stev. 144.
Velja po pošti:
sa celo leto naprej K 26-— ■i* pol leta „ „ 13— hm tetrt leta „ „ 6 50 si* en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
■ta celo leto naprej K 20 -<±a pol leta „ „ loja ietrt leta „ „ 5 -«n mesec „ „ 1'70
'X* poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez dvoriJče nad tiskarno). — Rokopisi se a« v.-afajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. m llredniikega telefona Jtev. 74,
tf uooilanl, v torek, dnč 25. junija 1901
OVENEC
Leto xxxu.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie y Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona štev. 183.
lin adreso Hrvatov.
Lov na Hrvate je dovedel liberalno stranko do viška hinavščine. Zdaj šele se vidi prav jasno, kaj je liberalizem. Dokler liberalci upijejo proti katoličanstvu, sramote papeža in škofe ter zahtevajo uničenje »klerikalizma«, ^e nam še zdi, da morda vendar sami verujejo. da ie njihova stvar prava in da z dobro vestjo uganjajo svoje politične lopovščine. Zdaj pa nas je liberalna stranka prepričala, o nasprotnem.
Hribar je Hrvatom, kakor znano, obljubil, da bo ustanovil nov list proti »Narodu« in dr. Tavčarju, v katerem bo nasprotoval grdi gonji, ki si jo je »Narod« stavil kot svojo izključno nalogo. Hrvatje so verjeli česa Hrvat Slovencu ne verjame, če mu pravi Slovenec: Ljubi brate! verjeli so Hribarju iu ga sprejeli v svoi klub.
Hribar se je pa pripeljal z Dunaja v soboto obiskat dr. Tavčarja, da se posvetuje ž njim, kako bi še dalje Hrvate lovila. Ce bi bil dr. Tavčar mož, kakor je bil, preden so ga odbacnili mlajši, bi bil vrata pred nosom zaprl onemu Hribarju, ki ga je zatajil na Dunaju in izjavil, da ne pozna svojega pobra-tima. Pa dr. Tavčar je zlezel že čisto v dve gubi in njegov nekdanji gorenjski ponos je sključen in skrivljen kakor hrbtišče onih starih ženic, katerim je tako primerjal nekdaj v svojih moških letih neznačajne slogane in sol-zarje. Skovala sta oba »pobratima« izjavo, ki smo jo včeraj čitali v »Narodu«, ln v kateri stoji:
»Narodno napredna stranka si ustanovi svoj organ in sicer vsled dogovora med dr. Tavčarjem in županom Hribarjem, ki oba soglašata v tem, da mora ostati »Slovenski Narod« neodvisen list, ki naj zastopa interese svobodomiselnih slovenskih elementov, ne da bi mu bile vezane roke v kateremkoli oziru. Pri razmerah, ki vladajo pri nas na »Slovenskem.« pred vsem pa na Kranjskem, kjer je klerikalizem v najbujnejšem cvetu, je v interesu svobodomiselne stvari naravnost potreben list, ki ni vezan ne na zgorai, ne na spodaj in ki lahko zastopa napredna načela odločno in konsekventno ne oziraje se uc na levo, ne na desno. Ker pa stranka mora imeti svoje glasilo, je naravno, da se je jelo resno pretresovati vprašanje o ustanovitvi lista, ki bi naj zastopal stranko na zunaj kot njen oiici-ialni organ. Ta načrt je sedaj dozorel. V kratkem prične narodno-napredna stranka izdajati svoj list, ki bo izhajal kot tednik in se bo tiskal bojimo se, da zadene gospode okrog »Slovenca« kap v »Narodni tiskarni.«
Zdaj pa pozor, bratje Hrvatje! Po dogovoru vašega Hribarja z dr. Tavčarjem ostane »Narod« - svobodomiselno glasilo, ki bo sramotilo še nadalje krščanstvo, ki se bo norčevalo iz vere in katerega zadača tolikokrat javno priznana ie, da izgine iz slovenskega naroda vse versko mišljenje.
Poleg tega dnevnika pa pravijo, da bodo osnovali majhen tednik, ki bo oficijelno glasilo stranke, in v katerem baje ne bo nobenega napada na vero.
Kdo je tako kratkoumen, da ne bi na prvi pogled videl, kako frivolno se hočejo norčevati liberalci s Hrvati, kajti z nami se nc morejo! Cel teden vsak dan bi se sramotila vera in duhovščina, v soboto bi pa izšel majhen listič, katerega bi Hrvatom kazali in rekli: Glejte, kaki pošteni ljudje smo mi; še nikdar nismo učinili nobene lopovščine proti krščanski veri! In se bodo globoko priklanjali pred hrvaškimi svečeniki isti ljudje, ki najpodieje ."•ramote slovensko duhovščino.
Gospodje Prodan, Spinčič, Mandič, Iva-niševič. Bulic, Perič, Laginja ali še ne u vidite. kako vas briicjo? Ta dogovor med Hribarjem iu dr. Tavčarjem mora vendar vsakemu oči odpreti. In na ljubo temu Hribarju ste se Vi oddaljili od značajnih, odkritih, svojim načelom zvestih poslancev S. L. S., za katerimi stojj ogromna večina vsega slovenskega naroda! Kako dolgo boste še tavali v temi ?
Hribar je bil na Tavčarjev predlog izvoljen za predsednika shodu zaupnikov liberalne stranke dne 15. novembra t. I. Tedaj je Hribar visoko hvalo pel liberalni stranki in io slavil, da razširja prosveto proti mračnjaštvu. Slavil je posebno »onega boritelja v naših vrstah, ki ga kličemo dr. Ivan Tavčar.« In nato je Hribar vzklikal, kažoč na kulturni boj in liberalce, zlasti na dogodke na Francoskem, ki so stali baš tiste dni v ospredju vse javnosti:
»Naša narodno napredna organizacija zastopa neko svetovno naziranje in tega nazi-ran.ia ni v stanu nobena sila potlačiti in s površja sprav iti! Gospoda moja, poglejmo okoli! Zmagoslavno koraka svobodna misel po evropskih poljanah, naj se nazadnjaštvo upira, kakor se hoče. Res je sicer, da je še klerikalna armada tu, ki se postavlja v bran in zida porušene trdnjave nazaj. Toda vsaka armada se mora udati, ako ima trpeti naskoke ljudi, ki so navdušeni za stvar in ki zastopajo idejo, ki zmagonosno koraka dalje!«
Tako je Hribar iz Ljubljane pozdravljal delo francoskih tramasoiicv in slavil Combov boi proti cerkvi in duhovščini. In da ne bi bilo nobene nejasnosti, je poživljal slovenske liberalce:
»Tako idejo zastopa tudi naša stranka in bo radi tega tudi zmagonosna. Napačno pa bi bilo, ako bi ona mirno čakala stvari in dogodke, da se razvijajo in odigrajo brez njenega vmešavanja, ona je marveč poklicana, da dejansko poseže vmes. da na novo organizo-vana tudi zastopa cilje, za katerimi teži!«
In nato so razpravljali o programu: ločitev cerkve od države. Tedaj je iz oportu-nističnih razlogov nadučitelj Zirovnik dejal, da naj z ozirom na učitelje tega v programu javno ne povedo. Rekel je, da »za danes še niti nismo gotovi, ako se bo mogla na Francoskem izvršiti ločitev cerkve od države.« Zato se naj ta točka bolj previdno stilizira.
Vstal je pa poročevalec dr. Triller, ki je vzkliknil:
»Po mojem mnenju odkritosrčnost največ veija; zakaj bi se sramovali javno izpovedati, kar v svojem srcu nosimo, ln, gospod nadučitelj, tudi ako se besedilo ublaži, ne bo nič pomagalo. Nič ne pomaga, ako greste vsak dan v cerkev, k izpovedi in obhajilu, ostali bodete vseeno antikrist, ker ste član narodno-napredne stranke. Torej mislim, da ni treba, da bi se tukaj iz praznih ozirov na zunaj ne povedalo tega, kar stranka misli, in kar nam veleva svobodomiselnost.«
Nato so glasovali in narodno-napredna stranka je sprejela kulturni boj in program francoskih framasonov pod predsedstvom Ivana Hribarja.
In nadučitelj Črnagoj je izjavil: Reklo se bo, da »Narod« ni glasilo stranke, ali jaz pribijam, da se po celi deželi »Slovenski Narod« smatra ket strankino glasilo.« In Hribar je v vsej te.i debati stal na istem stališču.
Dr. Novak je pod predsedstvom Hribarjevim o razmerju narodnonapredne stranke do krščanstva govoril: »Sedaj se prične življenje. to je boj, in sicer ne boj bolnika proti smrti, temveč boj zdrave misli in življenja proti mnogoštevilnim, a nič manj strupenim pšicam, ki odrekajo zdravemu razumu pravico eksistence . . . Kadar dosežemo gotovo stopinjo ljudske izobrazbe in gospodarske osamosvojitve, potem gospoda, bo ljudstvo prešinjeno z drugo vero, otreslo se bo neznosne spone, ki nam ovira razvoj: verovalo bo ljudstvo v življenje iu ne samo v smrt, hotelo bo tudi živeti - ne samo za nebesa umreti!«
Kdor zna čitati pomen besedi, bo vedel, kaj to pomeni.
Hribar je nato izjavil, da je v vsem edin z dr. Tavčarjem, razun njegovega nastopa proti splošni in enaki volivni pravici, in je kot predsednik k sklepu pozval navzoče: »Delujte za razvoj stranke in naroda v smislu storjenih sklepov.«
To je bilo novembra meseca, ko smo se že pripravljali na volitve. Hribar je kandidiral kot kandidat te stranke, kateri še danes načcluie, in je pred volitvijo neprenehoma izjavljal, da bo delal za njen program. Izrečno je še na volivnem shodu zagotavljal, da bo deloval za svobodno šolo in za ločitev cerkve od države v navedenem smislu.
Potrebno se nam je zdelo, da te izjave iznova pribijemo, ne zaradi Slovencev, ki vendar vsi natančno vedo, da nas loči od liberalcev propad drugega svetovnega nazi-ranja, in da oni, ki zahteva, da bi šli naši poslanci skupaj s Hribarjem, zahteva isto, kot da bi n. pr. hotel, da se krščanski socialisti združijo z baronom Hockom, katerega program je najbolj podoben Hribarjevemu izmed vseh strank parlamenta.
Pribili smo tc izjave in jih lahko še pomnožimo z brezštevilnimi citati iz »Naroda«, da Hrvatje iz njih spoznajo veliko napako, ki so io storili s tem .da so sprejeli Hribarja v svoj klub. Naj premišljajo dejstva, kajti puhle besede, s katerimi iih zdai motijo liberalci, so prazne pene, in volk se zaradi niih ne bo izpretnenil v ovco.
Letos dne 23. februarja je »Narod« priobčil neznansko podel in sirov članek, v katerem očita hrvaškim duhovnikom vnebovpi-joče svinjarije in jih zove »družba bikov med očitnimi kravami.« In zdaj imajo hrvaški duhovniki liberalce v svoji sredi. Kako dolgo bo trajalo to prijateljstvo?
Državni zbor.
Za predsednika državnega zbora
ie izvoljen, kakor je bilo jasno že včeraj, Weisskirchner. Poljaki so včeraj dopoldne sklenili glasovati zanj; potem je bilo gotovo, da ostanejo Slovani v manjšini. Vrh tega ie prišlo vmes še to. da se protiliberalni Slovani s kar. narodnimi Cehi vred niso mogli sprijazniti z dr. Kramarevo kandidaturo, dasi jo je zelo toplo priporočala celo »Politik«. Jugoslovanski klub tudi ni šel za Slovana v boj. Držal se je previdne politike, ki ne mara po kostanj v žerjavico za druge. Krščanskim socialnim poslancem se neče zameriti. Ze po včerajšnji seji je bilo jasno, da bo za Weiss-kirehnerja. Čudno: na vse druge imajo ozir gospodje Hrvatje, Ic na svoje dolgoletne zveste zaveznike ne. Tudi narodnostno naček) pri volitvi predsednika jih ne moti, oddati glasove za Nemca, a da sc par liberalcev
spravi pod streho, zato so pripravljeni za vse. * * *
Včeraj zvečer se je vršila večurna seja klubovih načelnikov glede na predsedniško vprašanje. Dr. Lueger ie izjavil, da njegova stranka vzdržuje kandidaturo \Veiskirchncr-jevo. Razen soc. demokratov, ki bodo glar-sovali za Pernerstorferja. bodo vse stranke, izvzemši nekaj manjših frakcij glasovale za Weiskirchnerja. Ker so Poljaki že zjutraj sklenili glasovati za Weiskirchnerja, so tudi Cehi opustili misel na svojega kandidata in bodo morda NVeiskirchnerju dali svoje glasove. Za podpredsednike bodo načelniki predlagali Ceha dr. Začka in Poljaka dr. Starzynskega. Soc. demokrati se upirajo kandidaturi Star-zynskega in hočejo drugo predsedniško mesto za katero bodo kandidirali Pernerstorferja, zase. Glede na pomnožitev podpredsedniških mest načelniki še ničesar niso sklenili' najbrže se bo to vprašanje pretresevalo šele jeseni z drugimi vprašanji opravilnega reda vred. Računa se cclo z možnostjo, da bo potreba pet podpredsednikov. Podpredsedniki bodo med seboj vsi enakopravni. Dr. Lueger jc predlagal, naj se v jutrajšnji seii izvoli legi-timacijski, imuniteni odsek in odsek za podpore. Vsi naj štejejo 26, proračunski pa 52 članov. Min. predsednik baron Beck je priporočal načelnikom, naj se posvetujejo, kako se bodo rešili nujni predlogi, da ne bi vsled tega trpelo redno delo in rešitev proračunskega provizorija. Ce se bo tratil čas z nujnimi predlogi. bodo zbornična zasedanja morala trajati do konca julija. O tem bodo načelniki sklepali v sredo.
»Slovenski klub«.
Race plavajo o naših poslancih po časopisju in blagor ubogim na duhu, ki se od njih uče politiškega znanja. Pišejo, da je v hrvat-sko-liberalnem klubu 21 poslancev, v slovenskem 16; in šc o teh so nekateri hrvaški listi pisali, da dr. Hočevar in Fon uskočita. Primimo te trditve! Klub, ki mu je podnačelnik značajni Ploj, ima danes 19 članov; Grafenauerja ni v njem in tudi Bulica iz Splita ne, ker gia še sploh ni na Dunaju. Pripomnimo šc, da sc n. pr. Prodan in šc marsikdo drugi silno slabo počuti v tem azilu za slovenske liberalce. Le mirno počakajmo, pa se bo vse prav razvilo.
Proti Hribarjevi volitvi
je vložil volivni odbor S. L. S. zadnjo soboto protest, kakor je bilo sklenjeno v vodstvu stranke.
Slovanske stranke.
Dunaj. 24. junija. Konferenca slovanskih strank sc jc vršila ob šesti uri zvečer. Čelu so izkušali vse stranke pregovoriti, naj se zavzetnejo za slovanskega kandidata. Nato pa jc poslanec Abrahamovvicz v imenu poljskega kluba izjavil, da bo glasoval za dr. VVeiskirchnerja. Razlog je ta, da je Poljakom v prvi vrsti za delavnost parlamenta. Ako bi pa bil predsednik zbornice član kake nacionalne bojne stranke in bi spravil na dnevni red jezikovno vprašanje, bi izzval boi vseh proti vsem in parlamentarno delo bi bilo docela onemogočena. Vsled izjave Abrahamo-vviezeve se je morala oficielna kandidatura Ceha za predsednika opustiti. Glede na pred-
sedniško vprašanje se vsaki slovanski stranki da popolnoma svoboda glasovanja. Pač pa so slovanske stranke solidarne, kar se tiče podpredsedništva in kandidatov za to mesto, dr. Začka in Starzynskega. Katoliško-narodni Cehi so danes glasovali za Weiskirchnerja, ostali češki klubi so pa oddali bele glasovnice.
Socialni demokrati.
D u nai, 24. junija. Zveza soc. demokra-škili poslance\r se je popoldne posvetovala o besedilu nujnih predlogov in interpelacij, ki iili bo predložila zbornici. Nujni predlogi so t rije: discipliniranje uradnikov, vol. zlorabe v Galiciji, nasilstvo v Przemysiu; predlogi so štirje: razširjenje volivne pravice, osemurni delavnik v rudnikih, odprava smrtne kazni; dve interpelaciji: zaradi razpusta dume in samoumora dragonca Welischa v Welsu. Glede na predsedniško vprašanje se je sklenilo pri prvi volitvi dati glasove soc. demokraškemu kandidatu.
Češki soc. demokrati.
Dunaj, 24. junija. Češki soc. demokrati so v posebni seji formulirali predlog glede na ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu in interpelacijo glede na protokolacijo nenemških govorov. Predlog bodo podpisali tudi poljski in rusinski soc. demokratje.
Nemci.
Dunaj, 24. junija. Nemškonacionalna zveza zahteva zase eno podpredsedniško mesto, ako se bodo mesta pomnožila. Kandidat bo dr. Kaiser.
Jezikovno vprašanje.
P r a ga, 24. junija. Glasilo poslanca Klo-iača piše, da češki radikalci ne bodo dopustili izpremembe poslovnika in pomnožitve podpredsedniških mest, ako sc nc bodo v zbornici protokolirali tudi češki govori. Tehniških težkoč v tem vprašanju ni nobenih, kajti treba nastaviti le nekaj čeških stenografov in uradnikov. Ako Nemci tega nc bodo hoteli priznati, bodo radikalci začeli z obstrukcijo.
Unione latina.
D u n a i . 24. junija. Vsled odpora italijanskih soc. demokratov je italijanski skupni državnozborski klub nemogoč. Na shodu zaupnikov italijanske nacionalno - liberalne stranke v Trstu sc jc sicer odklonila zveza s kršč. socialci, toda sklenilo, da naj liberalni poslanci od slučaja do slučaja stopijo v zvezo z italijanskim kršč. soc. klubom, da bo mogoče italijansko zastopstvo v odsekih in posvetovalna soba v zborničnih prostorih. Sedaj se snuje »Unione latina«, čisto formalna zveza, ki bo združila v sebi deset italijanskih kršč. socialcev, 4 liberalce in 5 Rumuncev.
Agrarni »kompromisni« kliita.
Grof Sternberg snuje zvezo takozvanih »Agrarnih kompromisnih poslancev«. To so taki poslanci, ki so bili izvoljeni vsled kompromisa in ki ne morejo, ne da bi se zamerili svojim volivcem, pristopiti ne agrarnemu, ne skupnemu češkemu klubu. V kompromisni klub bodo razen Sternberga vstopili Svozil, Rozkošny in Reichstatter.
Vled Rusini
so našim poslancem najbližji Starorusini, ki stoje vsi na izrečno krščanskem stališču. Ukrajinci imajo tri duhovnike v svoji sredi; potemtakem tudi gotovo ne bodo podpirali kulturnega boja. Med Starorusini in med slo-veskim klubom more priti do ožje parlamentarne zveze.
ITALIJA.
Nasi zopet izvoljen.
R i m , 24. junija. Pri včerajšnjih volitvah
v Trapani so izvoliti zopet Nasiia. Dobil ie od 3700 glasov 3300.
OGRSKA.
Konferenca hrvaškega bana z Uekerlom.
Budimpešta, 24. junija. V zbornici govorita proti železničarski predlogi Srb Kra-sojevič in Hrvata Zagorac in Supilo. — Danes ob 2. popoldne se snideta ogrski ministrski predsednik \Vekcrle in ban Pejačevič. Ta konferenca bo krizo rešila ugodno ali neugodno. Za predsednika ogrske kvotne deputaciic bo izvoljen Koloman Szell. — V Budimpešti ustanove to jesen banko za pospeševanje ogrske industrije s kapitalom 20 milijonov kron. Podjetje bo financiral bivši francoski min. predsednik, finančnik Rouvier.
NAGODBA.
D u n a j. _'4. junija. Poročila, ki so' jih zadnji čas prinesli listi o stanju nagodbenih pogajanj, niso točna. Položaj ni tako optimističen, kakor so dotični listi poročali. Ulasilo neodvisne stranke javlja, da se bodo nagodbena pogajanja nadaljevala šele sredi julija.
AVSTRIJSKI STOTNIK ARETIRAN V ITALIJI.
R i m, 24. junija. Italijanskemu vojnemu ministrstvu so sporočile oblasti, da so zaprle na meji avstrijskega stotnika Pauscha, ker so našli pri njem izredno važne načrte in risbe vseh italijanskih utrdb in naprav okoli Brente, Artica, Luserne in Lavarona.
GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
Gališki deželni zbor bo septembra sklican k tritedenskemu zasedanju, da sklene novi deželnozborski volivni red.
FRANCOSKA.
Nemiri v južni Franciji.
Pariz, 24. junija. Včeraj so natihem odpeljali 17. pehotni polk iz Agda neznano kam. Prejšnji večer po znanem uporu v polku je še nekaj vojakov odšlo brez dovoljenja v Bezieres. Obenem je neki častnik tudi opazil, da se ie poizkušalo vdreti vrata skladišča patron, katero so bili ravnokar po napadu množice in vojakov popravili. Pozvali so 92. in 55. pešpolk in 15. dragonski polk. ki sta nadzirala in stražila transport 17. pešpolka. katerega so spravili ponoči na kolodvor in v vagone. Pazili so na to, da nobeden ni odšel in da se množica ni vmešala. Vlak jo je s polkom odpihal, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Najbrž so polk premestili v Briancon.
N a r bo n n e , 24. junija. Marcellin Albert se je iz Pariza že povrnil semkaj in z avtomobilom oddirjal v Argelliers, središče, viničar-ske organizacije.
NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
P a r i z , 24. junija. Poročilo portugiškega poslanika pravi, da je pri nemirih v Lissabonu bilo ranjenih 40 oseb, dve pa ubiti. Med ranjenimi je največ policajev. Sedaj vlada v celi deželi mir, kralj pa sc je podal v Braganco. Ministrski predsednik Franco je naprosil kralja, naj dovoli, da sc zapre 52 bivših socialno-demokraških in republičanskih poslancev zaradi nemirov. Baje so kralju zaupno pisali iz Londona, naj ne ugodi Francu, kajti drugače je v nevarnosti njegov prestol. Kralj v resnici ni potrdil Francovih namer. Otvorili bodo zopet univerzo v Coimbri.
RUSIJA.
Reakcija je nastopila z vso strogostjo. Vsaka javna diskusija je nemogoča. Časniki se zaplenjajo in kaznujejo z visokimi globami, ki jih ne morejo plačevati. Listi »Zveze pravih ruskih ljudi» z veseljem konštatirajo, da sc je Rusija vrnila k samouržtvu. — V Lvovu so zaprli umetniškega gojenca Jurgielewicza na zahtevo ruskih oblasti, ker ic Jurgielevvicz član neke tajne zveze, ki je umorila ravnatelja vislske železnice Ivanova. Socialnodeinokraški poslanec Pernerstorfer hoče pri avstrijskem justičnern ministru posredovati, da bi ne izročil Jurgiele\vicza, ker je baje umor Ivanova bil politični zločin.
IZREDNI VOJAŠKI PRORAČUN V ITALIJI.
R i m, 24. junija. Zbornica jc sklenila s 198 proti 39 glasovom preiti k podrobni razpravi o izrednem vojaškem proračunu, ki ga je vlada na zahtevo odseka morala znižati od 200 na 58 milijonov lir. Socialisti so ugibali, ali naj podrobno razpravo obštruirajo, konečno pa so sklenili oglasiti se pri podrobni razpravi pri vseh točkah. Zerboglio je spravil večino v veliko zadrego, vprašujoč, ali se boji, da se bo trozveza razbila. Minister Giolitti: »Mi smo lojalni zavezniki!«
Dnevni! novice.
Dosledni junaki. »Gorica« piše: Na Dunaju sta se med Jugoslovani osnovala dva kluba, ker naši poslanci niso hoteli biti skupaj s Štrekljem in Hribarjem. Hrvatje so rešili slovenske liberalce popolne onemoglosti. Zato pa je Hribar svojo lepo družbo zatajil, zatajil svoj program na katerem ie kandidiral. Kaj ne, to je doslednost? »Slovenec« z dne 17. junija je priobčil, da so liberalci izjavili, da ne bodo izvrševali svobodomiselnega (to se pravi liberalnega) programa. »Sočo« je to hudo zbodlo in 18. junija je udarila z loparjem po »Slovencu«, češ, da je laž, da ie Hribar zatajil svoj program in da so se drugim liberalcem stavili |x>goji, ki bi jih ne bili smeli sprejeti. »Sočina« kričavost pa je takoj dobila zasluženo plačilo od strani, od katere navadno »Soča« dobiva podporo. »Edinost« z dne 19. junija je namreč prinesla z Dunaja sledeče poročilo: ». . . V verskih vprašanjih ne sme nihče govoriti in glasovati proti intencijam večine . . .« Kaj ie to drugega, kakor to. da liberalci ne bodo smeli izvrševati liberalnega programa, je torej »Slovenec« lagal? In res, zadnja »Soča« molči o tem. Prav ima, da molči, ker težko je zagovarjati tiste, ki zatajujejo svoja načela in značajen mož ne da na njihovo besedo — nič. Zato so pa prav imeli naši poslanci, da nočejo sedeti skupaj s takimi ljudmi.
+ Vlečejo ga! »Narod«« je včeraj prinesel senzačno vest, da bi bil Hribar izvoljen za predsednika zbornice in so baje že Poljaki ga predlagali, pa se je vse razbilo, le na tem, ker jc še novinec v parlamentu. Da ga morcio tako vleči! Namestu predsedstva v zbornici bo doživel Hribar razpravo o volivnih sleparijah pri ljubljanskih volitvah.
+ Kako Hribar plačuje svoie prijatelje. Dragotin Hribar ie agitiral za Ivana Hribarja
na vse kriplje, ker je morda upal, da bo dal Hribar pri njem tiskati tisti list, ki ga baje namerava izdajati. Dragotin se je res mnogo pehal za Ivana, in zato se nam zdaj tembolj smili, kajti Ivan Hribar je dr. Tavčarju obljubil, da se list ne bo tiskal v Dragotinovi, ampak v »Narodni tiskarni«. Dragotin pa zdaj lahko premišljuje vrednost liberalnih obljub.
- Shod v Idriji. V nedeljo, dne 23. t. m. sklicalo je kat. politično društvo v Idriji shod za čipkarsko šolo v Idriji. Država hoče namreč opustiti to šolo, ki je pa velikega pomena za Idrijo iu okolico. Vlada se bo naprosila, da tega ne bo storila. Državni poslanec Gostinčar je poročal o političnem položaju in izražal nado. da bo sedanji državni zbor delal za zboljšanje socialnih razmer. Po tem shodu se je vršil ustanovni shod strokovnega društva rudarjev, kjer je poročal državni poslanec Gostinčar o pomenu strokovnega združevanja. Na to so se prebrala pravila in izvolil odbor. Društvu je pristopilo že lepo število članov.
+ Redna skupščina »Zad ružne zveze« v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, se vrši v četrtek, dne 27. junija 1907, ob 10. uri prtdpoludne, v Ljubljani v hotelu »Union«. Dnevni red: Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnj' zvezini skupščini. Poročilo načelstva. Potrdilo letnega računa in bilance za 1. 1906. Volitev 13 članov odbora. Volitev nadzorstva. Poročilo o revizijah, ki jih je dala izvršiti Zveza pri svojih članicah. Slučajnosti.
+ Manifestacijski shod za slovanske univerze, katerega priredijo slovanski akademiki na Dunaju je preložen na prihodnji četrtek.
• Cesar je sprejel včeraj v avdijenci barona Schwegla.
+ Občinske volitve v Pulju. Pri volitvah za 11. razred je zmagala laška liberalna stranka s 159 glasovi proti gospodarski, ki je dobila 83 glasov. Neredov ni bilo.
+ Tržaški občinski svet je 24. t. m. v večerni seji z 20 proti 18 glasovom sklenil vztrajati na svojem stališču glede na način, kako pokriti potrebščine proračuna za 1. 1907 in preiti preko drugačnih predlogov in načel vlade na dnevni red. Obenem ie občinski svet za Lahe v Pulju, ki so bili pri Muntiču od Hrvatov tepeni, daroval 500 kron.
+ Slovenski Amerikanci za domovino. Družbi sv. Cirila in Metoda zagotovili so, kaker smo že poročali, naši rojaki v Brooklynu po društvu sv. Petra letnih 50 kron. Za temi pa noče zaostati brooklynska »Sova« šaljivi kljub Slovencev. Poslala je naši družbi dar 40 kron. Hvala iskrena zavednim našim rodoljubom, živečim v daljni tujini, pa tako požrtvovalno čutečim z drago iim domovino.
Vsetehniški shod za slovanska vseučilišča v Avstriji se je vršil v Pragi dne 22. t. m. ob prisotnosti rektorja Velflika. Govornik ing. c. Miloš Fiala je dokazoval potrebo drugega češkega vseučilišča. Češka univerza ima 3287 slušateljev, torej več nego tri nemška vseučilišča (v Pragi, Inomostu in Cernovi-cah). Češko vseučilišče dobiva od vlade 1,363.531 K, nemško vseučilišče v Pragi pa 1,360.324 K, dasi ima samo 1369 slušateljev. Sledniič jc govornik ostro napadal politiko mladočehov. da so barantali in kupčevali z drugo češko univerzo, ter imenuje njih postopanje nedosledno. Ta očitanja so zbodla prof. Novotnega, ki je član izvrševalnega odbora mladočeške stranke in je tudi ostro odgovarjal. Za Slovence je govoril ph. c. Ber-not, ki je zahteval slovensko vseučilišče, za malorusko univerzo je govoril ing. c. Struk.
Škof Stariha na Raki. Rako ic 23. t. m. počastil s svojim obiskom milostijivi go-snod škof Janez Stariha. Ogledal si ie krasno okolico in občudoval mnogoštevilne krese, ki so krog in krog tako prijazno goreli. Danes, dne 24. t. m. nas je visoki gost zapustil. Mnogo ljudstvo se je pred odhodom zbralo, da prejme od ljubeznivega vladikc sveti blagoslov ter mu vošči srečen povratek v Ameriko.
lj Odvetniški iu notarski uradniki. Kakor naznanjeno, vrši! se ie prvi večer druge skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, v soboto, dne 22. t. in. v gostilniških prostorih gospoda Avguština Zajca v Sodnijskih ulicah. Tovariš Josip Christof predaval je temeljito in stvarno o ugledu odvetniških in notarskih uradnikov. V začetku svojega govora jc omenil, da odvetniški in notarski uradniki vkljub temu, da oskrbujejo v prvi vrsti in dostikrat izključno administrativni del odv. in notarskih pisarn, kljub temu, da spadajo njih delodajalci med najinteligentnejše sloje človeštva, ne uživajo v človeški družbi tega ugleda, ki bi ga zaslužili z ozirom na svoj stan. Ne le, da nas dostikrat šefi sami prezirajo, vendar so tudi častne izjeme, nas tudi širno občinstvo ne smatra za sloi, ki naj bi v javnosti zaslužil isto veljavo ter spoštovanje kakor ga uživajo razni drugi sloji. V predmetu rešil je tovariš Christop dvoje vprašanj in sicer: 1. kateri so uzroki, da ne uživajo odv. iu notarski uradniki šc danes tistega ugleda, katerega bi zaslužili, in 2. katera sredstva naj uporabljamo, da si ta ugled pridobimo in prihranimo. Pred vsem. povdarjal je, smo v prvi vrsti pač sami krivi, da ne uživamo zaželjenega ugleda. Časi, ko so bili avstrijski odvetniki in notarji nasprotniki svojih uslužbencev, časi, ko so sc imeli takorekoč za reditelje svojih uradnikov, so minuli. Kako ponižni, kako potrpežljivi so bili odvetniški in notarski uradniki, upali si niso prositi svojega šefa za izboljšanje svoiega gmotnega položaja, niso si upali staviti prošnje za dopust. — nezadovoljni so opravljali molče svojo službo. In dostikrat se je postopalo z njimi brezobzirno, kakor bi se iim hotelo kazati, da so ničla med človeštvom. In uradnik sam si ni upal ugovarjati, životaril ic svoje revno, enolično življenje naprej. Še danes nahajamo med nami tovariše, ki se ne zavedajo svojega poklica, ki se nc zavedajo, da so tudi oni liudje. Dostikrat se prigodi, da
se uradniki stoje pogovarjajo v pisarni. Slučajno zagleda eden izmed njih svojega šefa, ki prihaja v pisarno. Kakor bi strela udarila med družbo, se razprši in vsak hoče z naglimi koraki doseči svoj prostor, kar dostikrat šef tudi zapazi; ah nam tak prizor ne škoduje več ali manj na našem ugledu? Tako delajo učenci napram svojim učiteljem! Zatorej, bodimo možje! In v prostem času, ako dopustijo sredstva, hočemo se tudi mi nekoliko razvedriti. Tu si poiščejo marsikateri tovariši družbo, ki jo najdejo med nižjimi sloji in v navadnih gostilnah. Ce ie to postopanje pripravno pridobiti si ugled, prepusti naj se razsodnosti tovarišev. Pa tudi okolnost, da si marsikateri odvetniški in notarski uradnik noče pridobiti vsestranske občne in stanovske izobrazbe, upliva na naš ugled. Dokler bode izobrazba odv. in notarskih uradnikov nejed-naka, dokler službe v odv. in notarskih pisarnah opravljajo razne osebe, da n. pr. kdo, ker nima dela, vstopi kot pisar, ah dijak, kateremu se slabo godi, za eno ali dve leti opravlja stenografski posel; dokler torej ne bode v našem stanu kvalifikovanih uradnikov, toliko časa se tudi naš ugled ne bode povzdignil v isti meri, kakor bi bilo to želeti. Na nas samih ie pa ležeče, da si priborimo ugled, ki ga nam sedaj še manjka. Predvsem jc pač treba, poznati samega sebe; poznati moramo svoje dobre in slabe strani ter sc truditi, da postajamo vedno popolnejši. Samozavestno nasto-pajmo! Nikdar ne bodimo nasproti svojim šefom hlapčevsko ponižno in nasproti svojim tovarišem nad nje vzvišeni. Pač smo dolžni svojim šefom spoštovanje in natančno izpolnjevanje svojih službenih dolžnosti. Nikdar se pa ne pustimo, kjer strio v pravici, brezobzirno zasmehovati, temveč branimo odločno svoje pravice. Kdor hoče biti spoštovan, se inora sam zavedati svoje veljave. To nas bode storilo v očeh naših šefov samozavestne in značajne ter povzdignilo naš ugled. S svojimi sotovariši pa bodimo bratsko prijazni in vzajemni ter se častimo sami med seboj; kajti le potem nas bodo častili tudi drugi. Kazati moramo tudi na zunaj, da smo samozavedm in da ne trpimo neosnovanih očitanj. Da nimamo pravega ugleda, krive so nizke, rekel bi sramotne plače, ki iih prejemamo za svoje odgovorno delo, in pa nestalnost naše službe. Sicer so se razmere v zadnjem času zboljšale. vendar se ne smemo s tem kar zdaj imamo že zadovoljiti, V prvi vrsti nam je torej treba potegovati se za izboljšanje svojega stanja. Uporabljajtno tudi pravo, ki nam ga je podelila ustava in se vselej iu povsod možato po-tegujmo za svoje tovariše. Zahajajmo v boljše kroge, v boljše lokale, občujmo z boljšimi ljudmi posebno pa se družimo s svojimi stanovskimi tovariši, delujmo za svojo izobrazbo, občno in stanovsko ter bodimo zvesti člani predvsem svojega strokovnega društva, v drugi vrsti pa po možnosti podpirajmo tudi narodna in dobrodelna društva. Vse to nam bode pripomoglo do boljšega ugleda. — Sklenil je tovariš Christof: »Želeč, da iz našega »jaz« nikdar ne premine volja, delovati v tem smislu, kličem Vam vsem presrčni: »Na zdar!« Burno zahvalo je žel tovariš Christof za ta svoj govor in z navdušenjem se je sklenilo, prirediti prihodnji društveni večer prvo soboto meseca julija z zopetnim predavanjem. Svoje tovariše pa na te večere ponovno opozarjamo, ne le. kar se vedno na njih brez velikih stroškov izvrstno zabavajo, marveč, ker je takrat prilika, posvetovati se o važnih zadevah našega službovanja. Želeli bi le še, da se teli večerov udeležijo tudi naše družine, kakor tudi čislane koleginje naše, izmed katerih šteje naša skupina že lepo število članic. Zatorej: Na svidenje v polnem številu na prihodnjem društvenem večeru!
S pošte. Poštni asistenti Filip Gerbec, Ivan Velepič, Gaston Sanzin, Josip Rismondo in Adolf Eisenzapf so imenovani za poštne ofi-cijale.
Trije novi L!oydovi parniki bodo imenovani: »Baron Beck«, »Baron Gautsch« in »Princ Hohenlohe«. Dve novi ladji se zgradita za brzovozni promet med Zadrom in Puljem.
Otrok utonil. Dne 16. t. m. zvečer pustila je Ivana Ambrožič iz Zaboršta, svojo poldrugo leto staro hčerko Viktorijo v bližini potoka Mlinščica se igrati z otroci v starosti od 5 do 8 let. Komaj pa se je mati odstranila, padla je deklica v potok in utonila.
Po svoji krivdi ponesrečil. V rovu rudnika v Kisovcu je dne 22. t. m. Kari Trin-ker z motorom prevažal prazne lore. Ključavničar Nace Gričar je hotel vzlic Triker-jcveniu svarilu, skočiti na motor, a mu je izpodletelo, nakar ga jc motor tako nesrečno pritisnil k steni rova, da iim je pretrl prsno okostje in je Gričar še isti dan umrl.
— Strela je udarila v noči od 23. na 24. junija v zvonik cerkve sv. Urha na Ravnih nad Zagorjem. Strela je užgala streho na zvoniku, potem pa je udrla na stropu v cerkev in poškodovala vse tri oltarje iu prižnico. Ognja v cerkvi ni bilo, v zvoniku je zgorelo vse, kar je bilo lesenega. Trije zvonovi so padli na tla; najmanjši se ie ubil. Cerkev stoji na samem.
Barvna fotografija. Posrečila se je naravna barvna fotografija. Izumitelja sta Au-gtiste in Louis Ltuničre. Prve reprodukcije takih fotografij prinaša »L Illustration«, štev 3.355 od 15. junija 1907.
Samoumor sobarice. V Zagrebu se ie ustrelila 22 let stara sobarica Katarina Gregorin.
O. Anton Forstner D. I. Na Koroškem je naglottia umrl o. Anton Forstner, superior kolegija vseučiliške cerkve na Dunaju. Pokojnik ima mnogo zaslug, di. ie Dunai postal krščanski.
Dr. Eisler prost. Dr. Eislerja so v Vidmu izpustili; njegovi sorodniki so ga od-peliali v Gorico, kjer ga bodo oddali v neki
sanatorij. Dunajsko državno pravdništvo proučuje sedaj, ako bo mogoče dr. Eisleria tudi v Avstriji zasledovati radi tatvine, a italijanske oblasti skoro gotovo ne bodo hotele izročiti potrebnega materijala.
—	Udeleženci občnega zbora »Zadružne zveze« se prosijo, da bi takoj še pred začetkom zborovanja naznanili, ako se udeleže skupnega obeda v »Unionu«.
Premeščen je gozdarski komisar I. razreda g. Karol Teply iz Logatca v Pisek na Leškem.
Velika sončna pega se lahko opazuje tc dni tudi skozi navadno začrnelo steklo.
—- Tržaški občinski svet je pozdravil zmago komore v Pulju in je sklenil za on-dotne »žrtve« darovati 500 kron.
—	Iz blaznice na Studencu sta ušla v nedeljo umobolna Friderik Fajgelj in Poznik Anton. Orožništvo ju je prijelo v Sori in odvedlo v Ljubljano, odkoder so ju prepeljali z rešilnim vozom nazaj na Studenec. V Sori sta blazna pretepla nekega orožnika.
—	Razpisane službe. V Litiji mesto začasnega učitelja. Prošnje do 10. julija litijskemu okrajnemu šolskemu svetu. Na Studencu Ig služba okrajne babice z letno plačo 80 kron. Prošnje do 1. avgusta ljubljanskemu okrajnemu glavarstvu.
—	Na občnem zboru Št. Jakobske-Tr-uovske moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je bil izvoljen naslednji društveni odbor: Prvomestnik: Dr. Fran Papež, Odvetnik: njega namestnik Vinko Vizjak, deželni računski svetnik; blagajnik Ivan Vrhovnik, župnik; zapisnikarja dr. Gregor Zerja\. koncipist, Josip Pichler, uinir. c. kr. okr. tajnik; zastopnika k veliki skupščini Fettich-Frankheim, iurist, dr. Gregor Žerjav, konci-oist; preglcdovalca računov Jernej Bahovec. trgovec, Jernej Kilar, c. kr. računski revi-denr.
Tatvina srbskega denarja. Budimpeško redarstvo je zaprlo štiri osebe, ki so pred dvema letoma ukradle zaboj s srbskim denarjem, ki ga je dal kralj Peter kovati v Sčavnici. Ko so zaboje peljali v Belgrad, izginil je eden, ne da bi mogli tatu priti ua sled. Ker je pa 17. t. m. začel železniški delavec Kovač nenadno razpečevati srbski denar — v enem dnevu je oddal 2000 srebrnih novcev za 200 kron v banki Kias vzbudil je sum. Obveščeno redarstvo je preiskalo njegovo stanovanje iu našlo pri njem še nadaljnih 3400 srebrnih novcev, kar je jasno dokazalo njegovo krivdo. Tudi njegovi pomagači so že pod ključem.
Hrvati in Italijani. Tristoletnice v proslavo znamenitega prirodoslovca Aldrovadija ki se je vršila, kot smo že poročali, 12. p. m. v Bologui, se je udeležil tudi hrvaški profesor Brusina, ki je nastopil takoj po vladnem zastopniku ter v svojem govoru razmotrival i skupne kulturne in vzajemne odnošaje med ; Hrvati in Italijani. Navzoči so govoru živahno ! pritrjevali.
—	Učiteljska konferenca za logaški šolski okraj bo dne 3. julija v Grahovem pri Cerknici.
—	Nov hrvaški dnevnik na Reki. Ker .ie
moral »Novi List«, glasilo Supila na Reki, potem ko mu je naša vlada vzela v tostranski polovici, poštni debit, prenehati, bode začel izhajati nov dnevnik »Riječki novi list«, ki bode urejevan popolnoma v duhu »Novega Lista«.
Spominska plošča I. K. Tkalčiču. Jugoslovanska akademija znanosti je izročila -Zmaju« 200 kron za spominsko ploščo I. K. Fkalčiču.
»Rak«. Kakor poroča sinočnji »Slovenski Narod« ustanovi si liberalna stranka sedaj taktično in vcndar-le svoje novo glasilo. Zatrjuje sc. da se mu bo reklo »Rak«.
Štajerske nouice.
š O strašnem požaru v Drgonji vasi iu Mihovcah se nam še poroča: Škode je nad 150.000 kron. le polovica je pokrita z zavarovalnino. Ker so v istem času vaščani seno sušili na oddaljenih travnikih, imajo nekateri pogorelci iu šolarji Ic najbornejšo obleko, ker je mnogim vsa obleka, vsa hrana, vsa premičnina popolnoma zgorela. Izmed ponesrečenih 33 hišnih številk so si Ic nekateri mogli kaj malega rešiti, ker je požar divjal na štiri strani, a so se šc pri tem nevarnem delu mnogi hudo opekli. Pri neki hiši poldrugo leto starega otroka niso mogli iztrgati plamenu. Ubogi stariši! Ker Cirkovčani pogorclcem vedno radi pomagajo, priporočamo jih v tei hudi nesreči vsem blagim Slovencev. Vsako darilo v denarju ali obleki bode dobrodošlo in hvaležno sprejeto. Nekateri šolarji nimajo kai obleči, da bi prišli v šolo. Podarite jim kos obleke! Darove sprejema župnijski urad iti bralno društvo v Cirkovcah, pošta Pra-garsko.
š Insolventna jc postala trgovina z tna-nufakturnim blagom Karol Vanič v Celju. Dolgovi na blagu znašajo 100.000, v denariu 70.000 K.
š Samoumor mesarjev. V Mariboru se je ustrelil 2.3. t. m. 47-letni mesar in gostilničar Vincenc Tschernovschek.
š Narodno radikalno dijaštvo priredi svoi II. shod letos začetkom septembra v Celju.
š Nova brzojavna postaja. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da sc pri pošti II. v Trbovljah otvori brzojavna postaja.
š Umrl je na Zidanem mostu nadučitelj g. Blaž Kropej. star 63 let.
š Nadležen hlapec. Hlapec Rebernjak iz Stranice, ki je zelo vdan pijači, je grozil mariborskemu kavarnarju Wagnerju, vozečemu se z motornim kolesom, z bičevnikom, ga ustavil in mahal z bičem okoli Wagnerja. Priti je moral orožnik in odpeljati hlapca v zapor, da se
ie streznil. Dobil .ie Rebernjak 48 ur s postom in trdim ležiščem poostrenega zapora.
š Z graškega vseučilišča. Dekanom medicinske fakultete je bil izvoljen dr. Julij Krat-ter, dekanom filozofične fakultete pa dr. Karol Ulilirz.
š Nesreča. V Polički vasi je prišel Anton Knezer, oskrbnik iz Voska, med voz in lesen steber, vsled česar je dobil težke notranje poškodbe.
š Sprejemni Izpiti na c. kr. učiteljišču v Mariboru se vrše 15. julija. V jeseni se bodo dijaki sprejemali le, če bode še prostor.
š Liberalna narodnost. Odhajajoči nemški igralci v Slov. Bistrici so priredili na vrtu g. Cakša odhodnico. Te veselice so se udeležili tudi naši liberalni gospodje Narodne (? !) stranke. V Narodni dom pa nobeden ne pride! Ali je to narodno? Nadalje: Slovenci imamo tukaj slovenske obrtnike. Mi pa poznamo liberalce, ki pridno naročujejo pri nemčurjih. Liberalni gospodje, Vi pravite, da ste narodni, ali je to narodno? To je prav liberalsko!
š Sprejem dijakov na celjski c. kr. gimnaziji za prvi razred se vrši 7. julija ob 9. uri dopoldne. Sprejemne izkušnje se vrše S. julija ob 8. uri dopoldne.
š Trgovino s poslopji iz konkurzne mase Schalk v Sevnici je kupil g. Cimperšek iz Laškega trga ter se tja preseli prihodnji mesec.
š Razpisano jc mesto pisarniškega uradnika X. ali XI. činovnega razreda pri okrajnem sodišču v Marbergu ali na kakem drugem kraju deželnega nadsodišča v Gradcu. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov, zadnji rok za vlaganje prošenj je 17. julija t. 1.
š Savinjska podružnica S. P. D. priredi 29. junija izlet na Mrzlico. Udeležba obeta biti številna.
š Preinovanje goveda se bode vršilo za šmarski okraj v trgu Šmarje 6. septembra.
š Rimske toplice. Do 16. junija je prišlo t.ia 70 strank s 171 osebami.
š Požar na kollaškem kolodvoru. Na gra^škem koflaškeni kolodvoru je gorel dne 21. t. m. voz, naložen z ogljem. Požarni hrambi sc je posrečilo, da je pogasila požar, ki bi bii lahko napravil veliko škodo, ker je bilo viharno.
š Poštni kontrolor na Zidanem mostu je
postal dosedanji poštni oficijal Peter Heinrich v Bruku ob Muri.
š Mariborsko okrožno sodišče jc obsodilo Antona Skoda v trimesečno ječo, ker jc ukradel za .35 K drv, njegovo ženo Terezijo pa v enomesečno ječo, ker je kurila z ukradenimi drvi. - V dvamesečno ječo je obsojen 59!ctni Zavratnik, ker ni vrnil gostilničarju Koklu v Ljutomeru 450 K, katere je našel in porabil zase 110 K, ne da bi vrnil najdeni denar lastniku.
š Častnim občanom občine Pišece je
imenovan gosp. c. kr. deželno-sodni svetnik Josip Siter v Brežicah.
Koroške nouice.
k Cesar v Celovcu. Dne 22. t. m. se je mudila v Celovcu dunajska dvorna komisija pod vodstvom podpolkovnika poveljnika cesarskih jezdeccv. Pregledali so sobe v deželnem dvorcu celovškem, kjer namerava stanovati cesar meseca septembra ob vojaških vajah. Komisija se je odpeljala nato v Št. Vid ob Glini.
k Cesarske vaje na Koroškem so napovedane od 2. do 9. septembra in sicer se jih udeležita graški in inomoški armadni zbor. Cesar bo stanoval v celovškem deželnem dvorcu dva dni, kjer bodo tudi bivali nadvojvoda Leopold Salvator in Friderik, vojni minister, minister deželne brambe in fcm. Paar-mann. V Št. Vidu bo nameščeno vodstvo vaj. Prestolonaslednik Franc Ferdinand bo stanoval v Št. Vidu.
k Mesto sodnijskega sluge je razpisano v Št. Pavlu. Prošnje do 24. julija celovškemu deželnemu sodišču.
k Občinske volitve v Celovcu. Pri občinskih volitvah v Cclovcti 24. t. m. je bilo oddanih od 1123 volivcev 454 glasov. Dobili so Haderer 286, Keuschnigg 274, KOstner 212, Pressien 188 in Scherida 66 glasov. Med Kostnerjem in Pressienom jc ožja volitev.
k Utonil je pri kopanju v celovški okolici šestnajstletni Miskulnig.
k Časnikar ne sme k občinskim sejam. Volšperski župan Fischer je prepovedal poročevalcu celovškega kršč. soc. »Karntner Tagblatta« prisostvovati občinskim sejam, dasi so javne.
k Umrl je v Steyru po misijonih Korošcem dobro znani jezuit p. VVicser.
k Na celovški učiteljski pripravnici so zaključili šolsko leto 22. t. m. Uspeh jc bil jako povoljen na pripravnici za učiteljice. Malone polovica učenk jc odličnjakinj.
k Umrl je 21. t. m. v Celovcu okrajni tajnik v p. Avgust Clinia. star 62 let.
k Letoviščarjl ob Vrbskem jezeru se vedno bolj množe. Letos jih je po raznih letoviščih ob jezeru žc 1381. lansko leto iih ic pa bilo ob tem času 931. Odkar jc karavanska železnica odprta, se na Koroškem vidno množi tujski promet; bode pa gotovo šc živahnejši, ko bo železnica čez Ture gotova. Deluje pa tudi neutrudljivo koroška deželna zveza za tujski promet.
J*"" Položnice smo priložili današnji številki »Slovenca« za vse one p. n. naročnike, ki jim poteče koncem meseca juniia naročnina. "•C
Ljubljanske nouice.
lj Nagla smrt brigadirja Wawra. Iz Gorice nam poročajo: Včeraj zjutraj so bile ve- < like vojaške vaje v okolici Kormina. Udeležilo se je vaj večje število višjih častnikov, med njimi korni poveljnik Potiorek in ljubljanski dotnobr. brigadir-polkovnik Amand Wawra. Ob pol 9. uri dopoldne je bil naskok na hrib sv. Kvirina. Naskoka se je udeležil tudi brigadir Wa\vra. Nakrat je brigadir Wawra padel s konja in obležal mrtev. Zadela ga je srčna kap. Truplo so takoj prepeljali v korminsko bolnico, sinoči pa v goriško garnizijsko bolnico. Jutri bo pogreb. Polkovnik Wa\vra je bil pred kratkim imenovan za brigadirja in bi bil jeseni postal general. — Vsled smrti brigadirja Wa\vra danes zvečer ne bo promenadnega koncerta v »Zvezdi«.
Ij Poizkušeni samoumor topničarja. Ustrelil se je topničar Ferdinand Andervvald, doma v Šiški. Ustrelil se je v gozdu nad šišensko cerkvijo včeraj ob pol osmi uri zvečer. Kroglja ga je zadela v čelo na levi strani glave. Reševalno društvo ga je odpeljalo v garnizijsko bolnišnico. Upajo, da Andervvald okreva. Andervvald se je včeraj baje izrazil, da sc odpelje na Jesenice in da bode tam ustrelil svojega brata. Vzrok poskušenega samoumora ni znan.
Ij Šolska slovesnost. V cerkvi Srca Jezusovega je danes pristopilo prvič k sv. obhajilu 130 učencev. Veliki oltar jc bil za to svečanost krasno razsvetljen in ocvetličen. Cerkveno predstojništvo je oskrbelo dva nova stoječa, okrogla svečnika za 180 sveč, kar ie napravilo na vse navzoče najboljši vtis.
li Izletniki v Prago. Posebni slovenski sokolski vlak odhaja iz Ljubljane prihodnji četrtek 27. t. m. ob 6. uri 58 minut zvečer in pride v Prago v petek 28. t. m. ob 5. uri popoldne. Posebni vlak za hrvaške Sokole odhaja iz Ljubljane 27. t. m. ob 7. uri 58 minut zvečer ter pride v Prago v petek 28. t. m. 'ob 6. uri 3 minute popoldne.
lj S ceste. V nedeljo popoldne je neki kolesar zavozil na Dolenjski cesti v otročji voziček čevljarjeve žene Ane Jenkove, v katerem je imela dva otroka. Kolesar je voziček prevrnil in je pri tem mlajši otrok zadobil na glavi lahke poškodbe. — Ko je v nedeljo popoldne srečal na Karlovski cesti z vozom, v katerem jc imel vpreženega mladega konja, Ivan Masle društveno godbo, se je konj tako vstrašil, da se je hotel obrniti in je je pri tem zvrnil voz in zlomil pri njeni oje. Na vozu je bila neka Jožefa Dolinarjeva, Masle sam in njegov triletni otrok, ki se je pri padcu z voza le lahko poškodoval,
Ij Pomagati si je znala. Nedavno pop. je prišla v prodajalnico čevljarskega mojstra Ivana Kosa v Floriianskih ulicah neka neznana ženska s strganimi čevlji na nogah kupovat nove. Ko je ene izbrala, jc šla služkinja vprašat gospodarja za ceno, med tem je pa ženska izginila in odnesla seboj 9 kron vredne čižme.
li Kinematograf »Edison«, ki se ic za stalno naselil v Ljubljani na Dunajski cesti nasproti kavarni »Evropa«, jc doslej prav dobro obiskan. Predstave so zelo zanimive, zabavne in ne predolge; slike so jasne in še dokaj mirne. Ker se vsako soboto izpremeni ves program, nc dvomimo, da se bo občinstvo privadilo tem predstavam tako, kakor ioto-plastičnih slik v tukajšnji panorami. Predstave se vrše ob delavnikih od 5. do 9. ure vsako uro; ob nedeljah in praznikih pa dopoldne ob 10. in II. uri. popoldne pa od 3. do 10. ure zvečer. Ker je podjetje v domačih rokah in vstopnina nizka, priporočamo ga občinstvu.
Ij Razstava izdelkov gojencev ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani bo to soboto, nedeljo in ponedeljek. Razstavljeni so pismeni, risarski izdelki in izdelki iz lahkih lesnih tvarin, modeliranja, kartonaže, rezbar-stva, strugarstva in mizarstva. Vodstvo zavoda vabi vse prijatelje mladine in šolstva na to poučno razstavo.
li Nasiljen prisiljenec. Ze mnogokrat kaznovani tukajšnji prisiljenec Lambert We-ber iz Urfahra na Gorenjem Avstrijskem doma, je znan zaradi svoje nasilnosti, tako, da se ga cclo pazniki boje. Komaj da je zaradi enakega hudodelstva prestal svojo kazen, 13-tnesečno težko ječo. že je izvršil novo nasilstvo. Dne 15. majnika t. I. imel je neko besedovanje s tamošnjim bolniškim strežajetu, za kar sta ga posvarila paznika Witnmer in Ku-naver. V delavnici je začel zabavljati čez preje omenjena paznika. Da bi sc ohranil mir in red, mu je paznik Puterle veleval biti tiho. Weber ie skočil takoj k njemu z vzdignjeno pestjo, ga nazivljal »psa« ter mu zagrozil, da mu odbije nos. Paznik jc to zadevo naznanil nadpazniku, kateri ga je hotel s paznikom Knafclcom odvesti iz delavnice v zapor. A Weber se mu je uprl, vtaknil roko v žep, v katerem jc imel spravljen kos železa, ga nazivljal »psa« in mu zagrozil, da ga ubije, ako mu pride v obližje. Šele poklicani vojaški straži sc ie pokoril ter se dal odpeljati v zapor. Obdolženec, ki je skušal vtajiti svoje dejanje, jc bil zopet obsojen na 15 mesecev težke ječe.
Ij Poškodoval se je Franc Briceli v novi kemični tovarni. Padci je tri metre visoko in si izvil desno roko. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnišnico.
li Umrla je Marija Kenda, trgovčeva udeva, stara 59 let.
li Za našega somišljenika, ki je zašel v revščino, je nabral gospod Mihael Podbevšek in poslal 23 K 50 vin. Njemu in vsem darovalcem prisrčna hvala! Darovali so gg. Možina 1 K, Brgant 1 K. Mikolič 1 K. Malovic 1 K, Kastelic I K, Avsec 1 K. Novak 3 K, Anton Lapajne 1 K, Anton Kokalj 1 K, Marija Pega« 1 K, Malči Brezovar 1 K. Frančiška Parkelj 60 vin., Mariia Rcceli 40 vin., Franc in Marija l F. 2 K. Bamč 1 K. Janez Kočevar 40 vin..
Slab 50 vin., Ciril 60 vin., Vekoslav 2 K. Josip Dal 1 K. Ivan Majhni 1 K. Ciril Podgorski 1 K. Prosimo nadaljnih darov! Zbirko smo oddali revni rodbini.
Ij Nepošteni vajenec. Pongrac Jehart, svečarski vajenec pri Oroslavu Dolencu v Ljubljani je svojemu gospodarju iz predala iz- j maknil 142 K 20 v; ta denar je Jehart še tisti dan lastniku vrnil, a takrat je bila tatvina že tukajšnjemu mestnemu magistratu naznanjena. Obtoženec pravi, da ga je njegov sova-jenec Benedikt Pavlič zapeljal k tatvini, češ, da sta bila namenjena se odpeljati v Pameče na Štajerskem, kjer je Jehart doma. Pavlič to odločno zanikuje. Sodišče ie obsodilo Jeharta na dva meseca ječe.
lj Ljubljančan obsojen v Trstu. V Trstu je bil pred porotniki radi tatvine 1440 kron obsojen pekovski vajenec Viljem Bopfer na 7 mesecev težke ječe.
Ij Umrla je danes v uršulinskem samostanu sestra Aleksija Kr/išnik. V nedeljo je umrla pleskurieva žena Lucija Makovec, stara 57 let.
li Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 14. do 20. juniia je dela iskalo 12 moških in 4(J ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponudeno 19 moškim in 46 ženskim uslužbencem. V 34 slučajih se je delo sprejelo. — Od 1. januarja do 20. junija sta došla 1302 delojemalca in 1542 delodajalcev. V 924 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoi moški:
1	točaj, 9 trgovskih slug, 3 gostilniški sluge.
2	kočijaža, 17 konjskih hlapcev, 4 delavci; ženske: I kolektantinja, 2 šivilji, 2 računski natakarici, 7 podnatakaric, 3 gostilniške kulia-harice, 9 gostilniških dcklic, 2 sobarici, 8 kuharic, 25 deklic za vsako delo, 14 deklic k otrokom. — Dela iščejo: moški: I ključavničar, 2 hotelska slugi, 1 graščinsik sluga, 1 hišnik; ženske: več prodajalk raznih strok in razni drugi posli. - Stanovanja: Oddati je razna stanovanja in več meblovanih sob. Pismenim vprašaniem priložiti je znamko za odgovor.
Znanstvo in umetnost-
* Antona Medveda šaloigro »Rendez-
vous« prinaša v prevodu zadnji zvezek češke revije za umetnost »Eva«, ki izhaja z znano revijo češke katoliške moderne »Novv Život« vred. Igro je prevel Ahasver.
iz siouanskesa sueta.
sl Slovaški časnikarji se izseljujejo v Ameriko, da se odtegnejo krivični roki krute, hunske roke mažarske »pravice«. Lani ie moral pobegniti urednik »Lidovih Novin«, Anton Bileg, da se je odtegnil neštevilnim tiskovnim pravdam, letos pa mu je moral slediti Ferdinand Dubravsky.
sl Dva ministra — Sokola. Pivikrat je letošnje leto slavil viteški češki Sokol zmago v mednarodni tekmi pri olimpijskih igrali, pivikrat sta poklicana v ministrstvo dva Čeha — Sokola. Pač se je malokateri, ko je čital, da sta imenovana dr. Pacak in dr. Fort ministroma, spomnil na ta dva sokolska delavca, ki sta še na IV. vsesokolskem zletu v zlati Pragi korakala v reprezentačni četi praškega Sokola. Dr. Pacak je bil več letni starosta društva na Kutni gori. Morda bodeta ta dva Sokola-ministra tudi letos korakala v Pragi v sprevodu?
sl. Na sokolskem zletu v Pragi bodo zastopani obč. sveti Pariza, Peterburga, Bel-grada, Zagreba in Ljubljane. Zastopan bo številno tudi francoski in angleški tisk. Zastopani bodo tudi Bolgari in Belgijci. Navzoči bodo tudi Mažari. šji | -^aSJ
sl Za prosveto. »Hrvatsko društvo za pučku prosvjetu« bode priredilo v Zagorju tečaje za analfabete, katerih je ondi največ izmed vseh okrajev v kraljevini.
sl Prebivalstvo Rusije. Ogromno rusko carstvo šteje sedaj 146,000.000 prebivalcev, od katerih iih pripada na evropsko Rusijo 121,800.000. Pravih Rusov ie 96,200.000. Poleg teh ie 15,000.000 Turkov in Tatarov, 9,100.000 Poljakov, 6,600.000 Fincev, 5,700.000 Zidov. 3.500.000 Litavcev, 2,300.000 Nemcev, 600.000 Mongolov, Kavkazijcev in drugih rodov pa 2,900.000.
sl »Slovanska imena«. Nemški profesor slavistike na univerzi v Berolinu, Briickner, v svoji »Zgodovini Rusije« se trudi pojasniti skoraj vsa ruska imena, kakor bi izhajala iz drugih jezikov. In najbolj sloveča imena seveda iz nemščine. To je že znan sistem nemških učenjakov. Tako beseda »Levehinsky« je baje nastala iz nemške »Louenstein«, Ciče-rinsky iz laške »ciceri«. Kačenovskij iz laške besede »caccioni«. Glavna ulica v Peterburgu Gorohovaja ima baje ime po grofu Harrarlui. Celo Tolstoji so baje nemška imena. »Nepoko-jieky« je baje prevod nemške besede »Unrult« itd. Na ta vesel in zanimiv način gospod Briickner pojasnjuje, da Rusija ni »ruska«.
sl Zakaj na nemška vseučilišča? Črnogorski princ Peter, ki je doslej študiral v Hei-delbergu, bo prihodnje leto na dunajskem vseučilišču. Čemu črnogorski knez ne pošlje svojega sina na kako slovansko vseučilišče? Črna gora1 jc nemščine posebno potrebna'
sl Ruski učenjaki v Pragi. V Prago je došel nedavno profesor Francjev proučevat češko zgodovino. Zadnje dni je prišel v Prago profesor Ivan Savič Palmov, ki proučuje češko zgodovino 16. stoletja.
Zahtevajte »Slovenca" u vseh $o-stllnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Iz seje S. K. S. z.
Predavanja in delavska akademija v Trbovljah.
S. K. S. Z. skrbi, da sc vrši mesečno predavanje za kršč. soc. delavstvo v Trbov-iiah. Prihodnji mesec predava dne 28. v Trbovljah odbornik S. K. S. Z. dr. E. L.ampc.
Dne 8. septembra priredi S. K. S. Z. v sporazumu z »Izvrševalnim odborom slov. kršč. soc. delavstva« v Trbovljah delavsko akademijo namenjeno spodnještajerskemu in zagorskemu delavstvu. Natančni spored akademije se še določi in objavi.
Koroško.
Na znanje sc vzame poročilo odbornika S. K. S. Z. dr. E. Lampeta, ki je predaval 23. t. m. Poliubeljem ua Koroškem.
Kranjsko.
Vzame se na znanje poročilo podpredsed-' nika S. K. S. Z. Luke Smolnikarja, da se ustanovi delavski strokovni oddelek pri K. sl. izobraževalnem društvu domžalskem«. — Na znanje se vzame, da se je 23. t. m. ustanovilo v Idr i i i »Strokovno društvo kranjskih rudarjev. Vzame se naznanje poročilo o letnem zborovanju S. K. S. Z .
Egipt.
Seje se je udeležil tudi povabljeni vele-zaslužni slovenski organizator egiptovski č. o. Benigen Snoj, ki je velezanimivo poročal o nameravani slovensko-hrvaški šoli v Aleksandriji in pa o nameravanem domu Slovenk v Kairi. Sklene se priporočati nameravano slovensko šolo iu se prosi, nai se natnaravani šoli v Aleksandriji naklonijo podpore, da se tako omogoči njena ustanovitev._
Razne stvari.
Mater umoril. Kočar Holler v Leonbergu pri Ašu je umoril svojo 80-letno mater. Morilca so zaprli.
Pretepeni profesor. Maturanti gimnazije v Hodmezo Vasarhely na Ogrskem so pretepli svojega profesorja Aleksandra Nagyja, ker jc pri zrelostni skušnji krivično postopal. ^
Umira ogrski drž. poslanec grof Štefan Karolvi. Zadela ga ie kap.
Nov sneg. Iz Celovca poročajo, da je visoke planine pokril nov sneg.
Vesti iz Amerike. V St. Paulu bodo zgradili katedralo v štirih letih, ki bo stala 3.000.000 dolarjev. 2. junija je v Ne\v Yorku začelo snežiti, vendar ie sneg kmalu izginil pred toplimi solčnimi žarki. — V Buffalu se je ubil milijonar Harrv Hamlin. Vozil se jc z divjo brzino v avtomobilu ter zadel v neki mesarski voz. Odletel je z voza ter obležal na mestu mrtev, mesar je nevarno ranjen, njegovemu vajencu sta zlomljeni obe nogi. — Dne 12. marca 1006 je umrl predsednik republike Argentine, dr. Manuel (.Uiintana. O njegovi smrti poroča neki časnik sledeče: Dr. Manuel Ouintana je umrl kot vzoren krščanski mož. Ko se je 24. februarja počutil zelo slabega, je želel, da bi ga obiskal njegov prijatelj prevzvišeni g. knezoškof. Ker ga pa isti dan ni bilo doma, ie obiska! visokega bolnika prevzv. g. škof iz La Plata. Kmalu nato, ko sta se pozdravila, ie izgovoril bolnik željo, da bi se izpovedal. Opravil je sveto spoved in pobožno prejel sveto obhajilo. Drugi dan pa se je bolezen zelo poslabšala. Izpovedoval sc ie zopet pri apostolskem nun-ciju, ki ga ie ravno obiskal. Svojim prija-teliem je rekel: «Zelim, da se splošno izve. da hoče predsednik kot dober in pobožen kristjan umreti.« V svojem življenju sicer predsednik ni bil vedno dober kristjan. A sedaj ie rekel to še pri polni zavesti, da veruje vse resnice naše sv. vere in v tej veri hoče živeti in umreti.
Velikanski gledališčui trust. »New-York Herald« poroča, da se pripravlja v Parizu velikanska akcija. Gre se za to. da se vsa velika operna gledališča v Evroni in v Ameriki združijo v trust, da se onemogoči raznim ce-lebritetam in »zvezdam«, da stavljajo čim-dalje boli pretirane zahteve za gostovanje. Noben veliki pevec, oziroma pevka nc bo mogel na ta način izrabljati podjetnikov. Isti trust namerava v Parizu zgraditi novo veliko operno gledališče, ki bi konkuriralo narodni operi.
Snaga iu zdravje. Cas vroče sezije je pred durmi; razna golazen že prihaja v trumah, osobito pa nadležne muhe. Iz zdravstvenih ozirov priporočati je posebno v vročem času največja snaga. Ce si hočeš ohraniti zdravje sebi iu svoji nežni deci, zabrani, da ne pridejo muhe, te prenašalke raznih bacilov, do kakršnekoli jedi in pijače. Ne pustite ležati ostankov jedil po mizah, ker to je njih hrana. Čim večja nesnaga v hiši, temvečje število niuh. Šc večje snage treba je v javnih lokalih. Mestni fizikat izvršil bi veliko delo. če bi potoni javnega oglasa ali okrožnice opozoril gostilničarje, kavarnarje. slaščičarje, peke iu druge, da bi jedila kakor kruh in drugo pecivo ne ležalo cel dan na mizah — ne-pogrnjeno. Človeku sc gabi že pri vstopu v iaven lokal če vidi cele kolone muh, kako lazijo po na mizah ležečem kruhu iu drugem pecivu. Muhe niso izbirčne, hrana so jim tudi človeški izmečki. Ogibajte se takih lokalov, kjer gospodarijo — muhe. Gospodinje, sodili vas hodetno po številu muh v vaših - hišah.
Surovost madjarsklh častnikov. O duhu, ki vlada med madjarskimi častniki, poročajo hrvaški listi: Tudi v službi ne morejo madjarski častniki krotiti svojega narodnega šovinizma. Pri 10. huzarskem polku v Vi-rovitici so častniki sami Madjari. ki na neču-ven način psujejo moštvo samo zato, ker jc hrvaške narodnosti. Pa pri samih psovkah ni i ostalo. Neki častnik ie vojaka tepel tako dolgo s palico po prstu, da je bil ves višnjev in mu odpadel noht. Vojaki se niso smeli in tudi ne upali pritožiti, šele njihovi starši so obve-
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
u.tanovijen« let« 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12
Štev. telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu io spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n •
2469 15(1-3»
O 1» * V« y sodcih in steklenicah.
stili divizijsko poveljstvo v Zagrebu o tem nečloveškem počenianju častnikov, da je poslalo tja avditoria. Ko je ta pozval one vojake, ki so bili zasramovani ali pa pretepani. naj izstopijo, je stopilo iz vrste 84 huzarjev. Trije častniki so bili takoj oddani v divizijski zapor, ostali pa imajo hišni zapor, dokler preiskava ne hode končana.
Konja utonila v Dravi. Zupan in posestnik Petrovič iz Bukovca sc je peljal 15. t. m. s parom konj k mostu pri Borci gradu, da ondi naloži seno. Petrovič se je podal v gostilno pri mostu, konja pa pustil zunaj sama. Ko je čez nekaj časa pogledal za njima, videl je, da sta že čisto pri bregu Drave. Da prepreči nesrečo, skočil je hitro za njima, a mladi živali sta se ga ustrašili in z vozom vred skočili v Dravo, ki je na tistem kraju globoka 4 metre in zelo deroča. Pri skoku se je voz prevrnil in padel na konja. V bližini delajoči splavarji so takoj odrinili v čolnih, da rešijo konje, a ves trud je bil zastonj, ker sta bila konja preveč zamotana v vprego. Petrovič ima škode 1000 kron; to in strah ga ie položilo na bolniško posteljo.
Socialnodemokraška resnicoljubnost. Ce rdečkar.ii ne morejo drugače uspešno agiti-rati med ljudstvom proti svojim nasprotnikom. poslužujejo se laži. To je sicer stara stvar, ki jo pa krepko osvetljuje sledeči dogodek. V nižjeavstrijskem deželnem zboru ie dež. poslanec Bielohlavek zahteval od dež. maršala, naj prepove poročevalcu »Arbeiter Zeitung« sedeti v klopi za poročevalce, ako bode imenovani list prinašal še nadalje tako izkrivljena poročila o sejah, kot doslej, kar ie princ Lichtenstein tudi obljubil. Soc. dem. poslanec Seitz je zavračal ta očitanja in pozval dež. maršala, naj dokaže svoje trditve. Liechtenstein: »Arbeiter Zeitung« je pisala, da je škandal, kako vodim seje, ker radi svojega kosila tako zgodaj prekinjujem seje. In vendar iaz jem samo zjutraj in zvečer. (Veselost). Ker Seitz na Bielohlavckov poziv ni mogel navesti nikakih prič in se je tudi iz stenografskega zapisnika moglo dokazati, da je »Arbeiter Zeitung« lagala, je kršč. soc. večina ogorčeno klicala: Wir vverden nachstens die Aus\veisung dieser Zeitung verlangen! Lausbuben Zeitung!
Izjnue.
»Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani« izjavlja, da pritrjuje z velikim veseljem sklepu slovenskih ljudskih državnih poslancev »S. L. S.« na Kranjskem, »Kmečke zveze« na Štajerskem in »Sloge« na Goriškem, ki so ustanovili svoj »Slovenski klub«. Popolno zaupanje državnim poslancem, zbranim v »Slovenskem klubu« tudi zato, ker niso hoteli imeti nič skupnega s slovenskimi liberalnimi državnimi poslanci. Značajnosti čast! * & *
»Izvrševalni odbor Slovenskega krščansko-socialnega delavstva« odločno in navdušeno pritrjuje sklepu gospodov državnih poslancev S. L. S. na Kranjskem, »Kmečke zveze« na Štajerskem in »Sloge« na Goriškem, ki so možato osnovali »Slovenski klub« ker niso hoteli imeti nič skupnega z liberalnimi državnimi poslanci, izvoljenimi na I be-ralen program, ki načeloma nasprotuje kr-ščanskosocialnemu delavskemu programu. Slava zavednim, odločnim in značajnim ljudskim zastopnikom, državnim poslancem, zbranim v »Slovenskem klubu«.
* Hc *
Prepis izvirnika poslanega na Dunai dne 24. junija 1907.
Veieblagorodni gospod poslanec dr. Ploi. dvorni svetnik na Dunaju!
Gotovo so Vam še v spominu naši okin-čani vozovi, zunanji znaki našega navdušenja, s katerim smo prišli na Vaš volivni shod v Cirkovce 9. maja t. I. Da odkrito povemo, veljalo je naše navdušenje kandidatu »Kmečke zveze«, na katero stavimo veliko zaupanje, ne pa Vaši osebi, ki so jo liberalci toliko blatili po neštetih, še zdaj med nami se nahaja-iočih se letakih, po javnih govorih, n. pr. na liberalnem sestanku v Ptuju in drugod. Ko smo tore$ izvedeli iz časnikov, da ste zapustili vrsto značajnih zastopnikov »Kmečke zveze«
in šli v družbo liberalcev ter s tem tudi nam pripravili od nasprotne stranke grd zasmeh, lotilo se nas je upravičeno ogorčenje, da Vam izrekamo s tem svojo nezaupnico in zahtevamo. da odložite mandat.
Sv. Lovrenc na Drav. polju, pošta Ptuj, dne 23. junija 1«>07,
Franc Napast, I. r., župan.
Sledijo podpisi 61 Plojevih volivcev. Državni zbor.
Telefonska In brzojavna poročila
KRŠČANSKI SOCIALEC WEISKIRCHNER — PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 25. junija. Pri današnji volitvi predsednika državnega zbora je bilo oddanih -180 glasov, 23 glasov je bilo neveljavnih, 24 je bilo oddanih nepopisanih glasovnic. Krščanski socialec NVeiskirchner ie dobil 351 glasov, socialni demokrat 101 glas, dr. Šusteršič I glas. Velikanski aplavz pri krščanskih socialcih, Poljakih in Slovencih. Starostni predsednik dr. Funke pozove dr. Weis-kirehnerja, naj zavzame svoje mesto. Dr. \Veiskirchner burno pozdravljen, zavzame svoje mesto in se zahvaljuje za izvolitev. Obljublja, da bo ne oziraje se na svojo narodnost, neodvisno in pravično zastopal predsedniško mesto zbornice, ki je izšla iz splošne in enake volivne pravice. (Veliko odobravanje.) Zahvaljuje se starostnemu predsedniku. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Ceh Zacek (Pernerstorfer je dobil 93 glasov), za drugega podpredsednika ie bil pa izvoljen Poljak dr. Starczinsky.
D u n a j, 25, junija. Po izvolitvi Starczin-skega za II. podpredsednika so se čuli viharni protesti.
Dunaj. 25. junija. Za dr. Weiskirch-nerja so glasovali; krščanski socialci, Poljaki, Cehi, izvzemši radikalne Cehe, Slovenci, Jugoslovani, Rusini.
SLOVENSKA OBRAVNAVA V TRSTU.
Trst, 25. junija. »Piccoio« poroča, da se je vršila 24. t. m. pri tržaškem okrožnem sodišču v zadevi Cok izključno slovenska obravnava. Sodnik Parisini je. ker je obtožnica, zastopana od advokata g. dr. Mandiča, bila sestavljena v slovenščini, slovensko obravnaval, narekoval slovenski protokol in priče slovensko zasliševal. Zagovornik obtoženca dr. Robba je zaradi tega naznanil priziv. »Piccoio« strastno napada sodno oblast.
VERIFICIRANJE VOLITEV.
Dunaj, 25. junija. Danes je državna zbornica verificirala državnozborske volitve, proti katerim ni hilo vloženih protestov.
STAVKA DIURNISTOV NA HRVAŠKEM.
Zagreb. 25. junija. Dne 1. avgusta se prične na Hrvaškem stavka drž. in dež. diurnistov, ako do tedaj vlada ne ugodi zahtevam diurnistov.
PARNIK SE JE POTOPIL.
S a n .J a g o de C h i I e . 25. junija Parnik »San Jago« se je potopil. Vsi potniki in posadka so postali žrtev valov.
KAZNOVANI 17. PEŠPOLK.
Pariz, 25. junija. 17. pešpolk, katerega so včeraj ponoči v spremstvu dveh drugih nadzorujočih polkov prepeljali iz Agda, bo transportiran v Marsilio. Tam mora poveljnik nadzorujočih polkov odpreti zapečateno povelje, v katerem je določen kraj preme-t stitve. Za gotovo se poroča, da je to kazen za ves polk, namesto da bi kaznovali posameznike. Polk pride najbrž v Alžir ali pa na Korsiko. Častniki so iznenadeni, vojak! razburjeni. Ko ie množica izvedela, da je vlak s polkom odšel, je izkušala biti plat zvona, toda vojaki so jo z nasajenimi bajoneti zapodili. Vojakom 17. pešpolka sta nadzirajoča polka iz pušk vzela zapornice, da so puške nerabne. Ob 2. uri 30 min. ponoči je vlak odpeljal sporni polk.
PROTI ČRNOGORSKI^ MLADINI.
Belgrad, 25. junija. Črnogorska vlada je zahtevala od srbske, naj izžene iz Srbije več črnogorskih dijakov in časnikarjev, kr ščuvajo proti knezu in njegovi vladi.
DEČEK ZADAVLJEN IN RAZKOSAN.
F r a n k o b r o d O. M. 25. jun. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Orleansa: Štirinajst Italijanov, pristašev »zveze črne roke« je ugrabilo nekega osemletnega dečka ter zahtevalo odkupnino 6000 dolarjev. Deček je bil potem zadavlen in našli so ga razkosanega. Ujetih je bilo že devet oseb. med temi I ena ženska, ki je deloma priznala zločin. Bati se je Ilnčanja.
MIR NA FRANCOSKEM.
Pariz, 25. junija. Iz južnih krajev po-1 ročajo, da je bil danes ponoči mir.
Kuverte s firmo,
-	- pisma, - -
-	račune itd- -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
Gospodična z dežele
iSče stanovanja s hrano
za takoj. — Ponudbena uprav. Slovenca'.	1436
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem preža lostno vest, da se je po volji Vsega mogočnega naš iskreno ljubljeni sin, biat in s.ak, gospod
Franc Werli
trgovec In posestnik
dne 24. t. m. po dolgem težkem trpljenju v staros'i 35 let preselil v bolj.M s\et.
Dragega pokojnika prepeljejo iz deželne bolnice v sredo 2t>. t. m. v Cerknico k poslednjemu počitku.
Pogreb vrši se v sredo 26. t. m. ob 5. uri popoldan iz hiša Jalosti.
Maše zadušnice se bodo služile v domači cerkvi v Cerknici.
Ljubljana-Cerknica, 21. junija 1907.
Karolina Werli
mati.
Marija Werli Anton Werli
sestra	brat
Adela Werli
svakinja.
hlapec
Poštni
oziroma pismonoša z večletnim dobrim spričevalom, želi dobiti službe pri kakem c. k. poštnem uradu, naj bo v mestu ali na deželi. Več se izve pri upravn. »Slovenca".	14293-1
Gostilna in prodajalna
v lepem kraju na Gorenjskem blizu tovarn, železnic in državnih cest, se proda. — Naslov pove upravn. Slovenca".	14303-1
Hišo v Ljubljani
blizo glavnega trga, dvonadstropna od treh strani prosta, z iepo, veliko let obstoječo prodajalno, pripravna za vsako obrt in ki se obrestuje po odbitku vseh stroškov z dobrimi 5 % se iz proste roke ceno proda.	1339 6-3
Več v upravništvu ..Slovenca".
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovap.o od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55 — 65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino, izpod 56 litrov se ne oddaja: na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Ivan Žagar pl. Sanaval, c. in kr.
ma or v p. naznaniu v svojem in v imenu vseh sorodnikov tožno vest, da je njegova ljuba mati
Jera Žagar
rojena Peterle
dne 24. t. m. po dolgi bolezni v 85. letu starosti, pievideDa z svetimi zakramenti za umirajoče, n irno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v Trebelnem, dne 26. juiija, > b 7. uri dopi ldne.
Drag* pi k jnica b di priporočena v blag spomin in molitev.
Trebelno, 25. julija 1907.
pasar in izdelovatelj cerkvenega
orodis in posods
U se priporoča velečast. cerkvenim [ predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
odslej na
EHzabefni cesti
blizu samostana 00. Je?uitov in nasproti Jožefinuma. 553
IIHJHUHM!
i
Podružnice Praga i mtoialnlcaml: Orabcn 39, Mala ilrao, Mod .lica 17, Badea, Brao, IMka Lipa, t«tta Kamnita. Moravski E.mbcrg, »Mil.*, Nori JIH. Plien, BtIUti Id Ubere«.
Menjalnice na Dunaja:
I. W.llitll< 10, II. Taborilrant 4, III. UnfargaM« 77 (vogal Rcnnvtfa), III. Lfi-venraMt 37. IV Wl> 'nrr Hi.plitnlt« 13, V ScbSnbranorritraur M a, VI G.mpe.dorferitr. M, VII Marlahlltratrauc 78, VIII Lcrchrnlcldirilraii« 133, IX «l<Miirun ti X. Favorlltoatran« M, XVIII. Vlbrlnf tritram 83, XIX DAbllngtr HaoDlulr 1] XIX. Ha.pl«lr«M» >3.
Menjalnlčna delniška družba
45 150 97
JI
M E R C U R
44
Dunaj, I„ Wollzeile 10,
Ako. kapital K 20.000 000. Baser %aklaA K 8 5i«.ooc
'»ajkilantnejsi
nakup in prodaja
vseh vrm rent, drtavnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk devii, valut in denarja
pp Kamenjava in eskomptiranjc -mt
i»lrrh*ni)> »»»isvriie !n ohtivacit Mrnčlr in kuponnv
Podružnica i v Spljetu. a
Delnička glavnica i i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, nitam mite ste«, z: -.:
obrestuje
MW MT* vloge na knjižica in v tekočem računu od dne vloge do MA\ 0
ir ¥Ti*ign po ^ 2 0.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 - in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i