Š; ;ev. 120 ■»■g1 • TAST, v torek 2. maja 1911 i-U^T , J LgJL,3U.L»LliJgm>- iHlltUMm Tečaj XXXVI ncsasi --IZHAJA VSAK DAN---- eb nsdeSjah la prazatktfa ob 5-, sto t»onrJie!j>i!Ji «k zlutra|. »-•caalčne Štev. ae prodajajo po 3 r.viS. (6 atcfc.) r i»nog& *obekarnah ▼ Trstu In okolici. Gorici, Ertrju, St. Fetrn, l^stojci, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdev-**ini, Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 mri. (10 etot.). oaLASl 6E RAČUNAJO MA MILIMETRE v Sirekofcti 1 Voloo«. OENE: Trgovinski in obrtni oglasi po & at, mm, »smrtnice, *ahrale, poslanic«, oglasi denarnih ravodov p« tO * t. na. Za oglase v tekata lista do 5 vrst 20 K, V5>»ka nAdaijna vrsta K 2. Mali oglaei po * etct. be-seda. najmanj pa 40 stok. Oglasu sprejema Inseratai oddelek upruve „jd&nosti". — Plačuje se irklj.tćno le npravi rEdiaosti". ■.■ Plačljivo In ulovljivo v Trstu. —:—--- NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" r za Primorsko. » Mfto leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K; na na- foibt brata dopoalane naročnina, h uprava ne ozir&. Itniatm na »•daljo*. l*«*aj* „jishohtI" ttui: n •ole lote VLrmu i-2Q, u |t< Uu Krta ISO. Ve: depiai ee poidljsjo na ar »d nifttvo lista. Nef ranke- ▼sna pisma ee »• eprojeauij* ie reteelel ee as vradaje Naročnino, oglas« in raklamacijej« potikati aa upravo liste. UJLT.DmŠTVO i rtiča fitergie Gaietti It (Nirerfal deta) Izdajate« in ©dgovemi urednik &TEFAN (iODINl. Lastntii konaoretf lista .Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpisana »adraga s omejenim poroitvom v Trata, ■ — GHorgie GalaUi 4t«v. 18. ===x Peitae-firanllal&i) ratna It »41652. TELEFON It 1V57. mT.m.m Jri»r»F v rr— '-fF M MBaag—aaa— Volilno $>bGii]e « Istri. PAZIN" i. Na shodu osrednjega volilnega odbora političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, ki se je vršil danes tukaj, so biia podana poročila o sklepih, storjenih na posamičnih ihodih okrajnih volilnih odborov, nakar je bilo enoglasno sklenjeno, da se kandidira v I. volilnem okraju Buje-Piran-Koper in IV. volilnem okraju Podgrad Koper: g. profesorja M a t k a M a n d i ć a ; v II. volilnem okraju Motovun-Poreč Rovinj ; v III. volilnem okraju Pula-Mali Lcšinj in v V. vclilnem okraju Buzet Pazin-Labin g. dr. MatkaLaginja; v IV. voliln« m okraju : Voloskc-Cres in Krk g. prcf. V t k o s 1 a v a S p i n č i č a. Konstatiralo se je ob enem izvcdoo volilne organizacije v okrajih in občinah ter se razpravljalo tudi o drugih važnih vprašanjih. Praznovanja I. maja. DUNAJ i. Povodom majnikove slav-nosti so priredili socijalisti 57 shodov, katerih se je vdeležilo okolu 12.000 ljudi. Sprevoda v Prater se je vdeležilo okolu 20.000 ljudi. DUNAJ 1. Majnikova slavnost je minula na Dunaju in na deželi mirno. DUNAJ 1. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesarica in kraljica Marija Terezija" danes iz Samosa priplula v Badrun. Dne 3. t. m. dospe na Rod. SOFIJA 1. Volitve za veliko sobranje so določene na 18. junija. Volilno gibanje na Goriškem. Shod v Štanjelu. Da-si je bilo v nedeljo dopoludne vreme skrajno neugodno in so se še po-poludne vlačili temni "oblaki po obzorju, dočim je potem začela pihati ojstra neprijetna burja, se je vendar zbralo pred restavracijo Starčevo v Štanjelu kakih 300 voiilcev, največ seveda mož iz bližnjih vasi; vendar pa so bili zastopani tudi drugi kraji z vsega Krasa in tudi vipavske doline. Ker notranji prostori restavracije ne bi bili zadoščali za toliko ljudij, se je moral shod vršiti na planem. Zborovalce je pozdravil sklicatelj shoda, gospod Jos. Vran, župan tomajski, in je v daljšem govoru razlagal namen tega sestanka. V glavnem je izvajal: Ustavna država smo in imamo svoje javne zastope: občinske, deželne in državni zbor. Ker pa se vsi mi, Id imamo ustavne pravice, ne more zbirati v zakonodajnih zastopih, si moramo sami iz- voliti zastopnike, ki naj nas tam zasto-j darili. Takih razmer, kakor so na Kranj-stopajo. Tako imamo svoje zastopnike v\skem nočemo mi na Krasu. Neprestano so deželnem zboru goriškem in v državnem' zborovalci navalivali na ona dva gospoda zboru. Ali v obeh teh zbornicah je bila! z naj različne j imi opazkami in predsedniku naša Goriška doslej slabo zastopana, j ni hotelo vspeti, da bi potolažil zborovalce, Vzrok temu je ta, da so nam iz Gorice; dokler ni stopil na oder g. nadučitelj poslance diktirali. Sedaj pa smo izpregle- j Medvešček iz sv. Križa, ki je rekel, da so dali in ljudstvo hoče povzdigniti svoj glas f ti prizori zelo žalostni. Obsojal je žaljenje in odločiti kdo naj je zastopa. Sosebno ; osebe spoštovanega sklicatelja današnjega pa se hočemo vpreti z vso silo proti shoda, odločno je zavračal žaljenje uči-temu, da bi bili kar vsi trije zastopniki v teljstva in naglašal, da je vžival doseda-državnem zboru več ali manje odvisni od nji poslanec Štrekelj med vsem zavednimi više moči. Dva naj bi bila c. k. uradnika, ljudmi po Vipavskem popolno zaupanje, a tretji profesor. Mi hočemo neodvisnih Celo klerikalni občinski zastop v sv. mož. Ce računamo, da imajo oni trije Križu je priznaval, da je bil Strekelj naj-kandidatje po 5000 K na leto, iznaša to pridneji in najvestneji poslanec Goriške. 15.000 K, a v 6 letih 90.000. Toliko naj Kar se tiče bodočega poslanca se izre-žrtvuje država, oziroma naj trpe davko- čejo Vipavci na posebnem veličastnem plačevalci za to, da mi nimamo neodvi« shodu. snih poslancev! A mi trpimo še drugo Na oder je stopil oni neznani gospod škodo. S tem, da se naši uradniki odte- iz Gorice. Zagromelo je: kdo je ta? zajo svoji službi, trpi uprava, a tudi v Nekdo je zaklical, da je to poročevalec narodnem pogledu nam je to na škodo ! Gorice". Neznanec je temu oporekal. Iz Kajti često jih nadomestujejo manje spo-; zborovalcev so zahtevali, naj se legiti-sobni in morda tudi našega jezika ne-: mira. Neznanec pa ni hotel ustreči temu, vešči uradniki. ; vsied česar mu predsednik ni thotel dati V svojih nadaljnih izvajanjih je go- besede. (Pozneje se je doznalo, da je to vornik z drastičnimi izgledi pojasnjeval, j faktor tiskarne, kjfer se tiska „Gorica", g. kako brezobzirno se je doslej postopalo z Lukežič). ljudstvom iz Gorice ven. \ Na to je predsednik prečital brzo- Mej temi izvajanji sta začela srdito javko g. Alojzija Štrekelja, s katero na-oporekati dež. poslanec g. Zlobec in neki znanja, da se v interesu jedinstva med vo-drugi gospod iz Gorice, na kar so zboro- fflci odpoveduje kandidaturi. valci od vseh strani burno in srdito opo- Na predlog g. Vrana je shod izrekel rekali. Slednjič je predsednik Vran pova- g. Štrekelju zahvalo na vspešnem in pobil posl. Zlobca naj stopi na oder. žrtvovalnem poslanskem delovanju. V Zborovalci so Zlobca pozdravili smehom kratkih in krepkih potezah je priporočal, in raznimi vskliki. Ker pa je g. Zlobec že naj shod g. dr a. Gregorina proglasi kandida-začel z žaljivko za predsednika, češ, da tom za skupino sodnih okrajev Ajdovščina, klobasari, je prišlo do ponovnih hrupnih Komen in Sežana. Odziv iz zborovalcev : prizorov, tako, da niti ni bilo misliti, da ploskanje in živio-klici. G. Vran je dal to bi mogel mirno nadaljevati. Iz srede zbo- kandidaturo na glasovanje, ki je bila rovalcev so mu doneii nasproti razni vsprejeta, ne da bi bil kdo prigovarjal, vskliki, posebno pa tedaj, ko je z neko Ob živio-klicih je predsednik zaključil opazko žalil učiteljski stan. Izlasti so ga zborovanje. Ali razburjenje je trajalo še pozivali, naj vendar kaj pove o svojem dolgo. Bitka med zborovalci in jedinima delovanju v dež. zboru. Drugi so zopet opozicijonalcema kar ni hotela ponehati in kričali: „Kako neki, saj ni nič delal." je srditost še naraščala. A kakor zani-Viharji so trajali precej dolgo in niso po- mivi podrobnosti naj iztaknemo še, da je nehali, dokler ni Zlobec stopil z govor- poslanec Zlobec v poznejih privatnih raz-niškega odra. - govorih lojalno obžaloval ono žaljenje in Na to je predsednik Vran nadaljeval naglašal, da visoko ceni g. dra. Grego-■ svoja izvajanja, v katerih je naglašal, da j rina kako*- delavnega in požrtvovalnega ; nasprotnikom šole in učiteljstva ni ne za j moža. j vero in ne za narodnost, ampak le za. Vrvenje pred Starčevo restavracijo je stranko. Govornik je pokazal na Ljub- trajalo dalje, dokler so vlaki odpeljali ljano v dokaz, kam dovajajo naši stran karski boji. Tu je grozno zavriščalo in od i vseh strani so kričali: 7 Nemcev soj j spravili v mestni zastop Ljubljane. Naši predniki so se junaški borili, da so Nemce odpravili, sedaj pa bodo ti zopet gospo- vnanje goste. Vsakako pa pričajo dogodki na tem shodu, da se nam obeta jako vroča volilna borba na Krasu. P O D L i E K. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Drago je vse to stalo Gito. Završki je feonečno srečno izvršil svoje delo, pa se je vrnil z Dunaja s praznim žepom. Gita je to lahko pretrpela. Njen zaročenec je postal plemič, človek jednak njej. Koncem meseca januarja je bil predložen v skupščini varaždinske županije ple-■iski list Josipa plemenitega Zane in ta je bH uvrščen v red plemičev hrvaških. Od dedščine, ki jo je dobila Gita po teti, je ostala še mala vsota. To je zelo vznemirjalo Gito. Njen Zana je veijel, kakor tadi vsi drugi, da ima Gita mnogo denarja. Imela je res denar na posojilu, in ni mogla čakati dolžnike, da bi plačali. Tudi tu je moral pomagati Završki. Odpeljala se je v Zagreb ter poklicala ZavrŠkega. „Zelo rabim denarja in sicer mnogo denarja je pričela Gita. „Sedaj se omožim, pa nočem iti v zakon praznih rok. Imam , ————----- _. ~ — - — i 1 ; mnogo denarja. Prosili so me, da jih naj ; počakam, a sedaj jih ne morem nič več. i Vsakdo je sebi najprvi. Tu so zadolžnice, j pa delajte ž njimi čim preje. Ne prizana-: šajte nikomur. Kadar pride do eksekucije, bo že povsod denar." „To je že moja skrb,a je del odvetnik ! ter vzel pod pazduho velik sveženj zadolž-nic. „Milostiva, bodite pomirjena, v Jcrat-kem času boste imeli dovolj denarja." Odvetnik se je priklonil vesel, da je zopet naletel na dobro priliko, kjer bo lep zaslužek, ker Gita je plačevala odvetnika kakor samo velikaši. Takšne zlate ptice se malokdaj zaletavajo v odvetnikove mreže. XXI. Tri tedne kasneje se je Gita poročila z Zano v Konščini. Poroka je bila na tihem, ker tako je želela Gita. Imela je tudi dovolj razlogov. Prvi je bil njena obljuba vdovištva, kateri je bil vsem znan; drugi zopet prejšnji odnošaj napram Zani, ki ga je od svojega sluge povzdignila do svojega moža. * Vse to bi dalo povoda za mnoge govorice ; še celo Gitini znanci niso mnogo vedeli za poroko. Celo Magdalena ni bila pri poroki; mati se je sramovala pred hčerjo radi tega zakona. Sirite EDINOST Naši nedeljski volilni sestanki. Minolo nedeljo, dne 30. m. m. je priredilo politično društvo „Edinost" 9 shodov v raznih krajih okolice. Vsi sestanki so bili dobro, nekateri celo prav dobro obiskani; dokaz, da se naši okoličani živo zanimajo za volilno gibanje. V naslednjem podajemo kratka poročila o teh shodih: Volilni shod v Rojanu se je vršil v „Konsumnem društvu" in je bil jako dobro obiskan. Zastopan je bil le cvet naših mož v Rojanu. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen g. Anton Bremic, ki je najprvo razjasnil pomen tega shoda ter podal besedo dr. Rybafu. Dr. R y b a r je raztolmačil volilni zakon in reklamacijsko postopanje. Priporočal je volilcera, naj se vsak osebno prepriča, je-li v volilnem imeniku in ako ni, naj se brne na odsek pol. društva za rojanski okraj v Rojanu. Priporočal je toplo tudi gg. zaupnikom oz. odseku, naj gredo z vnemo volilcem v vsaki stvari na roko toliko glede pojasnil, kolikor glede reklamacij. Oglašalo se je več voiilcev z raznimi vprašanji, katere je g. dr. Rybar natančno razjasnil. Končno je dr. Ryba? še izvajal, kako se nekateri zaletujejo v nas, ker smo postavili kandidate v mestu. Pravijo, da so prijatelji kmetov, a se izpodtikajo nad tem, ker je na nekem shodu g. Kamuščič pozival, naj se poslanec zavzema za povzdigo živinoreje, s čemer bi si kmet pridobil mnogo, posebno v sedanjih časih, ko je živina tako draga ter cena mesa tako visoka. S tem, da tako obrekujejo in sramotijo nas, v resnici sramotijo sebe in škodujejo le samim sebi. Mi nismo kapitalisti, temveč naša stranka je stranka delavstva, ker Slovenci v Trstu so po veliki večini delavci. Očitajo nam advokate kakor voditelje, a te imajo tudi sami! Razlika je le-ta da naši voditelji delajo vsi brezplačno, iz ljubezni, med tem ko so pri njih z malo izjemo vsi plačani. Dokaz temu je znani veliki socijalist Linhart, ki je bil plačan; a ko so ga odslovili, je pristopil k zagrizeni nemški na-cijonalni stranki kot urednik lista ter tam napadal socijaliste in Slovence. Naj nas socijalisti le napadajo in sramotijo, mi postavimo vse eno kandidate tudi v mestu in pride čas, ko prodremo tudi v mestu. (Dolgo odobravanje). S tem je bil ta krasno vspeli shod zaključen. Shod v Trebčah. V dvorani „Gospodarskega društva", ki je bila polna zavednih voiilcev, je ob Bivši oskrbnik je postal plemič in mož ugledne gospe in zelo dobro se je počutil v novem stanju. Delal je kakor preje, v tem se ni nič spremenil. Napram Giti je bil na-prvo ponižen in ljubeznjiv. Ko pa je njegova oblast čim bolj rastla, tem bolj se je kazal gospodarja v njeni hiši. Gita, ki se je bila navadila na pijačo, je tudi sedaj ni opustila. Preje je to delala samo zvečer, a sedaj se je pričela napajati z vinom že zgodaj zjutraj. Njeno lepo, dra-žestno lice je pričelo zgubljati naravno finost; bila je zabuhla v licih in mesto bistrega pogleda so dobile njene oči top izraz. Delala ni nič, pila in spala je vse dneve. Čeprav je bil Zana priprost, mu vendar ni ugajalo takšno vedenje njegove žene. Sklenil je, da ženo pripravi k delu in na red. Po neki večerji je sedel Zana za mizo, dočim je Gita pijana, po svoji navadi, ležala razgaljena na naslonjaču. Zana jo je nekaj časa gledal prezirljivo, pa je spregovoril z osornim, skoro strogim glasom : „Žena, pazi dobro, kar ti sedaj povem." „Kaj? Kaj?" je zajecljala pijana Gita. „Ti se moraš poboljšati in drugače živeti!" „Jaz, zakaj ?" je vprašala Gita buleče. „Ti se vsak dan napijaš in to ni lepo. Tega ne bom več trpel... Vsi vedo za to ... družina te zasmehuje ... a mene je sram. Torej pomni! Od danes za naprej da se ne napiješ več!" Gita je sela. „Ali mi boš ti branil ?" je rekla jezno. „Ne jezi se ... Seveda, da ti zbranim, kakor tvoj mož sem dolžan to storiti !M „Nehvaležneš, ti se drzneš." „Ne govori nič," se je zadri Zana, „in zapomni si, kar sem ti rekel. Če me ne boš ubogala, te naučim, kako mora žena poslušati moža." „Ha, ti kmet, ti ničvrednež!" „Če ne bi bila pijana," je rekel Zana grobo, „bi ti sedaj pokazal (zamahnil je z roko, da bi jo udaril), ali sedaj te samo odvedem v tvojo sobo." Po teh besedah jo je prijel za roko ter jo je vlekel z naslonjača. „Nazaj razbojnik, kmet!" je vpila Gita. „Molči, ali te ..." jo je prekinil Zana. „Kača, lopov!" je kričala, kolikor je mogla. (Pride še.) Stran II. „EDINOST" St. 120 V Trstu, dne 2. maja 1911 5. uri pop. v imenu pol. društva g. dr. Rvbar otvoril shod. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Luka Kralj, ki je na kratko razložil važnost volitev. Dr. Rybar je nato podal poduk o reklamacijskem postopanju in na zvršetku svojih izvajanj se dotaknil naših političnih nasprotnikov, stare cikorije in novošegne socijalne demokracije. Konštatiral je glede prve, da je ta cvetka že precej vsahnila, tako da ni mogel magistrat v Trebčah najti dovolj trdnega cikorijaša, ki bi bil vreden prevzeti službo vaškega načelnika, in je moral poveriti to službo Trentincu. Glede socijalnih demokratov je omenil, da so se isti s svojim znanim člankom v „Rudečem praporju" izkazali naravnost sovražniki okoličanov in tudi revnih slojev v mestu samem. Vedno naraščajoča draginja mesa se ob današnji agrarni politiki vlade da vspešno pobijati le s povspeševanjem živinoreje, zlasti tudi v naši okolici. Soc. demokratje, ki se pa temu rogajo, dokazujejo, da jim ni za vspešno pomoč revnim slojem, temveč le za hujskanje. G. Križmančič je omenjal različne nadloge, ki tarejo okoličane, ter jih je pozval, naj bodo složni. Naposled je še g. Bratovž izrazil zahvalo dr. Rybaru na dosedanjem delovanju, s čimur se je ta dobro vspeli shod zaključil. Ukljub rovarenju znanega „capoville" vidi se, kako Trebče v narodnem in gospodarskem oziru močno napreduje. Vsa čast trebenskim voditeljem! Iz Trebič se je podal dr. Rybaf na shod v Bane, kamor je prišlo tudi več trebenjskih veljakov in pevcev. Shod v Sv. Križu. V nedeljo ob 10. in pol dopoludne se je vršil v Sv. Križu shod, katerega se je udeležilo obilno zavednih svetokrižkih volilcev. Shod je otvoril v imenu političnega društva „Edinost", kateri je v prisrčnih besedah pozdravil došlece in pojasnjeval vzroke, zakaj je valcev razpravljalo še o marsikaterem važnem vprašanju. — Sicer bo za to še prilike. O shodih v Kolonji, na K o n -k o n e 1 u in B a n a h, ki so tudi vsi dobro vspeli, prinesemo poročilo jutri. Prvi majnik. Shed v Narodnem domu. Slovesno je včeraj slovensko delavstvo praznovalo svoj delavski praznik. Že pred 10. uro so se pred „Nar. domom" jele zbirati množice, ki so napolnile gledališko dvorano do zadnjega kotička. — Otvoril je shod predsednik N. D. O. Sosič in povdarjal, da je 1. majnik praznik prerojenja. Kakor se je prerodila narava in strla zimske okove, tako se pre-raja tudi delavstvo in hoče streti okove, ▼ katerih ga tišči kapitalizem. Oglasil se je na to k besedi dr. Jos. Mandić in izvajal približno sledeče: Francoska revolucija je koncem 18, stoletja sicer formelno uveljavila princip svobode bratstva in enakosti, a uresničila ga ni. Buržoazija ali tretji stan, katerega je prej zatiral fevdalizem, ista buržoazija je, ko je prišla do svoje moči obrnila svoje orožje proti proletarijatu in ga izkoriščala na vse načine. A dolgo ni tra-jalo, da se je delavstvo zavelo. Spoznalo je, 1 da je ono poklicano udejstviti in vzposta- ; viti v družbi ravnotežje. Proletarijat internacij onalno izkoriščan, se je združil v močno internacij onalno armado in postavil: zahteve, za katere se danes bori delavstvo vseh narodov in vsega sveta. Delavski razred je spoznal, da je on poklican iz samega sebe proizvesti presnovo današnje kapitalistične družbe. Prvi majnik je za vesoljni proletarijat velikega pomena in sicer radi tega, ker so si delavci sami Mnenje gosp. dr.a H. Franka ravnatelja in primanja bolnišnice v Meranu. G. /. SBRRAVALLO Trst. Zamorem Vam potrditi, da se je rabilo Vaše ŽFLEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v naši bolnišnici v slučajih velike šibkosti in malokrvnosti z izvrstnim vspehom. MERAN, 20. februvarja 1910. Dr. H. FRANK. 6. Se Vecchi 8 £. Skcrl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco it. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov. SENO pm vrsta po 7 K. Ove« Ben po 17 K. Detelja po 7-50. Ogrski oves po 19 K. Otrobi „V4' po 15-50 K. — Po 100 kilogramov na malo za razprodajo. Krolatnlco za clvlilste in eojaRe Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6. IL n. Priporoča se Blavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne proti volji buržoazije, proti volji vladajo-S 1 a v i k, • in proti vojji p0iicije priborili ta svoj delavski praznik. ,t Socijalistični kongres v Parizu je leta vlada razpustila državni zbor m odredila ™ postavil ta praznik. v Avstriji ga nove volitve. Priporočal je volilcem na-, delavci praznujejo ud leta 1890. Sprva je šega kandidata dr. Rybara, čigar ponovna J lidja hudo nasprotovala, a dunajski de-kandidatura je vzbudila tudi v Sv. Križu j lavd SQ nevstrašeno in vziic vsem zapre-popolno odobravanje. - Nato je govoril; kam tega leta slovesno praznovali prvi g. dr. Gaberšček o pripravah za vo- u^jjjjk litve, pojasnjeval važnost reklamacijskega Katere pa so zahteve, za katere de-postopanja. razlagal zakonske določbe o lavstvo tega dne manifestira? Glavna je volilni pravici in o načinu reklamiranja pač zahteva po osemurnem delavniku, proti volilnim imenikom ter pozival nav- potem moramo v Avstriji še posebno ma-zoče, da poskrbe, da bodo vsi naši sveto-»nifestirati za socijalno zavarovanje in proti križki volilci v volilnem imeniku. — Na; militarizmu> ki poiira iz ljudskih žepov razna vprašanja udeležencev glede rekla- j milijarde. Manifestiramo tudi za svetovni macijskega postopanja je odgovarjal g. dr.! mir> ker vemo> da ljudstvo vseh narodov Slavi k, nakar je g. dež. poslanec Alojzij i si ne želi vojne in da hoče v mirll živeti. Gori up navduševal volilce v lepih be-; Tovariši t GOVoril sem dosedaj kakor in-sedah k složnemu postopanju za sloven-; ternacijonalen socijalist in socijalisti ste skega kandidata dr.a Rybafa. Slikal je j menda tudi vi vsi. Kar se tiče socijalnega njegove zasluge za naše okoličane in za t programaj med nami in socijalnimi demo-celotno tržaško Slovenstvo in izrekel med krati ne more biti raziike. Pač pa smo mi splošnim pritrjevanjem vseh navzočih upa-! mnenja, da samo s socijalnim delom de-nje, da bo naš kandidat izvoljen še z lavskega razreda, v kolikor je slovenski, lepšo večino nego zadnjič. Ker se ni ne bomo rešili. Mi moramo upoštevati nikdo več oglasil k besedi, je dr. S 1 a v i k tudi narodni moment. Smo internacijalni, zaključil shod poživljajoč svetokrižke Slo- ko se gre za skupne delavske interese, a vence k složnemu postopanju pri volitvah, pozabiti ne smemo, da smo sinovi malega da bo naša afirmacija slovenskega življa zatiranega naroda, ki se še le bori za v Trstu cim najimpozantnejša. j enakopravnost. In mi manifestiramo danes Na shodu v Padričah : kot narodni delavci za eno zahtevo več, je dr. Wflfan pojasnjeval zbranim števil- • kakor socijalni demokratje: za enakost nim domačinom reklamacijsko postopanje vseh narodov in še posebej za enakost in njega važnost za ugoden vspeh volitev, slovenskega in hrvatskega naroda. Zato Zbrani volilci so z veliko pažnjo in zanima-1 se tudi neha naš internacijonalizem tam, njem sledili izvajanju in stavljali govor- • kjer pričnejo tujci v imenu internacij ona-niku razna tozadevna vprašanja. Konečno lizma izpodrivati naše delavce. To je pot, so soglasno in zadovoljstvom vzeli na pQ kateri hodi naša N. D. O. A zato je Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2. w n Dobiva se po^aod v velikih dozah | Simić i Co. - trsi lil. S. Anastasio 8-10 == OBAVLJA = Agenturske in komisijn. posle Bavi se s prodajo koloiiijaluega blaga in nakupom dež. pridelkov. UMETNI ZOBJE Plombiranje sobo v zobev brej vsake bolečine r.j.uci mak V. Tuscher : zoboz£i-ivsi'i : keacesij. zobni tehnik ulici delH Caasrma št. 13, H, n. IS TRATTORIA 1 „fiir Mtim Ponipei" I 3 Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča ee slavnemu občinstvu. - Toči Be izvrstno vino : teran, istrsko, furlansko in belo. Sreinfeldsfeo pivo. Domača kuhir.ja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obtlen obisk se toplo„priporoča FRANJO MAJRINSBK. T V R D K A CASCIO & L iz LESC Gorenjsko - - - - naznanja, da je otvorila..... LESNO TRGOVINO v KOZINI nasproti gostilne g. Dobrila ob glavni cesti, v kateri se bo prodajalo vseli vrst lesa na drobno in debelo po najnižjih :==i=======: konkurenčnih cenah. ====iz==iz= znanje kandidaturo dra. Rybara. Shod v Bazovici potreba, da se je oklenete vsi kot en mož. Burno odobravanje je sledilo tem za- se je vršil v napolnjeni dvorani „Konsum-! nimivim izvajanjem dr. Mandića, na kar nega društva". Dr. Wilfan je v daljšem je predsednik Sosič zaključil shod govoru povdarjal važnost [predstojećih volitev za poslansko zbornico in je na to podajal potrebni pouk za reklamacijsko po Sprevod pu mesto. Po končanem shodu se je delavstvo razvrstilo v dolg sprevod, na čelu modra stopanje in za volilno organizacijo. V zastava N. D. O. Sprevod se je pomikal zaključku svojega govora je govornik na- J po ulicah Carducci, Trgu Goldoni na Korzo, glašal demokratičnost sedanjega volilnega od tu na veliki trg in ob morskem obrežju zistema in potrebo, da se ljudstvo poslu-1 zopet pred prostore N. D. O. Pred ka-žuje svoje najvažnejše politične pravice varno Municipio je skušalo par mladičev zato, da se utrdijo značajnost, samoza-. žvižgati in le hladnokrvnosti naših ljudi vest in politična zrelost v najširših slojih se je zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. ljudstva. Kandidatura dra. Rybara je bila pozdravljena enoglasno in z največim navdušenjem. Da ni dra. Wilfana še isti večer dolžnost vezala drugam, bi se bil ta lepi shod gotovo še zategnil in bi se bilo Veselica na Montebelo. Popoludue se je iz-pred prostorov N.! D. O. podala veča množica našega delavstva z godbo in zastavo na čelu na Montebello, kjer se je zbralo 1500 oseb in vspričo navdušenega razpoloženja zbora- kjer se je razvila prava ljudska veselica. Bogata izUera fot aparatov osaRe mfa == ZAIiOGA 395 aparatov films, stekla za fotografiranje itd. glasovite svetovne tvrdke KODAK. R. BBFFfl - Trst, Corso SI Z EDINI ZASTOPNIK GLASOVITE TVRDKE ,LA UJMINDSA" V GENEVI. 1 POHIŠTVO ■3 SOLIDNO: in : ELEGANTNO gpgj- po ZMERNIH CEftiAH RAFAELE UAUA TRST - VIA MALCANTON - TRST g—BBMMBB Vozno podjetje Tvrdka An t. Naročajo se vozovi: Piazza Stazione štev. 5, telefon J441. Barkovlje, telefon štev. 1023. i V Trstu, dne 2. maja 1911. Stran III Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. Caal e« prihod, osiroma odhod bo naznanjeni po tredojem eTropejskem ćasu. Južna železnlea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B p*eko Červinjana v Benetke, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do ivormina (Cormona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagrsb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Kim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. ,1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). €.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. e.OO O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.S5 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo. 8.8© B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto ».15 O v Kormin (ae zvezo v ^ervinjan). ll.ao O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.46 O do Kormila in mej postaj. 3.55 0 do Nabrežine in mejpoBtaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Oatendo in Londona 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B t Dunaja, L; ubijane, Zagreba, BudimpeSte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormin n preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. 11.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4.80 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 0 z Dunaja, BudimpeSte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.46 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B x Dunaja in BudimpeSte. 11 .OO 0 Vidma preko Kormina in Bivia in , U Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpost&j. OPAZKE. MaBtne Številko znafiijo popoludne O osebni vlak; B = brzovlak. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 C Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—Draždane — Be-rolin. 7.34 0 Herpelje—Diva*?.—Dunr.j. 8.55 0 Gorica—Jesen;ce—Celovec—Danrj. 9.00 0 Herpelje—Pula. 9.12 K Le do Bnj (in medpostaje). 1 05 0 Gorica—(AjdovSćina)—Jesenice—Celovec, i£ 45 M Koper—Buje—Poreč. 8.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Ce'ovec. 4.4 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pala. 5,— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.105 0 Le do Buj (in medpostaje). 7,22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 820 D Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pola. "~55 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec - Linec —~ Praga—Dunaj—Monako vo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak— Inomost —Mo-- nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2 20 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda. Celovca, Kone kova, Inomosta, Bolesna, Beljaka LjuV ljane, Jesenic, Gorica. ..15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 8.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 7.32 0 lz Buj (in medpostaj). 752 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Do naj a, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.15 S Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostft 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. Z-iO 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. f02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 738 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dn - naj a, Celovca, nomosta, Beljaka, Jese nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. "o23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). iTlO 0 lz Dunaja, oe.ovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.4U 0 Iz Divače Herpeij iu medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo poptludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak ALEKS. FRANC MATER - TEST žgaljaica ka^e TELEFON 1743. Vaj bolj ft! Tir m dobivanj* pečeno kftv«. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trsi, ulica Sari francssco S^sisi l. Specijalist za popravljanje roulet na okslb. Na željo se menjajo pasovi in zmeti. Jamči za popolno delo in se ne boji konkurence. li TEODOR KORN Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMIJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO KIZ3IH CE^AH :: Delo dobro in zajamčeno Telil. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIŽNIC :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Dn opremljena z najnov. rai i\OlI Id IVUI I iiLa stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! mprtfi oSieiti m u i strnprsio sMo sidajcčs izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka — interesentom brezplačen. --329 550 — urar in zlatar — sodni Izvedenec se je preselil v n!. DELLE POSTE 3 losal Torre bi unca (10 BAKARNA) Sprejema vsakovrst-««? neprava PO ZMERNIH CENAH Z JAMSTVOM. Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se spremeni v r hipu b samim premakljajem v jako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan ta tak način, ki zključuje, da ti se ugnezdil mrčes. Cisti se lažje kakor postelja. Pposp&kti zastonj« Eveniuvel. na mesečne obroke. Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. C. HACHIUGL Irat, SJJ525L« Pozor! Pozor! Pozor i Zahtevajte »Kolinsko Cikorijo!« Slovenci v mestu in na deželi, ki rabite čevlje, obrnite se na mojo SS SE TRGOVINO S! ES kjer jih imam dovolj in vsake vrste. Trst, ulica Arcata št. 19. — Cena od 2—20 K. 568 Za obilen obisk se priporoča I.IATIJA PAHCH. iški :: atelje koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, ul. Farneto 86, II. n. « Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem zi-stemu in po lastni patentirani metodi. Kroza XXX zobe iz zlata ali aluminija. XXX Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vsa po najmodernejih metodah. :— Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez \sake bolečine. XXXX AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK p "V Dr. LEOPOLD MRRCEK Trst, Corso št. 17. 26 & Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu. Lncemu in Ne\v-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Dvanajstletna prak-a na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in Ne\v-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Cee. priv in kr. Avstrijski kreditni zavoi za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855), — (Glavnica in ressrve 243 090.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lasteo poslopje) Bprejme v svoje jg&tefts varasshrc csSfee zdelane od svetovna tvrdke Ambein v Berolina Laj&roSene proti požara in v^ >nau, polirano ta tipr&vljanja vrednot, kakor tudi sa&o pohrano zaprtih zavojev, tor dil v dotičnih jeklejih celicah v najem ;• varnosbe sh^mbiee (s&fss) :: različnih velikosti, v kr.terih ae lahko shranijo vrednostni papirji, listiii«, dra^niji itd. (Tarnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditasga zavoda sprejema hs^siil^e knl ižics in jih obrostaje do nadaljnega obvestila po 3 VI; Hentni davek plača direktao zavo-3. Bavi sa tudi z vsemi bankoTn'znl posli zavarovasjoru proti zgubam Špedicija, komisija. centrala TRST. Podružnica .. LJU3-LJAflA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon šlev. 100. vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blfiga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodaj > itd. itd. Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. Trst, ulica San Glovannl 6 In 2 TELEFON štev. 11-85 Potaica t Zaflrn. na ter žrfcbacju PRODAJALCA aiajiscrur. m Izbera borgeta, per;!a in drobnarije za šivilja FRAN KOČIJ AN Trs*, ulica Molin a vento štev. 17, Trst loucniD m m ŠlflffilBftOT lastnega izdelka. Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Carl 7dayer's Sohne, Blansko 3zbcra plošč za stene kakor tudi za štedilnike, mnjolie, peči Izdelane za trajen o^enj, uporabljivo tudi na plin. 372 H >« £ 3 N ••O o M- Pijte samo Tolstovrško slatino! 13 ki se dobi dosedaj na Primorskem pri naslednjih preprodajalcih : Leopold Jonko, Bovec j K. Šiškovie, Černikal P. Bertok, konsumno društvo, Aug. Dolenc, Ajdovščina Dekani E. Bevk, Lokavec Ivan Ukmar, Dutovlje lv. Fidel, Pesek J. Stravs, Cerkno M. Kacin, Police Fr Špacapan, Ozeljan Ad. Ivancič, Kanal Jos. Urbančič, Bazovica Fr. Maj ne, Gornje Vremah J. Škerlj, Tomaj Fr. Miklavc, Kobarid Fr. Bilvester, Vipava L. Kovačic nasl., Sv. Lucija SLOilEtid! Svoji K soojim! Kupujte m zuMits pousod le TolstouršKo Slatino! S -2- O O ^ g, e3 O — o. o o & S! o. w « « C P U CL CL Dnevnil! Edinost ;| v Trstu i; je izdal in založil sledeče knjige: 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 1'60. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo Je 10 vinar. Zdravljenje: krvi Ćej „Tisočeri cvet" (Millcflorl) Čisti kri ter je izvrstno sred i"' Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. TOVARNA VOZOV v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana (Kranjsko) Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. poŠte. — Postni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. IČievijatrnica „Alla Sartorella", Trst 1 - —--- VIA BABBUSBA VEOCBZA ŠT. 10 (NASPROTI SLAPĆIĆABNE GATTI) Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske In otroke. — Blago iz-vrstno in cene smerne. * V Trstu, dne 2. maja 1911. „EDINOST" Št, 120 Stran V. Sodelovali so: godba iz Rojana, pevsko j DC!PrB£iČ& VOStL društvo „Zvonimir", „Ilirija« in Zastava«, j PomčnQ *drugtvo vEdiaost« ima od_ Vrstdi so se po vrsti petje, godba in go- • borovo sej0 danes dne 2. maja t. 1. ob vori. Pevska društva so žela za svoja izva-i3. urj popoludne v „Slovanski čitalnici*, janja obilo pohvale. j p020r , Morda d Bil je to res pravi delavski praznik, a ! v 1 N. D. O. sme včerajšnjo prireditev pri- ja ce. ne danes, gotovo jutri, bodo raz- števati med svoje najlepše prireditve ; j položeni volilni imeniki ! Zatorej pa-najlepši dokaz za to, da N. D. O. še ni j zite volilci I Skrbite za-se in svoje propala, temveč, da raste in se razvija. Proslava socijalnih demokratov. znance, da se napravijo reklamacije, ako niso vpisani. Delajte od hiše do! Odllkov. tovorna sodovke In šampanjsko šumečih pokallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910. Viljem Hribar ===== na Opčinah = 191 naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenteve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokallc in sodovke. ———Za tofino postrežbo se jamči. — Tudi socijalni demokratje so slovesno i hiše, od moža do n-oža ! Dela bo čez praznovali prvi majnik. Na vse zgodaj je glaye in zatQ naj- vgak zaveden godba socijalistiČne mladine svirala po j veneCj vgaka ^^ gl()venka ^ mestu delavske pesmi. Ob 10. uri se ie . vršil na zemljišču Wildi shod, na katerem i za to' da 8tori svo3° naro*no dolžnost !, je za Slovence govoril Etbin Kristan. Po ! Slovenske Žene ! Ženske sicer, shodu se je vršil po mestu sprevod, po- nimate volilne pravice ; vendar pa vse poludne pa veselica pri Bergerju. j eno lahko pomagate narodne Strani s Na splošno je prvi majnik minil mirno, * tem> da ge zanimate za to> fa-]! so ! le predpoludne je bilo na Barneri razbitih ; y imenik ^^ ^ j nekaj šip, ker nekatere prodajalne niso , r zaprle svojih lokalov. _______ Zlato Avstralije. očetje, bratje, znanci I Vei na delo, vsi na krov! Sestanek zaupnikov v Racolu za vo litve se vrši v petek, dne 5. t. m. v pro-! štorih gospodarskega društva v Rocolu i Nič ni kolonizacije Avstralije tako po- in ne v četrtek kakor je bilo določeno, j Volilci IV. mestnega okraja. Danesj zvečer ob 8. in pol vrši se volilni shod j slovenskih voiilcev IV. okraja v gostilni \ JE •J nr =n Velike nove prodajalnice USP* pohištva in tapetarij :: Pao!o Qastwlrtb :: TRST, nI. Stadion fr 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlte) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cane zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od SOO do 4:000 kron. Jedilne sobo. Sprejemne in kaiilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA ; Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić. — Popolne opreazs in posamezni Deli. (1— —M Čoplo se Vam priporoča, da kupite V spešilo in nič je ne pospešuje še dandanes tako, kakor zlato. Zlato je vstvarilo veličino Avstralije ; zato je neki avstralski pisatelj po pravici j Ivaniševićevi trg Giuseppina štv. 7. Vo-trdil: „daje zlato povzdignilo Avstralijo j pridite na shod kjer se Vam pred- Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie- ' ' stina „Marca Angelo), katere so najboijše vrste in po nizki C6ni. med velike narode Da-si so odkrili zlato J stavi Vaš kandidat. V Avstraliji že j Kritika o koncertu podr. Glasbeie Ma- noprej, vendar je izvršil prve poskuse! tfee nam je doSla, a smo jo morali radi Avstralec Hargraves. Hargravesaso slabe pomanjkanje prostora in preobilice gra- letine 1844—1848 skoro uničile; zato se ;e podal na iskanje zlata v Kalifornijo. Po brezvspešnih poskusih se je vrnil iz Kalifornije v svojo domovino. Tu je diva, ki se je nabralo zadnja 2 dni, odložiti za jutršnjo številko. Kraljevski o03*' Včeraj ob 6. in pol , uri je priplula v naše pristanišče krasna opazil veliko podobnost Modrih Hribov s;jahta angleške kralj i ce-vdove, v spremstvu tvorbo kalifornskih zlatonosmh plasti. To j dveh torpedovk in ene križarkc. Visoka 1 gospa je bila ob pnhcdu pozdravljena z obi- i čajnimi streli in drugimi izkazanimi častmi. Dne 12. februvarja 1851 se mu je» posrečilo, da je zasledil v Somerhill Creek j .olike množine zlata, da mu je država] f^aŠe GfodafiŠČO. priznala v to določeno premijo 300.000 j ** Tliark j V nedeljo je bila zaključena sezona zaloga tovarniškega pohištva 2183 prej TI&ST ulica Caserma št. 4, „Mizarska zadruga v Solkanu" Guido Bienenfeld F°Poliii uredbc za hotsle» penzije, « ^^ gostilne, kavarne. Trst - ulica Coroneo 39 - Trat! ^ PohJ{yo p0 vsakovr3tnih cenah. ^ To ga je napotilo, da je v domovini začel! iskati zlate žile. Nek drug raziskovalec iz Kalifornije, našega gledališča z izvirno dramo domače m: «tia SPECIJALITETA : Stolico iz zvitega lesa lastne tovarne po tovarniških cenah. TUST, ulica Caserma št. 4, TiiST. •i'£I.r:F03I 1316. n u n - ji *i i . —i ' • pisateljice g-.ca Marice Greeorič. Drama Ti o imenu Campbell, je odkril zlate žile v . , . . Vomnira TloconiSirn'' ia imolo levarcu Viktoria. Od tistihdob se je začel v Avstraliji pravi mrzličavi boj za dobavo zlata. Ko-.nur se je posrečilo dobiti kos zlate, rude, je nostal Čez noč bogat mož. Tako so našli l . , . . . . , x . » . * » : konstatiramo z velikim veseljem in vspen :ned drugimi kos zlata, ki ie tehtal ^ost * , , , , , . , _ .. ° . . prvega komada na polju dramatičnega clg. v vrednosti 100.000 mane. 1 ri e naj- „Veronika Deseniška" je imela velik unanji vspeh, kajti občinstvo je pozorno sledilo dejanju igre in večkrat poklicalo oder igralce in tudi pisateljico ter na ... ; jej priredilo živahne ovacije. To dejstvo VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke ŠJfil'&'JC^si'J iPB^ T^m^fSMS ilnice iz amer. orehovine, j OSUđ& LiC5.iBU LalBlaijlfil Trst, Via deli' Istria št. 28 — nasproti Šolam — govarna cementnih plošč po K 170 v velikosti 25 cm2 delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga ima E?a razpolago vidno dovolj blaga. spalne sobe in jedilnice hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenč- j nih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. večji kosi zlata, ki so jih spravili na dan v Avstriji, so tehtali 70, 68 in 54 klgr. Vrednost le-teh je znašala 194.000, oziroma 189.000 in 141.000 mark. Ko je bila izčrpana zaloga zlate rude, nahajajoča se v j gorenjih plasteh, je pričelo še-le pravo izkopavanje v rudarskem obratu, kar je pa >ilo seveda možno samo s pomočjo strojev in kapitalov. Dotlej se je dobivala zlata ruda naj- f več v Viktoriji, Novi Zelandiji, Tasmaniji in južni Avstraliji. pisateljevanja naj bo nadarjeni gaspici v povzbujo za nadaljno plodno delovanje. Naše gledališče ni moglo bolj dostojno zaključiti minole jako vspele sezone. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. FENICE. Operetna družba Mila Theren vprizori danes zvečer zopet noviteto, in opereto „Miss Dudelsack". nastopi Najpozneje so zasledili zlato rudo v veliko zanimanje. zapadni Avstraliji (1. 1882), v okrožju sicer opereto „Miss JLmaeisactc"*. V četrtek nastopi v tem gledališču subreta V.. ! našega gledališča g. Angela J a n o v a v i ulogi Daisy v opereti „Dolarska prince-sinjau. Za njen de'out na tujem odru vlada Z/llM PUJiTINSKEGfl VINU (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 FISip - Test ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. 1 ■- 1 ■■ Prodaja na drobno in na debelo.--- GOSTILNE: „AirAdria", ulica Nuova št. 11 ia ,Ai fratclli dalmati. ulica Zudecche št. o, v katerih • - toči svoja vina I. vrste. • SUidlHe 0211a in za gorivo, uetrclja in stavil, materijala Josip Trst, via San CMina št. 2 (Sv. Evan) Edina slovenska ■ i i Vesti iz SstrOa Vesclica pri Sv. Antonu. Iz Sv. Antona ! ANTON RE?EnftK,Trst, ul. recllta 9 Ivimberley, kjer pa so delovanje ovirale neznosna vročina, vlažnost in mrzlica. — Kmalu zatem so našli zlato tudi v do takrat nedostopni puščavi Coolgardie (1.1891) in Murhison (I. 1888). otč. Dekani nam pišejo : Kakor je bilo že i Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta Kljub pomanjkanju vode, vročini in' naznanjeno, priredi „Pevsko in bralno i in fina dela PO KONKURENČNIH CENAH suši se je nastanilo mnogo rudarjev in društvo „Svoboda" pri Sv. Antonu v ne- ■ ^~ trgovcev, ker zaloge zlate rude so bile deljo 7. maja ob 3. uri popoludne vese- ; izredno bogate. > lico, katere se, kakor smo izvedeli iz ; Ti priseljenci so ustanovili novi mesti I povsem zanesljivega vira, udeleži tudi naš ; Coolgardie in Kalgoorlie, ki ležita v bližini deželni posl. g. prof. Matko M a n d i ć ! AMiMdi TRVDKA Hdolf Kostoris skladišče oblek za moške In dečke Trst, Via 8. Giovanni 16, 1- TELEFOJf 251 Rom. II. (zraTen restavracije „CoopcratiTa" cx Haeker) na mesečas aii k3sn. obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skhdisče ni v pritličju, ampak v I. nad. Sifon 6300! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveto. Izdelovanje letno 40000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipov kočij. Kočija „FORD" je najpopolnejša, naihitrejSa in najckonoaiičnejta kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTOM SK.ERL . TRST Plazza Goldoni 10-11. Tel 1734 Velika oontralna garoga, ulica del Baohi 16, vogal ulioa Bosohetto TELEFOM 2247. SlOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Aatoraoblll na posodo po zmerni oenl. Varstvo in vzdrževanje avtomobilov.--Solidna postrežba. '» i solnega jezera Lake Lefroy. ki se predstavi svojim volilcem kakor S IZ BERLINA koncesijonSranl zebetehnik Fiazza Sarriera vecchla, uhod nlica Sette Fontane štev. 2, II. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja. Zlatonosne plasti zahodne Avstralije Jkandidat za državni zbor. Zez merijo 100.000 km2. So pa še obširnejša z ozirom na to okolnost bi se moralo naše aka ozemlja, ki merijo skupno približno ljudstvo udeležiti veselice v čim največem j ? 'rco.coo km2. Ker talna voda ne zadošča številu. rudokopom in prebivalstvu, je zahodna Nov poletni poštni urad. Dne 1. maja } avstralska država izdelala vodovod, ki je t. I. se otvori v kraju Sicciole (oolitfčnr izmed največjih sedanjih. ! okraj Koper) nov poletni poštni urad z b Leta 18915 so pričeli graditi ta vodo- uradnim imenom „Siccioleki se bo pečal vod iz bližine glavnega mesta Perth do s pisemsko in vožao poŠto ter zajedno Coolgardie. ki so ga dovršili v sedmih služboval kakor nabiralnica poštno-hranil-: letih. Pozneje so ga Še podaljšali. ničnega urada. Vodovod se razteza na 387 angleških Ta urad bo imel zvezo s poštnim ■lilj (619 km) in je stal 3.078.000 funtov omrežjem po železniških poštah Trst—Poreč šterl. (769 milijonov kron). Ta vodovod štv. 351 in 342 v vlakih Trst—Poreč štev! daj a 200.000 hi vode na dan. 553 in 957 in Poreč—Trst štev. 954 in Produkcija zlata Avstralije in Nove ŠL 958. Zelandije je znašala od pričetka do leta Poslovna doba tega novega poštnega, 1908 blizu 14 milijard kron. urada bo trajala vsako leto 5 mesecev in UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. ^—r Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. Nova trgovina z oljem, kisom in milom z bogato izbero svec vseh kakovosti a n8: --- ulica Giulia it. 25. Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI. Stran VI. * EDINOST c št. 120 V Trstu, dce 2. maja 1911 sicer od 1. maja do 30. septembra. Za dobo obstoja omenjenega poletnega poštnega urada preneha delovanje tamkaj obstoječe poštne nabiralnice. .-„i— Gospodarstvo. — b — Socijalnodemokratična banka. Avstrijskemu ministerstva je bila predložena prošnja za koncesijo za ustanoviiev socialnodemokratične banke. Koncesijo zahtevajo socijalnodemokratični poslanci. Delniška glavnica bi znašala 1 mil. K (500 delnic po 200 K), a mogla bi se zvišati na 3 milijone. Sedež banki bi bil v Pragi, a naslov bi jej bil „Delavska banka". Glasom pravil bi se banka pečala z vsemi kreditnimi posli in glavni namen bi je bil finansi-ranje delavskih konsumnih zadrug. Podelitev koncesije je odvisna od dokaza, da je delniška glavnica popolnoma vplačana. — b — Srbsko-italijanska banka. Osnovatalji srbsko-italijanske banke v Be-lemgradu so vložili prošnjo za koncesijo. Ta novo-osnovana banka bo imela temeljno glavnico 8 milijonov. Kakor vidimo so zaceli Italijani bolj in bolj širit^ svojo trgovino na Balkanu. Po Albaniji in Črnigori je prišla na vrsto Srbija. Tovarna vžigalnic v Bosni. Skupno ministersivo je odobrilo statute »Prve bos,-herc. tovarne vžigalic v Sarajevu". Vsled tega začnejo takoj z giadnjo tovarne, ki bi imela že letos začeti svoje delo. — b — Monopol soli v Bosni. Oger-sko bančno in trgovsko društvo, ki ie dobilo dovoljenje razprodaje soli za Ogrsko in Hrvatsko, se dogovarja z bosansko vlado, kako bi dobilo koncesijo za Bosno in Hercegovino. Vsa prilika je, da ta pogajanja — vspejo. Razno vesti. Iz življenja ruskega bandita. Pred dnevi erao poročali, da se je v Lodzu vršil boj med policijo in banditi, ki so se utrdili v neki hiši. Končno so banditi zažgali hišo in pri tem je vee banditov našlo smrt. Med ubitimi se je nahejal tudi vodja banditov Dluzniewzki, ki je bil star še le 20 let. Že t 15. letu starosti, jo stopil v bojno organizacijo poljeke socijalistične stranke in si je kmalu pridobil glas neumornega i neustrašenega boritelja. Udeleževal se je skoro vseh napadov bojne organizacije na občinske blagajne in monopolne prodajalnice in je ubil več nego 20 redarjev.. Pomnožite* prebivalstva v poslednjem Stoletju. Francoski statistik dr. Jacques Bčr-fcllon je pod naslovom Recensement 1811-1911 napisal v pariškem Journal u članek, ki je v marsikaterem pogledu važen in karakterističen. Početkom 19. stoletja je imela Evropa ofcolu 188 milijonov prebiva'cev, a danes jih ima 420. Prebivalstvo se je torej vee nego podvojilo. Veliki '"n mali narodi so se v tej dobi razvijali povsem neenako. Eni ho znatno poskočili, drugi so ostali na isti stopinji, a tretji so celo padli. Angleška je ed 19 milijonov poskočila na 35, Škotska od 2 na 5, a Irska je padla od 6 na 4 milijone. Vzrok temu padanju prebivalstva je preveliko izseljevanje, a premalo število že-nitev in porodov te „angleške pastorke". — Nemčija, ki je na ozemlju, ki ;e zavzeralje danes, imela pred 100 leti 25 mil., ima danes 64, a naša monarhija, ki v onem času tudi ni štela več prebivalcev nego Nemčija, ima 51 mil. — lic s'j a S3 je potrojila. — Od 08 milijonov (ne računajoč sem Polj-ke in Finske šteje danes 113 m l. — Italija je po skočila od 18 na 34 mil. — Španska od 10 na 19, Portugalska od 3 na 6. — S • edska se je dvignila od 2Y2 51;2t Norveška ni imela niii en milijon, a danes ima 21/2 mi-lijt na, Danska od 1 na 3 mil., isto tako tudi Finska. To so siromašne dežele ia slabo obljudene, ker jim mraz ne da dovolj žita, pa so vendar tako poskočile. — A Fran, coska? Ona se je edina od 27 milijonov dvignila na 39. V prvem polstoletju je poskočila do 35 mil., ali potem za komaj 4 mil. — To je veliko zlo in najenostavneji račun poaazuje, kaj bo iz te dežele za drugo stoletje, ko vsi sosedni narodi naglo rastejo. Francoski statistik se posebno pritožuje glede na pomanjkljivo statistiko svoje domovine. Francozi n. pr. danes ne vedo, koliko je Zidov na 1 rancoskem, a niti kalvincev in drugih protestantov. Ne vedo, koliko ljudi na Francoskem govori dandanes provencalski in bretonski, kajti oni ne zahtevajo od svojih prebivalcev pri ljudskem štetju ni veroizpo-vedanja in jezika, v katerem občijo. In Ber-tillon zahljučuje sVoj članek z vzdihom : Moramo reči, da mi zelo slabo poznamo svojo domovine. Razbojniški napad na poštni voz. Med ruskima postajama Turek in Kališ je 30 razbojnikov napadlo poštni voz, ki ga je spremljala patrula. Razbojniki so se poslužili bomb, in sta bila pyi tem ubita dva redarja in en orožnik, poštni uradnik in kočijaž sta pa bila težko ranjena. Razbojniki vgrabivSi vrečico b 50.000 rablji, so pobegnili proti Lodzu. Ukraden dvorni salonski voz ruskega Carja. 1r. carskih remiz v PetrOgradu, kjer »o shranjeni carski dvorni salonski vagoni, je bil pred mesec dni ukraden najkrasneji in najdragoceneji vagon. Ruski car se je radi te tatvine silno razsrdil ter odredil, da zasleduje tatvino četa redarjev. Konečno se jim je posrečilo, da so Ctz štiri tedne našli vagon na neki zelo oddaljeni železniški postaji transbalkanske železnice. Nu, od dragih in prekrasnih predmetov v vagonu ni ostal ni najmanji komad — lopovi so odnesli vse seboj ter ostavili samo štiri gole stene vagona. Dragoceni tapeti, slike, krasna in dragocena oprava iz zlatega bronca, cerkveni predmeti od čistega zlata v mali kapelici, ki so ne nahajali v vagonu, vse so odnesli lopovi. Po inventarju dvorne uprave velja plen, ki je pal lopovom v roke, 1,500.000 rubljev, to je, okolu 4 mil. kron. Reforma tarif pri državnih želez--nicah. Lansko leto v veljavo stopivše više \ tarife na državnih železnicah niso imele ■ pričakovanega vspeha. Tozadevni proračun | je pričakoval pri tovornem prometa za 36 i in pozneje za 40—45 milijonov kron več] d hodkov, faktični vspeh 1. 1910 pa znašaj samo za 27'5 mil. kron več Vzrok leži v tem, ker eo interesentje, predno je stopila v veljavo nova tarifa, hitro odpravili svoje blago, da so imeli manj stroškov. Pri osebnem prometu to seveda ni bilo možno in znašajo dohodki za 22 mil. kron več nego prej. Velika poneverjenja na cetinjski pošti. Iz Cetinja poročajo: Iz depozita poštnih vrednosti, v katerem so bile tudi nove jubilejne poštne znamke, je bilo od teh ukradeno za 220.000 perper (kron) nominalne vrednosti. Čevljars pri SbopEsš Predilnica čsjjII2u o Trsta els Borlera eectftla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno r svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevljg tudi za c. kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagru in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 t- — PO Zaloga olja, kisa § sveč vseh kakovosti vsa z bogato izbero IT - ulica dali' Ssiria Pošilja se po pošti in franko na dom. Za obilen ee priporoča FVćinCOSCO Odlikovani čevljarski mojster gg r .1 HRsaen S ESS g sasasči MALI OGLASI se računajo po 4 I stot. besedo. Mastno tiskane be- • a-L sede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Pr^rfoin 86 P*a'-te in *z1»cžbe za trgovine, B f ilUdJU roulettcs z vsemi pripravami. Ulica Sette Fontane št. 28. Pc-zor gostilničarji! $ sinim vinom I. vrste, naj ee oOrne via Geppa št. 16, „Anderno de Franz". Vino belo vipavsko in črno istrsko cd 100 iitrov naprej po kron S8. Se priporoča Marija Furian. 738 H*ša popolnoma nova, odaljena 10 minu; od c. ki. dverne kobilarne v Lipici, se odda v najem, ali pa prods, pod ugodnimi pogojL Hifa je zelo primerna .a katerega upokojenca. Natančneie pri Ivanu Boie v Lipici. 730 soba z dvema posteljama in s m^kiPJVelifd hrano de odda takoj/ Uli ca Fontana st. 8, II. nadst. dr levo. 777 Vlfrlffc lz sadja prve vrate izvrsten za tudi me-V IIIU fanje z drugim vinona, po stot liter se dobi v za;ugi ulica del Toro 13.__7-4 Svoji k svojim! ^IfeTp^ cpm naznanjam, da sem o-prl v Bazovici št. 13J Hotel-Restavracijo ex Zantit, bodem postregel cenjenim gostom s pristuun domaćim in inozemskim vinom. ixportnim pivom ter z občsz~iaao dobro tubinjo po zrner ih. ccnah. — Za mnogobrojni obiafc se priporoča ud&ni Ivan Treven. 741 Pijte O^mn »TclstoviiSka slatino44. Ka-&&3IIU roči se v Tolstem vrhu GcS arj. Korožko. 736 Kdor hoče 40 kron L^tft nsj pošlje takoj svoi mtaaČen naslov na tvrdko : L. Schaecliter, l>unaj XVI,2. Poštni urad 104. 712 Albanija in Albanci. afiŽS^lS vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh. slov. knjigarnah. 717 naš fotogrnf le Anten Jerklč, Trst Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani ca vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. 315 —T* r II i P let 8tflr» pomorati mašinist, ka-aVil&li&IIIU tolik, se želi sezuaniti z mlado gospodično iz boljše rodbine, v svrho ženitve. Ponudbe pod „Sokol it. 72o* na Inseratui oddelek Edinosti. * 726 Odlikovana babica ee priporoča. Hiša Ana Badalič v Zg. Cjarboli štev. 15U, 67 S i• v z zemljiščem Be proda v Tolminu. Več se izve pri lastniku B. Šorli v Gorici, via 705 U.-ina 12. Jako zanimiv, zabaven in poučen LIST S SLIKAMI je ^ priporoča svojo zalogo razno- sy vrstnega obuvala za gospe, go- ifj spode kakor tudi za otroke, E Prodaja najbolj, biks g Fredin, Globin, cava- || ller In &r.-M. mazilo. 31usirov. tednik ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== i krono 80 stot. ... Zahtevajte ga povsod! — Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: ILUSTROVANi TEDNIK\ LJUBLJANA. :;36S Podpisani bi uso;a naznaniti slav. obČicstvu, da ja prevzel na svoje ime Kopališče ,OesterreioIier6 v ulici Lazzaretto yee. 52 ubod t^di :z zngate S. Eufemia £tev. 1 nadaljevanje ulice S3. Martiri ter da bo skušal pripraviti vee potrebne izboljšava da up.treže b av. občinstvu. Hopališča Je odprto vsak dan ob 7. 2j do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vedi, gorki ali mrzli K —90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo Čim najbolje ob:skalo beležim udani P. Lantselmer. Dvorec (mila vi ca Prose&a, na Štefanijski cesti, prekrasna lega, s 550 sežnji zemljišča, zelo primein? za letovišče, se proda aaa dražbi ~W§ dne IG. maja 19.11, po prigodni ceni. Olajšave v izplačevanju. — Povpraša naj se v ulici Zonta št. 5, I. nadstr. V dobroznani žganjarni rrdlniznd M\ 317 ulica Miramar št. 1 dobijo se vedno pristne pijače prve vrste kakor n. pr. žganje, slivo vee in brinje vee, kakor to d i mrzlp pijače frambois, tamarindo in šemade. ASSECURAZION! GENERALI TRIESTE (Obena zavarovalnica V Trstu). Ustanovljena i. 1831. Zakladi za jamstvo dne SI. decembra 5ftlO K 3!>3,74«.96S*47. — Glavni«*:* za zavarovanfr* ilr-jesja dne SI. decembra 1910 K 1.106.036 558«» — Plačana podrra£iia od leta lS.Ji do St. decembra 1i)l