LEKTOR:
Majda Križajeva REŽUA:
DUŠAN MLAKAR •J J V petek, 10. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A — premierski
V ponedeljek, 6. januarja 1975, bo ob 17. uri igral in vas veselo zabaval v kinodvorani v Bazovici
ANSAMBEL T A I M S
Sodelujejo: tovarna gramofonskih plošč HELIDON iz Ljubljane, RTV Ljubljana - SAKOJ in Mohorjeva družba iz Celja s priložnostnimi darih.
Ne zamudite!
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 4. januarja ANGELA
Sonce ' vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 11.03 Jutri, NEDELJA, 5. januarja SIMEON
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,8 stopinje, najnižja 6,8, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni pritisk 1029,1 mb stanoviten, veter 6 km na uro vzhodni, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. januarja 1975 se je v Trstu redilo 13 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Anna Pela-schiar vd. Fast, 65-letna Maria Tempo por. Kovačič, 78-letni Francesco Calati, 62-letna Teresa Vedente por. Lancini, 72-letni Giuseppe Coderini, 75-letna Norma Braida, 73-letna Elvira Miazzi vd. Voltolina, 80-letna Angelina Lorenzon, 78-letna Teresa Valentino vd. Matera, 89-letna Antonia Zoren vd. Kobec, 63-letni Luciano Barago, 83-letna Maria Vlah vd. Medeot, 71-letni Mario Valdevit, 77-letna Peppa Chessa vd. Muredda, 67-letna lima Guanin vd. Mazzaroli, 69-letni Giorgio Minca, 62-letni Edvin Bundi, 80-letni Carlo Starace, 79-letni Pietro Nicolini, 87-letna Anita Albanese vd. Roatto, 79-letna Erminia Micor vd. Wagner.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leintenburg, Trg S. Giovarmi 5; Al
S.	Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165). Opčine (teL 211-001), Prosek (teL 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 20C-121), Sesljan (tel. 209-197), Žav-Ije (tel. 213-137), Milje (teL 271-124).
KULTURNI DOM
V petek, 10. t.m., ob 20.30 za abonma red A—premierski Ferenc Molnar «Liliom».
Ponovitve: v soboto, 11. t.m., ob
20.30	— abonma red B (prva sobota po premieri) ; v nedeljo, .12. t.m. ob 16. uri — abonma red C (prva nedelja po premieri).
POLITEAMA ROSSETTI
Danes 4. decembra 1975 ob 20.30 Giorgio Gaber v «Anche per oggi non si vola». Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547).
AVDITORIJ
«Teatro oggi». Od srede, 8. t.m. «Renzo e Anna» (Oberoesterreich) F. X. Kroetza v režiji Furia Bordona. Rezervacije, informacije in abonmaje za celoten ciklus predstav pri Osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Ze to predstavo velja osmi odrezek a-bonmaja za Politeama Rossetti.
Kino
Ariston 16.00—22.00 «La montagna sacra». Barvni film, režiser Alessan dro Jodorowsky. Prepovedano mia dini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Robin Hood». Barvni Walt Disneyev film. Risanka.
Excelsior 15.30 «Ceravamo tanto a-mati». Nino Manfredi, Vittorio Gass-man, Stefania Sandrelli. Barvni film.
Grattacielo 15.30 «Travolti da un in solito destino nell'azzurro mare d: agosto». Barvni film. G. Giannin in M. Melato. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill, Bud Spencer. Bareni film.
Eden 15.30—20.00 «Finché c’è guerra c’è speranza». Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film.
Ritz 15.3(1—20.00 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film. Igra Roger Moore.
Aurora 15.00 «Romanzo popolare».
Capitol 16.30 «La poliziotta», Mariangela Melato.
Cristallo 16.30 «Attenti a quei due, chiamate Londra». Rober Moore in Tony Curtis.
Impero 16.00 «Anche gli angeli tirano di destro». Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Fammi male e coprimi di violenza». Barvni film. Igra Jeanine Raynaud. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il ritorno di Zanna bianca». Barvni film.
Ideale 16.00 «4 marmittoni alle grandi manovre». Barvni film. Igrata Gianfranco Bagnoli in Lisa Lio-nardi.
Vittorio Veneto 16.00 «Il mio nome è Nessuno». Barvni film. Igrata T. Hill in H. Fonda.
Abbazia 16.00 «Amarcord». Film v barvah. Režija Fellini. Igrajo M. Noeal, M. Orfei in C. Ingrassia.
Astra 16.30 «Tarzan e il cimitero degli elefanti». J. Weissmiiller, O. Sul-livan.
Volta - Milje 17.00 «L’avventura del Poseidon». Barvni film. S. Stewen, E. Bormina.
Mignon 16.00—22.00 «Korang la terrificante belva umana». Barvni film.
Radio 16.00 «Anastasia mio fratello».
-Barvni film. Igra Alberto Sordi.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 3. občni zbor, ki bo v četrtek, 16. januarja 1975, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, I. nadstropje.
Dnevni red: L čitanje zapisnika,
2.	poročila, 3. sprememba pravil, 4. razrešnica dosedanjemu odboru, 5. volitve upravnega in nadzornega odbora, 6. razno.
Če ob napovedani uri ne no navzoče zadostno število članov, ki je potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
Predsednik upravnega odbora SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje na podlagi 6. člena pravil redni občni zbor, ki bo dne 11. januarja 1975 ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v UL Geppa 9, Trst z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Popravki statuta
4.	Razno
Tržaško podjetje išče uslužbenko, strokovno usposobljeno za perforiranje na strojih IBM, z znanjem slovenščine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika.
/BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
■	A./
TRST - ULICA F. FILZI 1Q -	61-446
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	651,—
Funt šterling	1520.-
švicarski Irank	256,50
Francoski frank	146,10
Nemška marka	270,10
Avstrijski šiling	37,80
Dinar: debeli	35—
drobni	35—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prispevki
Namesto cvetja na grob Emila Zlobca daruje družina Brišček 5.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V isti namen daruje družina Santo Ferluga 5.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pok. Franca Merlaka daruje Fabio Pečar 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Pavla Grgiča darujeta Ančka in Vida Komar 4.000 lir za ŠD Zarja.
SE TA MESEC NA DNEVNEM REDU OBČINSKIH SVETOV?
Različna mnenja o sestavi in o vodstvu pokrajinskega zdravstvenega konzorcija
Osnovne značilnosti osnutka statuta, ki ga je izdelala tržaška občinska uprava
Tržaški občinski svet se bo po vsej verjetnosti še ta mesec skupaj z drugimi občinskimi sveti tržaške pokrajine ukvarjal z ustanovitvijo pokrajinskega zdravstvenega konzorcija, ki ga predvideva zdravstvena reforma. Lanskega decembra je že prišlo do prvih razgovorov prizadetih občinskih uprav na osnovi osnutka statuta, ki ga je izdelala tržaška občina. O nekaterih bistvenih vprašanjih m predvsem o sestavi upravnih organov obstajajo različna stališča, saj je tržaška občina zagovarjala upravni svet in druge vodstvene organe, v katerih bodo sodelovale krajevne u-prave in obstoječi upravni sveti bolnišnic, medtem ko so leve občinske uprave mnenja, da je upravljanje zdravstvenega konzorcija v izključni pristojnosti izvoljenih krajevnih u-prav in da so bolnišnice konzorciju podrejene
Na vsak način pa se razprava vrti okrog osnutka, ki ga je pripravila tržaška občinska uprava in ki v prvem členu obravnava cilje zdravstvenega konzorcija, Katerega ustanavljajo šest občin, tržaška pokrajina, deželna bolnišnica in deželna pediatrična bolnišnica ter pokrajinski protitu-berkulozni center. Konzorcij bo enotno upravljal krajevne zdravstvene e-note, ki obstajajo na področju pokrajine in bo skrbel za pobude za zaščito zdravja. Krajevne zdravstvene e-note bodo predstavljale tudi sredstvo za demokratično nadzorstvo.
Tretji člen podrobneje obravnava cilje ustanove, ki se bo trudila za splošno zaščito zdravja, za varstvo okolja, za specialistične intervencije in za tehnične posege. Ta člen navaja sedemnajst specifičnih področij delovanja konzorcija, ki gredo od zdravstvene vzgoje, občinskih zdravstvenih u-radov, preventivne medicine, centrov za socialno medicino, preventivne medicine na delu. pokrajinskega laboratorija, zdravstveno-kirurške službe, pediatrije, pa vse do mentalnega in drugega zdravljenja. Peti člen obravnava konvencije, ki jih konzorcij lah. ko sklene s sorodnimi organizmi. Sesti člen določa, da «je v okviru dela konzorcija dovoljena uporaba slovenskega jezika».
Osmi m naslednji členi obravnavajo vodstvene organe konzorcija, ki so sestavljeni iz skupščine, upravnega sveta in predsednika. Skupščino sestavljajo občine, pokrajina, bolnišnice in pokrajinski tuberkulozni konzorcij. ki imenujejo po zapletenem ključu svoje predstavnike. Vsak predstavnik pa ima različno težo, ki je za občine v sorazmerju s številom prebivalcev, ki so jih ugotovili na zadnjem popisu prebivalstva. To število bodo razdelili s številom vseh predstavnikov, ki so imenovani v skupščino. V primeru tržaške flfcčirna bo torej specifična ‘eza petnajstin predstavnikov (župan ali njegov zastopnik in štirinajst občinskih svetovalcev) znašala nekaj manj kot 20.000 glasov, medtem ko bo za repentabr-skega enega predstavnika zelo majhna. saj je tam samo okrog 650 prebivalcev. Za pokrajino je predvidena
specifična teža četrtine glasov vseh občin, za bolnišnice polovica glasov, ki so predvideni za pokrajino in za protituberkulozni konzorcij desetina glasov predvidenih za pokrajino.
Poleg skupščine, upravnega sveta in predsednika so predvideni še razni posvetovalni organi in med njimi posvetovalni odbor, ki ga sestavljajo sindikalne organizacije, predstavniki rajonskih konzuli tržaške občine ter šest meščanov, ki jih imenujejo na osnovi sklepa skupščine. Predviden je tehnično-zdravstveni odbor, ki ga sestavljajo predvsem ravnatelji bolnišnic in raznih zdravstvenih služb
Za stroške bodo skrbeli člani konzorcija po istem ključu, kot so predvidene tudi udeležbe v vodstvenih organih občin in pokrajine.
Sedemindvajsetim členom statuta je dodanih še šest členov prehodnih določb. ki predvidevajo sestavo raznih pravilnikov in predvsem sestavo or-ganika za osebje, ki ga bodo načeloma prevzeli od že obstoječih ustanov.
V kratkem razprava o deželnem zakonu o kraških rezervatih
Deželni svet bo pričel z rednim delom 15. januarja, še prej pa se bodo sestale razne komisije. Deželni uradi so delno že pričeli z delom, čeprav so številni odborniki še na krajšem zimskem oddihu.
Deželni svet bo med prvimi važnejšimi zakoni pričel z razpravo o zakonu, ki ustanavlja kraške rezervate na osnovi vsedržavnega zakona Belci. Deželni odbor je namreč še pred počitnicami odobril ustrezni zakonski predlog, ki ga bodo v
teh dneh razdelili članom pristojnih komisij.
Deželni prispevek za telovadnico univerze
Deželni odbor je na svoji zadnji seji 31. decembra lanskega leta na predlog odbornika za šolstvo in kulturo Volpeja odobril prispevek 85 milijonov lir tržaški univerzi za nakup telovadnice v Ul. Monte Cengio v Trstu. Za ta prispevek je 31. oktobra zaprosil upravni svet u-niverze, ki je sklenil, da bi bil nakup potreben, saj je telovadnica že koristno služila univerzitetnim športnim organizacijam. Telovadnico bo upravljalo univerzitetno športno društvo CUS, ki jo bo rabilo za razne športne panoge.
Za Silvestrovo stanovanjske miši ponovno neumorno na delu
Tudi letos so stanovanjske miši izkoristile odsotnost nekaterih Tržačanov, ki so na Silvestrovo odšli zdoma, da so vlomili v njihova stanovanja. Prijav o manjših tatvinah je bilo več, največjo škodo pa je tokrat utrpel 38-letni Giorgio Rampolli z Repentabra 1179. V njegovo stanovanje so namreč vlomili tatovi, ki so s seboj odnesli prenosni televizor, električni šivalni stroj, tri fotografske aparate, fotografski material in precej srebrnine. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 1.500.000 lir.
Iz stanovanja 33-letnega Livia Co-sulicha v Ul. Cotogna 55 pa so nepridipravi odnesli prenosni televizor ter samokres vrste «beretta» kal. 22.
SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA in
ZVEZA IZSELJENCEV BENEČIJE
organizirajo v
ponedeljek, 6. januarja 1975, ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU
DAN EMIGRANTA
SPORED:
Mešani pevski zbor «Rečan» iz Ljes
Pozdrav emigrantom	s- .
Recitacije otrok	o
Rezijanska folklorna skupina '	j " \
Beneški godci
Stalno''slovensko- gledališče iz Trsta s komedijo Jake Štoke «Mutasti muzikant»
Pozdravili bodo:
Dr. Carlo Volpe — deželni odbornik za šolstvo in kulturo: Giuseppe Romano Specogna — deželni svetovalec iz Nadiških dolin: Gianni Floreancig — predstavnik prosvetnih društev.
V DNEH. KO ČASOPISI ZARADI STAVK TAKO POREDKOMA IZIDEJO.
JE ŠE TEMBOLJ PRAV. DA POMISLITE NA USODO SVOJEGA LISTA!
NAROČITE SE TOREJ NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975:
brezplačno mesečnik DAN in žrebanje 40 nagrad
PRVA NAGRADA:
BARVNI TELEVIZOR PHILIPS GOYA, 22-PALČNI
DRUGE NAGRADE:
2.	Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo),
3.	Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo),
4.	Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo),
5.	Radijski sprejemnik Philips RB 130,
6.	Zložljivo kolo Graziella,
7.	Kasetni magnetofon Philips EL. 3302,
8.	Kasetni magnetofon Philips EL. 3302,
9.	Kasetni magnetofon Philips EL. 3302,
10.	Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem,
11.	Fotografski aparat Agfamatic Sensor t torbico in flashem,
12.	Fotografski aparat Agfamatic Sensor t torbico in flashem,
13.	Pribor	orodja	Black	&	Decker	U	6500,
14.	Pribor	orodja	Black	&	Decker	U	6500,
15.	Pribor	orodja	Black	&	Decker	U	6500,
16.	Kuhinjska stenska ura z vgrajenim	radij-
skim sprejemnikom,
17.	Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom,
18.	Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom,
19.	Roštilj za kamping,
20.	Roštilj za kamping,
21.	Zbirka Humor (5 knjig),
22.	Leksikon Cankarjeve založbe,
23.	Mešalec Termozeta z mlinčkom (mode! York),
24.	Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York),
25.	Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York),
26.	Knjiga: Ribe in raki v mednarodni kuhinji,
27.	Pelaprat: Največji kuhar sveta,
28.	Ti vražji fantje v letečih škatlah - 3 knjige
29.	Parni likalnik Termozeta Milord Personal,
30.	Parni likalnik Termozeta Milord Personal,
31.	Parni likalnik Termozeta Milord Personal,
32.	Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki,
33 Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki,
34. Knjiga: V domačem vrtu,
35 Osebna tehtnica,
36.	Osebna tehtnica,
37.	Osebna tehtnica,
38.	Električni sušilec Professional),
39.	Električni sušilec Professional),
40.	Električni sušilec Professional).
las Termozeta (model las Termozeta (model las Termozeta (model
RESOLUCIJA UPRAV A ECA SVETA IACP
Z deželnim in državnim denarjem povečati stanovanjski fond, namenjen potrebam trga
Upravni svet predlaga, naj bi javni delež pri stanovanjski izgradnji dvignili (od sedanjega 2.7 odstotka) na 25 odstotkov
Na zadnji seji upravnega sveta avtonomnega zavoda za ljudske hiše IACP, na kateri so izvršili zamenjavo v vodstvenem organu, so sprejeli resolucijo, v kateri je o-predeljeno stališče do nadaljnjega razvoja te ustanove in stanovanjske politike. V uvodnem delu u-gotavljajo, da se vedno bolj občuti pomanjkanje stanovanj in da je na padec stanovanjske gradnje silno vplivala odsotnost javnih ustanov, saj znaša njihov delež pri lanskem ustvarjanju stanovanjskega fonda komaj 2.70 odstotka. Za številne stoje in zlasti za delavce z nizkimi prejemki, ki ne morejo plačevati visokih odkupnin za nova stanovanja, so sedanje naraščanje cen, kreditne omejitve in visoke obresti na posojila skrajno neugodni. Ustanova IACP sodi, da je potrebno reševati to vprašanje na odgovoren načina in s tehničnopoli-tičnim pristopom. S tem v zvezi predlaga, naj bi dežela izdelala večletni načrt gradenj stanovanjskih hiš. tako da bi se delež javnih stanovanjskih gradenj povzpel vsaj na 25 odstotkov.
Pokrajinska vodstva IACP pričakujejo, da jim bodo čimprej poslali navodila, koliko sredstev morajo vlagati v stanovanjsko izgradnjo, in sicer na način, ki bi od samega začetka zajamčil kontinuiteto gradenj. Ustanova je izrekla pripombe tudi na račun dolgotrajnih birokratskih postopke? pri dodeljevanju deželnih ali državnih prispevkov, kakor tudi pri razpisu dražb in finansiranju del. Ker obstajajo hude težave pri najemanju posojil za uresničevanje finančnih programov, predlaga IACP, nai bi dežela sama najela in upravljala finančna posojila IACP za izgradnjo novih stanovanj. Lahko pa dežela reši to vprašanje z ustanovitvijo deželnega finančnega telesa, v. katerem bi združili vse dejavnosti, ki zadevajo finančne posege v korist stanovanjske izgradnie. S takšno naravnanostjo gonške ustanove za ljudske hiše so seznanili tudi predsednika deželnega odbora.
Danes in jutri v Gorici sestanek slovanskih komunistov
Danes in jutri prireja mestna sekcija-KPI v Gorici sestanek o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Srečanje slovenskih komunistov Gorice.. .Sovodenj in Števerjana bo odprl tajnik sekcije Boris Coceani, nakar bo sledilo čitanje referatov. Dr. Ivan Bratina bo govoril o položaju slovenske narodnostne skupnosti ter o njenem odnosu do italijanskega delavskega gibanja, dr. Mirjam Koren bo govorila o vprašanjih Slovencev ter o politiki KPI. prof. Venceslav Devetak pa o pravnem reševanju vprašanj Slovencev v Italiji. Na sestanku bodo izbrali delegacijo, ki bo nesla venec k doprsnemu kipu predvojnega komunista, poslanca v rimskem parlamentu, Jožeta Srebrniča, ki so ga pred leti postavili v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici.
lično pišejo. Slovenci ga pišemo Vižintin, Italijani pa Visintin, Visentin in podobno. Ta priimek so v naše kraje prinesli nekateri prebivalci, ki so se semkaj priselili iz Vicenze. Ker so se naselili na meji dveh . jezikovnih skupin, so prevzeli jezik obeh, le priimek, ta je ostal bolj ali manj enak.
No, slovenski in italijansko govoreči Vižintini se bodo v soboto, 18. januarja sešli na prvi zabavi, ki jo bodo priredili v dancingu «Lucky Club» v Ronkah. Na to misel je prišel Štefan Vižintin od Devetakov ter njegov znanec, prav tako Visentin po imenu, ki stanuje v Martinšči-ni. Pomaga jima tretji Vižintin, Edi po imenu, ki stanuje v Ronkah, kjer imajo svoj glavni štab in kjer sprejemajo prijave za praznovanje.
Pobuda je vsekakor zanimiva ter bo nudila priložnost, da se ljudje z istim priimkom srečajo in ugotovijo, kakšne sorodstvene zveze jih družijo. Brskanje po preteklosti najbrž ne bo
tako enostavno, saj so se Vicentini priselili v naše kraje pred več stoletji. pa najbrž tisti večer tudi časa ne bo za kaj takšnega, si lahko že sedaj predstavljamo, da bo poglavitna skrb posvečena zabavi —in obveznemu spominskemu slikanju.
Letos bodo podelili priznanja CONI
Tudi letos bodo v Gorici podelili posebna priznanja CONI raznim športnim društvom, ki so se v teku prejšnjega leta izkazala zaradi u-spehov na športnem področju. Priznanja bodo podelili tudi skupinam, ki so polagala večjo pažnjo mladini ter pošiljale tekmovalce na mladinske športne igre.
Vodstvo CONI v Gorici vabi vsa društva, da pošljejo najkasneje do 20. januarja letos vso dokumentacijo o lanskoletnem delovanju.
NA POBUDO FILMSKE DRUŽBE «ITALN0LEGGI0>
Januarja vrsta zanimivih filmov v kinodvorani «Modernissima»
Te dni vrtijo francoski film «Nome e cognome: Lacombe Lucien» - V drugi polovici meseca «srečanje z avtorjem»
V okviru filmskih predstav, ki jih v kinodvorani Modernissimo» v Gorici predvaja filmska družba Ital-noleggio Cinematografico, bodo drevi pričeli s predvajanjem filma «Nome e cognome: Lacombe Lucien», ki ga je filmska kritika imela za enega luijboljših francoskih del v zadnjem desetletju.
Glavni junak filma je reven kmet, ki v času odporništva v drugi svetovni vojni nudi pomoč okupatorjem in stoji na njihovi strani tako, da ga ob koncu ubijejo. Mojstrovina filma pa je u tem, da prikazuje francosko odporniško gibanje z drugega zornega kota, kot smo ga običajno navajeni gledati. V teh svetovnih dogajanjih pa se prepleta življenjski obstoj in notranji, duševni konflikt ubogega kmeta.
S tem filmom pa hoče družba Italnoleggio Cinematografico nadaljevati s predvajanjem filmov predvsem s socialno in politično tematiko, ki jih v drugih kinodvoranah težko la'.' i gledamo. V tem mesecu bomo poleg francoskega filma lahko gledali še «Crepa padrone: tutto va bene» (režiser dela je Jean
iiiiiiiiimiiiriiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiniiia
PO PODATKIH ZAVODA INPS V GORICI
Prebivalstvo gonške pokrajine se je v zadnjem času postaralo
33.548 ljudi (23,4 odstotka prebivalstva) ima pokojnino INPS
Kljub industrializaciji in novačenju nove delovne sile, ki jo je treba včasih tudi «uvoziti» iz drugih pokrajin države, se prebivalstvo na Goriškem stara. To žalostno dejstvo, ki nam tudi pove, da se na našem področju, in to velja tudi za Tržaško, jrebivalstvo stara in da naše gospodarstvo stagnira, lahko razberemo iz uradnih številk o upokojencih. Iz podatkov o upokojencih, ki jih je izdal zavod za socialno skrbstvo INPS ob zaključku lanskega leta, lahko ugotovimo, da imamo na Goriškem 33.518 oseb, ki uživajo pokojnino INPS. To je kar 23,1 odstotka vsega prebivalstva pokrajine. Vendarle pa to ni vse. Poleg upokojencev industrijskega, trgovskega in kmečkega sektorja, katerim daje pokojnine zavod za socialno skrbstvo, imamo še upokojence državnih "in poldržavisih u-radov, ki dobivajo pokojnino iz posebnih fondov. Teh je pri nas \, zaradi'
V Ronkah prvo srečanje Vižintinov
Na goriškem Krasu je priimek Vižintin precej pogost. Od tem se je razširil tudi v Gorico, v Novo Gorico ter v bližnjo Furlanijo. Ljudje s tem priimkom pripadajo slovenski in italijanski narodnosti. Priimki se tudi raz-
blagajn ne bi bilo najbrž nikdar moč dobiti njihovega točnega števila. Nismo pa daleč od resnice, če menimo, da je kar tretjina prebivalstva goriške pokrajine že upokojena. To pa je precej.
Niso pa vsi upokojeni zaradi starostne dobe. Precej ljudi ima invalidsko pokojnino, ki je včasih velika in s katero se lahko človek tudi preživlja. Le v nekaterih primerih se upokojenci - invalidi udejstvujejo na delovnem mestu. Sicer pa je to marsikje značilno tudi za starostne upokojence.
Starostno pokojnino ima 12.684 ljudi, invalidsko 13.347, preživelih svojcev upokojencev je 6.538, socialno pokojnino pa ima 979 ljudi. Po strokah so ti upokojenci takole porazdeljeni: pokojnino iz rednega sklada podrejenih delavcev in uradnikov, ljudi, ki so bili v redrlem delovnem razmerju, dobiva 27.693 oseb. Upokojenih kmetov je 3.098, upokojenih obrtnikov 654, upokojenih trgovcev pa 1.124. V glavnem gre torej za ljudi, ki so bili v rednem delovnem
razmerju, precej pa je tudi upokojencev iz raznih prostih poklicev, ki so šele pred leti pričeli plačevati prispevke v pokojninski fond. Prvi so bili kmetje, sledili ko jim nato obrtniki in trgovci.
V glavnem gre sicer za majhne pokojnine. O teh se prav v teh dneh razpravlja v Rimu. ko zahtevajo sindikati, da bi vlada majhne pokojnine povečala za 15.000 lir mesečno. Vlada pa je s svoje strani že pred časom odredila manjše zvišanje obstoječih pokojnin. V nekaterih primerih gre za minimalne, od 30.000 lir navzgor, pokojnine, s katerimi ni moč preživljati se ob sedanji draginji. Nekoliko bolje se godi ljudem. ki so šli v pokoj v zadnjem času, ko je stopila v veljavo reforma pokojnin, ki so vezane na plače v zadnjih petih letih. Vendarle tudi tu niso stvari v; redu,- kajti' na pokojnino je treba čakati včasih tudi dolgo časa. In v tem presledku, od časa, ko gre delavec v pokoj, do trenutka, 'ko dobi pokojninsko knjižico, preteče precej časa in v tem času mora delavec marsikaj prestati, da se preživi.
povsod tam, kjer se kreta večje šte vilo ljudi. Pobudo je občinska upra va izpeljala tudi po okoliških vaseh
Že nekaj dni pred prazniki, posebno pa med prazniki samimi, pa so zlikovci odprli dno v teh posodah, da so se smeti usule na tla. Marsikdo, ki je površno pogledal na koš. je sodil, da so meščani nedisciplini rani in mečejo papirje poleg koša na tla. Pa ni tako, duhovičenje nekaterih nadobudnih mladeničev, ki se tako izkazujejo s svojim vandalstvom.
Občinska smetarska služba, ki že itak ni zadostna, postaja na takše* način še manj učinkovita.
Koši za sm«ti z razbitim dnom!
Goriška občinska uprava je pred nekaj meseci namestila po mestu kovinske posode za zbiranje smeti. Najdemo jih domala ob vsaki avtobusni postaji ter na pomembnejših križiščih
PRIMORSKI DNEVNIK V ŠEMPETRU
čitatelje Primorskega dnevnika v Šempetru obveščamo, da se ob nedeljah lahko dobi naš Ust v cvetličarni Olge Kohol, Ul. Ivana Roba 13, Šempeter.
9iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■< m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinii im, m miiIIIiiiiIii,iiiIIIiIIiI u miiimiiii,diiiiiiiiii ii
Ob spominu na Toneta Batagelja
Verjetno ni bilo med tolminskimi izseljenci v Jugoslaviji in sploh med primorskimi tigrovci nikogar, ki ne bi bil poznal Toneta Batagelja. Mnogim je in bo ostal v trajnem spominu, ker so se po njegovi zaslugi zaposlili in se rešili revščine, tigrovcem pa bo posebno ostal v vedno živem in najlepšem spominu. Bil je od prvih začetkov v letu 1927 njihov sodelavec in mecen, a predvsem iskren in velikodušen prijatelj, obenem zelo zaupljiv in poln delovnega poleta. V svoji srčni1 boli do zasužnjenega naroda je bil prežet z najglobljo ljubeznijo do primorske zemlje in slovenskega ljudstva. Saj je bil sam primorski rojak, doma iz Šturij pri Ajdovščini, kjer se je rodil 27. decembra 1894. Zato je tudi od otroških let čutil utrip borbe primorskih Slovencev za kulturni in socialni napredek, gledal porast slovenske narodne za-, vesti, ki je združevala sile širokih slovenskih množic v obrambi že skrčenega slovenskega narodnostnega ozemlja proti zavojevalnemu in potujčevalnemu pohodu nemškega in italijanskega imperializma.
Njegova slovenska narodna zavest se je v njegovem 18. letu starosti skovala s preporodovci kot dijaku gimnazije v Ljubljani med prvo: balkansko vojno v vsejugoslovanski idealizem. Deloval je v napredni slovenski tajni mladinski organizaciji «Preporod», ki je v stiku s «Srpsko omladino» in «Mlado Bosno» odločno širila miselnost o propadu avstrijske tiranije in idejo največje svobode in največje demokracije v svobodni Jugoslaviji, kjer bo svobodno odločala vsaka narodnostna individualnost brez tujega gospodarstva. Avstrijska policija je lovi-
la in polnila zapore z mladimi pre porodovci, a nemška justica jih je obsojala na visoke kazni in celo na merno povz. jčila smrt 24-letnemu voditelju preporodovcev Ivanu Endli-cherju. ki je umri v graški ječi 9. G. 1915. [eta. Kljub preganjanju in terorju je slovenska mladina o-stala zvesta svojim idejam jugoslovanstva. Ob izbrul . prve svetovne vojne so : tmgi pobegnili iz Avstrije v Srbijo in se pridružili srbski vojski, med njimi tudi 20-letni Tone Batagelj, da so se kot jugoslovati-prostovoljci borili proti nemške-r ' ■ ' imperializmu in za združitev vseh Jugoslovanov v enotno državo.
Po prvi svetovni vojni je bil Tone Batagelj več let obmejni komisar na Jesenicah, kjer je z največ jo • vnemo sodeloval s tigrovci za osvoboditev okupirane Primorske. Poznali so ga vsi tigrovci, ki so zaradi organizacije T1GR tajno prehajali državno mejo in vsi tisti tigrovci, ki so zbežali pred italijansko fašistično policijo in nadaljevali z ilegalnim delom v Jugoslaviji.
Kot zelo zaveden Slovenec in vnet tigrovec ni bil, kakor sploh vsi tigrovci, nacionalist in še manj šovinist. Svoj službeni položaj je izkoristil v svrho sodelovanja v organizaciji T1GR, a ga je v veliki meri tudi v tem, da je v vsakem primeru nudil pomoč italijanskim protifašistom na begu. Tudi znani komunistični voditelj Ivan Regent omenja v intervjuju, da mu je Batagelj dvakrat omogočil potovanje v Avstrijo. Poseben primer v tem oziru je bil pozimi leta 1929 antifašistični prvak iz Milana, ki so ga tigrovci spremljali iz Gorice do Jesenic. - Čez visokogorska prepadna pobočja pokrita s snežnim srenom
sta ga z velikim naporom spravila Jernej Lužnik in njegov brat Franc. «Bil je vesel in prijetno iznenaden», je pripovedoval Lužnik, «spričo požrtvovalnosti vodičev, a še bolj zaradi izredne pozornosti in gostoljubnosti Toneta Batagelja na Jesenicah». Batagelj mu je izdal prepustnico za Francijo, odkoder se je ponovno zahvalil za izkazane usluge.
Tigrovci so v neštetih primerih nudili pomoč italijanskim protifašistom v dobi najhujšega zatiranja in preganjanja Slovencev v Italiji.
Tone Batagelj je bil 17. r.cd 87 obtoženci dolge obtožnice na tržaškem procesu leta 1930. Kakor druge, je tudi njega bremenila obtožnica zarote proti fašistični državi z narnero odcepiti takratno Julijsko Benečijo od Italije. Zaradi napetih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, je moral Tone Batagelj zapustiti Jesenice kmalu po tržaškem procesu. Z njegovim odhodom so tigrovci izgubili znatno oporo in njihovo delo je bilo otežkočeno. Ba-tageljevo delovanje je bilo za tigrovce ohrabrujoče in plodno, ker ni bilo med tigrovci izdajalcev niti na italijanski, niti na jugoslovanski strani meje.
Kakor je bil dosleden in Zvest svojim idejam kot preporodovec in jugoslovanski prostovoljec ter vnet sodelavec v organizaciji TIGR, tako se je v zadnji vojni z vsem srcem pridružil narodnoosvobodilni borbi. Po vojni se je poredkoma srečaval s še živečimi sodelavci organizacije TIGR, ker je živel pri sinu na Reki in ker se je več let težko bolan zdravil v ljubljanskih bolnicah, kj : je preminil v 80. letu starosti 10. decembra 1974.
T. R.
Povečanje števila voženj na progi Solkan-Šempeter
Prometno in turistično podjetje «Avtopromet« v Novi' Gorici je uvedlo nekatere novosti na mestni progi Solkan - Nova Gorica - Šempeter. Gre predvsem za povečanje števila voženj z avtobusi, ki je potrebno zaradi hitrega naraščanja števila potnikov. Območje Solkana, Nove Gorice in Šempetra predstavlja namreč urbano celoto, ki je med seboj čedalje bolj povezana in soodvisna. Zato pa prihaja tudi do velikega števila potovanj, zlasti delavcev ter učencev in dijakov. Za ponazoritev navajamo, da se na progi od Solkana ter prek Nove Gorice do Šempetra in obratno, prepelje vsak dan z avtobusi okoli 6.500 ljudi.
Spremembe so nastale tudi v urniku voženj. Čas odhoda avtobusov s končnih postaj v Solkanu in Šempetru so namreč skrajšali od prejšnjih 15 minut na vsakih 10 minut. Ta obratovalni čas velja od šeste do šestnajste ure. Od 16. do 19.30 ure vozijo avtobusi vsake četrt ure, potem pa do triindvajsetih na vsako uro.
Hkrati je podjetje stare avtobuse zamenjalo z novimi. Gre za pet avtobusov, ki jih je dobavila znana mariborska tovarna TAM. V vsakem je 27 sedežev in 63 stojišč. Za nove avtobuse je podjetje «Avto-promet» v Novi Gorici plačalo skupaj okoli 225 milijonov starih dinarjev. Navajamo, da stane vozovnica na progi od Solkana do Šempetra 140 starih dinarjev. V podjetju poudarjajo, da je ta cena spričo stalnega naraščanja cen goriva in večanja drugih stroškov postala prenizka in jo bo potrebno čimprej povečati. To pač pomeni, da avtobusna proga med Solkanom ;n Šem petrom sedaj ni donosna oziroma, da posluje z izgubo.
Urnik mejnih prehodov 2. kategorije
Vodstvo obmejne policije nam je posredovalo umik odprtja in zaprtja mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem. Umik je stopil v veljavo
1.	januarja.
Mimik: od 7. do 18 30.
Jenkovo: od 6.30 do 19. ure (ob ne deljah od 6.30 do 20. ure).
Plešivo: od 7. do 19. ure (ob nede Ijah od 7. do 20. ure)
Vipolže: od 6.15 do 19. ure (ob ne deljah od 6.15 do 20. ure).
Števerjan: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 19.30: maja, junija, julija in avgusta prehod se odpre ob 7. uri).
Podsabotin: od 6.15 do 18. ure (ob nedeljah od 6.15 do 19. ure: maja junija, julija in avgusta prehod se odpre ob 7. uri).
Solkan 1: od 6.30 do 19.30.
Rafut (Pristava): od 7. do 18. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure).
Šempeter: od 6.30 do 19.30.
Miren: od 6.30 do 19. ure.
Devetaki: od 6.30 do 18. ure (maja. junija, julija in avgusta, ob nedeljah, prehod zapre uro kasneje, in sicer ob 19. pri).
Jamlje (Klariči): od 6.15 do 19 ure (ct> nedeljah od 6.15 do 20. ure).
Lue Godard), «Luomo venuto da Chicago» (Jean Pierre Melville), «Voglio la libertà.; (I. Kershner), «La notte dei generali» (A. Litvak), «L’amante giovane» (H. Piali), «Fumo di Londra» (A. Sordi), «I senza nome» (J. P. Melville), «L’armata degli eroi» (J. P. Melville), «Fascista» (N. Naldini), «L’avventura» (M. Antonioni), «Ogni nudità sarà proibita» (A. Jabor), «Pianeta Venere» (E. Tattioli), «Salvate la tigre» (J. Àvildsen\
Poleg tega pa bodo tudi v januarju nadaljevali s serijo «srečanje z avtorjem», ki so jo pričeli decembra, ko je filmski predstavi prisostvoval režiš: ' dela. Tako srečanje bo verjetno v drugi polovici meseca.
25. APRILA V TRŽIČU
Odkritje spomenika grobnice padlih partizanov in talcev
Na novem pokopališču v Tržiču bodo 25. aprila, na vsedržavni praznik osvoboditve, svečano odkrili spomenik - kostnico, v kateri hoda shranjeni posmrtni ostanki domačih padlih partizanov, Italijanov in Slovencev, ter talcev, ki so jih leta 1942 ustrelili fašisti v okupiram Ljubljani.
Kot smo pred časom že obširno poročali v našem listu, so takrat skrivaj pripeljali trupla iz Ljubljane in jih pokopali na starem pokopališču v Tržiču. Zadevo so odkrili pred nekaj leti na podlagi dokumentov. ki so jih našli v Ljubljani in razstavili v Tržiču. Pokrajinsko partizansko združenje AN Pl je nato posredovalo pri tržiški občini, da se poiščejo grobovi, nato pa se je začela akcija za postavitev skupne grobnice na podlagi zadevnega dogovora med Jugoslavijo in Italijo.
Glede prekopa in prenosa posmrtnih ostankov tei postavitve spomenika - kostnice so se dogovorili včeraj v Tržiču na sestanku, katerega so se udeležili konzul SFRJ v Trstu Marinko Kosor. predstavniki tržiške občinske uprave, delegacija borčevskih organizacij Slovenije ter krajevne in pokrajinske partizanske organizacije ANPI.
/z/</ knjige «Podoba Gorice»
Goriška občinska uprava je izdala zanimivo knjigo «L’immagine di Gorizia^ (Podoba Gorice)», v kateri bo moč najti vrsto zanimivih fotografij in člankov o Gorici in njeni slovenski in furlanski okolici. V knjigi, ki . ima 316 strani, je redakcijski odbor, ki mu je načeloval prof. Davano, zbral 250 člankov raznih avtorjev. V odboru so bili tudi župan De Simone, njegov tajnik Macor in slikar Fulvio Monai ter bivši ravnatelj državne biblioteke dr. Guido Manzini. V knjigi je tudi 106 slik od teh kar 63 barvnih.
Šolske vesti
Goriško šolsko skrbništvo javlja, da je ministrstvo za šolstvo razpisalo javni natečaj za šest mest ravnatelja nižje slovenske srednje šole v goriš-ki in tržaški pokrajini. Interesenti naj se za vsa podrobnejša pojasnila obrnejo do urada na šolskem skrbništvu.
Predavanja
Slovensko planinsko draštvo priredi v petek, 10. januarja, ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici prvo sezonsko predavanje. Gost planinskega draštva bo član Planinskega društva Ljubljana Milan Ciglar, Id bo govoril o italijanski dolomitski transverzali št. 1. Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
Kino
Corica
VERDI 16.30—22.00 «Borsalino & Co.». Alain Delon in Riccardo Cucciola. Barvni film.
CORSO 17.00-21.00 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill in Bud Spencer Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Nome e cognome: Lacombe Lucien». Film v barvah.
VITTORIA 16.30-22.00 «L'assassino ha riservato 9 poltrone». R. Schiaffino in C. Avron. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Franco e Ciccio superstar». F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
1 rii č
AZZURRO 16.00-22.00 «Finche c’è guerra c’è speranza». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «La mia droga si chiama Julia». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'esorcista». Barvni film.
Aura Corica
SOČA «Partizani», jugoslovanski film v barvah ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Igra z ognjem», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Vrnitev osamljenega revolvera ša» italijanski barvni film ob 20. uri.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Godici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244. tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
Nekaj zimskega vzdušja v bohinjskem kotu
llllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllmIIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllIllllllllmllllmlll■l■llllnllll■llllll
ZADRUGA «LJUDSKIH» SLIKARJEV V PALEHU
Miniaturno slikanje je pri Rusih še živo
Stari mojstri ikon so zamenjali motive - Črne šatulje gredo v promet Z mojstri iz Paleha tekmujejo tudi mojstri iz drugih ruskih krajev
IZ KUBANSKEGA RAZVOJA
Revolucija ustvarja nove običaje
Božič je najdaljši in največji praznik Latinske Amerike, najbolj katoliškega sveta med vsemi kontinenti. Prazniki se začno takoj po 20. decembru in se navezujejo z novoletnimi prazniki, ki so latinskoameriškim ljudem bolj priložnost, da se odpočijejo od božičnih praznovanj, manj pa jim pomenijo resnično občuten praznik.
Torej tako je nekoč bilo tudi na Kubi, Danes tako ni več. Vihar kubanske revolucije je na otoku popolnoma vse spremenil, ne da bi eno samo stvar pustil na starem mestu. Tudi božični prazniki niso ostali nedotaknjeni, med drugim so jired petimi leti bili prestavljeni od decembra na julij.
«Kot mnoge druge običaje,» je dejal Fidel Castro, «so nam evropski konkvistadorji prinesli tudi božič. Težkoča je v tem, da je božič pri nas prav v času sečnje sladkornega trsa, torej v obdobju, ko je sleherna delovna minuta dragocena. Evropejcem je lahko v tem času slaviti, takrat je pri njih zima in ni na polju nobenih del...».
Na Kubi pa takle «mrtvi čas» nastopi šele po mesecu maju, ko se začne obdobje tropskega deževja, ki preneha šele konec septembra.
Zato so božič na Kubi prestavili zg sedem mesecev podobno kot so bili storili z znanimi kubanskimi karnevali, ki so od nekdaj bili meseca februarja.
Usoda božiča je zelo poučna kar zadeva leta po zmagi Fidela Castra in njegovih pristašev. V teh letih — poteklo jih je že šestnajst — se je Castrova revolucija ne samo ohranila, temveč tudi utrdila.
Z zanosnim poletom gverilcev s Sierra Maestra ter romantično vizijo komunističnega jutrišnjega dne, so Kubanci v največji naglici porušili buržoazne inštitucije v svoji deželi, pokazali pa zelo malo navdušenja, da bi institucionalizirali vsaj to, kar se je v praksi že začelo oziroma je že živelo v pogojih sociahstične družbe.
Tako se je dogajalo, da so na Kubi doslej vse upravljali natančno po besedah iz govorov Fidela Castra, voditelja revolucije in kubanskega ljudstva. Od revolucije je poteklo že šestnajst let, toda Kuba še nima svoje ustave, dežela je brez parlamenta, ne obstajajo na splošnih volitvah izvoljeni organi oblasti.
Končno je le nastopilo leto, ki so ga dolgo vsi pričakovali. Do konca prihodnjega meseca bosta vlada in Centralni komite KP Kube objavila načrt prve ustave. Kar se je polnih šestnajst let ustvarjalo na ruševinah buržoaznega sistema, bo zdaj zapisano v novi ustavi.
Lansko poletje pa so v eni od kubanskih provinc potekale nekakšne «poizkusne volitve» v organe ljudske oblasti. Objavljeno je bilo. da je «poizkus» uspel in da bo Kuba kmalu dobila novi parlament oziroma nove organe ljudske oblasti na vseh ravneh ter na osnovi delegatskega principa.
V teku leta, ki je pred nami, bo KP Kube, ki predstavlja ogrodje celotnega političnega življenja dežele, imela tudi svoj prvi kongres.
Pravijo, da bo to zelo pomemben datum v zgodovini socialistične Kube. S tem partijskim zasedanjem, kjer bo tekla razprava tudi o novi ustavi, bo dejansko zaključeno «gverilsko obdobje» kubanske revolucije, začela pa se bo nova etapa njenega razvoja.
Bitka za obstoj in konsolidacijo revoTucije je končno dobljena. Pri-hodni mesec bo prispelo v Havano več veleposlanikov latinsko-ameriš-kih dežel. Za Kubance je to velikega pomena, ker se pač z njihovim prihodom očitno začenja krhati in rušiti večletna blokada otoka. Resda je omenjeni absurdni ukrep Organizacije ameriških držav formalno še v veljavi, vendar so v praksi od njega ostale samo še ruševine.
Prav spričo blokade, stalnih groženj in poizkusov napada, so se Kubanci v preteklih letih morali ubadati z dokajšnjim številom gospodarskih težkoč, začenši od nakupa nafte na 15 tisoč km oddaljenih področjih. Določene slabosti in napake, ki so spremljale gospodarski razvoj Kube, so še bolj zapletale ekonomsko situacijo
Leto, ki se je Komaj začelo, bi moralo biti tudi v tem pogledu revolucionarno. Kubanci so prepričani, da bodo v njem boljše živeli.
In zdi se, da takšna njihova upanja niso neosnovana. Proizvodnja blaga široke potrošnje se naglo povečuje. Za izvoz sladkorja je izkupiček lani znašal dve milijardi dolarjev, Kuba pa bo, zahvaljujoč se temu, lahko uvozila blago, ki ga nima dovolj.
Čas herojev na bojnem prizorišču odhaja. Na Kubi zdaj potrebujejo delavce, ljudi, ki so pripravljeni na svojem delovnem mestu herojsko delati, vztrajno in vsakodnevno, — da bi izpolnili svoje norme in kar najbolje zaslužili.
..................................................................................................
računati. Uspeh bo le delen. V ljubezni bo prišlo do opazne ohladitve'.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) V nevarnosti ste, da si boste nakopali nevšečnosti zaradi zainteresiranega nasveta V čustvenih zadevah novost.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
‘ Odlični rezultati v zadevi, ki, ste se je otepati. V čustvenih zadevah se vam nakazuje lep uspeh.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V zlužbi so boste uveljavili ip možen je celo napredek. Bodite vestni. Neki sorodnik se bo z vami sprl.	...
RIBI (od 20.2. do 20.3) Naprtili vam bodo zelo naporno nalogo, ki pa jo skušajte izvesti, ker bo to nekakšna, preizkušnja .Novo čustveno razmerje.
K. E. Graebner: NCLVCIVCI
neznana znanka
Odlično delo, ki sta ga ponaiila dr. Polenec in Aljančič
Nemški biolog Karl Erich Gra-ebner je napisal knjigo o naravi, ki je v slovenskem prevodu dobila naziv NARAVA NEZNANA ZNANKA. Ta knjiga velikega jor-mata, odlično opremljena in prepolna barvnih podob je izšla pri Mladinski knjigi, ki je tako obogatila svoje enciklopedične izdaje z dragoceno, resnično vse pozornosti vredno knjigo Narava neznana znanka je namreč doživela takoj ob izidu s strani domačih strokovnjakov toliko pohvalnih priznanj, s strani prijateljev narave pa je bila deležna tolikega zanimanja, da inunno pred seboj resnično posebnega opozorila vredno izdajo.
Graebner je biolog, pri tem pa ni specialist za kako posebno stroko. Zato je lahko napisal knjigo, ki se ne spušča v kake posebne podrobnosti, ki pa o naravi in njenih skrivnostih pove toliko lepega in zanimivega, da knjigo resnično obogateni odložimo. V nasprotju z drugimi av-
MOSKVA, 3. — Kadar je govor o ruski ikoni, se skoraj vedno o-menja sloviti stari mojster Rubljòv. Toda v Rusiji je bilo veliko večjih in manjših Rubljovov, to se pravi nekakšnih ljudskih, slikarjev, ki so upodabljali verske motive. Tem lahko dodamo tudi druge slikarje, ki so upodabljali tudi posvetne motive, le da je teh bilo razmeroma malo, vsekakor véliko manj kot tistih, ki so se lotevali nabožnih slik. Nato je prišlo: do oktobrske revolucije, ko upodabljanje nabožnih motivov ni prišlo več do veljave. In vendar so sè umetniki, ki bi jih lahko še vedno imenovali slikarji ikon, ohranili, ponekod pa so celo razvili svojo dejavnost, le da so spremenili svojo motiviko. Te dni bodo v Palehu slavili 50-letnico svojevrstne «industrije» in šole, ki izhaja prav gotovo iz nekdanjega ikonskega slikarstva.
Po oktobrski revoluciji so v kraju Paleh — 300 km sevérovzhodho od Moskve — ustanovili posebno delavnico, v kateri so začeli ali bolje nadaljevali svojo dejavnost slikarji ikon. Opredelili pa so se na tako imenovane črne šatulje, ki predstavljajo danes zelo dragoceno ljudsko umetnost, ki gre dobro v promet na domačem pa tudi na tujem tržišču, oziroma postaja zanimivo blago za tuje turiste, ki v vedno večjem številu prihajajo v Sovjetsko zvezo.
Črne šatulje iz Paleha so značilne po zelo lepih pa čeprav dekorativnih risbah, oziroma podobah, ki jih «ljudski» umetniki ustvarjajo po vzoru nekdanjih ikon. Se pravi, da današnji mojstri slikajo tako, kot so slikali njihovi očetje, ki so veščino podedovali od svojih prednikov, tako da današnje podobe izhajajo pravzaprav iz sta-
re, zelo stare 'tradicije, ki se je prenašala iz generacije V generacijo. . '	'
Če so nekoč ti. «ljudski» umetniki v Palehu in tudi drugod upodabljali verske motive, pravzaprav v glavnem nekakšne doprsne slike svetnikov, se Sedaj navdihujejo po raznih starih ruskih pravljicah ai pa jemljejo v poštev tudi sodobno sovjetsko stvarnost, le da so v tem primeru nekoliko «preveč propagandistično nastrojeni» in videz svojih del «preveč podrejajo socialističnemu realizmu oziroma revolucionarnim potrebam», kot je nekdo označil tisti del njihove ustvarjalnosti, ki ga navdihuje sodobna sovjetska stvarnost.
In vendar umetnostni kritiki in ljubitelji ruske umetnosti nasploh vidijo pošebno v nekaterih njihovih delih, v razkošnejših črnih ša-tuljah iz Paleha. «veliko gibanja, barvitosti in bogatega umetniškega duha», kateremu pa. je treba dodati tudi bogastvo zlata in srebra, ki ga ti mojstri v bogatejši del svo:e ustvarjalnosti vključujejo ». podob j. V večini primerov mojstri iz Paleha kažejo svojo izredno tehnično in umetniško sposobnost, pravi umetniški talent, ki se je v stoletjih izbrusil, tako da posamezni umetniki, seveda naj boljši, še vedno ustvarjajo Svoje umotvore ne le ali bolje ne za trg in za izvoz, pač pa. za razne sovjetske muzeje ali po naročilu za razne priložnosti, za razna darila, celo za darila diplomatom in državnikom.
V naselju Paleh dela v nekakšni umetniški zadrugi skoraj dvesto slikarjev. Večina teh mojstrov dela seveda za trg. Le redki u-stvarjajo boljša dela ali rekli bi raje odlična dela «po naročilu».
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če se ne čutite dovolj pripravljene, ne prevzemajte nalog, ki niso vaše. Velik uspeh v družbi, ki si jo skušajte ohraniti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Spor na delu. Bodite bolj popustljivi. Neka oseba se zanima za vas, vendar ne kaže, da bi se zanjo preveč ogreli.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zelo primeren dan za tiste, ki se ukvarjajo s trgovino. Spor med vami in ljubljeno osebo se bo vendarle izgladil.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Poslovno se boste povezali z nekom, ki ga imate radi. Ta nujnost bo pri-
Dr. Manson - Alberto Lupo ob mrtvaški postelji svoje žene Kristine, ki jo igra Anna Maria Guarneri v Croninovi «Cittadelli»
nesla velik uspeh. Malo manj ljubosumnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S pred- , stojnikom ali sodelavcem bo prišlo do navzkrižja. Zaupajte se osebi, ki jo imate radi ali ki vaše 'zaupanje zasluži.
DEVICA (od 23.8. do .22.9.) Gmotno ne stojite dobro, še huje bo v bližnjih dneh. Potolaži naj vas dejstvo, da imate zadoščenje v ljubezni.
TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Neko naključje vam bo prineslo veliko skrbi. Drugič več previdnosti. Ne spuščajte se v ostre prepire.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Le z dobrim sodelavcem smete
Ti mojstri delajo v skupnih delavnicah, v velikih laboratorijih in posamezni «ljudski» umetniki ponovijo isti motiv na stotine krat kajti posebno zadnje čase domače in tuje tržišče absorbira prav vse, kar morejo ti mojstri sproti izdelati. Večina izdelkov gre v izvoz.
Samo ob sebi se razume, da pri takšnem serijskem delu, saj gre za serijsko delo, postanejo posamezni mojstri spretni. Kljub temu pa porabi en mojster po več dni, da izgotovi eno . šatuljo srednje kakovosti, pa tudi več tednov da izdela visoko kakovostno šatuljo. Rekli smo, da mojstri v Palehu u-stvarjajo danes na osnovi starih tradicij, V Palehu so nekoč njihovi predniki slikali tako imenovane «potujoče ikone», to se pravi, majhne ikone ki so jih verni Rusi imeli'vedno s sebdj v žepu, ko so odhajali na pot. Med temi miniaturnimi ikonami je bilo nekaj pravih umotvorov miniaturne umetnosti. V veliki večini pa so se te ikone porazgubile in za njimi menda nihče ne žaluje, kajti v pretežni meri je šlo za serijsko slikarstvo brez večje ali celo brez vsake umetniške vrednosti.
Poleg Paleha pa so v Sovjetski zvezi tudi drugi kraji, kjer se tako rekoč poklicno ukvarjajo s tovrstnim slikarstvom. Nedaleč od Paleha je naselje Mstera, kjer je tudi veliko slikarjev ikon. Pravzaprav gre tudi v tc..i primeru za bivše slikarje ikon, ki so se sedaj specializirali za črne šatulje, ki pa se razlikujejo od šatulj, ki jih izdelujejo v Palehu, po tem, da ti mojstri uporabljajo črno barvo kot sestavni del slike. Večina kritikov in strokovnjakov višje ceni izdelke iz Paleha, toda tudi mojstrovine iz Mstera so visoko cenjene, ker da prihaja bolj do izraza domišljija njihovih ustvarjalcev, izredna duhovitost, s katero se lahko kosajo le mojstri iz Fedoskina in Holuja, drugih dveh ruskih krajev, kjer se ukvarjajo s tovrstnim miniaturnim slikarstvom.
V Palehu so ustanovili «zadrugo» slikarjev konec leta 1924. Zadrugo je ustanovil Ivan Golikov, ki je zbral okoli sebe nekaj starih mojstrov. Čeprav je v sovjetski umetnosti proti koncu dvajsetih let obveljal socialistični realizem, se Golikov in njegovi sodelavci niso podredili temu toku, pač pa so ustvarjali dalje na o-snovi starih načel in tradicij. Še več, tudi po popolni uveljavitvi nove družbene ureditve so posamezni mojstri nadaljevali s slikanjem ikon oziroma z upodabljanjem verskih motivov in če je kak kraj najdelj ostal zvest stari tradiciji likovnega upodabljanja, je to prav gotovo Paleh, kjer «ljudski» slikarji še vedno uporabljajo razne svetnike, ki jih vključujejo v motive posvetnega značaja. Kako zakoreninjena je bila ljubezen do tradicionalne umetnosti v Palehu, nam dokazuje primer Pavla Korina, mojstra ikon, ki je umrl lansko leto in ki je v svojem dolgem življenju zbral veliko tega ljudskega bogastva, tako da je njegov dom postal nekakšna galerija ikon.
Delo teh upodabljavcev je le del zelo zapletenega procesa pri izdelovanju tako imenovanih črnih šatulj. Poleg teh mojstrov so v zadrugi zaposleni mizarji, ki šatulje sestavljajo, nato drugi slikarji, rekli bi raje ličarji. Šatulje se zdijo, kot bi bile izdelane iz lesa, pa niso le iz lesa, pač pa so obložene s posebno vrsto papirja in kartona, ki ju prevlečejo z vrelim lanenim oljem, nato prebarvajo šatulje z več plastmi črnega laka na zunanji strani, rdečega pa na notranji, podobe na njih, ki jih ustvarjajo že omenjeni «ljudski» mojstri, pa prepleskajo z več plastmi prozornega laka.
tor ji niti živali niti rastlin ne prikazuje po kakem dosedanjem ustaljenem redu. Naravo šteje za .celoto in zato skupaj obravnava tako živalstvo kot rastlinstvo. Knjiga torej ni nikaka monografija temveč bi prej rekli, da je pregled narave in njenih pojavov, prikaz zanimivosti in posebnosti, pa tudi stvari, ki jih vsak dan srečamo in vidimo, a jih vendar slabo ali pa skorajda nič ne poznamo.
Knjiga o naravi je resnično dragocena. Že pristop avtorja do snovi in sploh do teme same je zanimiv. Avtor poudarja, da je knjiga zaradi narave, zaradi varstva narave. Opozarja nas. kako dragocena je narava in kako jo moramo zato varovati. Poglavja se berejo, kot da so pisana prav za nas. Knjiga ni zgolj prevod, temveč je presaditev za naše razmere. Prav zato pa imata zasluge prevajalca profesorja dr. Anton Polenec in Marko Aljančič, ki teksta nista samo prevedla, temveč ga nekako ponašila. To se ne kaže samo v skrbnem poimenovanju živali in rastlin, temveč tudi v prikazu naših naravnih pojavov, naših živali in naših pogojev življenja.
Tudi po vsebini je knjiga svojstvena. Ne obravnava posameznih skupin kot smo jih vajeni, temveč kompleksno, Hvali in rastline skupno. Zato nas avtor najprej seznani z osnovnimi načeli knjige, nato pa nas povede k viru življenja, k oceanu. Nato nas preko močvirij povede v pragozdove in nato v puščave. Nato pridemo v naš domači svet. Tu se ponovno srečujemo z življenjskimi prostori, čeprav v manjši meri Najprej spoznavamo življenje v letnih časih, potem pa se seznanimo z vodami, barjem, gozdovi, tekočimi vodami, morjem, živalmi in slednjič z jesenskim slovesom. Prepletajo se prikazi favne in prikazi flore, vse pa je povezano z veliko ljubeznijo avtorja do vsega živega in do narave, katero naj bi ohranili čimbolj nedotaknjeno.
Vse besedilo je prepredeno z neštetimi podobami, predvsem z barvnimi fotografijami, ki so prav tako, če ne celo bolj pomembne kot besedilo samo. Prav te podobe dajejo knjigi ne samo svojstven pečat, temveč posebno privlačnost, čeprav je seveda po sodbah strokovnjakov predvsem besedilo in odnos do stvari same tisto, kar tej knjigi daje poseben pečat.
Poudariti pa je treba tudi tehnično plat, za katero je skrbel Julijan Mklavčič' ki je avtor opreme. Kot sta dr. Polenec in Marko Aljančič imela poglavitne zasluge za ponašifev knjige, je avtor opreme poskrbel za zgledno opremo, ki je, kot smo se lahko prepričali, celo lepša od originalne izdaje.
Vsekakor imamo pred seboj edinstveno knjigo o naravi. Nikjer sicer ne govori o naravi v taki obliki kot smo jo bili doslej navajeni spoznavati pri pouku rastlinstva ali živalstva. Vendar pa nas knjiga seznanja z mnogimi zanimivostmi in posebnostmi iz življenja narave v novi obliki in novi luči. To pa daje knjigi svojstven pečat, ki ga izredno slikovno gradivo samo še veča. Vsakdo, ki bo vzel v roke to knjigo, bo moral torej priznati, da je založba Mladinska knjiga opravila resnično pomembno delo in posredovala slovenskim bralcem knjigo, kakršnih ni veliko na našem trgu. Ni pri tem odveč poudariti, da je založba poskrbela, da je knjiga izšla v nakladi 12.000 izvodov, od katerih jih je bilo dve tretjini prodanih že v subskripciji. Torej velik u-speh velike knjige, ki to v polni meri tudi zasluži. Tako lepa je.
Sl, Ru.
Prejeli smo
NA FILMSKIH PLATNIH
Ettore Scola:
«Ceravamo tanto amati»
«Ceravamo tanto amati» predstavlja nov poskus povezave italijanske filmske komedije s politično poanto: tokrat gre za življenje treh prijateljev, partizanov v zadnji svetovni vojni, katerih življenje se po vojni drugače u-smeri: eden postane sodelavec kapitalista in mož njegove hčere, drugi postane «ekstremist», ki se preživlja s filmsko kritiko, tretji pa navaden «proletarec», bolničar, ki vendar doseže osebno srečo, ker se pač poroči z žensko, ki so jo vsi trije ljubili.
Težko je bilo uspeti v takem filmu, ki vsebuje sto tem, ki se stalno preliva iz komičnosti v dramo in obratno. Le velikemu režiserju bi to lahko uspelo. Ettore Scola pa je zelo površen režiser:	njegova uprizoritev je
vedno naključna, tokrat pa še z «umetniškimi» pretenzijami. Predvsem pa mu ne uspe povezava med «retoriko» italijanske komedije in «resno» platjo filma, tako da imamo na eni strani cel kup prizorov, ki nas resnično zabavajo (predvsem Manfredi se zopet izkaže za izvrstnega igralca), na drugi strani pa «resnost» dogajanja in poante, ki jo pa uprizarja drugačna retorika.
Še en aspekt tega filma bi bilo treba poudariti: dejstvo, da se nekako vključuje v nov val «nostalgije» za preteklostjo partizanskega boja in (na umetniškem nivoju) za obdobje neorealizma. Mislimo, da je «nostalgija» resen pojav; toda dejstvo, da se tu nanaša na neko revolucionarno ali vsaj napredno preteklost, še ne pomeni, da funkcionira na drugačen način kot nostalgija mnogih sodobnih ameriških filmov na račun 20. ali 30. ali 40. (če ne celo 50. ali 60. let): nostalgija je izraz sedanjosti, za katero je preteklost nujno «izgubljena». Medtem ko iščejo omenjeni ame-rški filmi sledi te preteklosti npr. v njenih pojavih množične umetnosti, v pesmi ali v filmu ali v glasbi ali v oblekah ir. scenografiji, ki se nam danes ohranijo kot sledovi tiste preteklosti, kot njem «grafiti», nam Scola obratno obuja vojno in takojšnjo povojno preteklost s političnim «alibijem», da «smo se tedaj vendar borili», sedaj pa «smo se pustili spremeniti, namesto da bi mi spremenili realnost».
Pravo pot pa bi lahko film našel v poudarjanju uporabe črno-bele fotografije, ki se je poslužuje v prvem .delu, v poglobitvi razmišljanja v filmu (prikažejo se v vlogi samih sebe Vittorio De Sica — tik pred smrtjo —. Federico Fellini, Marcello Mastro-ianni — poleg tega Mikea Bon-giorna —, vidimo pa tudi prizore iz Antomomjevega filma).
Mnogo je igralcev: Nino Manfredi, Vittorio Ga.šsman. Stefano Satta Flores, Stefania Sandrelli, Giovanna Ralli, Aldo Fabrizi. Isa Barzizza, Marcella Michelangeli.
Alberto Sordi:
«Finché c’è guerra speranza»
c’è
Za tistega, ki meni, da je Alberto Sordi med najboljšimi italijanskimi komiki, za tistega, ki je cenil tudi njegove režiserske sposobnosti v prejšnjem «Polvere di stelle», bo pričujoči film «Finché c’è guerra c’è speranza», Katerega je Sordi režiser in protagonist, veliko razočaranje.
Sordi se je očitno vzel preresno: hotel je izraziti poanto o sedanjem družbenem momentu «krize». Toda satira težko uspe, komur ima preveč zmedene pojme in se zanje celo odpove lastni komični sili: kajti najslabše je prav to, da je ta film prav malo komičen, morda ker je Sordi menil, da bo njegova poanta zadostna za zbujanje zanimanja do njegovega filma. Poanta pa je čist moralizem. Ideologijo filma žal lahko zasledimo tudi drugje, v prikazovanju črncev, ki se približuje rasizmu (gotovo nehote, kar pa ni zadostno opravičilo) ali celo v uporabi kamere, ki se vseskozi prepušča nepotrebnim posnetkom z «zoomom».
S. G.
CHINA RECONSTRUCTS. Leto
XXHL, štev. 11.	_______________________________________________________________________________________________________________________
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM>*iiiiiiiiiuiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SOBOTA, 4. JANUARJA 1975
12.30 12.55
13.30
17.00
17.15
17.40
18.40
19.05
19.20
20.00
20.40
22.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
10.00
16.25
18.00
18.20
19.15
19.30
19.50
20.00
20.30
20.40
21.30
23.15
19.10
20.15
20.30
22.30
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: vestern prva ljubezen Komični filmi: Nore glave in To je moja žena DNEVNIK
DNEVNIK in Izžrebanje loterije Program za najmlajše: Risani filmi Program za mladino Poljudna znanost: Tomaž Akvinski
Smo v dobi reforme. Martin Luter ostro odgovarja na papeško bulo, ki ga je izobčila, ljudstvo pa je na njegovi strani, celo nemška vlastela, ki je na Wormskem koncilu pristala na cesarjeve teze, se je postavila na njegovo stran in ga ščiti pred Rimom. In v tem trenutku, ki je bil za katoliško cerkev zelo težaven, so se v vrhovih v Rimu spomnili Tomaža Akvinskega, ki da bo edini lahko odgovoril protestantom.
Poznam bar ali Srečanje z Adrianom Della Giustino Nabožna oddaja, Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
NO, NO, NANETTE
Z današnjim drugim delom se zaključi opereta «No, no Na-nette» in s tem tudi ciklus, ki ga je TV posvetila opereti. Pravzaprav, «No, no Nanette» niti ni več opereta, pač pa že malo manj kot musical, pa čeprav starejšega datuma. Bogati bančnik Jimmy se hoče otresti treh ljubic in to nalogo poveri svojemu prijatelju odvetniku Billy, on pa se s hčerko Nanette odpravi na morje.
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Športni tednik Dribbling in športne vesti Večerni koncert
Duo Selmi - Dongellini bo izvajal Ariostijeve, Marcellove in
Lindeerove skladbe
DNEVNIK
Kdo, kje, kdaj: CAPOGROSSI
Rimska Galleria d’Arte Moderna je pripravila najpopolnejšo razstavo del znanega italijanskega modernega slikarja Giuseppa Capogrossija, ki je pred dvema letoma umrl pri 72 letih starosti. Capogrossi
Obramba do zadnjega: DOLGI MOLK
TV film je režiral Daniel Haller, govori pa o odvetniku Marshallu, kateremu jetnik Jess Borotra piše pismo iz zapora, kamor ga je pomagal spraviti za 18 let tudi sam on. In Borotra v svojem pismu pravi, da je nedolžen. Marshalla pismo prizadene in začne proučevati akte. Tu odkrije marsikaj novega in proces se začne znova.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV ŠOLA
Košarka: Lokomotiva — Crvena zvezda Obzornik
Pellerinova hči, mladinski film
Risanka
DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar
Filmska burleska s Charlesom Chaplinom: Prodajni nadzorni?. Smučate s Karlom Schranzem TV MAGAZIN
Oddajo je pripravila TV Zagreb in njeni avtorji so Mario Bo-ljuni, Anton Marti in Viki Glovacki.
Oddaja obsega baletne točke, skeče, parodije, itd. in v njej nastopajo znani jugoslovanski pevci in ansambli, tudi znana Nela Eržišnik.
Pek iz Valorgua, celovečerni francoski film, v katerem nastopa v glavni vlogi pokojni veliki francoski umetnik Fernandel. V mestecu Valorgue slavijo zmago sina mestnega peka Justina, ki je zmagal na regionalni kolesarski dirki. Po zmagi gre Justin k vojakom in mestece mirno živi dalje. Toda nekega dne se. v kraju pojavi Justinovo dekle z otrokom v naročju... DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Poncho, najhitrejši pes zahoda, film
DNEVNIK;, Svet v vojni: Rdeče vino v.
V nemškem rajhu smaragdni čaši, balet
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 2015 Poročila; 7.05 Glasba za dobro jutro; 11.35 Iz tedenskih sporedov;
13.30	Glasba po željah: 17.00 Pro-
gram za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve:	18.30 Koncert;
18.50	Glasbena slikanica: 19.10 Zbor «Lojze Bratuš»- 20.00 Šport;
20.50	Anton Foerster; 21.30 Popevke.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30. 16.00,
16.30,	17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7 40 Jutranja glasba; 8.45 Pisan glasbeni spored; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Glasba po željah; 15.30 Jugoslov. pevci lahke glasne; 16.45 Za konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL;
19.30	Glasba v večeru; 22.35 Plesna glasba.
M «v,;.	,?	V, N| PROGRAM
7.00,	8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba;
7.30	- 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji;
11.40	Izbran spored; 13.20 Preizkušajo se diletanti, 14.05 Drugi zvok; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 19.30 Rossinijeva opera «Pepelka».
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30.	15.30. 19.30
I -=>1	- :<■-{:..
Poročila; 740 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete: 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Pol stoletja ital. Radia; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 17 00 Ital folk glasba; 17.30 Posebna reportaža. 19.55 Plošče; 22.50 Glasba v večeru.
Ili PROGRAM
8.30	Koncert; 9.30 Brucknerjev Te Deum; 1000 Haendlove skladbe; 1220 Macchi in Guaccero;
13.00	Glasba skozi čas; 14 20 Na sporedu je Bedrich Smetana:
17.00	Brez naslova; 17,40 Argentinski skladatelji, '19.15 Večerni koncert; 21.30 Pisan glasbeni spored.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00. 13.00. 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam.. ; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 17.45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glas be; 17.00 Aktualnosti; 17-20 Gremo v kino; 18.05 S knjižnega trga;
19.40	Ansambel Mojmira Sepeta;
19.50	Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino;
21.15	Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
ZA OČETOM
P/Sl JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Zoran je spoznal, da govori Bojan resnico, zato je predlagal, da si izdelata vsaj splav. Za to se je tudi Bojan navdušil. Sklenila sta takoj pričeti z delom. S sekirico, ki sta jo nesila s seboj, sta začela sekati drobnejša debla nekih dreves, jih klestiti in priseko vati na enakomerne dele. Ker sta imela le eno samo sekiro, jima je šlo delo zelo počasi od rok.
Porabila sta za to delo nekaj dni. Posekana in okleščena debla sta povezala in prepletla z ovijalkami in naposled res napravila nekaj splavu podobnega. «Imenitno!» je vzkliknil Zoran. «Sedaj nama ne bo treba tovoriti in še sama se bova peljala. Pa tudi bolj varna bova na reki kakor na kopnem.» Bojan mu je pritrjujoče prikimal in še Kuni je zadovoljen pomahal z repom.
Ko je bil splav gotov, sta ga porinila v reko, postavila nanj šotor in znosila vanj vse svoje stvari. Nato sta vzela v roke vsak svoj drog in splav odrinila od brega. Ko sta ga zrinila do srede, ga je pričel tok sam odnašati dalje. Prvo preiskušnjo je srečno prestal in dečka sta bila neizmerno vesela in ponosna. Zdaj sta imela dobro nadomestilo za izgubljeno lamo.
SPORTSPORT SPORT
m
SMUČARSKI SKOKI
NA NOVOLETNI TURNEJI
Zmagoslavje Avstrijcev včeraj tudi v Innsbrucku
Zmagal je Schnabl, na skupni lestvici pa vodi Piirstl
INNSBRUCK, 3. — Današnje 3. tekmovanje avstrijsko - nemške novoletne smučarske skakalne turneje je samo potrdilo to, kar sta pokazali že prvi dve: Avstrijci so letos v samem vrhu tega športa. Njihova premoč je prišla danes na prenovljeni olimpijski skakalnici na Bergislu še bolj do izraza kot doslej. Ne le, da so si zagotovili številno premoč v prvi deseterici, pobrali so tudi vsa prva tri mesta, prvi dve pa imajo tudi na skupni lestvici.
Pri tem naj omenimo, da so vsi trije danes najuspešnejši avstrijski tekmovalci doma v slovenski vasici Zahomec na Koroškem, kjer jim je prvo skakalnico zgradil pok. inž. Bloudek, precej let pa so jih
vadili trenerji iz Slovenije.
Med ostalimi tekmovalci je presenetil zlasti mladi Poljak Bobak, ki je (skupno z nekaterimi drugimi) potrdil, da prihaja v skakalnem športu na plan nova generacija.
Danes so na Bergislu tudi postavili novi uradni rekord skakalnice, medtem ko so včeraj na treningu skočili še meter več.
Današnji rezultati so bili taki:
1.	Schnabl (Av.)	239,6 (99-100)
2.	Federer (Av.)	233,8 (98,5-96)
3.	Wallner (Av.)	231,3 (96-98)
4.	Kodejška (ČSSR)	226,4
5.	Piirstl (Av.)	226,0
6.	Bobak (Polj.)	225,3
7.	Danneberg (NDR)	225,8
8.	Hohnl (ČSSR)	224,3
iiuniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniH
PO BOŽIČNIH POČITNICAH
Naši košarkarji spet na parketu za točke
V treh dneh šest nastopov slovenskih društev
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po lepi zmagi proti goriški ekipi Radice Arte bodo borovci že jutri odigrali težko srečanje z Liberta-som iz Trsta, ki je trenutno drugi na lestvici, za Radicijem.
Vse kaže, da so minili časi, ko so košarkarji izkoristili božične praznike za temeljitejše treninge. Prav zaradi tega je vsako predvidevanje za jutrišnjo tekmo nemogoče. Večina igralcev obeh ekip js bila do včeraj na snegu (ali bolje na zimovanju, kajti snega ni bilo).
«Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Sirk, Ambrožič, Per-tot, Fabjan, Barazzutti, Sosič, Klobas, Kraus, Vatovec in Francia.
MLADINCI
Borovi mladinci bodo danes i-grali v Dolini proti Servolani, ki so jo v prvem srečanju zanesljivo premagali s 100:51. Kljub temu pa bodo morali danes dati vse od sebe, če bodo hoteli streti odpor nasprotnikov, saj so ti v zadnjih srečanjih bolje igrali. Naj omenimo, da so škedenjci med drugim premagali tudi Lloyd Adriatico B.
Borovci bodo nastopili s to postavo: Vatovec, Kraus, Lisjak, Klobas, Francia, Košuta, Guštin, Ra-žem, Žerjal in Oblak.
NARAŠČAJNIKI
Jutri bodo zaposlene vse tri na-
Bologna - Sampdoria	1
Cagliari - Fiorentina	1
Cesena - Milan	X
Inter - Napoli	1
Lazio - Juventus	1
L.R. Vicenza - Roma	X
Ternana ■ Ascoli	1
Torino * Varese	1
Avellino * Alessandria	X
Brindisi - Pescara	1
Genoa - Perugia	1
Empoli - Modena	X
Prosinone - Messina	X
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
2
1
2
še naraščajniške peterke. Borovci bodo igrali proti močni peterki Don Bosco. Za naše košarkarje bo to težka naloga in bodo morali dati vse od sebe, da bi lahko presenetili nasprotnike.
Kontovel, ki je še vedno nepremagan v tem prvenstvu, bo sprejel v goste skromno peterko Liber-tasa iz Trsta, ki še ni zmagala v tem prvenstvu. Za Kontovelce bo torej možnost osvojitve novega para točk.
Poletovci bodo prav tako igrali na domačih tleh, in sicer proti I-talsidru.
Naj omenimo še, da bodo borovci v tem prvenstvu zaposleni tudi v ponedeljek, ko bodo v novi tržaški športni palači, ob 11. uri, igrali zaostalo tekmo proti Libertasu iz Trsta.
9. Bachler (Av.)	222,7
10. Kampf (NDR)	221,7
Jugoslovanski skakalci se tudi tokrat niso preveč odrezali. Pričakovanja je delno izpolnil le Norčič, ki se je uvrstil na (za njegovo trenutno formo realno) 35. mesto, vsi ostali pa so tudi tokrat odpovedali. Skakali so kratko in ne preveč zanesljivo. Naj omenimo, da ni noben Jugoslovan dosegel niti razdalje 90 metrov.
Njihove uvrstitve so bile take:
192,0 (89,0-86,0) 184,7 (84,5-86,5) 84,6 (85,5-86,0)
35. Norčič
46.	Demšar
47.	Prelovšek 50. Dolhar 61. Rakar
66. Pudgar
Italija tudi na tem tekmovanju letos ni igrala vidnejše vloge.
Po treh tekmovanjih je skupna lestvica te turneje naslednja:
1.	Piirstl (Av.)	664,1
2.	Federer (Av.)	655,9
3.	R. Schmidt (NDR)	640,8
4.	Bobak (Polj.)	642,2
5.	Kodejška (ČSSR)	628,6
6.	Kabnin (SZ)	626,7
V ponedeljek bo na sporedu zadnji nastop te turneje v Bischofshofnu.
NOGOMET
LECCE, 3. — Zagrebški Dinamo in Napoli sta se uvrstila v finale mednarodnega mladinskega’ nogometnega turnirja v Lecceju in se bosta potegovala za 1. mesto. Za
3.	mesto se bosta borila Fiorentina in Rijeka.
* * •
LATISANA, 3. — Bivši vratar italijanske državne nogometne reprezentance Buffon je bil v Latisani, kjer je doma, okraden. Ko se je zjturaj vrnil domov je ugotovil, da je izginila celotna njegova zbirka pokalov, kolajn, plaket in raznih drugih odličij ter dragocenosti, v skupni vrednosti 7 milijonov lir.
Karabinjerji pa so danes sporočili, da so že aretirali tatu: to je 25-letni dekorater Giamberto Marcato iz Vicenze, pri katerem so
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR V CHIASSU
'
Igralke Krasa želijo ponoviti lanski uspeh
V švicarsko mesto bo odpotovalo pet zgoniških deklet
Danes in jutri bodo Krasove i-gralke Sonja Miličeva, Silvana Ves-naverjeva, Anica žigonova, Dragica Blažinova in Vlasta Stubljeva nastopile na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v švicarskem mestu Chiasso.
To tekmovanje, katerega so se zastopnice zgoniške občine udeležile že pred letom dni, je prineslo lani Krasovim barvam veliko zmagoslavje, saj je Miličeva osvojila kar tri prva mesta (med prvokategornicami, v ženskih in mešanih dvojicah), Vesnaverjeva pa po eno prvo in drugo mesto. Tak množičen uspeh bo tokrat seveda težko ponoviti, vendar pa so krasovke trdno odločene, da bodo častno zastopale svoje barve.
Obenem pa služi ta nastop kot priprava in preizkušnja moči pred povratnim dvobojem ekipnega državnega prvenstva A lige, ko se bodo prihodnjo nedeljo krasovke srečale v Turinu s tamkajšnjim CUS, ki brani državni naslov. U-spešen nastop v Chiassu bi Krasovim dekletom vlil tudi poguma, da bi na tem težkem gostovanju v Turinu startale (proti predvidevanjem) na zmago, kar bi Krasovim predstavnicam še nadalje omogočilo gojenje ambicij za osvojitev naslova državnih prvakinj.
-bs-
KOŠARKA	.
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Dom premagal Novogoričane
Dom 61:68
ŠŠD Nova Gorica (26:30)
ŠŠD NOVA GORICA: Mihelj, Bizjak 6, Rudež 2, Rustja 6, Lah 10, Klavora, Leban 12, Rogelja 7, Adamič 3, Pavšič 3, Precelj 9.
DÒM: Čubej 18, Dornik M. 23, Terčič 11, Maligoj, Dornik U., Semolič 12, Brešan 3, Tomažič, Fi-gelj.
Domovci so izkoristili šolske počitnice in prekinitev prvenstva «Po-našli ves plen in so ga že vrnili | mlad», da so v Novi Gorici odigra-lastniku.	* li trening-tekmo proti tamkajšnji
peterki. Domovi košarkarji so z lahkoto zmagali, saj so bili nasprotniki zlasti tehnično precej slabši. S prikazano igro bi naši igralci lahko zmagali z visoko razliko, saj so bili skoraj za cel razred boljši od Novogoričanov.
Tekma je bila kljub vsemu zanimiva, čeprav so bili tudi domovci precej netočni pri metih na koš. V njihovih vrstah sta se najbolj izkazala Čubej in M. Dornik, ki sta v odsotnosti trenerja vodila tudi vse ostale igralce. V novogoriški peterki se je izkazal le visoki center Leban.
Obe ekipi se bosta med seboj zopet srečah v torek, 14. januarja
M. M.
liillllllliiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiuuiHtiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
nogomet'
V 2. AMATERSKI LIGI
Zarja in Primorje igrata jutri v zaostalih tekmah
Priložnost Primorca, da se v 3. AL približa vrhu
2.	AMATERSKA LIGA
V nedèljo bodo 'y 2. AL odigrali le dve zaostali tekmi: Portuale — Zarja in Primorje — Flaminio.
O tekmi Portuale — Zarja smo vprašali za mnenje kapetana Zarje Vojka Križmančiča: «V zadnjih treh nastopih smo dvakrat zmagah in enkrat remizirali. To pozitivno serijo seveda nameravamo nadaljevati tudi v nedeljo, čeprav se zavedamo, da je nasprotnik močna ekipa. Ne smemo pozabiti, da so zadnjič, ko je bila tekma v Bazovici (Portuale igra domače tekme v Bazovici) prekinjena zaradi megle, Tržačani vodih že 3:0. Sicer je treba priznati, da smo takrat naleteli na res slab dan. Tokrat mislim, da bo šlo drugače, saj je morala ekipe dobra. Skoraj prepričan sem v
Trije najboljši udeleženci tretjega tekmovanja avstrijsko - nemške smučarske skakalne turneje v Innsbrucku (od leve proti desni): Edi Federer (2.), Karl Schnabl (1.) in Hans Wallner (3.) med nagraditveno slovesnostjo
osvojitev ene točke, čeprav bi želel zmagati, kar pa ,bo nekoliko težje ..., vendar ne nemogoče.»
Zarja bo verjetno igrala v sledeči postavi:	Pavento, S. Križ-
mančič, D. Marc,. Samese,, S. Metlika (R. Marc), V. Krizmančič, Co-dognone. Bon, Žagar, Poropat, Gra-honja.
Vratar Primorja Danilo Štoka nam je za tekmo Primorje — Flaminio povedal: «Položaj na lestvici je za Primorje precej kritičen, vendar ne brezupen. Vzdušje v našem taboru je dobro, kar je dober znak. V nedeljo bomo imeli v gosteh trdega nasprotnika, čeprav bi ne iz-gledalo na prvi pogled, saj ima Flaminio le točko več od nas. Zavedati se moramo, da nismo proti tej ekipi še nikdar zmagali. Tržačani bodo tudi v nedeljo zavlačevali in razbijali igro, mi jim tega ne smemo dovoliti in moramo prevzeti pobudo že od samega žačet-ka, kajti v nasprotnem primeru nam bo trda predla. S svoje strani bom naredil vse, da ubranim mrežo, želim pa, da bi napadalci čim-prej spravili na kolena nàspfòtné-ga vratarja. S tem mislim, da sem jasno povedal, da startamo na zma-go »
Primorje bo verjetno igralo v tej postavi:	Štoka, Cimolino, Race,
Sluga (Blažina), Sugan, BaTbiani, Barnaba, Tomizza, Bolcich, Drioli, Rustja.
3.	AMATERSKA LIGA
Tudi v 3. amaterski ligi bodo odigrali le dve zaostah tekmi, in sicer: Campi Elisi — Edilcolor in Primorec — Libertas Prosek.
Trebenci bodo imeli v gosteh na Padričah (10.30) enajsterico Liber-tasa s Proseka, ki trenutno preživlja krizo, saj je v zadnjih treh nastopih osvojila le eno točko. Trebenci tokrat ne smejo biti popustljivi in morajo zmagati, če hočejo znižati razdaljo petih točk, ki jih trenutno ločijo od vodečega De Ma-corija.
B. R.
ROKOMET
Jugoslovani v Romunijo
Jugoslovanski rokometaši, ki so se komaj vrnili s turnirja v Tuniziji, kjer so osvojili drugo mesto, bodo danes odpotovali pa svetovno študentsko prvenstvo, ki bo od 4-do 12, janugrja v - Romuniji. Na tem prvenstvu bodo sodelovala moštva Zah. Nemčije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Tunizije, Španije, Italije, Poljske, Francije, Bolgarije, Japonske in Romunije ter izven
konkurence na predtekmovanjih štiri študentska, moštva iz mest, kjer bodo predtekmovanja: Kluj, Jaši, Galacija in Temišvar. Jugoslovanska reprezentanca bo igrala v B skupini v Temišvaru skupno z Bolgarijo in Japonsko ter izven konkurence s študentskim moštvom Pohtehnike. Zmagovalci skupin bodo igrah polfinalna in finalna tekmovanja v Bukarešti. V jugoslovanskem moštvu ne bo Pokrajca, Asla-nagiča, Horvata in Karaliča, ker so prestari za študentska tekmovanja, poleg tega zvezni kapetan ni mogel v moštvo uvrstiti igralce banjaluškega Borca, ki tekmujejo v igrah za pokal evropskih pokalov ter igralce sarajevskega Železničarja, ki so na turnirju po Evropi.
Švedska smučarska reprezentanca je pred letošnjo tekmovalno sezono preskusila smuči tovarne ELAN (na katerih tekmuje) in v Italiji, na prelazu Stelvio, lani oktobra. Na levi je odhčni smučar Stenmark
imiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiiiiiii
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 4. januarja 1975
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
15.00	v Chiassu
Sodeluje tudi Kras
KOŠARKA

NOGO MfET
V ITALIJANSKI A LIGI
Tekma Lazio-Juventus v središču pozornosti
RIM, 3. — V italijanski prestolnici vlada veliko zanimanje za nedeljsko prvohgaško nogometno tekmo med Laziom in Juventusom. ki bo morda celo odločilna za nadaljnji potek tega prvenstva. Lahko bi se zgodilo, da bo to srečanje zadalo prvenstvu «k. o.» Samo zmaga «belo-modrih» bi omogočila, da bi bila bitka za naslov državnega prvaka še naprej zanimiva.
Nobenega dvoma ni, da bo vsaj pol Italije navijalo za Lazio, saj bi le zmaga te ekipe ustvarila (bolj ali manj) teoretične možnosti, da bi se za končno prvo mesto lahko potegovala tudi Milan in Torino. Če pa bodo zmagali «belo-črni» to ne bo le zmanjšalo zanimanja za nadaljnji potek prvenstva, ampak bo imelo za mnoge ekipe tudi negativne ekonomske posledice, saj bi bil v tem primeru obisk tekem, na katerih bo rastopil Juventus, prav goto/o precej nižji, kot ce bi v nedeljo zmagal Lazio.
OBVESTHjV
ŠK Kras priredi v petek, 10. t.m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih športnega krožka Kras v Zgoniku
11.,	REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	otvoritev
2.	izvolitev delovnega predsedstva
3.	izvolitev volilne komisije
4.	poročila
5.	diskusija
6.	razrešnica staremu odbora
7.	volitve novega odbora
8.	razno
MLADINCI
17.00	v Dolini
BOR — Servolana
JUTRI
NEDELJA, 5. januarja 1975
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Bazovici
Portuale — Zarja * * *
14.30	na Proseku
Primorje — Flaminio * * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Padričah
Primorec — Libertas Prosek * * *
MLADINCI
12.30	v Trstu, Sv. Alojzij
Poianese — Union * * *
11.30	v Trstu, Ul. Flavia
Giarizzole — Zarja * * *
11.30	v Trstu, Sv. Sergij
Costaiunga — Vesna * * *
9.00	na Padričah
Primorec — Primorje
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI ŽENSKI TURNIR
9.00	v Chiassu
Sodeluje tudi Kras
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
9.30	v Trstu, Ul. della Valle Libertas TS — Bor
* * *
NARAŠČAJNIKI
11.15	v Trstu, Istrska ulica
Don Bosco — Bor * * *
10.30	na Kontovelu
Kontovel — Libertas TS * * *
10.30	na Opčinah
Polet — Italsider
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 6. januarja 1975
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, športna palača
Libertas TS — Bor
Janko Pera!
UMIRAJOČI
OAS	58.
Dež je lil nevzdržema. Težke kaplje so padale na pločevinasto streho in povzročale enakomeren, pomirjajoč šum. Sprva nisem mislil na nič. Želel sem zaspati, upal sem, da bom zaspal, ker se mi je telo v postelji prijetno segrelo, šum dežja pa je Uspavajoče napolnjeval prostor.
Toda spanca ni hotelo biti. Iz mraka so se mi spet tiho Priplazile misli. Obšla sta me občutek osamljenosti in blestno hrepenenje. V oči so se mi prikradle solze. Nič jih ni zadrževalo, zato so mi tekle po licih. Niso bile solze žalosti, ampak solze neutešenega hrepenenja. Moški ponavadi skrivamo svoje solze, ker nas je sram, da bi jih drugi videli. Toda kadar smo sami, se včasih zjočemo tudi mi. Jokamo, kadar smo prepričani, da nas ne bo nihče zmotil v naši bolečini.
Tema v koči je postala vse globlja, in v njej so bili vsi Predmeti videti še bolj oddaljeni in skrivnostni.
In vendar nisem bil jaz, ki je jokal. Bilo je nekaj večjega, nekaj pomembnejšega od mene samega. Bila je ljubezen. Svetila se je v temni noči. Po njej je zahrepenelo ne le moje telo, ampak vsa moja duša.
«Tjaša, ljubezen moja!»
V najini ljubezni ne more biti dvojnosti. Samo ljudje s svojo konvencionalnostjo nama vsiljujejo dvojnost. Toda mar naju ni zbližalo prav to, zbližal najin upor zoper konvencional-tiost, za katero se skrivata licemerstvo in lažna morala?
Ljubiva se vsem oviram in težavam družbene konvencije navkljub! Rekla si, da naju zbližuje prav to, v čemur se razlikujeva od drugih. Toda to ni popolnoma res. S tem sva pred seboj in pred drugimi le opravičevala najino ljubezen. Slepila sva se in tolažila, da sva sploh mogla vztrajati v najini uporniški ljubezni, v kateri sva izgorevala in se izčrpavala.
Prišlo mi je na misel, kako se je tedaj, ko ji je bilo preveč hudo, vtihopatila v njeno ljubezensko izpoved tožba. Morda se ni tega niti zavedala. Tudi jaz se nisem zavedal, kajti tedaj nisem razumel njene tožbe, ali pa sem jo podzavestno preslišal.
«Ničesar ti ne očitam,» je rekla. «Tvoja sem, tvoja sužnja. Šele zdaj razumem, zakaj gre toliko družin po zlu. Zato, ker se zakonca prepogosto ne najdeta v ljubezni, zato, ker eden izmed njiju šele kasneje sreča resnično ljubezen.
Danes tega ne obsojam več. In vendar me je groza. Groza pred samo seboj, ker vem, kakšna bi bila izbira, če bi ti to zahteval. Vem, da si ti moja poslednja izbira, moje življenje in moja smrt. Tvoja sem, popolnoma tvoja, tvoja sužnja. Vse bom napravila, kar želiš in kar mi boš ukazal.
Toda oprosti mi, če moji možgani še vedno premišljujejo, če moj razum deluje po svoji neizprosni logiki, ki je v nasprotju z mojimi čustvi. Kam naju bo to pripeljalo? A ničesar se ne bojim. Ne plašim se jutrišnjega dne, le če me ti ljubiš. Bojim se samo življenja brez tebe. In vendar vem, da naju bedo ljudje pomendrali, če bova ostala skupaj. Ljudje so neusmiljeni. Kaj naj torej narediva? Sploh veš, kaj hočeš? Si kdaj pomislil, da tako ne more iti večno? Nekaj bova morala ukreniti.
Rada bi bila vedno s teboj, povsod ob tebi. Ne morem se vživeti, da bi bila sama. Ne morem misliti, da bi živela brez ljubezni. Ljubim. Ljubim te. Ljubim vse, kar se v tebi spleta vsakdanjega in nenavadnega, dobrega in neprištevnega. Ljubim tvoje globine in tvojo površnost, tvoj mir in tvoj nemir. To si ti. Ljubim te takšnega, kakršen si, in ne drugačnega.
In če bi se življenje lahko ponovilo in bi morala izbirati, bi znova prevzela nase vse trpljenje, vse kar sem prestala, samo da bi bila tvoja. Sem smešna? Mogoče. Toda preveč in prezgodaj sem vse preizkusila. Nič več nisem upala, da se bom še kdaj dvignila. Potem pa si prišel ti. Dvignila sem se, nenadoma je bilo vse čisto. Ničesar več ni bilo iz preteklosti, samo bolečima je še ostala. Šla sem skozi pekel, in zgorelo je vse, kar je bilo na meni umazanije. K tebi sem prišla čista, kot devica. V življenje sem stopila prepojena. Prišel si in s teboj je prišlo razodetje. Poklanjam ti svojo brezmadežno ljubezen, kajti človek ljubi le enkrat. Ali razumeš? Veš, kaj to pomeni, ti moj prepovedani angel?»
Kako je mogoče, da sem bil tedaj gluh za vse te besede, ki mi jih je govorila? Zakaj sem preslišal tožbo ljubezni v njenih besedah? Sva bila v resnici tako slepa za vse, kar se je dogajalo okrog naju?
Bil sem slep jaz, ne pa Tjaša! Zdaj, v tej samoti, pa me je nenadoma obšlo spoznanje, da sva v najinem sporu z družbenimi običaji zašla v slepo ulico. Sama sva proti vsem, toda midva ne bova mogla spremeniti sveta. Lahko izbirava samo med dvojnim — smrtjo ali vdajo pred dvoličnimi zakoni družbe, z njeno gnilobo in duševno revščino, ki jo ščitijo. Pred temi zakoni bova morala kloniti, če hočeva živeti. To pomeni, da se bova morala vdati tej varljivi družbeni varnosti, vsem majhnim in malenkostnim družbenim bogovom konvencije, vdati se na milost in nemilost. Boriti bi se morala do konca, ki ga ni moč predvideti, ali pa umreti. Toda v tem boju ne bova uspela, kajti družba ima mimo zakonodaje in družbenega reda še nešteta sredstva, s katerimi naju lahko zlomi. Ni kriva samo družbena ureditev, ampak predvsem človek in njegove navade.
Dolgo sem se upiral, ali pa se mi je vsaj zdelo, da se upiram. V resnici pa sem bil premalo uporen, obsojen na prilagajanje dogajanju, ki ga ni mogoče spremeniti.
In vendar sem v Tjaši prepoznal dopolnitev samega sebe.
po blatu, ne da bi se umazali, medtem ko druge blato pritegne Tjaša sodi med prve. Mnogo je pretrpela, in prav zato je ostala cista. Tisti, ki niso^ ničesar pretrpeli in si nimajo ničesar očitati, pa se ponašajo z zlaganim in praznim devištvom
Tjaša je bila resnično moja od prvega dne. Le jaz nisem bil njen, vsaj pred družbo ne. Nisem imel moči, da bi zapustil svojo bolno in nemočno ženo. V tem je bila moja šibkost greh do Tj ašine ljubezni.
V glavi so se mi zmedeno podile misli. Trudil sem se, da bi jih uredil, da bi nekje našel sintezo vseh teh protislovij! a nisem mogel. Premraženo telo se mi je pod toplimi odejami segrelo in prevzela ga je utrujenost. Nazadnje sem le zaspal. Toda duša mi ni mogla popolnoma zaspati. Mučile so me nemirne sanje. Iz mrakov so prihajali moji stari znanci nemirnih noči. Moje življenje je bilo znova v stiski. Premetaval sem se in se branil mòre, in v polsnu sem preklinjal življenje.
Potem se mi je sanjalo, da se vzpenjam po strmi skalnati steni, da bi utrgal čudovito lepo planiko, ki se je v skalovju nad mano košatila sredi šopka svojih vrstnic. Planike so drhtele v rahlem vetru in kimale s cvetovi, kot da me vabijo.
Stena je bila strma in gladka, zato je bilo plezanje nevarno. Le s težavo in počasi sem napredoval. Moram priti dc te planike, moram. Naj lepšo planiko na tej gori bom podaril Tjaši. Tak je star običaj gornikov, pastirjev, lovcev in piar nincev: najlepšo planiko podarijo svoji izvoljenki. Ta planika pa je bila naj lepša, kar sem jih kdaj videl.
Že sem se povzpel do lepe cvetice, že sem jo hotel utrgati. Nenadoma se je izza šopka planik prikazala glava planinskega gada. Srepo me je pogledal in zasikal s široko odprtim žrelom. Sunkovito, nagonsko sem se odmaknil, potem pa sem začel padati.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StfSIl 6	4. januarjs 1975
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ^ ZTT - Trst
V POKRAJINI PHUOC LONG 120 KM OD SATGONA
Srditi boji med saigonsko vojsko in borci osvobodilnega gibanja
Srditi spopadi tudi pri mestu Hoai Due - Srednja pot osvobodilnih sil in hanoiske vlade: vojaške akcije in politična slabitev nasprotnika
Ogromna škoda zaradi neurja
SAIGON, 3. — Južnovietnamsko poveljstvo je sporočilo, da so v teku boji proti komunističnim silam v dveh mestih. Po vesteh, ki prihajajo iz Phuoc Binha, glavnega mesta pokrajine Phuoc Long, kakih 120 km severno od Sajgona, so se davi začeli boji po mestnih ulicah, kamor so prodrle osvobodilne sile pod zaščito tankov, potem ko so včeraj premagale zadnje zunanje obrambne linije. Severovzhodno od Sajgona pa so osvobodilne sile včeraj vdrle v mesto Hoai Due. Boji so še vedno v teku.
Pozneje so sporočili, da se je saj-gonskim četam baje posrečilo odbiti napad osvobodilnih sil, ki so vdrle v južne predele Phuoc Binha. Po mnenju južnovietnamskega poveljstva so tudi vladni protinapadi v Hoai Ducu zabeležili pomembne uspehe. Na drugi strani pa so danes osvobodilne sile že tretji dan zapored bombardirale letalsko oporišče Bien Hoa.
Šef delegacije sajgonske vlade pri vojaški skupni komisiji, ki je bila ustanovljena na podlagi mirovnega sporazuma v Parizu, je izjavil, da
so predstavniki osvobodilnih sil odbili zahtevo po sestanku na katerem naj bi razpravljali o vprašanju dobav in evakuacije ranjencev iz Phuoc Binha. Šef delegacije je poudaril, da je bila zahteva postavljena v noti, ki je bila poslana mednarodni komisiji za nadzorstvo (CICS) v znak protesta proti «neza konitim napadom» in «nediskrimini-ranim bombardiranjem» v pokrajini Phuoc Long.
Položaj v Phuoc Binhu pa je kljub začasnemu uspehu sajgonskih čet še vedno zelo težak. Vladne čete se lahko upirajo skoraj samo zaradi letalske premoči, vendar pa v teh dneh letala ne morejo normalno delovati zaradi slabega vremena. Saj-gonsko poveljstvo trdi, da je njegovo letalstvo uničilo tri protiletalske baterije ter pet tankov.
Kakšen je pravzaprav smisel sedanjega dogajanja v Južnem Vietnamu? Po mnenju opazovalcev so osvobodilne sile okrepile svojo vojno dejavnost, ker skušajo s tem vplivati na slabitev političnega položaja južnovietnamskega predsednika Van Thieua. Osvobodilne sile
Že tradicionalen prizor iz Indokine: civilno prebivalstvo beži s krajev, kjer divjajo boji med enotami osvobodilne vojske in četami režimov na oblasti
in tudi hanoiska vlada sta se nekako znašle med dvema tezama: splošna ofenziva ali pa čakanje na politične razvoje. Na severu so baje optirali za srednjo pot, to je za delno ofenzivo, ki naj bi vplivala na slabitev političnega položaja predsednika Thieua.
Saigonska vlada preživlja sedaj j najbolj težke trenutke svoje zgodo- ' vine zadnjih let. Vojaški položaj je za Thieua neugoden. Saigonskim četam primanjkuje municije, v območju Sajgona ne obstajajo tovarne, ki bi jo izdelovale, možnost a-meriških dobav pa je v tem trenutku skoraj nična. Nasprotno, pa so osvobodilne sile zelo dobro oborožene, saj dobivajo municijo in druge potrebščine iz severa po cestah, ki so jih zgradili Amerikanci. O-svobodilne sile razpolagajo z močnim protiletalskim topništvom, ki onemogoča sajgonskemu letalstvu o-peracije zunaj Safgona.
Osvobodilne sile nadalje kontrolirajo skoraj vse ceste, ki peljejo proti glavnemu mestu, z izjemo ceste štev.
4, ki seče mekonško delto. Protiletalsko topništvo osvobodilnih sil kontrolira celo civilni letalski promet ter s tem dokazuje, da je gospodar celo v mekonški delti.
Kljub temu pa morda osvobodilne sile in hanoiska vlada niso sedaj zainteresirane za večje akcije proti Thieujevemu režimu, ker bi sicer utegnile sprožiti neugodne reakcije na zahodu, posebno v ZDA. Znano je na primer, da je ameriški kongres odobril samo polovico Fordovih zahtev. Rajši čakajo na volitve ,ki bodo prihodnjo jesen in ki bi jih Van Thieu utegnil zgubiti, ali pa bil prisiljen, da celo ne nastopi na njih.
Katoliška in budistična opozicija v Južnem Vietnamu sta bili v zadnjem času sicer poraženi, toda splošni položaj sili prebivalstvo k uporu. Saigonska vojska je močno o-slabljena, veča se število dezerterjev, korupcija pa raste iz dneva v dan. življenjska raven prebivalstva je zelo nizka, brezposelnih pa je v Južnem Vietnamu že okoli en milijon.
V teh razmerah je razumljivo, da tudi taktika čakanja osvobodilnih sil igra svojo pomembno vlogo.
Stagnacija v mednarodni trgovini
NEW YORK, 3. — Ameriški urad za trgovino s tujino «National Fo-reign Trade Council» meni. da bo v teku letošnjega leta svetovna trgovina pešala in da se bo ameriški trgovinski primanjkljaj potrojil. Po računih ameriške ustanove je vrednost blaga, ki so ga izvozile vse države, lani dosegla 800 milijard dolarjev (proti 50 leta 1947). Letos pa bo vrednost trgovske izmenjave znatno manjša.
Kar zadeva primanjkljaj ameriške trgovinske bilance (dve mili' jardi in pol dolarjev), urad ugotavlja, da je ta predvsem posledica uvoza nafte. Primanjkljaj se bo podvojil ali celo potrojil, če ZDA ne bodo korenito okrnile uvoza energije.
RIM, 3. — Zaradi slabega vremena na nekaterih področjih južne Italije še niso ugotovili, kje so okvare na eléktriénem omrežju. Zato'je še vedno večje število občin brez električnega toka. Položaj je posebno resen na planoti Sile, kjer so se pojavile trume volkov.
Neurje na Jugu je hudo prizadelo kmetijstvo in tudi druge gospodarske dejavnosti.. Zato se množijo pozivi, naj vladne oblasti čimprej ugotovijo obseg škode ter poskrbijo za izvajanje zakona št. 52 iz 1. 1950, ki predvideva posebne ukrepe v primerih naravnih katastrof. Minister Donat Cattin pa je zahteval, naj bi poskrbeli za rebalans omenjenega zakona, ker so potrebe odločno višje od sredstev na razpolago.
Iz Cosenze sporočajo, da še niso našli trupel 11 ribičev, ki so se na Silvestrovo potopili z ribiškima ladjama «Nuova Sant’Angelo» in «Madonna santissima». Ribiče iščejo helikopterji in ladjami, posegli pa so vmes tudi potapljači policije in karabinjerjev.
Medtem so pri Rtu Carbonara našli dva pogrešana sovjetska mornarja. Sedaj pogrešajo le še poveljnika ladje «Komsomolec Ka-likij».
Na sliki: policisti in ovce sredi zasneženih gričev v Apuliji med divjanjem neurja v južni Italiji.
13 mrtvih za Silvestrova v Johannesburgu
JOHANNESBURG, 3. - Trinajst ljudi je izgubilo življenje, nad dva tisoč pa je bilo ranjenih med sil-vestrovaniem v Sowetu, afriški četrti Johannesburga, kjer živi okrog milijon ljudi.
Bolnišnica za Afričane je morala spričo izrednega števila ranjencev znatno okrepiti zdravniško osebje. Kaže, da vsaj 400 oseb je bilo zabodenih. -
PORNO-PIVO
Vse kaže, da kvaliteta in tudi velika reklamna kampanja nista več dovolj za- komercialni uspeh nekega proizvoda. Tudi za marsikaterega psihologa je še skrivnost, kateri je tisti vzvod, ki sili potrošnika, da kupi prav tisti proizvod in ne drugega. Uradi za marketing tudi srednjih tovarn že sodelujejo z izvedenci psihologije, da bi odkrili vzvod, ki bo zagotovil njihovemu proizvodu komercialni uspeh.
Kaže, da je ta vzvod odkrita švedska tovarna piva «Graen-ges». Namesto da bi reklamizi-rala svojo pijačo z lepimi in ne preveč oblečenimi ženskami, kot delajo ostale tovarne, je tovarna nalepila gole lepotice kar na posodice piva in kot «zabelo» dodala še zapoprane pregovore. Porno - pivo gre izredno dobro v prodajo tudi v skandinavskih državah, kjer res vsakdo lahko uteši svojo žejo po pornografiji. Ravnatelj tovarne Ulf Spendrup je v pogovoru s časnikarji ugotavljal: «Nič čudnega ni, da gre naše pivo tako dobro v prodajo, saj je vsakomur prijetno, če lahko pogleda na lepo golo žensko, ko gasi svojo žejo.»
SVOJEVRSTNO VOŠČILO
Libijski premier Gedafi letos ni poslal ostalim državnim poglavarjem že tradicionalnega. novoletnega voščila. Gedafi, ki je izredno mistična duša, v svojem voščilu poudarja, da bi šablonsko ponavljanje tradicionalnega ' voščila «žetim vam do-i bro in srečno novo leto» zvenelo kot laž spričo izrednih socialnih krivic, ki se dogajajo v svetu. Ob koncu svoje poslanice libijski premier poudarja, da bi morali vsi državniki prebirati in uresničevati Kristusov nauk in Ostro obsoja tradicionalna novoletna veseljačenja in zaključuje z besedami evangelija: «V začetku je bila beseda.»
nun...................................................
Z balonom preko A tlantskega emana
Časnikar Forbes in znanstvenik Heinsheimer, ki bosta odletela v prihodnjih dneh, računata, da bosta preletela ZDA in Atlantik približno v enem tednu
NEW YORK, 3. - V prihodnjih dneh bi morala ameriški založnik in časnikar Malcom Forbes in znanstvenik Thomas Heinsheimer odleteti z balonom na dolgo prekoocean-slo pot. Za podvig, ki so ga krstili «non plus ultra» potovanj, sta Forbes in Heinsheimer pripravila poseben balon, ki sestoji iz aluminijske ladjice in 13 balonov, ki jo bodo: «dvignili» 13.000 metrov visoko. Ladjica bo startala iz kalifornijskega pomorskega oporišča El Toro in bo predvidoma preletela ZDA in Atlantski ocean v šestih dneh.
Ladjica ima okroglo obliko in meri v premer dva metra in pol. V njej so najmodernejše radijske naprave, ki naj bi omogočale radijsko zvezo s kopnim tudi v primeru nesreče. Poleg tega pa je rezerva kisika, ki zadostuje odraslima moškima za deset dni. Podvig bo imel tudi velik znanstveni pomen, saj bo dr. Heinsheimer opravil vrsto pomembnih poskusov po naročilu raznih ameriških raziskovalnih ustanov. Raziskovalno delo bo zadevalo predvsem premike zračnih gmot v višini nad 10.000 metrov.
Pred nekaj desetletji je bil če-zatlantski polet s togimi zračnimi ladjami običajen do tragedije Hin-demburga, v kateri je leta 1937 izgubilo življenje več desetin ljudi. Čeprav so bile toge zračne ladje v bistvu baloni napolnjeni s plinom, so kljub temu .imeli motorje, ki so jim omogočali hitrost nad sto km na uro. Balon kot je For-besov, ki je v pripravo poleta vložil milijon dolarjev, pa lahko računa le na veter kot pogonsko silo. Od leta 1859 do danes so že dvanajstkrat poskusili preleteti Atlan-i tik z balonom, a noben poskus se ni posrečil. Kako tvegan je po'et dokazuje dejstvo, da je od leta 1968 do danes pet ljudi izgubilo
življenje v čezatlantskih poletih z balonom.
Rekord najdaljšega in najbolj tveganega poleta z balonom ima kot kaže Forbes, ki je leta 1973 preletel ZDA v 21 dneh. Forbes je pristajal vsak dan in se je za podvig poslužil balona, ki je prototip sedanjega. Prvi uspeh je petičnega časnikarja in založnika tako navdušil, da je sklenil preleteli ocean. V ta namen je znatno izpopolnil svojo ladjico, ki je verjetno najbolje opremljen in najbolj varen balon, ki ga je zgradil človek.
Forbes in Heinsheimer menita, da bosta preletela ozemlje ZDA v dveh dneh, v štirih do sedmih dneh pa Atlantski ocean in da bosta pristala nekje v Evropi ali Severni Afriki, če jima bo podvig uspel, bo to eden od najbolj drznih podvigov v zgodovini letalstva, istočasno pa bi njun podvig imel tudi velik znanstveni in morda trgovski pomen. «V času energetske krize — trdi Forbes — bi morali izkoristiti sredstva lažja od zraka, pa čeprav le za preučevanje višjih plasti atmosfere». Tudi ni mogoče izključiti, da bomo v bližnji bodočnosti uporabili podobne radijsko vodene balone za prevoz blaga z ene celine na drugo po izredno konkurenčni ceni. saj bi bila pogonska sila-veter zastonj.
S splavom čez Allantski ocean
RABAT, 3. — Po dveh mesecih plovbe so Belgijca Alphonse Oerle-mans in Jacques Raoul ter Maročan Hasca Chribitou prepluli s spia vom Atlantski ocean. Drzni plovci
so se po nekaj dneh molka oglasili po radiu včeraj in sporočili, da so v Antilskem morju in da bodo v kratkem pristali v Venezueli.
3. — V novem sodnem letu, ga danes odprli v palači Braschi ob navzočnosti predsednika republike Leoneja, bo moral višji sodni svet, ki je pristojen za disciplinske postopke proti sodnikom, odločati' o vrsti disciplinskih ukrepov proti naprednim sodnikom. Število disciplinskih postopkov proti sodnikom se je v zadnjih letih znatno zvečalo: od poprečno 16 procesov prejšnjega desetletja do 35 procesov lani.
Prvi tovrstni proces je bil disciplinski postopek proti generalnemu tajniku Demokratičnega sodstva Marcu Ramatu, ki je bil obsojen, «ker je delil vabila k javni razpravi o delu in spisih duhovnika - delavca Bruna Borghija». Nekaj mesecev pozneje je bil obsojen tudi turinski pretor Gian Giulio Ambro-sini, ker se je večkrat udeležil javnih zborovanj in ker je na enem od teh ukazal policiji naj zapusti dvorano, ker je šlo za zasebno zborovanje skupine državljanov.
V prihodnjih mesecih pa bodo prišli na vrsto disciplinski postopki proti sodnikom, ki so javno gra-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHKiiiiiiiiiiniiin,im„lin
ZA SPORAZUMNO RIŠIIEV VPRAŠANJA S PORTUGALSKO VLADO
Angolska osvobodilna gibanja pripravljajo vrhunsko srečanje
Angleški zunanji minister Callaghan na poti po Afriki: ključno vprašanje bodočnost Rodezije
KER SO JAVNO GRAJALI OKOSTENELOST SODSTVA
Demokratični sodniki na zatožni klopi
Sodnik naj bi bil zaradi poklica omejen v svojih ustavnih svoboščinah
RIM, i so
MOMBASA (Kenija), 3. — Danes se je začela v Mombasi konferenca treh osvobodilnih gibanj v Angoli. Konferenca naj bi pripravila skupno platformo treh gibanj na bližnjem vrhunskem srečanju s portugalsko vlado. Današnje srečanje je v rezidenci v Mombasi kenijskega predsednika Joma Kenyatte, ki je odprl konferenco ter pozval predstavnike treh gibanj, naj premostijo razprtije v interesu svobode in angolskega ljudstva. Na srečanju so navzoči Agostinho Neto, voditelj «MPLA», Holden Roberto, voditelj «FNLA» ter Jonah Sawimbi, ki vodi gibanje «Enotnost».
Nekateri opasovalei menijo, da bi se konferenca utegnila zaključiti že jutri. Glede datuma vrhunskega srečanja s predstavniki portugalske vlade pa ni bilo sporočeno še nič dokončnega. V nekaterih krogih pravijo, da bi do srečanja utegnilo priti že 10. januarja. Lizbonski časopis «O seculo» piše v tem smislu ter dodaja, da se bodo angolski in portugalski predstavniki sestali verjetno v vasici Sagres (okraj Faro) v južni Portugalski. Pozneje je neki glasnik predsedniškega urada portugalske republike izjavil, da bo srečanje 10. t. m. toda dokončna potrditev datuma je v precejšnji meri odvisna od mom-baškega srečanja.
Iz Baborona (Botswana) sporočajo medtem, da je v to srednjeafri-ško republiko prispel angleški zunanji minister Callaghan, ki se bo razgovarjal en dan z botswanskim predsednikom Hamo Serecem. V o-spredju pogovorov bo rodezijsko vprašanje.
Callaghan bo obiskal na svojem potovanju po Afriki šest držav. Do sedaj je bil na obisku v Zambiji, kjer se je razgovarjal s predsednikom Kaundo, ki je pobudnik široke akcije za rešitev rodezijskega vpra-
šanja. Kot smo že poročali je bilo pred časom srečanje v Lusaki med predstavniki rodezijskih nacionalnih gibanj (dva od teh je rodezijska vlada izpustila na besedo iz rodezijskih zaporov, da bi se udeležila pogajanj) ter rodezijske bele vladavine. Zdelo se je, da je pobuda naletela na pozitiven odmev tudi v Južni Afriki. Pozneje pa se je vse zataknilo. Rodezijska vlada ni izpustila _ političnih jetnikov in sedaj ni dovolila predstavnikom nacionalnih gibanj, da bi odšli v Lusako, kjer naj bi se srečali s Callagha-nom.
Kot smo dejali, bo Callaghan obiskal šest držav, a med temi tudi Južno Afriko. Angleški državnik pa je izjavil, da se ne bo srečal z Janom Smithom, ker ta ni zahteval sestanka.
Svoje potovanje v Južno Afriko je Callaghan napovedal že v Lusaki. Ni še znano, kje in kdaj se bo srečal z ministrskim predsednikom Vorsterjem. Opazovalci menijo, da bo srečanje verjetno na Vorsterjevem posestvu pri Portu Elisabeth, kjer se južnoafriški državnik nahaja sedaj na oddihu Callaghan bo prvi visoki angleški državnik, ki bo obiskal Južno Afriko po McMillanovem obisku leta 1960.
Opazovalci menijo, da se bosta Callaghan in Vorster pogovarjala pretežno o teh vprašanjih: rodezijsko vprašanje, politika «apartheida» v Južni Afriki, britanski sklep o spoštovanju embarga o dobavljanju o-rožja južnoafriški republiki na podlagi resolucije OZN. Pred časom je angleška vlada izjavila, da se namerava pogovarjati z južnoafriškimi državniki tudi o možnosti, da se napravi konec pomorski pogodbi v Simonstovvnu, ki predvideva skupno zaščito pomorskih plovnih poti okoli Rta dobre nade. Razpravljali naj bi tudi o vprašanju Namibije, ki si jo je Južna Afrika nezakonito prisvojila
in kjer se razvijajo osvobodilna gibanja.
V Lusaki Callaghan ni hotel podati nobene izjave glede tega obiska, potrdil pa je, da bosta Anglija in Južna Afrika izdali skupno sporočilo o predvidenem srečanju.
Po obisku v Botswani se bo Callaghan vrnil v Lusako. Medtem predsednik Kaunda še vedno skuša, da bi dosegel od rodezijskih oblasti, da omogočijo srečanje v Lusaki med angleškim državnikom in rodezijskimi črnskimi rodoljubi.
Indijski minister Mišra umrl zaradi atentata
NOVI DELHI, 3. — Indijski minister za železnice Lalit Narayn Mišra je umrl sinoči zaradi hudih ran, ki jih je dobil pri atentatu v mestu Samastipur v državi Bihar.
Po včerajšnjih vesteh naj bi I 1 minister le laže ranjen, toda remica je bila drugačna. Mišro so prepeljali v bolnišnico, kjer r.o mu s kirurškim posegom zaman skušali rešiti življenje.
Pri atentatu je bil ranjen tudi ministrov brat Jagan Nath. Peklenski stroj je eksplodiral pod govorniško tribuno.
Indijska vlada je ukazala naj razobesijo na vseh javnih stavbah zastave na pol droga v znak žalosti.
Lani je Kitajska načrpala 60 milijonov ton nafte
PEKING, 3. — Kitajska časopisna agencija je sporočila, da se je lani proizvodnja petroleja zvečala za o-krog 20 odstotkov v primerjavi z letom 1973. Po računih zahodnih strokovnjakov naj bi Kitajska načrpala iz svojih ležišč 60 milijonov ton letno.
Kot poudarja kitajska agencija proizvodnja znatno presega kitajske potrebe po petroleju, tako da se ta država čedalje bolj uveljavlja na tržišču kot izvoznik «črnega zlata». Vse kaže, da bo letos proizvodnja še znatno večja, ker so začeli izkoriščati nova ležišča in o-krepili stara.
Vzporedno s proizvodnjo nafte raste tudi proizvodnja bencina in drugih naftnih derivatov. Proizvodnja rafinerij je štirikrat večja kot leta' 1965.
jali kasacijsko sodišče, ker je dodelilo proces Valpreda Catanzaru. Na zatožni klopi bodo pretor iz Prata Luigi Ferraioli, sodnik Guido Celentano in pretor iz Atrija Guglielmo Santella. Ta je obtožen tudi, da je osebno pospremil v Pesaro Pietra Valpredo, čeprav je ta imel v tem mestu nevšečnosti s sodiščem, ker je javno zaklel.
Ob teh disciplinskih postopkih se poraja vprašanje, do kakšne mere je sodnik svoboden, ko nastopa v javnosti kot navaden državljan. Francesco Tassone, sodnik pri prizivnem sodišču v Vibo Valenzii je obtožen, da se je udeležil protestnih manifestacij skupine delavk, Franco Marrone, namestnik državnega pravdnika v Rimu, ki je začel preiskavo o predčasni upokojitvi superbirokratov, je bil obtožen, ker je zelo kritično ocenil delo IV. sekcije rimskega kazenskega sodišča, genovski pretor Adriano Sansa, ki je lani vodil preiskavo o petrolejskem škandalu, pa je bil obtožen, ker je v solidarnostnem pismu urednikom lista «Secolo XIX» med drugim zapisal: «Sodstvo razsipa ugled, ki ga je delno rešilo tudi za časa fašizma.. .» in dalje: «Samo odločen poseg demokratičnega tiska je nekajkrat preprečil onesposobitev preiskav, ki bi lahko povzročile nevšečnosti marsikateremu mogotcu.»
Zaradi podobnih «prestopkov» se bedo morali zagovarjati pred višjim sodnim svetom tudi Marco Ramat, Luigi De Marco, Mario Barone, Ottorino Gallo, Corradino Castriota in Generoso Petreila, ki pripadajo vsi Demokratičnemu sodstvu. Kot podporni steber tem obtožbam je višji sodni svet izdelal teorijo, po kateri sodniki lahko izvajajo vse demokratične svoboščine kot drugi državljani, vendar v manjši meri kot drugi, kajti «objektivnost in ne-pristranost nujno omejujeta sodnika».
Očitno je, da so disciplinski u-krepi naperjeni predvsem proti demokratičnim sodnikom, ki s svojimi razsodbami in delovanjem skušajo vliti novega duha okosteneli italijanski sodni strukturi. Najbolj eklatanten in tudi absurden primer je znani postopek proti trem milanskim pretorjem Romanu Canossi, Pietru Federicu in Gianfrancu Monteri, ki so obtoženi, da so se v svojih razsodbah navdihovali v reformističnih ideologijah. V isti okvir spadajo tudi disciplinske premestitve nekaterih sodnikov, ki so v izvajanju svoje dolžnosti prišli navzkriž s krajevnimi mogotci.
Ostra represija proti «oporečnikom» je posledica pravilnika, po katerem so izvoljeni člani višjega sodnega sveta. Zahvaljujoč se večinskemu volilnemu zakonu imajo najbolj reakcionarni sodniki v svetu absolutno večino, čeprav zastopajo le tretjino italijanskih sodnikov. Prav zaradi tega Demokratično sodstvo zahteva uvedbo proporcionalnega sistema na prihodnjih volitvah. Verjetno je tudi, da se bo v tem letu represija še zaostrila, kajti novi generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču Giovanni Colli, ki ima poleg ministra edini pristojnost, da sproži disciplinski postopek, je odločen zagovornik stališča, da sodnik mora le izvajati določila zakona, ne pa jih tolmačiti v duhu svojega političnega prepričanja. Po poluradnih vesteh kaže, da bo moral novi pravdnik dr. Colli preučiti od 300 do 350 zahtev po disciplinskem postopku proti sodnikom in jih nato predložiti višjemu sodnemu svetu. Med vsemi ima režim lahko največje nevšečnosti od postopka, ki ga je zahteval generalni inšpektor pravosodnega ministrstva C. Del Conte, proti bivšemu rimskemu generalnemu pravdniku dr. Carmelu Spagnuolu, ki je z intervjujem z u-rednikom tednika «Il Mondo» dal povod za velik škandal, izraz krize, ki že dalj časa pretresa italijansko sodstvo.
Umrl j« dr. Kyusafo Ogino
NIIGATA (Japonska), 3. —V sredo je v Niigati umrl v 92. letu starosti znani japonski zdravnik Kyu-sato Ogino, izumitelj metode za naravno omejevanje rojstev.
Ogino je leta 1923 objavil študijo, v kateri je obrazložil svojo metodo za nadzorstvo nad rojstvi. Po njegovih izsledkih naj bi pri vsaki ženski prišlo do ovulacije 13 dni pred perilom ne glede na dolžino menstruacijskega ciklusa. Dr. Ogino je tudi izumil kirurški poseg za odstranjevanje rakastih tvorb z maternice.
Prekupčevalec orožja ranjen \ spopadu s karabinjerji
PINEROLO, 3. — Prekupčevalec i orožja, 27-letni Guido Caso iz Sa-! lerna, je bil hudo ranjen v oboroženem spopadu med karabinjerji in tolpo tatov orožja. Možje postave so aretirali tudi Casova pajdaša.
Orožniki so po dolgi preiskavi prišli na sled tatom, osumljenim da so 21. decembra okradli neko trgovino z orožjem v Pinerolu Ugotovili so tudi, da so tatovi imeli svoje skrivno skladišče v kmečki hiši blizu vasi Roreto Chisone. Tatovi so danes ponoči padli v zasedo. Vnel se je spopad, v katerem je bil Caso hudo ranjen. V hiši so orožniki zaplenili del ukradenega orožja.
Fiiyiave za prekooceanski polet: baioni, na katere bo obešena iadjiea, so že napolnjeni s helijem
ATENE, 3. — Grški uradni list je v svoji današnji številki objavil odlok, s katerim je bil upokojen general Fedon Gizikis, ki je bil predsednik republike od 25. novembra 1973 (drugi vojaški udar) do 18. j decembra 1974. V odloku piše, da j je bil general Gizikis upokojen na i njegovo zahtevo.
Izredno stroga kazen za španska sindikalista
MADRID, 3. — Madridsko sodišče «za javni red» je obsodilo na 12 let ozirma na štiri leta in dva meseca zaporne kazni sindikalista Enriqueja Martineza in Higinia O-riva, ker sta bila člana prepovedane državne konferedacije delavcev.