(Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v brek, 19. junija 1917 letnik Izhafa vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredniirv©: L'!ica Sv Fran: 'ka Asiikega SL 20, I. cadstr. — Vsi <«n;.;si ij k -"Ujo u'cd"> tvo lista. Nefrankirana pisma se ne -rrcjrma- m rokopisi se ne vrača p teajstrfj in cdgovornt urednik Štefan Godina Lastnik kcnsorcij II.- » „Edinost- Ti±k t^karne .Edin©»'l\ vpisne zadruge z Vi, ejer.ia pt*tala dv t težko poškodovana. Pred krat-kii.i v bližini izliva Lbra potopljeni italijanski parnik *Fert« oz. vSixte* je imel 9.«KiO in ie bil z železom in premogom na potu iz Newyorka v Genovo. Osem milj od Huelve je bi! potopljen norveški parnik Simba« (7.500 t) s premogom i z Li-vernola na potu v Gibraltar. V bližini Ale-cante je prišlo med nemškim ix>dvodni-koia in 10 ententimi parniki do srditega boja. Natančnejše posamičnosti manjkajo. Ravnotam je neki podvodnik i»otopil po vJveurne-n boju, tekom katerega je bilo izstreljenih 150 topovskih strelov: oboro-ameriški parnik s petrolejem »Moreni«. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 17. junija. — Topovski ogenj na koroški fronti je bii včeraj živahneji kakor sicer. Sovražne baterije srednjega kalibra so ponovno obstreljevale naše postojanke na Velikem in Malem Palu. V posamičnih odsekih fronte so prizadejali naši oddelki sovražniku izgube in se vrnili s par ujetniki v lastne črte. Danes zjutraj so napadli sovražni letalci Gorico in nekatere kraje ob dolnji Soči z bombami. Zaznamovati ni ne žrtev ne stvarne škode. NOVA RUSIJA. TF.REŠCENKO ZA REVIZIJO VOJNIH CILJEV ENTENTE. PETROGRAD, 16. (Kot.) Povodom obiska, ki ga je napravil francoski minister Albert Thomas članom provizorične vlade pred svojim povratkom v Francijo, je izročil danes minister za vnanje stvari Tereščenko sledečo noto: Ruska revolucija 11 i samo preureditev notranje organizacije Rusije, ampak predstavlja še prav posebno moralično dejanje, ki izraža voljo ruskega naroda, da uresniči svoj ideal enakost', svobode in bratstva ne samo na notranje-političnem polju dežele, an.pak tu 'i v mednarodnih odnošajih. To je vir, iz katerega črpa ruska revolucionarna vlada svojo moč. Braneč v boju s sovražnikom veliko idejo svobode, si stavlja Rusija za cilj ustvaritev splošnega miru na temeljih, ki bodo izključevali vsako nasilstvo kterekoli strani in vsake imperialistične nakane. Rusija ne stremi po nobenih osvojitvah in se odločno upira vsakemu dogovoru take vrste. Zvest tem načelom, je ruski narod trdno odločen, da nastopi proti očitnim aK tajnim imperialističnim nameram sovražnika, lako na političnem, kakor tudi na polju gospodarskih in iinančnih interesov. Ako bi kljub tema med našo vlaJo in onimi naših zaveznikov nastala gotova nasprotja glede vojnih ciljev, vendar nikakor ne dvomimo. da bo tesna zveza med Rusijo in zavezniki zagotovila popolno sporazum ljenje glede vseh vprašanj na podlagi načel ruske revolucije. Neomajno naklonjena skupni stva:i zaveznikov, pozdravlja ruska demokracija a živahnim veseljem sklep onih zaveznih vlasti, ki so izjavile pripravljenost, da ugode želji provizorične vladi, J a naj se dogovor glede končijtfi vojnih ciljev, revidira. Radi tega predlagamo sestanek konference, ki naj se sni-de takoj, kakor hitro bo ugodna priložnost. Toda o dogovoru, namreč onem, ki je bil sklenjen v Londonu 5. septembra 1914. i.i pozneje tudi objavljen, ki izključuje možnost posebnega miru kake zavezniške Jržave, naj se na tej konferenci ne razpravlja. Govor TereSčenka povodom sprejema ameriškega odposlanstva. PETROGRAD, 17. (Kor.) Minister za vnanje stvari Tereščenko je imel pri sprejemu ameriškega posebnega odposlanstvi, ki je dospelo semkaj, sledeči nagovor: Revolucija je postavila ruski narod pred dva iako važna problema. Gre namreč za ustvaritev močne demokracije v notranjosti dežele in za boj proti sovražniku, ki predstavlja zadnjo oporo avto-kracije. Revolucija ni dovedla samo do izpremembe v notranjem položaju in v vladi, ampak te tudi moraličen faktor, ki izraža obenem voljo ruskega naroda, da si zagotovi svojo svobodo. Narod hoče vreii militarizem. On stremi po zdravem miru, brez nasilja in imperialističnih stremljenj. Ruksi narod ne misli na nad-vladje in bo nastopal proti takim nameram drugih držav. Predvsem ne bo dopustil, da bi se imperialistične želje sovražnika uresničile v političnem, finančnem in gospodarskem ozrru. To je veliki ruski problem. Vendar pa obstoja še večja misel. izražena v znameniti spomenici, v kateri izražo Združene države in ameriški narod svoje želje in stremljenja, namreč, da tnorajo narodi odločevati o svoji usodi. Ruski narod si je usvojil to vzvišeno načelo, ki naj vodi politiko narodov. Velika skupščina delavskih in vojaških svetov. PETROGRAD. 16. (Kor.) Velika skupščina delavskih in vojaških svetov v Rusiji. kate c otvoritev je bila določena za včeraj, se ie sestala šele danes. Dospelo ie že nad 7.000 delegatov. PETROGRAD, 17. (Kor.) Reuterjev ura 1 poroča iz Petrograda: Veliki svet •Jelavskih in vojaških odposlancev je s 640 proti 121 glasovom sprejel sklep, ki odobrava izgon Švicarja Grhnma. Proporčna volitev za ustavodajno skupščino. PETROGRAD, ifr (Kor.) Odsek, ki mu je bila poverjena sestava zakona glede ustavodajne skupščine, se je s 27 proti 9 glasovom izrekel 7a proporčni volilni sistem. 4 Operna sezono v MUevem SiedolittP. N.id tri leta je že, kar Trst ni imel več svoji operne sezone, in danes, ko čujemo s komaj ^ev etnajst kilometrov oddaljeno fronte neprestano grmenje tor>ov in ras prav tako pogostoma obiskujejo sovražni letalci, pa se nam obeta operna sezona, ki ne samo ne bo zaostajala za najtanjšimi,' kar smo jih imeli v mirnih ča>ih, temveč jih zna še prekositi. Zahvaliti sc mora Trst za to preprijetno iznenađenju možu. ki posveča ves svoj pn*sti Cas blaženju težkih ran. ki jih zadaja vojna našim braniteljem na fronti, njihovim svojcem pa v zaledju, princu Saši Thurn in iajisu, ki je zamislil vso stvar, ki ji je prava duša tudi sedaj in želi s prireditvijo te sezone pribaviti po vojni prizadetim zopet izdatne podpore, nam Trža-čanom pa glasbeni užitek, kakor ga že nismo imeli toliko let. Ravnateljstvo operne sezone nam je po- dalo o vsej prireditvi naslednja pojasnila: Ravnateljstvo je poverjeno g. Teodorju Dorich-Steinarju, večletnemu višjemu o-pernemu režiserju na raznih odličnih nemških gledališčih. Kot pevec je absol-viral c. kr. akademijo na Dunaiu in potem sodeloval pri operi v Mag-eburgu, Cheinnitzu, Berolinu. Poje glavne basovske uloge. Kot kapelnik posluje gospod Karel Au-derieth, prvi kapelnik dunajske Ljudske opere (Volksoper), ki je kot tak vodil na imenovanem odru prvo uprizoritev »Tri-stana in IsolJe« ter *Parsifala«. Kot prvi kapelnik sodeluje na tem zavodu že štiri leta. Preje je sodeloval na raznih nemških odrih, a pet poletij je vodil slavnostne uprizoritve \Vagnerjevih oper v Bay-reuthu. Ravnatelj in kapelnik sta potemtakem prvovrstne moči, od katerih je pričakovati ie res odličnega dela. Kot prva veledramatska pevka je angažirana pevka c. kr. dvorne opere na Dunaju, gospa Elsa Bland, kot m'^dostna Cesar se le vrtel s Sedmograške hi Bukovine. DUNAJ, 18. (Kor.) Cesar se je danes opoldne vrnil s potovanja po Sedmo-graškem in Bukovini na Dunaj. Izrclu pmot za aktivne in vredne fciuai aslužfcncg la Đfliiovc itMiM svojce. DUNAJ, 18. (Kor.) Z naredbo celokupnega ministrstva z dne 31. majnika 1917. se je za aktivne civilne državne uslužbence, katerih letna plača ne presega 4JS00 kron, dovol! za čas od 1. junija do konca decembra 1917. izreden dodatek k araginjski dok Udi za leto 1917. Slično odredbo na polju državne oskrbe tvori naredba finančnega ministrstva, ki se razglasi jutri v državnem zakoniku in s kamero se pokojnino (oskrbnino) uživajo-čim upokojenim civilnim državnim uslužbencem, vdovam in sirotam po civilnih državnih uslužbencih ter državno miloščino uživajočim osebam dovoljuje za čas od 1. junija do konca decembra 1917. izreden dodatek k po J pori, ki jim gre za leto 1917. Ta izredni dodatek, ki ima deloma značaj enkratnega nabavnega zneska, naša za upokojene državne uradnike (državne učitelje), katerih pokojnina ne presega 4000 kron, ter za upokojene sluge (poduradnike), pisarniške oficijante, za moštvo varnostne in finančne straže ter orožiiištvo, za jetniške paznike in nad-paznike, pomožne sluge itd. 100 kron, za vJove po uslužbencih označenih kategorij z vdovsko pokojnino do vštetih iOOO kron 80 kron. Za upokojene delavce se ta dodatek določa na 80, za delavske vdove pa na 60 kron. Kar se tiče sirot po civilnih državnih uradnikih, je za uradniške sirote brez staršev določen izreden dodatek 60 kron, za uradniške sirote brez očeta pa izreden dodatek 40 kron. Sirote po slugah (poduradnikih) dobe 40 kron, ako nimajo ne očeta ne matere, oziroma 30 kron, ako so brez očeta. Nadalje se miloščino — in sicer do vštetih 1200 K — uživajočim osebam dovoljuje izreden dodatek 30 kron. — Dovolitev navedenih izrednih dodatkov za druge kategorije državnih upokojencev ali provizijonistov, oziroma v področju poštnega in brzojavnega zavoda ter uprave državnih železnic ie v naredbi pridržana posebnim predpisom. — Izdatki, ki nastanejo iz teh odredb, bodo znašali kakih 19 milijonov K. Odstavljeni italijanski generali. RIM, 18. (Kor.) Uradni list naznanja, da jc bilo 7 generalov stavljenih na dispozicijo. Položaj v Atenah. PARIZ, 17. (Kor.) Agence Ha vas javlja iz Aten: Poveljnik prvega armad nega zbora je zaprl vojaški klub, kier so se shajali rojalistični oficirji k posvetovanju o položaju. V Pireju so bile izkrcane na-daljne čete. Vse kaže, da nastopi zboljšanje v prehranjevalnem vprašanju. V Pireju je bilo izkrcanih 4600 ton žita, na-daljne zaloge pridejo jutri. Na pozdravno brzojavko Venizelosa je ministrski predsednik Ribot odgovoril, da vidi v njem moža, ki bo zopet uredil Grško v notranjosti. Decimiranjo ruskih čet na francoskem. BERN, 17. (Kor.) O zadnjem uporu rusku čet v Franciji, ki je bil glasom francoskih listov popolnoma ntdolžen, se poroča iz zanesljivih virov, das je bilo iz skupine Rusov, ki se ni hotela ve5 boriti za Francijo, izbranih kratkomalo 150 kolovodij, od katerih je bil vsak deseti ustreljen.__ Angleške izgube pri zadnjih napadih v Belgiji In Franciji. ROTTERDAM, 17. (Kor.) Angleške izgube dne 7., 8., 9., 10. in 16. junija znašajo po uradnem :zkazu 521 oficirjev, med njimi 157 mrtvih, in 22.926 mož. Homatije na Kitajskem. NEWYORK, 7. (Kor.) Tukajšnja liga kitajskih nacionalistov je prejela iz Kantona depešo, ki napoveduje velike vojaške akcije proti vladi, posebno v južnifi provincah Kitajske. Depeša pristavlja, da čete z juga že korakajo proti Vutsangu. PEKING, 17. (Kor.l Tsanghsun je odklonil povabilo v Peking. Uporniki hočejo sklicati skupščino zastopnikov v Tientsin, da postavi začasno vlaJozdiktatorjem kot predsednikom. dramatska pevka gospica Fine Reich z uestnega gledališča v Norimberku. kot altitska pa gospica Sabina Kalier z mestnega gledališča v Hamburgu. . Izmed moških moči naj imenujemo prvega tenorja budimpeštanske dvorne o-pere gosr>oda Dimano, in baritona dunajske Ljudske opere g. Arturja Fleischerja. Vodstvo se nadalje pogaja za gostovanja z najodliČnejšimi pcfskrmi silami, kot znanim našim ljubljencem baritonom Vuškovićem. slavnim prvim junaškim tenorjem dunajske dvorne opere. Sleza* kom, in tenorjem darmstadtske opere, Maunom, ki le obvezan za berolinsko dvor no opero. Vodstvo upa. da bodo ta »štovanja v kratkem perfektna. Uprizore se naslednje opere: »Vulkira«, »Nižina« (nova za Trst), »Tristan in Isol-dain če bo le mogoče, »Traviata - z originalnim besedilom. Oprema za vse opere je popolnoma nova ter Jo je po načrtih akademičnih slikarjev Frledbcngerja in Klenerja izdelala priznana dunajska tvrdka Kamtsky in Ro- Zaključek podpisovanja vojnega posojila 22. junija. V par oudarjaIi predkratkim v svojem listu, je le malo naših liudi, ki so se izselili v inozemstvo, da bi si biii pridobili v inozemstvu državljansko pripadnost. Večina, ogromna večina se jih je izselilo le začasno, s trdnim namene.». da Se zopet vrnejo v svojo domovino, ko si z napornim delom prislužijo toliko, da bi mogli nekoliko svobodueje »dihati doma na svoji rodni grudi. Vsem tem našim ljudem ni bilo nikdar do tujga državljanstva in zato ga tudi niso nikdar iskali, dasiravno jih je morda dobra a!i zla usoJa zadržala v inozemstvu daleč preko onega časa, ki so si ga doJočili za bivanje izven svoje domovine. To velja predvsem za naše ljudi, ki so šli iskat svoje sreče v dalnjo južno Afriko, a nič manj tudi za naše rojake, ki so se izselili v Ameriko, severno ali Južno. Vsi ti na.m rojaki so ostali podaniki svoje domovinske države, z vsemi svojimi pravicami, a tudi z vsemi svojimi dolžnostmi napram njej, kakor ima tudi naša država napram njim tuc!-jega lastnega irnenja in življenja, sebe i rs svojih. In kako se tudi lahko brez vsake škode ravnalo j>o takih svetih. Saj jih kot tuje državljane nihče ne more in ne sme siliti poi orožje proti njihovi lastni domovini! Saj jim ni treba drugega, kot da mirno živ& dalje svojemu delu, kot so živeli doslej, vestno izpolnujoč le ono, kar jim kot tujiin državljanom nalagajo zakoni dežele, v kateri živč. Tako pravočasno svarilo bo morda za marsikaterega našega človeka v inozemstvu, ki daleč proč od domovine, v tujem, nam sovražnem svetu, pod vplivi, katerim se mu Je le težko odtegniti, ne more presojati položaja tako, kot je . resnici, naravnost reSitev iz preteče mu neizogibne pogube. Storimo torej svoj;j dolžnost tn skušajmo rešiti sebi, kar je našega!____ Muieualcl za — vislice! Poslanci H. K. Woli, Neuteufel iu Heine so se v svojih govorih v zbf>rnie; navduševali za vislice, obžalovaje, da s levega baletnega mojstra dnnajske dvorne opere, Godlewskega z m.^reiinii n:.j odločnejšimi baletnimi točk.u.-i. Priprave za sezono so v najboljšem teku in upati ie. da se otvori operna sezoi a v soboto. 23. t. m., ali pa v nedeljo, 24. :. m., z Wagnerjevo »Valkiro« s t?«kole zasedenimi vlogami: Votan — Fleischer, Brunhilda — Blandova, Zigmund — Dimano, Hunding — Dorich-Steinar, Žige-linda — Reichova, Frika — Trcnkova (z brnskega mestnega gledališča). Vse osmere vvalkire so prve pevke z raznih nemških gledališč. Kakor je razvidno iz vseh priprav, bo sezona res prvovrstna. Prepričani smo, da torej na eni strani glasbeni užitek, ki se obeta, na drugi pa dobrodelni namen, zagotavlja prireditvi najboljši uspeh. V zadoščenje našemu občinstvu naj še dostavimo, da je princ Thurn in Taxis z ozirom na tozadevno pripombo v našem listu ukrenil, da se bodo v bedoče vsi gledališki oglasi izdajali tudi v slovenskem jeziku. Stran II. »EDINOST* štev. 1«. V Trstu, dne 19. junija 1917. je v vo?nent območju veliko — premalo ! !csa!o! Prav za prav kriči že to dejstvo samo tako, ca ne hi trebalo niti ene besede obsodbe. To že ni već fanatizem, to ni več narodno besnilo, to tudi ni več trdosrč-nost, kakršnje ne bi smel poznati človek s človeškimi čutstvi: to je marveč naravnost poživinjenost; sramota za zbornico je to, da so možrri v njej taki izbruhi. Vendar na} posnamemo tu sodbo, ki Jo je napisala »Arbeiter Zeitung?: -S temi — čutstvenimi ljudmi se ne b >mo prerekali. O. Heine spada pač k tistim Uir-iem, v katerih je nemškoradi-kalna sovražnost najbujneje pognala. Saj gre za ljudi in niti ne za sovražnike — napram katerim Nemec take moraJič-ne kakovosti smatra vsako nasilje za dobljeno — marveč za pripadnike lastne države! In g. Heine, seveda, niti ne ve, zakai so se ljudje v Galiciji obešali! Ali, v bitstvu nemških radikalcev Je, da Jim je vsako nasilstvo. čim |e naperjeno proti Nenemcera, v veselje in slast. To, e-dino to, je njihov radikalizem! Da je g. Heine, ki tako govori o avstrijskih državljanih, avstrijski uradnik, to spada tudi k dejstvom, ki bi bila povsod drugod čudna, ki pa se v tej državi zde sa-moob^ebi umevna. Pa tudi, če se je nadejati da so taka duševna pojmovanja, kakor jih tu pooseblja g. Heine, le izjema v Nationalverbandu, vendar vidimo, da Iv. rbanderji v obiK meri oiobru-politična preganjanja in ob- se jim je tako poslušno pridružil, usvo-ul. Solitario 22; Vidmar, ul. Tndustria 5; nati Jejo va: Kr; da Šja Nei dila kriv izginilo i; Trajajo nim stan dobro pr jamstva Jim uteg-začne jai Pride čaj jivši si njihove zahteve, to doseči, da bo ugotovljeno pred vsem svetom, da ta država po svoji većini ni nemška — potem jim moramo priznati, da so dobro obavili svoje delo, da so dosegli svoj namen v polni meri. Na i zanesljiveje merilo za odločnost, s katero večina države odklanja nemške zahteve, vsako narivladje ene narodnosti, vsak privilegij le enemu jeziku na korist, vso teorijo o narodib-gospodih in narodih-podrejencih, torej tudi politiko grofa Clam-Martinica, nam daje za ves svet presenetljivo sedanje vedenje Poljakov. Da moremo to dejstvo primerno oceniti, moramo imeti na misli, da je bila pri Poljakih tradicija v vsej njihovi dosedanji politiki, da so dobro izhajali z vsako viado. Saj je ves dosedanji položaj drugih slovanskah plemen v tej državi, vso brezuspešnost njihovih prizadevanj in borb, pripisovati ravno dejstvu, da so bili Poljaki vedno zanesljiva opora vsaki vladi, pa naj je bil nje kurz še tako protislovanski. Ali da povemo Še konkretneje: Poljaki so bili vedno sestaven del veČine! Še le besnilu Nemcev z njihovimi »belangi«, njihovi drznosti, s katero so hoteli čas največjega žrtvovanja vseh narodov izrabiti za svoje sebične, in ekzistenco vseh nenem-ških plemen ogrožajoče cilje — se je posrečilo, da so se odtujili vladi tudi Poljaki in prestopili v odločen odpor! Pota Poljskega kola so sicer težko preračunljiva. Praktični politiki so, ki si puščajo tudi v časih konfliktov vedno kaka vrata odprta do — sporazuma; seveda za ceno, k; pomenja za njih primerno politično in gospodarsko korist. Zato bi bilo tudi pre-rizkantno, ako bi hoteli kai prorokovati o bodoči politiki Poljakov napram — prihodnji vladi. AH nasproti grofu Clam-Martinicu so podali toliko in tako sloves-ia je napram političnim j nih izjav, da moremo smatrati za izklju-in dopustno le eno stališče —j čeno vsako transigiranje — izjav, ki jih >Jil(j po pravici, ali se je zgo- moralno obvezujejo tako silno, da bi se : — to je, zdi se. poponohna kompromitirali pred vsem svetom, ako bi ijihove zavesti. Ali, predno se odnehali od svojega odklanjajočega stali-nesrečno solidarnost z izjem- šča. V seji poslanske zbornice minole šoti in vojaškimi sodišči, naj bi bote ie govornik Poljakov Stapinski vno-lislili, da-li ne sprejemajo tu vič slovesno zatrdil, da nikdo ne odvrne težko krivico — jamstva, ki! poljskih strank ol odločnosti za neod-postati zelo mu^no, ko enkra^ visno Poljsko, torej za enega tistih »viš-j, nepristran ko presojanje? jih ciljev*, ki jih ravno grofClam-Martinic ko se bo vsakdo sramoval, ki odločno odklanja. Po konferenci v mini-In več, nego nespametno bijstrskem predsedništvu pa je zopet sklenil i zahtevali, naj bi se o teh ža-j Poljski klub, da ne bo podpiral te vlade, r o katerih n:smr» smeli { reca Domače vesti. Sodniški Izpit so napravili te dni pred komisijo c. kr. primorske višje deželne sodnije, sedaj v Oradcu, sledeči avskul-tantje: dr. Krištof Abovlć. dr. Fran Klarić, dr. Josip Ker ne v, dr. Ferdo Perhavec in Fran Wračko. Čestitamo! t Alojzij Sirca ni več med živimi; pokopali in položili so ga k večnemu počitku v soboto, 16. t. m., predpoldne na domačem pokopališču v Dutovljah na Krasu. Pretresljivo je učinkovala ta žalostna vest, da je preminul ta blagi človek — ta kremeniti značaj. Saj je bil splošno znan daleč naokoli. Povsod so ga radi imeli in spoštovali kot treznomis!ečq^a, poštenega in razsodnega moža. Marsiko^-mu je s svojim dobrim nasvetom pomagal iz zadrege in nesreče. Pri njem v istini ni veJela desnica, kar je dala levica. Podpiral je rad narodno življenje in se zanje tudi vedno zanimal. Posebno mu jc bila priljubljena naša »CMD«. Pokojnik je bil veleposestnik in trgovec, a je bil kljub svojemu dobremu gmotnemu stanju zelo skromen in marljiv v vsakem oziru. Živel je za blaginjo svoje u-gledne držine, skrbel je, da je spravil vse otroke na dobra pota. Se na smrtni i postelji je pridno vodil svoje posle in | vsaki dan so mu morali prečitati »Edinost«, kot zavednemu pristašu m ljubitelju našega glasila. Dragi Lojze! Plemenito srce si imel; zato pa tudi nebroj prijateljev in znancev. Nam vsem je žal po oščenje nam je kakršnega še ni vi-Od biizu in daleč so orišli prijatelji in znanci, da te :: MALI ©GLAS. sa — rtlicsj« pm 4 atol biud« - rt rn ISuIm tiskan* M «o rs««- j >»;« tokrat t«1 — lfajimaajia j —2« : priatojbiaa aaala 40 statiak. j|LJLJ ninlftmfvffnn uči el plačuje * gotovim lllpivllliiuliU uspehom po najhitreji in najlažji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodične) nemško in slo enako na svojem domu po zmerni ce i I »formacije od 1—8. I, lica O.iozzA 27, III, nadstr. II f-topmice zadaj ra dv riiču vr. 8 Al 122« fO za ^oj mladeniča v o. asCine rostt-ga l*M5 ib »d 15—18 let starega, k t pisarniškega slugo, s p »znanjem hrvaške a ali slovenskega in laškega jezika. Predstaviti sa osebno od 10—12 a* utraj v nI. Lav^toio St. 1, II. pri Zavarovalni ružbi .O oatia". 118« V najem se odda - oba s prostim vhodo'ii. — Comrn- rcialo 14. I. vr 3, desno (B 5 'ffllflfO vsa^e vrste ki puje Jakob Margon. Via mUIIIJIS feoli .ario 21 (pri mestni bolnišnici) 1175 El\4f|A«f«C Anton JerkiC i oaluje v svojem atelje)a rOlUsfUi v Trstu, Via delle Poste čl 10. 4u7 litem s umetne zobe In ozobja Prehod del Bosco 4, vr. 7. 1187 Poslano*) Edoonio vellcogna si usola naznanjati slav. občinstvu, da osleti poklica pod orožje bo zaprl v četrtek 21. t m., svojo trs* na Borznem trgu (Plazza fclla Borza štev. 9) !n podružnico „Al Cisno" na Korzu Štev. 17. Cenjeni odjemalci so nspro-Ssnl, da na] pridejo po neizvršena naročilu. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja U'e'lni?itvo le toliko, kolikor mu veleva zalcon. JlfffKA Trst, Via Cassa di RispsrmSo 5 (Lastno poslopje) Kepital in rezerva K 13,200.009.— FILIJALE E: Dunaj Tegelhofsttdsse 7-9, Dubiovnlk. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zada . VLOGE NA KNJIŽICE 31 O -2 O - od dneva vloge do dneva vzdiga. Uentoi da.ek p ačuje banka svojega Obrestovanje vlog ua tekočem in žiroračunu po dogovoru - Akredetivi. čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska triiiCa. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pi>ma. prijorit«c. delnice, sreCke itd — VALUTE IN DEVIZi:. PREDUJMI na vrednostne papirje in bla^o ležeče v jamih skladiščih. SAFE DEPOSITS PR0ME8E. — — Prodaja srfčk razredne "lote rje Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija ireb nja srečk L t. d. brezplačno. Stavbni kredit, reinbours krediti. Borzna naročila. — Inka^o. MENJALNICA.---ESKOMT MENIO. Telefoni; 1463, 17^>3 In 267t> Uradne ure i od 9 d> 1 popoldne. Brzojavi: JADRANSKA OdvetRiiksga uradnih!! uli uroii 1IS? m j zmožnega slovenske in nemške stenografije, ki zna pisati 11 - s'roj sprejme tako: pisarna dr. EDVARDA SLAViKA, odvetnika v Trstu, ul. Vienna 10, f. Plača po dogovoru. ki so se skozi tri ta morajo biti šteti, razun, da bi imel to- domača grifcia! Na svidenje nad zvezda- nim^. jiiko žalostnega poguma, da bi razgnal Lud^o scveaa je vedenje vlade. Vele parlament, da ohrani sebe. To možnost kakor da se jej ni brigati za vse to. i pa moramo vendar izključiti, ker meni-k2~ >e tu navaja proti upravi države, mo, da si mora biti tudi gTof Clam-Mar-Pripravljeno ima svofe staro rz^kuseno tinic v svesti, kako uslugo bi napravil s sredstvo: da bi se neprijetna razkritja: tem vsemu sovražnemu svetu! potajevala! Potajevanje in nasilstvo na Poslanec Daszynski o navduševalcih resničnih sporočilih o razpravah poslan- j zavislice. Poslanec Heine je po svojem ske zbornice je v polnem teku in če so|jx>klicu višji državnoželezniški uradnik!! se lainozTii cenzurni sos veto val ci tudi od- Poslanec Daszvnski (poljski socijalen de-stranili iz posl(;pia parlamenta, cenzura mokrat) ga je v svojem govoru v zbor-vendar ne bo nič prikrajšana s tem. Kdor i njci označil za »visliškega svetnika« in je in;a svinjarijo na svoji vesti: ali prei- j nadaljev al: »Kako misli o tem g. posla-sednik, ali dela to famozna ^Reiehsrats- j nec, ki je oseben prijatelj in varvanec korrespoudenz« na migljaj od zgoraj —igospoda železniškega mintetra? Ce pra-tega se ne more ugotoviti in. poslanski | vi, da se je premalo obešn'o, potem g!e- zbornici ali ne dostaja volje, ali moči. daij^o nan] s hladnim uar. bi to ugotovila. Potajevanje stvari je pa sc je more imeti napram č edino, v kar se čuti vlada obvezana, ba.- i vrsti, in ne s«iatramo pr nes je poslanec Stfibunv i>oročal grozne nemsko-meSčanskih ideal stvari o po>topanju z interniranci — in nih vsled vladajočega pt najhujših dejstev ne doznajamo, ker so | p^\ jn če že govorimo iz oficijelnega poročila izpuščena in ker je ste i* grafični zapisnik že pod interdik-tom (prepove jo). Povsod drugod bi se oglasil odgovorni minister, da bi odgovarjal na zatožbe. Odgovorni minister? Kdo je neki to? To bi bil namreč minister za notranje stvari: smatra pa kedo ko- legi Heineju. o čegar nagle .*, n nju kot železniškega uradni h. lično zabeleženo v stenografi«.: kili zbornice, bi konstatira!, visok železniški uradnik, m nahajn tudi v nekem odu. mir.isirstva ter da je mož napr anjem, ki ;u njegove resno teh pocUvJa-: nja na — odi ko-: -redova-! raz- :i le • se ■■ ' .cga mL Globoko užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! Vpisovanje v I. razred Zaposlovalnlh tečajev c. kr. Hovenske državne gimnazije goriške v Trstu bo dne 24. junija od 8 £op. do 12 op. v šolskih prostorih v ulici Sanita 25/1. Dan vpisovanja v I. razred v septembrskem roku se objavi pozneje. Vodstvo. Uputa u fotografiju izaći će u drugom izdanju još ovoga ljeta. Tko je želi imati neka se odmah javi dopisnicom na adresu: Juraj Božičević, profesor, Split (Dalm.) Primaju se oglasi trgovaca fotografskih potrepština. Mestna zastavljalnica. V torek, 20. t. m., se bodo od 9Mj dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca februarja na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 209.551 do št. 210.500, popoldne od 6 pa drago- cenosti, zastavljene na svetlomodre listke serii-e 137 in sicer raznih prejšnjih številk. TKt-Uta Stadion 10-Trst Odprt od 8'2 zmrnaprsl Cena: L vrste K Z. 1L vrste Ki. iV J-.. 3SS : Srbe^ — Znoj — $o5n?nš — Lupanje kože — Kraste ire pgge — Košnci boleini-^G' hurji — G^kiins in rsr.e, Gotovo sredstvo proti tem je JAM7B9VA MAST, | ki ne maže in je brez duha — Alal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tega Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vfadko Bartnllc, Zagreb, Jelačičev trg 19. Izdelovatelj: Gero Šandor, lekarnrr v Nagykoros-u št. 83. Najtoplejša zahvala vsem za nepozabnega sina in brata ZAHVALA. izk£.zino čast na zadnjem potu naše: P Severina Seilevci^a C. k. orol- itralnojstn I. reda, odlikovanega s srebrnim sasiiilnin krilcem s krsno na IraUu hrabrostna svetinje. Posebno se zahvaljujemo c. kr. orožništvu za častno udeležbo, za sočutje ter za poklonjene krasne vence. Boji plati vtem! Maša zadušnica se bo brala v četrtek, 21. junija ob 7. uri zjutraj v i barkovljanski Župni cerkvi. I BARKOVLJE, 1«. junija 1917. Žaluio^a rodbina. ii tako spoJa bat »na Ha^dela. moža grotesknih | j,jtro karijero, da Je začetkom vojne : bi vso izdolbeno no- Razdeljevanje izkaznic za kinh. zgradil, tega pač ne j sladkor in maščobe, u važu je in ocenjuje1 l>anes, 19. t. m., se prične razdeljeva-od g. barona , nje izkaznic za kruh in moko za tedna pa zelo moti. če misli, j 90—VI ter izkaznic za sladkor, veljavnih Handeia. Vlada se pa 2 da bi še nada je šlo s samim molčanjem. Mari hoće napravit* vtis. da nooe odgovarjati poslanski zbor.i;<:i. ki jej je kontro-jvu v tl»'!z.io>i? Ali hoče s kom izraziti. Ja stvari, ki sc ;jo. niso di>stopfte za pojasnil nje? Nje molk je trdovraten hte> la u^ svojim m-pripovedi! in opravi: odpor pr€ ikih sodiš s-jdii.. in razburjenj pelo pod iz; čuti resnico o "govor. zanievi ijeni!:i inolknin, hoče sedaj in b ) vse krivce klicalo na i" od 1. do vštetega 31. julija t. 1. Obenem se izdajo oficiielne izkaznice za maščobe za tedri'j 41 do 44. Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij tekom uradnih ur oi torka, 19. t. m.. vštete sobote, 23. t. m. — ; Strankam se ponovno priporoča, da se po