TOVALEC Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravirištvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Vsebina: Ob 30 letnici ravnatelja B. Skalickega. — Nova sredstva za izboljšanje njivske zemlje. — Poskusi z umetnimi gnojili. — Letošnja vina in ravnanje z njimi. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Ob 30 letnici ravnatelja B. Skalickega. Po vseh naših vinorodnih kr?i'h poznamo moža, čegar sliko prinašamo danes na čelu našega lista. Po imenu in po njegovih delih je pa znan po vsej deželi, pa tudi izven njenih mej. Trideset let je poteklo, odkar je prišel g. Skalicky v našo deželo kot odličen absolvent viš-, jega enološkega zavoda v Klo-sterneuburgu. Država ga je takrat imenovala za tehničnega voditelja drž. del za obrambo trtne uši namesto pokojnega Reichla in ga nastavila v Novem mestu. Mlad po letih se je hitro uživel v naše razmere in z vso vnemo lotil poverjene mu naloge. Po eni strani opustošeni vinogradi, po drugi za blagor svojega vinarstva vneto ljudstvo in razpoložna deželna in državna posojila so mu nudila ugodne pogoje za uspešno udej-stvovanje. Našel je v deželi pa tudi razne druge či-nitelje, ki so že pred njim in poleg njega vneto delovali na prenovljenju težko prizadetega vinogradništva. Gosp. Skalicky se je lotil predvsem pridelovanja potrebnih trt v državnih matičnjakih in trtnicah, katere je razširil in izpopolnil z vzornimi in poskusnimi vinogradi. V. Bršljinu pii Novem mestu je pa nasadil velik ameriški matičnjak v zvezi s trtnico. Na milijone trt je šlo iz teh državnih nasadov. Obenem je prirejal v teh drž. trtnicah tečaje za cepljenje in stratifieiranje trt. Poleg vinogradništva je pospeševal tudi zaostalo kletarstvo. V ta namen je uredil 1. 1897. najprej v Novem mestu in pozneje tudi v Št. Vidu pri Vipavi vzorno državno klet, v kateri je prirejal poučne tečaje in razširjal potrebne nauke in kazal na plodove prenovljenih državnih nasadov in racionalnega kletarstva. V zvezi z novomeško podružnico je vodil 1. 1909. prireditev razstave kranjskih vin v Pragi in skrbel za vso potrebno propagando. Mnogo je delal tudi na literarnem polju kot dolgoleten in stalen sotrudnik ..Kmetovalca" in „Dol. Novic". Spisal je številne članke iz vinarstva in kletarstva, ki jih je izdajala Kmetijska družba tudi kot »Gospodarska navodila". Družba je izdala za Kmetijsko knjižnico tudi tri njegove spise kot ponatis iz »Kmetovalca", in sicer »Siljenje in kaljenje ameriških ključev", »Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju" in »Kmetijske razmere na Češkem". Za svoje plodonosno delovanje na polju vinarstva je napredoval na svojem službenem mestu do višjega vinarskera nadzor- nika in bil odlikovan med vojno tudi z vojnim križcem II. razreda za civilne zasluge. Kot priznan in zaslužen strokovnjak je bil po prevratu 1. 1921. imenovan ravnateljem drž. kmetijske šole, kmalu nato kmetijskim svetnikom, v kateri lastnosti se še danes nahaja na Grmu. V zadnjem času se je močno zavzemal za odvračanje trtnih bolezni in spisal kot plod njegovih bogatih izkušenj knjigo „K!etars£vo", za katero so mu priznali v Zagrebu prvo nagrado. Gosp. Skalicky je bil rojen 1. 1872. v Cerekvici na češkem. Že v zgodnji mladosti se je obrnil h kmetijskemu poklicu. L. 1891. je z odliko dovršil pomološki zavod v Troji pri Pragi. Po delni praksi v Viktoria:drevcsnici v Brnu in na I. C. Schmidtovi vrtnariji v Erfurtu je absolviral Klosterneuburg in prišel na Dunaj, kjer je kot izreden slušatelj visoke šole položil tudi učiteljski izpit za vinarsko in sadjarsko stroko. Jubilar opravlja danes tudi razna častna mesta pri strokovnih zastopih in društvih, je glavni odbornik Kmetijske družbe, podnačelnik kmetijske podružnice, predsednik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva i. dr. Številnim čestilcem njegovim se tudi mi pridružujemo želeč, da bi mu bilo usojeno delovati še nadalje v prospeh našega kmetijstva in za razvoj našega kmetijskega šolstva. Bog ohrani zaslužnega moža še mnogo srečnih in zdravih let! Nova sredstva za izboljšanje njivske zemlje. Inž. C. Jeglič, Grm. Ko je sredi minulega stoletja slavni nemški kemik Liebig s svojimi nauki o prehranjevanju rastlin uvedel gnojenje z umetnimi gnojili, so se pridelki svetovne žetve zvišali povprečno za eno tretjino. Kemija zemlje je naučila poljedelca, koliko in kakšnih redilnih snovi potrebujejo razne kmetijske rastline in koliko fosforne kisline, kalija, dušika in apna je treba zemlji vrniti, če hočemo, da se ne zmanjša njena rodovitnost. Ali narodi se hitro množe, kruha vedno iznova primanjkuje in že pred vojno je morala Nemčija okrog eno tretjino svojega živeža uvažati iz inozemstva. Zato se Nemci zlasti po vojni z vsemi silami trudijo, da bi jih vsaj za nekaj časa zopet odrešil nov Liebig. Narodi si ne bodo pridobili dovolj blagostanja ne z vojnami, ki pokoljejo milijone ljudi, in tudi ne z okupacijo (prilastitvijo) novih dežel. Veliko več kruha in živeža pa še lahko pridela kmetijstvo s pomočjo iznajdb kmetijskega znanstva. Napredno kmetijstvo se trudi na vse načine, da poviša in izboljša pridelke in dobičkanosnost zemlje. Izboljšujejo se kmetijski stroji in načini obdelovanja, proučava se sposobnost zemlje za razne kmetijske rastline, a v novejši dobi se vsa pažnja posveča zlasti biologiji zemlje. Znani prirodoznanec France pravi v svoji knjigi „Das Leben im Acker-boden" (Življenje v njivski zemlji): „kakor je nekdaj kemija zemlje skoraj podvojila poljedelske pro- izvode, tako utegnejo tudi odkritja biologije, ki proučava življenje in delovanje mikroorganizmov v njivski zemlji, prinesti poljedelcu še izredne praktične koristi za zvišanje pridelkov." Tudi našim poljedelcem je že znano, kako važno je delovanje mikroorganizmov za napravo godne zemlje, za dozorevanje in koristno presnavljanje organskega (rastlinskega in živalskega) gnoja, za nabiranje dušika iz zraka, itd. Nič ne bomo pretiravali, če rečemo, da je v zemlji (v živi, obdelovani plasti) vsaj toliko živih nevidnih bitij, kakor je vrh zemlje rastlin, živali in ljudi. Na 1 kvadratnem čevlju zemlje, torej na prostoru, ki je komaj tolikšen, da lahko na njem stojiš, se nahajajo že milijarde podzemnih, nevidnih bitij (mikroorganizmov), ki noč in dan žro, drobe, presnavljajo in1 obdelujejo zemljo ter bi brez njih pomoči ostalo vse kmetovalčevo delo brezuspešne. V novejšem času umetno vzgajajo čiste kulture koristnih bakterijev, ki nabirajo v gomoljčkih na koreninah stročnatih rastlin dušik iz zraka. Kultivi-rajo (goje) se taki bakteriji pod imenom Nitragin in Azotogen, ter se z njimi cepi zemlja oz. omaže z njimi seme. Nitragin oz. Azotogen in slične kulture se dobivajo posebej za razne vrste stročnatih rastlin na pr. za lucerno, domačo deteljo, esparzeto, lupino, grašico, bob itd., ker na vsaki rastlinski vrsti živi posebna vrsta dušik nabirajočih bakterijev. Cepljenje s temi kulturami se priporoča zlasti na taki zemlji, kjer nekatere izmed omenjenih metuljastih rastlin slabo uspevajo ozir. se niso še nikoli pridelovale. Sedaj se pa dobe pod imenom Azoform in slič-uimi imeni že tudi kulture takih bakterijev, ki pomagajo oskrbovati z dušikom žitne rastline in oko-pavine. Vsled cepljenja z Azoformom se naj da potem rastlinam dušične hrane v obliki gnoja dve tretjini manj, kakor bi bilo sicer potrebno za dotično žito oz, okopavino. Letos smo tudi na Grmu napravili poskušnje z Azoformom, Nitraginom in Azotogenom. Z Azoformom smo cepili pri koruzi in pri krmski pesi, a poskusno cepljenje z drugimi kulturami ni pokazalo na pridelku nobene razlike, razen cepljenje z Azotogenom na domači detelji, katero smo sejali letos spomladi ter nam je dala sledeče pridelke: Detelja, cepljena z Azotogenom, je dala pri prvi košnji 157 kg in pri drugi 175 kg, torej skupaj 332 kg zelene krme na 1 ar. Ista detelja, necepljena, nain je pa dala 154 kg prve košnje in 109 kg druge košnje, torej skupaj 263 kg zelene krme na 1 ar. Razlika znaša torej pri1 prvih dveh košnjah okrmv 70 kg zelene detelje na 1 aru, kar ni veliko. Sicer se pa tem uspehom ne smemo čuditi, ker na naših zemljah je domača detelja že dolgo udomačena rastlina ter so ji očividno tudi njeni dušik nabirajoči bakteriji z zadostno delovnostjo skorai povsod na razpolago. Zanimivo in koristno bi bilo, da vsi tisti, ki so letos napravili kak poskus z Azotogenom, Nitraginom ali Azoformom, dotične rezultate čimprej priobčijo v „Kmetovalcu". Poskusi z umetnimi gnojili. Pr. Kafol* Novo rrtesto, II. Razni drugi poskusi so pokazali sledeče uspehe: Poskus posestnika Franca Klobčarja v Vinjeni vrhu (obč. Bela cerkev) je pokazal na pšenici, se-jani po krompiršču na apneuo-lapornasti zemlji, v višji vinski legi na negnojeni parceli I6V2 kg zrnja in 24 kg slame in na gnojeni parceli (100 m2): 29 kg zrnja in 45 kg slame; v denarju izraženo in preračunano na 1 ha bi dalo to Din 2580.— čistega dobička. Poskus je bil v ostalem slično napravljen kakor pri drugem poskusu v Bršljinu (glej „Kmetovalca" številka 20.). Poskus posestnika Matije Darovca iz Ločne pri Novem mestu na pšenici po krompiršču, s težko ilovico, v ravni legi in z istimi gnojili. Na negnojeni parceli se je pridelalo 9.22 kg zrnja in 19.04 kg slame; na gnojeni pa: 18 kg zrnja in 39 kg slame. Po vrednosti večjega pridelka se pokaže Din 1483.60" čistega dobička na 1 ha. Od sedmih na travnikih napravljenih poskusov so uspeli štirje. Dekan Karol Gnidovec v Žužemberku je .napravil poskus z 8 parcelami na travniku, ki iirtd ilovnato zemljo. V prvih Štirih parcelah je gnojil kakor zgoraj za pšenico, samo da je vzel b kg Tom. žlindre in 3 kg kalijeve soli ter 2 kg apne-nega dušika. Na negnojeni parceli je pridelal 42.75 kg sena, na gnojeni pa 87 kg sena. Gnojilo bi stalo v tem primeru za 1 hektar 2100 Din, večji pridelek 44.2 q po 75 Din pa 3318.75 Din, tako da bi ostalo 1218.75 Din čistega dobička. Na ostalih štirih parcelah se je gnojilo s 3 kg superfosfata namesto s 6 kg Tom. žlindre; vse drugo je ostalo kakor prej. Čisti dobiček je znašal v tem primeru za 1 ha 1515 Din, ker se je pridelalo 85.5 q sena na 1 ha. Pri poskusu posestnika Koželja v Mačkovcu, občina Dvor, se je gnojilo na travniku s črno humozno zemljo, na bregu pod hosto, s pomočjo superfosfata, kalijeve soli in apnenega dušika. Na negnojeni parceli se je pridelalo 14 kg sena, na gnojeni pa 60 kg sena. V denarju izraženo bi to dalo 2040 Din čistega dobička na 1 ha. Sličen poskus je napravil posestnik Jože Ga-zvoda v Podgradu, na travniku pod hosto s 4 kg Tom. žlindre (drugo kakor preje) ter je dosegel na gnojeni parceli 36.50 kg večji prideleks Pošesthik 1. jerman v Ločni je s pomočjo superfosfata dosegel na travniku s težko ilovnato zemljo za 61.50 kg večji pridelek. Tudi na deteljlšču je bilo znaznamovati precejšen uspeh. Poskus posestnika Matije Darovca iz Ločne na 3 letni lucerni, s težko ilovnato zemljo, ki je gnojil eno parcelo s 300 kg superfosfata in 200 kg kal. soli, drugo parcelo pa s 300 kg Tom. žlindre in 200 kal. soli, je znašal pridelek (4 košnje) na prvi parceli 212 kg, na drugi parceli 204 in na negnojeni parceli pa samo 127 kg. Če primerjamo vse te poskuse, vidimo, da se gnojenje z umetnimi gnojili, vkljub navidezno visokim cenam, še vedno prav dobro izplača. Letošnja vina in ravnanje z njimi. Letošnja vina so in bodo zopet enkrat pokazala, kako nujno potrebno je vsakemu vinogradniku poznati vsaj glavna načela umnega kletarstva. Med vinom in „vinom" bo letos velikanski razloček. Mnogo je odvisno od lege, zemlje, sorte itd., ali še mnogo več je odvisno od pravilne trgatve, porabe čistih drož, pravilnega kipenja in ravnanja z moštom in vinom. Letos je bil mesec september izredno hladen, vsaj je v tem mesecu po višjih legah celo po Dolenjskem snežilo, česar pri nas tudi najstarejši, ljudje ne pomnijo. Vinogradnik je moral čakati s trgatvijo do skrajne možnosti. Letos so mnogi trgali šele okoli 20. oktobra, kar je na Dolenjskem nekaj nenavadnega. Prav pa je, da bi se tudi mi držali ^za- . naprej trgatve o sv. Tereziji, kakor se je drže Štajerci. Druga nadloga letošnje trgatve je bilo deževje. Tu trgati in vino pripravljati je že umetnost, namreč dobro vino iz slabega grozdja pripraviti. Če trgaš prezgodaj, dobiš kislico, če grozdje gnije pa slabo, nestanovitno vino. Kaj naj si potem izberemo? Kako naj ravnamo z grozdjem in moštom v takih letih? Končno pa ta negotovost, ali naj mošt sladimo ali ne? Šele sedaj se mnogi vinogradniki obračajo do nas z vprašanjem, ali naj sladijo vino. Sedaj, ko je že mošt pokipel in ga je sv. Martin krstil že za vino, pa taka vprašanja? Zakaj? — Ker vidijo ti ljudje šele sedaj, kaj so pridelali, oz. kaj jim je Bog dal. Te dni sem dobil vino v roke, ki je imelo 7 odstotkov alkohola in 14°/„„ kisline. Umen vinogradnik spozna že v trgatvi z moštno tehtnico v roki, kaj je pridelal in se po tem ravna. Danes popravljati to, kar smo zamudili, je nemogoče. Tudi je nemogoče vse to tu razpravljati. Zato je treba časa, zato je treba kletarskih tečajev, dobrih strokovnjakov, ki nauke umnega kletarstva razlagajo, in vestnih poslušalcev, ki se po naukih novodobnega kletarstva ravnajo. Takrat, ko nam da narava vsega najboljšega, takrat je lahko kletariti, ampak takrat, ko nas narava zapusti, takrat je treba znati. Preči-tajte vsaj — in ne enkrat — poglavje o zoritvi grozdja, trgatvi Itd. v knjigi Kletarstvo", ki bi je ne smelo manjkati pri nobenem naoreduem vinogradniku. ^"vnajte se po teh naukih! Stari časi so proč, treba Iti z duhom časa naprej, ne pomaga nič. Pa kaj sedaj z letošnjim vinom? Kako je z njim ravnati, da vsaj to, kar imamo, obdržimo zdravo? To bo letos precej težavno in zato treba pouka. Držimo se sledečih pravil: Prvič: Zalij sode do vrha z enakim vinom. Drugič: Pretakaj o pravem času. Vino, ki ima kako napako, prej, vino brez napake pozneje. Čakaš lahko do svečana, če imaš zdravo vino, polu sod in dobro klet, da ni v njej premrzlo. Če leži vino dalje na drožeh, izgubi pri primerni temperaturi (12 do 15° C) tekom zime mnogo ki-stoe, zato je dobro čakati. Če imaš pa premrzlo klet, pretakaj že o Božiču. Tretjič- Če ni vino dobro pokipelo, ga premešaj in zvišaj toploto v kleti, če ni drugače, zakuri v njej da bo imela vsaj 18° C. Ves sladkor mora v vinu čim prej pokipeti. Preden vitiopretakaš se prepričaj, je-li stanovitno na. zraku. Pusti ga stati dva dni v kozarcu. Če porjavi ali se celo zgosti, n. stanovitno in se ti lahko pokvari. Pretoči ga in dobro zažveplaj. Čim manj pride pri tem z zrakom v dotiko, tem bolje. Če se v kozarcu zgosti, ga ne pretakaj takoj, dodeni mu poprej 5 gramov natrijevega bisulfita na vsak hektoliter, pusti ga nato vsaj še teden dni pri miru in šele potem pretoči. Četrtič: Če ima vino duh po sodu, po žveplu, po gnilem ali po drugem, ga pretoči čim preje, pri pretakanju dobro prezrači in zažveplaj. Če duh še ne izgine, mu ga lahko odvzameš z vinskim ogljem (to je z enokarbonom ali pa z eponitom). Petič: Preobilo kislino odvzameš lahko tekom meseca februarja s tem, da vinu dodaš za vsak pro-mile preobilne kisline, 66.5 gr čistega, oborjenega, kalcijevega karbonata na vsak hI. Več kakor tri tisočinke (tri promile) kisline vinu odvzeti, se ne priporoča. Torej ne jemljii več kakor 200 gramov na hektoliter, navadno bo zadostovalo dosti manj. Ako nisi gotov, daj vino poprej veščaku preiskati na kislino, pa tudi na alkohol. Ako nima vino vsaj 8 vol. % alkohola, zvišaš lahko vsebino alkohola za 1% s pridatkom enega litra finega špirita na hI, kajti prešibka vina se preko poletja težko ohranijo. Preden pride toplo poletje, torej v pričetku spomladi, pretoči vino še enkrat in ga pri tem zmerno zažveplaj. Preko poletja hrani vino v hladni kleti, v polnih sodih in pazi, da se ti ne pokvari. Ako opaziš, da vino izpremeni barvo in okus, ga hitro pretoči, močno zažveplaj in vprašaj veščaka za svet. Če nimaš dobre kleti, prodaj vino še pred .pri-četkom vročega poletja. B. Skalicky, Grm, Novo mesto. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu" In le na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom. Kdor želi pismenega odgovora, mora priložiti 3 dinarje za stroške. Vprašanje 80. Mojemu konju rase na prednji nogi pod bicljem morska kost. Ima jo že pol leta in je začel zaraditega že malo šepati. Sosedje mi svetujejo, naj jo totčem s ključem ali s kostjo. Ali so kakšna druga zdravila za morsko kost pri konju? (A. G. v P. pri K.) Odgovor: Ako ima Vaš konj morsko kost že pol leta, jo bo težko odstraniti. Če boste tolkli po nji s kakim trdim predmetom, bo pa še slabše, ker bo postala kost še večja in konj bo še bolj šantal. Najbolje je, če daste pregledati konja po ži-vinozdravniku, ki bo dognal, če je še upanje, da se odpravi napaka in ki bo napisal na to potrebno ostro mazilo. Fr. Černe. Vprašnaje 81. Imam 3-letno kobilo, kateri so se začele delati na obeh zadnjih nogah spodaj v biceljnih bolj trde otekline. Pod biceljni izgledajo, kakor da bi bili od vrvi odrgnjeni in kakor garjam podoben lišaj. Kovač je rekel, da je to „ica" in da se mora spustiti, to je nasekati. Ali so to matovnice in kako bi se dale odpraviti? (I. Z. v H. p. Kr.) Odgovor: Pri Vaši kobili se delajo najbrže matovnice na nogi, ki so zelo neprijetna in trdovratna napaka pri konjih; pri Vaši kobili ki je še mlada, boste to napako še lahko odpravili. Dajajte ji zaenkrat okoli bicljev tople obkladke, to se pravi, ovijte bicelj z mokrim ovojem in vrhu njega položite še suh ovoj. Te obkladke napravite večkrat in pustite jih na nogi po nekaj ur. Prav ste storili, da niste pustili noge nasekati, kajti to bi bilo vso stvar gotovo le poslabšalo, Pri prvi priliki poka- žite kobilo živinozdravniku, ki se bo prepričal natančno o razvoju in stanju obolenja ter Vam napisal primerno mazilo za temeljito ozdravljenje. Fr. Černe. DOPISI. Lesce. Tu "se je vršila dne 21. oktobra t. 1'. seja Planinskega odbora za radovljiški okraj, katere so se udeležili gg. kr. krajni komisar za agrarne operacije dr. Fr. Spiller-Muys, drž. ekonom Jos. Suštič, načelnik Iv. Ažman, odborniki Jakob Jan, Ant. Cvenkel, Fr. Jakelj, Iv. Vester, Ivan Finžgar, Lovro Poljanec, Iv. Soklič, Iv. Rozman in Podlipnik. Odbor je rešil vse točke dnevnega reda, med temi tudi vprašanje nagrad dobrim planinskim pastirjem iz obeh sodnih okrajev. Soglasno se je sklenilo, da priredi planinski odbor v prvi polovici marca 1926. na Jesenicah, kot prometnem središču obeh sodnih okrajev, iz lastnih sredstev enodneven pastirski tečaj. Vsakemu pastirju, ki se udeleži tečaja in se izkaže z izkaznico od županstva, izplača odbor dnevnico v znesku Din 40 in mu povrne železniške stroške. Organizacija tečaja se poveri srezkemu ekonomu, ki pritegne k sodelovanju še druge strokovnjake. Na tečaju se bo navzočim pastirjem podalo poleg vsestranskega planšarskega pouka tudi navodilo, kakšna dela ima opravljati pastir na planini, ako naj pride v poštev za posebne nagrade, katere bo razdeljeval planinski odbor jeseni prihodnjega leta onim pastirjem, ki se bodo posebno odlikovali. Odbor je nadalje sklenil, da podeli za letos nagrade zaslužnim pastirjem, kateri s pašo pravilno kolobarijo in ki vztrajajo pri svojem poklicu. Te nagrade so se priznale v sodnem okraju Radov- "ica- s'uži število ž^ine znesek Ignac Jan, Sv. Lucija (Begunje), 3 leta, 40 glav, 50 Din, Simon Koselj, Ribno,..... 1 leto, 53 „ 50 „ Jak. Smolej, Zasip...... 1 ,. 120 „ 100 „ Franc Pintar, Grad, z ženo . . . 9 let. 60 „ 100 „ Janez Zvab, Boh. Bela, . . . 20 ,. 35 „ 100 „ Anton Žvab, Boh. Bela 71, . . . 50 „ 100 „ Lovro Janežič, Breznica . . . 6 „ 50 „ 75 „ Janez Čebelnik, Hraše, . . . . 35 „ 70 „ 150 „ Gašper Sušnik, Savica 5, . . . 6 „ 40 „ 100 ., Franc Ambrožič, Sp. Gorje, . . 2 leti, 40 „ 50 „ Andrej Kokalj, Begunje, . . . . 17 let, 90 „ 100 „ Matevž Ul'čar, Rodine, .... 50 „ 30 „ 175 „ Luka Dackkobler, Breznica . . 70 „ 175 „ Janez Razinger, Žirovnica . . . 30 „ 100 „ 150 „ Anton Potočnik, Podhom, . . . 40 „ 84 ,; 150 „ Jožef Žagar, Podhom..... 2 leti, 190 ovac, 50 „ Jožef Vidic, Selo pri Bledu . . 3 leta, 40 glav, 150 „ Skupaj: 1825 Din. V sodnem okraju Kranjska gora dobe nagrade: Franc Ličof, Kor. Bela, ... 25 let, Matevž Novak, Potoki, .... 30 „ Franc Šimnic, Jesenice, inval. . Anton Hribar, Podkoren, ... 1 leto, 100 250 Din, 250 „ 82 glav, 250 „ 200 „ Skupaj: 950 Din. Ti zneski se izplačajo na pastirskem tečaju. Na predmeten dopis agrar. operacij sklene odbor, sodelovati pri spopolnitvi planinske statistike. Končno se sklene sestaviti spomenico za omiljenje prestopka ozir. kazni od strani političnih oblasti y primerih prestopkov pri gozdni paši. Spomenico predloži odbor na merodajno mesto. I. S. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Državna kmetijska šola na Grmu je dne 31. oktobra t. 1. zaključila svoje šolsko leto. Šolo je tega dne zapustilo 2« absolventov celoletnega oddelka, ki so prestali izpite večinoma s prav--dobrim in dobrim uspehom. Priznalna diploma se je podelila Ivanu Vrabiču iz Jelše pri Litiji kot najboljšemu učencu. Dne 5. novembra t. 1. se je pričelo novo šolsko leto. Za vstop v šolo se je priglasilo 86 prosilcev, ki jih pa zaradi pomanjkanja prostorov žal ni bilo mogoče vseh sprejeti. Sprejelo se je le 62 učencev v starosti od 16 do 26 let. Od teh obiskuje letno šolo, to je celoletni oddelek 34 učencev, zimsko šolo, to je zimski oddelek pa 28 učencev, in sicer prvi letnik zimske šole 15, drugi 13 učencev. En učenec je slavonski Hrvat, vsi ostali pa so Slovenci, in sicer je 6 italijanskih državljanov, 4 avstrijski, ostali pa so državljani naše kralje- • vine. Učenci so iz raznih pokrajin slovenske zemlje, in sicer je Dolenjcev 18 (od teh 1 Belokrattjec), Gorenjcev je 19, No-tranjcev 11, Štajercev 5, Primorci 3, 1 Vipavec, 4 Korošci in en Slavonec, skupaj 62. Kmetijska šola na Grmu bo v prihodnjem letu obhajala štiridesetletnico svoje- premestitve iz Vipavske doline na Grni. V tem času je ta najstarejši slovenski zavod te vrste vzgojil lepo število zavednih in naprednih slovenskih kmetovalcev. Na drž. kmetijski šoli v Št. Jurju pri Celju se je končalo šolsko leto 1924./25. 4. oktobra t. 1. Šolo je dovršilo 26 učencev, in sicer jih je bilo 20 iz mariborske oblasti (po srezih: Maribor levi breg 1, Maribor desni breg 2, Ptuj 1, Konjice 1, Celje 6, Šmarje 2, Gornji grad 2, Slovenji gradeč 3, Dravograd 2, 4 iz ljubljanske oblasti (Brežice 1, Laško 2, Kočevje 1), 1 iz Istre in 1 z Goriškega. Novo šolsko leto se je pričelo 9. septembra 1925. Prosilcev je bilo 34. Zaradi previsoke oskrbnine (400 Din) so 4 prosilci odstopili, 4 so sprejeti kot plačujoči (privatni gojenci) in 24 jih je predlagala uprava ministrstvu na prosta mesta (državni gojenci). Vsi so iz mariborske oblasti, in sicer iz Savinjske doline 8, Šoštanjskega okraja 6, Pohorja 7, Slovenskih goric 5 in Dravskega polja 2. GOSPODARSKE STVARI. Izvoz vina v Avstrijo. Po novi trgovinski pogodbi, sklenjeni med našo kraljevino in avstrijsko republiko, ki je bila pred mesecem podpisana na Dunaju in ki je deloma stopila avtonomnim potom v veljavo, je Avstrija docela ukinila prepoved uvoza vina iz naše kraljevine. Od sedaj naprej se more naše vino uvažati v Avstrijo; dovoljenja za uvoz izdaja avstrijsko ministrstvo trgovine ali ustanove, katere bo ono z izda-vanjem uvoznih dovoljenj pooblastilo. Carina na vino znaša 30 zlatih kron do izčrpanja kontingenta od 40.000 hI belega in 40.000 hI črnega vina. Za vino, izvoženo nad ta kontingent, se plača carina od 60 avstrijskih zlatih kron, t. j. za vino izpod 13 odstotkov (prostornih) alkohola. Trgovci in izvozničarji v mariborski oblasti smejo participirati na omenjenem kontingentu po znižani carinski tarifi. Položaj na žitnem tržišču je v glavnem neizpretnenjen. Pod pritiskom nadaljnje mlačne tendence na svetovnih tržiščih se tudi ne more popraviti naše tržišče. Za izvoz prihaja pri nas v poštev edino umetno sušena turščica, in to v malih količinah. Izvaža se v Avstrijo, Italijo in bližje kraje Bavarske. Cena novi turščici je dalje popustila. Promet s pšenico je zelo slab; izvoz minimalen. Tržišče rži in ječmena brez prometa. Le za oves je tendenca čvrsta. Bela moka se v manjši meri trguje, nekaj tudi za izvoz. Po otrobih se malo povprašuje; cene popuščajo, Promet s fižolom je enako omejen. Ponoven povišek avstrijske uvpzne carine na pšenico. Avstrijski uradni list je prinesel razglas zveznega finančnega ministra glede določitve carine na pšenico, soržico in piro. Določena je ta carina na 0.70 zlate krone za 100 kg za čas od 16. do 30. t. m. Ta carina velja tudi na rž, ječmen in oves ter se ima uporabljati tudi pri računanju carine za slad, moko in druge mlevske izdelke, za testenine in pšenični škrob. Za izvoznike živine v Bavarsko. Za uvoz in prevoz živine za klanje iz Jugoslavije, Rutnunije, Češkoslovaške in Madžarske v Bavarsko obstoji pri tamošnjih oblastvih odredba, da se vsa spričevala o izvoru morajo opremiti s potrdilom, iz katerega je razvidno, da so se odpremljene živali nahajale najmanj tri mesece v hlevih dotičnih izvoznih držav. Zopet dovoljen uvoz živine v Grčijo. Iz Beograda poročajo, da so grška oblastva zopet dovolila prost uvoz živine v Solun in na druga grška tržišča. Vinarska razstava in sejm v Ivanjkovcih. Kakor je bilo po listih objavljeno, se vrši ta prireditev po tukajšnji vinarski zadrugi „Jeruzalemčan" dne 10. decembra t. 1. Veliko število vinogradnikov iz Ljutomerskega in Ormoškega okraja je prijavilo znatno množino vina. Interesenti bodo imeli tako priliko, prepričati se o kakovosti letošnjih vin tega okoliša in videti, da se je vino veliko bolje razvilo, kakor se je pričakovalo. Preizkusili bodo pa tudi starejše letnike. Železniške zveze omogočijo tistim, ki imajo le malo časa na razpolago, da opravijo to pot v enem dnevu. Vlak, ki ima zvezo iz Ljubljane , in Zagreba, prihaja sem ob enajsti uri in se vrača v tej smeri ob polštirih popoldan. Kdor ima več časa, pa ima priložnost, da si pobližje ogleda lepe Ormoške in Ljutomerske gorice. Razstava in sejm se vršita v dvorani tik tukajšnjega kolodvora, tako da je udeležba mogoča tudi v najneugodnejšem vremenu. KMETIJSKE NOVICE. Popravek. V članku „Uspehi poizkusov z umetnimi gnojili itd.", ki je bil objavljen v zadnji 21. številki, se je vrinilo par tiskovnih napak. V drugem stolpcu članka je pravilno čitati skupni dohodek 3080 Din (ne 2090 Din) in spodaj 2306 Din čistega dohodka in ne 1316 Din. Na drugi strani velja poskus za jaro rž ne za zimsko rž, kakor se glasi dotični naslov. Oddaja plemenskih petelinov štajerske pasme v mariborski oblasti. V mariborski oblasti se sedaj razdeljujejo s pomočjo drž. subvencije čistokrvni petelini rjave štajerske pasme. Živali dobijo zanesljivi rejci, katere so strokovni referenti pri srezkih poglavarjih za to priporočili. Vsak srez dobi po šest petelinov; kjer je posebno veliko zanimanje, kakor v Murski Soboti in v Ptuju, tudi več. Nekaterim zanesljivim rejcem, o katerih se domneva, da se bo pri njih dalo ustanoviti rejsko središče za te pasme, se daje poleg petelina še dve kokoši. Vsi, ki prejmejo subvencijske peteline in kokoši, se s zaveznim pismom zavežejo, da bodo te živali redili dve leti v plemenske svrhe, da bodo polagoma* odpravili vso drugo običajno brez-pasemsko perutnino, odnosno da bodo svoje dvorce spopolnili s čisto štajersko pasmo. Nadalje se zavežejo razširjati to pastno med sosedi z oddajo naraščaja in jajc za valjenje, odvišrie živali pa ponuditi vsako leto srezkemu poglavarju v odkup. Vsi dvorci, ki so prejeli subv. živali, so vpisani v poseben seznam pri srezkih poglavarjih in so pod stalnim nadzorstvom srezkega. ekonoma. Predavanja, oz. tečaji o brezalkoholni uporabi grozdia in sadja. Protialkoholno gibanje napreduje skoro v vseh državah. Tudi pri nas stopa vedno bolj v ospredje. Znaten kos gospo-' darskega problema pa tvori vprašanje, kako grozdje in sadie tako uporabiti, da se ne bo pretvarjalo v alkohol, temveč slu- žilo narodu v prehrano in splošen dobrobit. Ta izredno važni problem reševati si je hadefa kot vzvišeno nalogo osrednja zadruga ..Brezalkoholna Produkcija", ki ima namen pospeševati brezalkoholno gospodarstvo sploh, posebno pa proizvajati in razpečavati grozdje in sadne izdelke ter vse predmete, ki se rabijo za pospeševanje treznosti. Zadruga vrši s tem eminentno kulturno delo. Že letos je zadruga razpečala večje število posebnih priprav, s katerimi so interesentje ohranili sadjevec in vino v sodih brez alkohola. Zaraditega je zanimanje za brez-•alkoholno uporabo grozdja in sadja zelo naraslo. V interesu ljudskega zdravja in narodnega gospodarstva je, da se ta koristna ideja razširi po vsej naši domovini. Zadruga prireja na -željo v vsakem kraju (pa naj bo kraj še tako oddaljen od železnice!) tozadevna predavanja s praktičnimi poizkusi. Na to 'Opozarjamo vse kroge, posebno gg. okrajne ekonome, podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva, treznostne organizacije, županstva, gostilničarske zadruge (to vprašanje je zanje največjega pomena!), javne in zasebne korperacije, pa tudi posameznike, sploh vse, ki jim je za napredek ins^znenje narodi "Predavatelji so na razpolago ob vsaki priliki vsal^imur 'O* vsakem času, pač pa je treba željo pravočasno sporočM-•osrednji zadrugi „BrezalkohoIna Produkcija", r. z, z o. z. v Ljubljani, Poljanski nasip 10., da se more čimpreje sestaviti enoten načrt predavanj. Oddaja merjaščekov. Veliki župan mariborske oblasti je oddal v tem letu precejšnje število dobrih plemenskih mer-jaščkov po znižani ceni samo zanesljivim rejcem, ki so jih odbrali in priporočali srezki ekonomi ali veterinarji. Merjaščki so vzgojeni v najboljših domačih rejskih središčih in se v splošnem dobro obnesejo, če pridejo v zanesljive roke. Prejemnik take živali se mora zavezati, da plača vse stroške do-pošiljatve, da vodi spuščalni zapisnik in da bo uporabljal mer-jasca od starosti 10 mesecev do dveh let proti zmerni odškodnini za splošno plemenenje. Srezki ekonomi oz. veterinarji imajo nalog, da Vodijo stalni nadzor nad temi živalmi, da nadaljujejo započeto delo in dajejo novim interesentom vsa potrebna pojasnila. URADNE VESTI. ZAPISNIK « seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 16. novembra 1925. Sejo je vodil družbeni predsednik g. Sancin. Navzoči so bili gg. podpredsednik Pipan in odborniki: Ažman, Bajuk, Brenčič, Hočevar, Hrastnik, Hribernik, Jan, dr. Janč:č, Košar, Meden, Mencinger, Pavlin, Remškar, Skalicky, Steblovnik, Supanič in Urek. Zapisnikar je bil družbeni tajnik inž. Lah. Svojo odsotnost je opravičil odbornik g. Petovar, ki se v Beogradu udeležuje sej direktorija za kmetijski kredit. G. predsednik je ob polenajstih otvoril sejo, ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče gospode ter pozval tajnika, da prečita zapisnik zadnje odborove seje od 22. julija 1925. Po pojasnilih glede akcije krompirja se je zapisnik odobril. Zapisnik seje direktorija od 2. oktobra se je, ko so se podala potrebna pojasnila, vzel na znanje. Zapisnik seje živinorejskega odseka od 26. oktobra 1925. se je prečital. Po razmotrivanju vprašanja ustanovitve zavarovalnic za govejo živino se je sklenilo, da se skliče ožii odsek izmed tistih strokovnjakov, ki so se že s tem bavili. Odsek naj izdela pravila in stavi glavnemu odboru konkretne predloge, kako bi bilo oživotvoriti zvezo zavarovalnic goveje živine. Po daljši razpravi o drugih živinorejskh vprašanjih so se predlogi odseka sprejeli. G. Steblovnik je vprašal, kakšen vpliv ima Krtletjska družba na srezke ekonome. Gre se namreč za nakup bikov v inozemstvu. G. predsednik je pojasnil, da so srezki ekonomi državni organi, katerih delovanje Kmetijska družba nima pravico nadzorovati. Občni zbor^ Kmetijske družbe za Slovenijo. G. predsednik je pojasnil svoje stališče glede občnega zbora Kmetijske družbe, ki se po pravilih ima sklicati Vsako leto. Ker pa še ni končano upravno leto 1925., v katerem vodi sedanji odbor Kmetijsko družbo, ne bo mogel ta poročati o svojem delovanju. Kazalo bi morda razpisati občni zbor šele februarja 1926.; ko bo obračun gotov. Če se pa vrši občni zbor še to leto, se bo na njem zamoglo poročati le za teti 1923. in 1924. Vsi odborniki so za to, da se občni zbor vrši še letos, in sicer, v četrtek, 17. decembra 1925. Na to se je določil spored občnega zbora. Po § 18. družbenih pravil mora na tem občnem zboru izstopiti ena tretjina dosedanjih članov glavnega odbora, t: j: sedem, ki jih letos določi žreb. Izmed treh članov predsedni-štVa se izžreba eden. Za način izžrebanja odbornikov pa sta podarta dva predloga: prvi, po katerem se naj iz vseli 18 odbornikov izžreba 6 članov, drugi, po katerem se naj za bivšti Kranisko\jzžrebajo trije, za bivšo Štajersko pa zopet trije odborniki. \ Po daljši debati, pri kateri ni bilo mogoče doseči spora/uma, se jevdalo na glasovanje prvi predlog, ki dobi 8 glasov; proti je 9 članov. Sprejet je bil drugi predlog ž 9 gld-slovi proti 8, t. i., da se izžrebajo posebej trije odborniki za bivšo Kranjsko iti posebej trije odborniki za bivšo Štajersko. Na to je imenoval g. predsednik kot skrutinatorje za Kranjsko: Ažmana in Ureka, za Štajersko: Jana in Steblov-nika. (i. Jan je protestiral v imenu štajerskih odbornikov proti taki razlagi pravil in proti takemu nepravilnemu žrebanju ter odklanjal pri tem vsako sodelovanje. Na to so se štajerski odborniki za čas žrebanja odstranili iz dvorane. Ker za Štajersko določeni skrutiriatorji niso hoteli sodelovati pri žrebanju, je določil g. predsednik kot tretjega skrutliiatorja še'g. Remškarja. Žrebanje so izvedli-: Ažman, Remškar in Urek. Izžrebali so se izmed odbornikov za Kranjsko: Ivan Urek, Ivan Remškar in Martin Bajuk: za Štajersko: dr. Ivan Jančič. Robert Košar, in Martin Steblovnik. Iz predsedstva pa Ivan Pipan. Odborniki iz Štajerske so se zopet udeležili seje. Predlog glede sporeda družbenega občnega zbora se je na to soglasno sprejel. , (Dalje prih.) VABILO k občnemu zboru ftmetijshe družbe za Slovenijo, ki bo v četrtek 17. decembra 1925. ob 10. dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Spored: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1923. in 1924. 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1923. in 1924. pravil, ki jim je po žrebu določeno izstopiti, in sicer: a) 4 članov za bivšo Kranjsko namesto izžrebanih Ivana Pipana, Martina Bajuka, Ivana Remškarja in Ivana Ureka žrebu določenega dr. Ivana Jančiča, Roberta Košarja in Martina Steblovnika. 5. Obravnava o predlogih glavnega odbora in o izpre-membi pravil. 6. Obravnava o predlogih podružnic. Predsedništvo kmet. družbe za Slovenijo v Ljubljani, 16. novembra 1925. Ivo Sancin 1. r. predsednik. Delegatom izvoljenim 13. ali 14. decembra. Podružnicam, ki imajo svoj občni zbor šele 13. a 1 i 14. d e c e m b r a t. 1., se bo doposlalo za delegate za družbeni občni zbor poverilnice, v katere naj vpišejo imena svojih pravilno izvoljenih delegatov. Zapisniki občnih zborov se naj nemudoma dopošljejo Kmetijski družbi, oziroma naj jih delegati prinesejo s seboj na družbeni občni zbor, da bo mogoče ugotoviti pravilnost izvolitve delegatov. Samo pravilno izvoljeni delegati, ugotovljeni iz zapisnikov, se bodo pripustili na to zborovanje. Zaradi pravočasne ugotovitve o pravilnosti podružničnih zborovanj in izvolitev naj se zglase izvoljeni delegati pred družbenim občnim zborom v pisarni Kmetijske družbe (Turjaški trg št. 3) in naj prineso seboj pravilno sestavljen zapisnik o podružničnem zborovanju (ki se je doposial vsem podružnicam) in izpolnjeno poverilnico za delegate. Zgla-sijo naj se na dan občnega zbora, t. j. dne 17. decembra v času od 8. do 3/ilO. dopoldne ali pa že prej ta dan. V pisarni Kmetijske družbe se bo pravilnost zborovanja in izvolitve ugotovila in potrdila. S takim potrdilom izpričane poverilnice imajo veljavo za občni zbor, dočim bodo vse druge doma izpolnjene in pri družbi nepotrjene poverilnice za občni zbor nevaljavne. Navodilo delegatom. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se bo vršil v četrtek, 17. decembra t. 1. ob desetih dopoldne v „Mestnem domu" v Ljubljani. Na ta občni zbor imajo pristop edinole zastopniki podružnic, izvoljeni v zmislu' § 31. družbenih pravil, in glavni odborniki. Glasom odloka prometnega ministra imajo polovično vožnjo po drž. žel. vsi zastopniki in glavni odborniki, ki se udeleže tega občnega zbora v potniških vlakih, če se pri potniški blagajni in v vlaku izkažejo z doposlano jim poverilnico. Odprava se vrši na ta način, da kupi vsak delegat na vstopni postaji celo vozno karto do Ljubljane in istotam zahteva, da se mu žigosa vozna karta in poverilnica z mokrim postajnim žigom. Tako žigosana vozovnica v zvezi s poverilnico velja tudi za povratno vožnjo. Ta ugodnost velja od 14. do 20. decembra t. 1. Kdor izgubi vozno karto, odda v Ljubljani pri izhodu ali je ne da žigosati na vstopni postaji, mora za povratek kupiti zopet celo karto. .Prekinjenje vožnje ni dopustno. Poverilnice za brezplačno povratno vožnjo veljajo le tedaj, če so žigosane na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani z družbenim žigom. Potne stroške za delegate nosijo podružnice. Poverilnice se izvoljenim delegatom pravočasno do* pošljejo. Predsedništvo Kmetijske družbe za Slovenijo. Ivo Sancin 1. r., predsednik. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1,—6. po § 31. družbenih pravil 2. Slučajnosti. Opomba: (Jpozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. I. vsal 10 dni ^ied izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršite* jDčuega zboia) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni S 30., po katerem moralo biti občni zbori podružnic vsai 14 dni poprej razglašeni v uiužbe-.em itlasilu z natančno navedbo krala, prostora in ČMa. Adlfešlči, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob treh popoldne.v šoti.; Brežice, v torek 15. decembra 1925. ob polosmih zvečer v sobi Narodnega doma; , Cirkovce, v nedeljo, 13. decembra 1925. po ranem sv. opravilu v „Društveni dvorani"; Dol pri Hrastniku, v torek, 15. decembra ob osmih zjutraj v „Kmetski posojilnici" na Dolu; Goinilsko, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob poldevetih dopoldne v šoli; Gi rnja Ponikva, v ponedeljek, 14. decembra 1925. zjutraj po službi božji v šoli; Hoče, v nedeijo, 13. decembra 1925. po rani službi božji v ..Društveni dvorani"; Horjul, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob treh popoldne v ..Kmetijskem društvu"; Ivanjkovci, v sredo, 16. decembra 1925. ob petih popoldne v kolodvorski restavraciji; Konjice, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob desetih dopoldne v ..Katoliškem društvenem domu"; ** Kranjska gora, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob enajstih dopoldne pri Kravenju; Križe na Gorenjskem, v nedeljo 13. decembra 1925. ob treh popoldne pri g. Fr. Zaplotniku na Retnjah št. 19; Krško, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob sedmih zvečer pri Gregoriču; Leše, v nedeljo, 13. decembra 1925. po sv. maši pri županu; Ljubljana, v pondeljek 14. decembra 1925. ob polosmih zvečer v dvorani kmetijske družbe, Turjaški trg 3-1; Ljubno, v nedeljo, i 3. decembra 1925. ob dvanajstih dopoldne pri Korošču; Loka pri Zidanem mostu, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob devetih dopoldne v „Društveni sobi"; Mošnje, v nedeljo, 13. decembra ob osmih zjutraj v hiši načelnika v Spodnjem Otoku; Naklo, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob poldevetih zjutraj v Mlekarni; Novo mesto, v nedeljo, 20. decembra 1925. ob poldesetih dopoldne v kmetijski šoli na Grmu (spored: nakup -skladišča) ; y Otovec, v nedeljo, 13 decembra 1925. ob poldesetih dopoldne pri Jakobu Vrščaju št. 18; • . f Pilštanj, v nedeljo, 13. decembra 1925. po ranem sv^ oprd- vilu pri Jazbecu; Podbrezje, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob treh popoldne v »Društveni dvorani" v Britolu; ---- Podčetrtek, v nedeljo, 13. decembra 1925. po rani sv. maši v šoli; Polenšak, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob enajstih dopoldne v šoli; Ponikva ob j. ž., v nedeljo, 13. decembra 1925. ob poldevetih dopoldne v stari šoli; Preddvor, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob osmih zjutraj v šoli; Prevalje, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob devetih dopoldne pri „Korotanu"; Radomlje, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob desetih dopoldne pri županu; Rajhenburg, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob osmih zjutraj v ..Društveni hiši" v Sav. Brestovcu; Rečica-Nazarje, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob poldvanaj-stili, po pozni službi božji, v župnijski pisarni; Selca, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob devetih dopoldne v dvorani »Krekovega doma"; Slovenska Bistrica, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob desetih dopoldne v hotelu ..Beograd"; Solčava, v ponedeljek, 14. decembra 1925. zjutraj v „Zadrugi" štev. 18; Stara cesta pri Ljutomeru, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob ' ' dveh popoldne v šoli; Staii trg pri Rakeku, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob osmih zjutraj v občinski hiši v Starem trgu; Sv. Ana v Slov. goricah, v nedeljo, 27. decembra 1925. po rani sv. maši v „Posojilnici"; Sv- Andraž v Halozah, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob sedmih zjutraj v kaplaniji; Sv. Andraž v Slov. goricah, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob osmih zjutraj v šoli; Sv. Barbara pri Mariboru, v ponedeljek, 14. decembra ob sedmih zjutraj v župnišču; Sv. Benedikt v Slov. goricah, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob osmih zjutraj v „Citalnici"; Sv. Jurij ob j. ž., v nedeljo, 13. decembra 1925. ob devetih dopoldne v ljudski šoli; Sv. Jurij v Slov. goricah, v nedeljo, 13. decembra 1925. po rani sm» maši pri Josipu Kranjcu; Sv. Križ, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob poldevetih dopoldne v ..Društvenem domu"; Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v nedeljo, 13. decembra 1925. po rani sv. maši v »Čitalnici"; Sv. Lovrenc na Pohorju, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob osmih zjutraj v mežnariji; Sv. Lovrenc v Slov. goricah, v nedeljo, 13. decembra 1925. po rani sv. maši v stari šol'i; Sv. Miklavž pri Ormožu, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob osmih zjutraj v »Društveni dvorani"; Sv. Peter v Sav. dolini, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob poldevetih zjutraj v »Društvenem domu"; Sv. Vid pri Ptuju, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob osmih ■ zjutraj v župnišču; Sv. Urban pri Ptuju, v ponedeljek, 14. decembra 1925. takoj po rani sv. maši v šoli; Škoija vas-Vojnik, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob osmih zjutraj v posojilnični dvorani; Škofljica, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob polosmih zjutraj pri Trevnu v Šmarji; Šmarje pri Jelšah, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob treh popoldne pri Ivanu Habjanu; Šoštanj, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob dveh popoldne pri organistu; Št. Ilj v Slov. goricah, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob osmih zjutraj v »Slovenskem domu"; Teharji, v nedeljo 20. decembra 1925. po prvi sv. maši v kaplaniji; Vičanci, v soboto na Štefanovo, dne 13. decembra 1925. ob dveh popoldne v hiši Vičanskega Škerleca; Videm ob Savi, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob treh popoldne v šoli; Vodice, v nedeljo. 13. decembra 1925. po prvi sv. maši v »Hranilnici"; za Vranski okraj, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob treh popoldne v šoli v Braslovčah; Zgornja Sv. Kungota, v ponedeljek, 14. decembra 1925. ob desetih dopoldne v gostilni Gamser; Žalec, v nedeljo, 13. decembra 1925. ob treh popoldne v gostilni Franca Pikla. Tržne c ene? v Ljubljani In v Mariboru. Cene to r> a« -d-ne v dtnarjlti- Ljubljana Maribor Konji (prigon v Lj. 227, v M. 26): t par dobrih konl ..........5-°°° do 'S-000 Voli in krave (prigon v Lj. 126, v M. 504 glav): 1 kg žive teže I. .......... 8'j® do -• 1 II . . 7'50 do —• - i:: :: -u:m.* ?•- 1 .. .. .. krive, klobasarice .... 3 — do 4 — Teleta (prigon v Lj. 5, v M. 11 glav): t kg žive teže...........11 50 do 12- Prasiči (prigon v Lj. 213, v M. 332 glav): 8 75 do 7 75 do 6 25 do 3 25 do 9 25 850 7 5J 4- 10'— do —•— 1. komad 6— 8 1 „ 3— 4 mesece „ 1 .. 5-7 1, ... 8-10 1 „ enoletni t kg žive teže. debeli . 1 „ mrtve teže. debeli Kože: t komad konjske kože 1 kg goveie kože . . 1 ".. telečje koži t ,. prasčle kože . 1 .. gornjega usnja ,1 ,. podplatov . , 8 tednov stari .......120' do 125-— do 2C0'- 25i '•— do 300*— 350-- do 453-— 520-- do 650"- 1000 do U00 11 50 do 12 50 15-— do 18 - 8V- do i5-,r0 do 23 5'J do 8*53 do 9 do 70- do 175 17 50 25 9 110 90 Ljubljana Maribor Perutnina: 1 komad, piščanec 1 „ kokoš . Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka..... 1 „ smetane . . . . 1 kg čajnega masla . . 1 ,. surovega masla 1 „ bohinjskega sira . 1 „ sirčka . . . . 1 jajce ....... Žito in drugo: 1 q pšenice . . . . 1 .. rži...... 1 „ ječmena..... 1 ,. ovsa...... 1 ,, ptosa...... 1 ., koruze (nove, sušene) 1 „ ajde ....... 1 , fižola, ribničan . . 1 „ fižola, prepeličar . . 1 ,. krompii ja (novoga) . Krma: 1 q sladkega sena . 1 „ kislega sena . . . 1 ., slame...... Kurivo: 1 m® trdih drv . 1 ., mehkih drv 12-TO do 20- 20*— do 35-- 25- do 35-- 30"— do 50-— 2-50 do 3" 2*50 do 3-- _ 12" do '4 - 5V do 60-- 45- do P0-- 45 do —■— 40- do 44'— 35 9 do 10-- 4-- do 8- 75 do 2- 2'- do 2 25 3'5'~ do 250*— do 275"- 250 do 28»— 2' 0 — do 25J-— 230 - do 950*— 200 do 225 - 2t0 — do 260- 20> do 250" - 300- 30 '• - do *— •35 - 2T0-- do 250"- 3*r do - •— 25" do —•— 34 • 150 - do 225 - 36i - 125 do 153"— 75' - do 150-- 80 do lr0- 65- do 75" - 60 50 do —■— 42-50 do —•- 15" do '60-- <60 do 18 •- 100 do —•— 1 5- do 120.-