K®uere petela 2Ba januarja 1SS5 &i> deseti obletnici ustanovitve naših sindikatov je tovariš Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, v odgovoru na vprašanja uredništva beograjskega lista »Rad« obravnaval clolo našega sindikalnega gibanja in naših sindikalnih organizacij d desetih letih od ustanovitve. Iz njegovih odgovorov objavljamo glavne misli. Neposredno po osvoboditvi so sindikati opravili ogromno delo o organiziranju delavskega razreda in v razvijanju njegove inicijative pri obnovi proizvodnje, ki jo je opustošila vojna. Tedaj smo imeli relativno še slab in nerazvit državni in gospodarski aparat. Zato je imela velika pobuda sindikatov — skupno z organizacijami Komunistične partiji — za Atzcijanje vseljudske aktivmsti za ilmhitrejšo obnovo proizvodnje oh skrajnem požrtvovanju delavskega razreda usoden pomen o tem času. V obdobju industrializacije je prišlo to prav posebno do izraza. V logu sindikatov je bila v naši gospodarski graditvi in dviganju iz zaostalosti predhodnik današnjega delavskega samoupravljanja v gospodarstvu, ki jc zdaj podlaga vsega našega socialnega in političnega sistema. Tudi v sedanjem obdobju našega notranjega razvoja dajejo sindikati pomemben prispevek k doseženim uspehom. Posebno prihaja do izraza velika vzgojna vloga sindikatov. V pripravljanju in v usposabljanju naših delovnih množic za zavestno socialistično odločanje v demokratičnih samoupravnih organih proizvajalcev so se sindikati zares v polni meri uveljavili kot. šola socializma. Pomagali so s svojimi bogatimi izkušnjami tem organom prebroditi začetne težave in jih učinkovito »peljali v opravljanje njihovih odgovornih funkcij. Nadalje so sindikati zelo uspešno sodelovali z državnimi organi pri izdelovanju in izdajanju raznih, predpisov za pospeševanje gospodarstva, za nadaljno razvijanje proizvodnih sil kakor tudi izboljšanje življenjskih okoliščin, v katerih žici naš delovni človek. K napredku r tej smeri so sindikati zelo veliko pripomogli tudi s svojo direktno akrijo na področju organizacije socialne zaščite in kulturnega dviganja našega delovnega človeka. Če upoštevamo vsa ta dejstva, potem moramo zares ugotoviti, da je desetletno delo sindikatov mogočna slika uspehov požrtvovalne akcije r korist delovnih ljudi in socializma v naši državi. čeprav je glavna politična oblika, v kateri se sedaj razvijajo socialistični družbeni odnosi p naši državi, demokratično samoupravljanje proizvajalcev, to -je vseh delovnih ljudi, ki delajo z družbenimi sredstvi v proizvodnji, zavzemajo vendarle, sindikati tudi nadalje pomembno in nenadomestljivo mesto v našem družbenem dogajanju. Ko jc bilo na zadnjem plenumti SZDLJ govora o tem. da nred sindikate ni potrebno postavljati kakšnih važnejših političnih nalog, n tem ni bilo mišljeno, da so zato sindikati nepolitična organizacija. Nasprotno: sindikati so še kako politična organizacija, ker se ne morejo niti zamislili brez aktivne politike podpiranja socialističnih jniza-devanj in brez aktivnega sodelovanja ¡n prevzemanja odgovornosti r ■izvrševanju konkretnih nalog za kre- pitev in nadaljnje razvijanje socialističnih odnosov. Politična vloga sindikatov se danes najbolj odraža na vzgojnem vplivu med delavskimi- množicami. Kot množična organizacija delovnih ljudi morajo sindikati dvigati ekonomsko, strokovno in politično ter kulturno izobrazbo delavcev in nameščencev. Pomagati jim morajo, da lahko v polni meri razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti tako v proizvodnji kot tudi v delavskem samoupravljanju. V naših okoliščinah je tako delo za našega delovnega človeka edino realno sredstvo za izboljšanje njegovih življenjskih pogojev in razvijanje proizvodnih sil vse družbe. Ta praksa je obenem tucli najboljša šola socialistične družbene zavesti. Izredno važna je vloga sindikatov v zaščiti, pravic delovnih ljudi, predvsem pri izdelavi tarifnih pravilnikov, pravičnih delovnih norm in sploh vseh vprašanj, ki zadevajo gmolni položaj delovnih ljudi. Nastopali morajo v obrambo teh pravic, pa naj bodo le prizadele zaradi pretiranih zahtev podjetij ali komun ali pa osrednjih državnih in družbenih organov. Prav tako morajo sindikati ščitili pravice vsakega posameznega delavca in uslužbenca na njegovem delovnem mestu v podjetju ali ustanovi kot- tudi na področju njegove socialne in zdravstvene zaščite. Skrbeti morajo za vsakdanje potrebe delovnih ljudi, zlasti pa morajo paziti, da bodo posamezni delavci dobivali za- enako delo tudi enako nagrado. S tako svojo aktivnostjo bodo sindikati tudi v prihodnje stalen in nenadomestljiv del naših prizadevanj za dvig in utrditev delavskega samoupravljanja v go-" spodarstvu. Poudariti jc treba, da so prav kot organizacija delavskega razreda zelo važen Činitelj v pobijanju raznih sebičnih teženj, ki sc pojavljajo v nekaterih gospodarskih organizacijah in povzročajo težko škodo delavskemu razredu in vsej naši skupnosti. S pravilnim, reševanjem takih vprašanj bodo sindikati pripomogli k določanju novih moralnih norm v odnosih med delovnimi ljudmi o naši proizvodnji, brez česar si ne moremo zamislili stabilnosti kakega družbenega sistema. Kakor se je r- zaščito osebne lastnina razvila ne samo pravna, marveč tudi moralna zaščita, ki človeku brani, da ne sme ukrasti svojemu sočloveku njegovo, z delom pridobljeno lastnino, tako sc morajo danes tudi v zaščito družbene lastnine razviti nove moralne norme, ki bodo obsojale tako posameznike, kot posamezne gospodarske organizacije ali samoupravne organe, ki bodo s svojim postopkom hoteli nov.zročati na račun svojih koristi škodo skupnosti. Zato mora/o biti prav -sindikati kol predstavniki kolektivnega interesu delavskega razreda in vseh delovnih ljudi nosilci le nove morale, ki ustreza družbi na poli socialističnega razvoja. Razen lega na ostaja sindikatom še obširno področje dela pri zagotovitvi kulturnega razvoja, razvedrila. oddiha, ■ fizkulturnesa izživljanja itd. Naloge te vrste bodo vzporedno Z dviganjem splošnega življenjskega standarda naših delovnih ljudi postajah■• vse pomembnejše in bogatejše nodročie delu sindikatov. Zalo je funkcija sindikatov v našem družbenem dogajanju še vedno zelo pomembna In bo ostala še dolgo iaka. Ljubljano bomo zbližali z morjem Na odseku nove ceste Rižana —• Črni kal se dela bližajo h koncu. Novi del ceste, ki je ves tlakovan s kockami, bo za okoli 2 km skrajšal prejšnjo cesto. Predvideno je. da bodo novi del ceste izročili prometu konec februarju, ali pa še prej. Kot znano, je po ureditvi tržaškega vprašanja jirišla cesta Ljubljana — Koper zaradi -svojega pomena in nujnosti za modernizacijo na prvo mesto ne samo v Sloveniji, temveč u vsej Jugoslaviji. Prvi koraki za ta-koišen začetek del so bili storjeni i: pred meseci. Za modernizacijo ceste je Uprava za ceste izdelala obširen program, ki ga je Izvršni svet LRS že potrdil. Da bi vsa stvar hitreje napredovala, je bila imenovana stalna komisija za revizijo projektov, ki bo zaradi nujnosti opravljala revizijo glavnega projekta po posameznih odsekih. Predvideno je, da bo na odseku od Senožeč do Črnega kala zgrajene 12.S0 km popolnoma nove ceste. Od odcepa, kjer se novi del letlc priključi tiari ccsli (t; dolini pod Četnaro) bo šla cesla večinoma po stari in bo obdržala sedanje tri serpentine — seveda z obsežnimi izboljšavami, razširitvijo cestišča, izpeljavo zavojev itd. Nad vasjo Petrin je bo cesta obšla vasi Petrinje in Klanec in sc bo izognila trem ostrim ovinkom. Pri Kozini bo šla mimo ras in prečkala cesto Hupa — Trst z nadvozom. Večji popravki bodo pri Rodiku in pri Kačičah. Nadalje bo cesta obšla Divačo in se priključila asfaltirani cesti Trst — Ljtib-Ijana ¡ni Senožečah. Foto: Ogareo ■3!" i V F. V- V OL n v Afirmaciju nore Jugoslavije in priznanje naših naporov za mir in mirno sožitje med narodi sta prišla do polnega izraza ob obisku predsednika Tita r Indiji in Burmi. Ta Titov obisk pa jc imel velik odmev tudi drugod v svetu. Zato ni slučajno, da je predsednik francoski■ republike Colij povabil na obisk predsednika Tita. ki je povabilo sprejel in bo odpotoval r Francijo še letos. . Grška skupščina je pretekli leden ratificirala blejsko pogodbo o balkanski zvezi, Pričakujejo, da bo pogodbo ratificirala v najkrajšem času tudi Turčija. Prav tako se bo v kratkem sestal r Ankari svet ministrov Balkanske zveze. V zvezi s tem je predstavnik državnega tajništva za zunanji zadeve Branko Draškovič occnjl ratifikacijo blejske pogodbe kot potrditev, politike Balkanske zveze. Tako se odnosi med balkanskimi državami razvijajo v duhu popolnega razumevanja in sodelovanja. Po svojem potovanju v Rim in Baden-Baden je francoski ministrski predsednik Mendes - France ponovno rekonstruiral vlado. V bistvu sicer ni prišlo do pomembnejših sprememb. Nova vlada je sestavljena iz predstavnikov vseh strank razen socialistične in KPF. Sodijo pa, da bo kljub rekonstrukciji kmalu spet prišlo do notranjih nesporazumov, predvsem r zvezi s politiko francoskega premiera do alžirskega vprašanja. Kakor smo pričakovali, je Zahodna Nemčija zelo hladno sprejela sovjetski predlog o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosov med obema deželama. Pred nekaj dnevi pa je nemški kancelar Adcnauer sporočil sovjetski vladi, da dokončno zavrača omenjeni predlog. Medtem pa je v Nemčiji prišlo do precej močnega odpora proti pariškim sporazumom in ponovni oborožitvi. Po-rorke -v transparenti. na katerih so napisana anlimUitaristična gesla, krožijo po večjih mestih Zahodne Nemčje in protestirajo proti oborožitvi. Na drugi strani pa stavka milijon delavcev, ker vlada z novimi predpis ogroža njihove pravice glede upravljanja podjetij. Kakor smo poročali zadnjič, je sklenitev vojaške zveze med Turčijo in Irakom povzročila med arabskimi državami hudo kri. Po prizadevanju turškega min. predsednika Men-deresa kaže, da so sc duhovi že. > r- koliko pomirili, Mendcres je namreč pojasnil, da turško-iraška pogodba nI naperjena proti Arabski ligi in da Turčija nima namena niti intere-resa razbijali skupnosti arabskih držav. Kljub temu pa v Egiptu vztrajajo na trm, da Irak pojasni />olillko svoje vlade. Do tega časa se Egipt ne bo dokončno izrekel o omenjeni pofodbi. Iz Costarice poročajo, da so boji t glavnem končani in uporniška ki-dela poražena. Vzroki napada so danes jasni. Prste jc imela spet vmes zloglasna United Fruil Compamj, ki je hotela v Coslarici uprizoriti repri-zo guatemalske »bananske vojne". Predsednk Figueros jc namreč hotel okrnili dobičke te velike kapitalistične družbe. Upor pa so tokrat slabša organizirali in je naletel na splošno obsodbo ameriških držav. O dogodkih na Kitajskem razpravljajo po vsem svetu. Na otočju t; bližini Formože še vedno trajajo boji med kitajskimi in kuomintanškimi četami. Na drugi strani pa so zainteresirane države razvile živahno politično dejavnost. Po vsem sodeč, so ZDA za nekakšen kompromis, po katerem naj bi nastali dve Kitajski. To bi uzakonilo položaj Kuomintan-ga na Formozi. Seveda nočejo Kitajci o tem nič slišati, ker menijo, da hi tak kompromis škodoval ugledu kitajske vlade in praktično pomenil izdajo nacionalnih interesov. Gotovi krogi v ZDA si prizadevajo, da bi Kitajsko obsodili kot agresorja. Kitajci na to odgovarjajo, da tu ne gre za napad na drugo državo, am]>uk za nadaljevanje državljanske vojne, v katero se druge države nimajo pravice vtikali. Pri tem jc zanimivo, da je slišati glasove, ki pravijo, da bi po laki rešitvi, kot jo predlagajo ZDA. ameriška vlada spremenila svoj odnos do kitajske republike. Z drugimi besedami naj bi bila Formoza žrtev, ki jo mora dati Kitajska za pomiritev na Daljnem Vzhodu, za kar hI ZDA ne imele več pomislekov za sprejem LR Kitajske v OZN. Vsekakor pa je trenutno položaj zelo napet. ZDA so poslale o kitajsko morje več vojnih ladij in letalonosilk, ki se zadržujejo med Formozo in Kitajsko. Obenem so v ZDA tudi javno povedali, da bodo Formozo zaščitili in dali hkrati razumeti, da bi Kitajska z napadom i a ta olik Ivenala spopad z ZDA. Mimo so že tudi .zadnji dnevi bivanja predsednika Tita in njegovega spremstva v prijateljski indiji. Kot neuradni gost si je ogleda) še južne države Indije, se udeležeil dela konference indijske Kongresne stranke v Madrasu, nato pa je odpotoval na zahodno obalo, kjer se je v Kofeinu poslovil od Indijin se vkrcal na »Galeba«, ki zdaj pluje v domovino. Na vožnji skoai Sueški kanal se bo predsednik Tito sestal še s predsednikom egiptovsk,, vlade in vršilcem dolžnosti predsednikom egiptovske republike polkovnikom Na-serom. K o jfi pretekli petek »Galeb« pristal na poti iz Burme v indijski lu-:ki Madras, so predsednika Tita viharno pozdravili prebivalci tega velikega mesta. Sprejeli so ga in pozdravili guverner države Madras Sri Prakas in njen ministrski predsednik Sri Kamaradž Nadar z drugimi člani vlade ter visoki predstavniki civilnega in vojaškega življenja Madrasa, jugoslovanski poslanik v Indiji in indijski v Beogradu ter mnoge druge visoke o-sebnost.i. Zvečer so bili Jugoslovan'1 gosti na sprejemu, ki ga je v njihovo čast priredil guverner v svoji palači. Popoldne je bil predsednik Tito navdušeno pozdravljen od skoraj pol milijona zboro-valcev indijske stranke Kongresa. Prisostvoval je najbolj značilnemu dogodku v zgodovini Indije, ko so na konferenci položili temelje za bodoči razvoj socialističnp družbe v državi. Tita je pozdravil in mu zaželel dobrodošlico novi predsednik stranke Sri Deba-r, tovariš Tit-o pa se je v kratkem govoru zahvalil za prijateljsko gostoljubje in izrazil občudovanje do velikega dela in-d jskih voditeljev, ki vodijo svojo deželo po socialistični poti napredka. Takoj nato je indijski premier Nehru predložil kongresu resolucijo'o soc'alističnem razvoju Indije. Predsednik Tito se je nato še zadnjič sestai z Nehrujem. Na večerji pri vladnem predsedniku dr-ža-v0 Madras sta se oba državnika prisrčno poslovila z željo, da-sp kmalu spet vidita pri nas v Jugoslaviji. Zvečer so jugoslovanski gosti z Rdečim vlakom odpotovali v Bangalore, zimsko prestolnico države Majsur. Na svečano okrašeni železnški postaji so □ a iPr©;gy ugtan©witvn Mncgokje se na terenu pojavljajo najrazličnejša vprašanja v Evezi z bližnjim formiranjem komun. To je seveda posledica dejstva, ¿a povsod še n s0 utegnili podrobneje razpravljati o vlogi komun v naši družbeni stvarnosti. Zlasti naši kmečki ljudje po vaseh, ki se sicer za problem živo Eanimajo, vendar še vse premalo vedo o komunah in o bodočem upravljanju v zvezi z njimi, ker pač niso utegnili še po vseh naseljih odgovorni činitelji in aktivisti obrazložiti tega problema ILjudi po vaseh skrbijo v zvezi z ustanavljanjem komun različne navidezne težave. 2e vprašanje, če me bo morda imel zaradi bolj oddaljenega upravnega središča več poti, ko bo moral urejevat: različne gospodarske in druge opravke, je za kmeta živijenske važnosti ter lahko vpliva na njegovo razpolo-čenje do nove upravno-teritorial-ne razdelitve. Skušali bomo v kratkem dat: nekaj pojasnil v zvezi z nekaterimi problemi ob formiranju komun, za katere nislimo, da foodo zlasti bolj oddaljena naselja Kanimala. Predvsem moramo imeti v mislih, da bo komuna postopoma odpravila nekdanjo razliko med mestom in podeželjem, zbližala bo kmečkega delovca na vasi z industrijskim delavcem v mestu. Poprej se je razlika ustvarjala zlasti zaradi nepravičnega odnosa gospodarskih investicij v škodo podeželja, zdaj pa bo komuna ob-«egala mesto in vas in bo lahko vse področje eno sam0 mesto ali ena sama vas in v njej med posameznimi naselji, pa naj bo to mesto ali vas, ne bo moglo biti bistvenih razlik, tako da se bo vse področje gospodarsko enakomerno razvijalo, s čemer bodo nekje seveda nujno kopnele nekdanje razlike med mestom in podeželjem. Komune torej ne bod0 politično-te-■liitoriailne, marveč gosipodarsiko-so-cialne enote. Vasi bod0 enakopravno zastopane s svojimi predstavniki v komuninem odboru in ti odborniki so bodo lahko neposredno borili za koristi svojega kraja odborniki-predstavniki mesta pa bodo te potrebfi videli in ji^ pomagali reševati. V bistvu je komuna osnovna gospodarska celica, kateri je omogočeno popolno samoupravljanje in na znotraj nujno sodelovaje vsega prebivalstva v njenc-m upravljanju. Pristopanje k posameznim komunam je v določenih posojili prepuščeno odločanju prizadetih prebivalcev. Poljubno naselje na robu posameznih komun ali med dvema komunama se p0 svoji presoji lahko samo opredeli za posamezno komuno, v kateri pričakuje boljše živijenske pogoje. Zato torej ni merodajna sedanja upravna pripadnost, Naj navedem nekaj primerov. Stmnjan leži med Izolo in Piranom. Spočetka je kazalo, da se bo priključil komuni Izola, ki je po sedanjih predvidevanjih manjša od piranske. Prebivalci pa so se sami opredelili na piransko komuno, ker so uvideli, da bodo lahko v njenem okviru gospodarsko bolj napredovali. Imamo še primer občin črni kal in Gradišče v sedanjem sosednjem sežanskem okraju, ld gospodarsko gravirata h Kopru in sta se zato izjavila za vključitev v kopersko komuno, Sedanji koprski okraj bo razdeljen na tri komune: koprsko pransko in komuno v Izoli. Te bodo v koprski okrajni skupnosti komun, ki b0 obsegala razen teh še komune Kozino, Sežano, . stojno in Ilirsko Bistrico. Ker je bilo govora o Kopru kot središču okrajne skupnosti, se je mnogo-kje pojavila bojazen, da boda morali zdaj po različne papirje in potrdila hoditi prav tja. Ta zaskrbljenost pa je popolnoma odveč, kajti po mnogih večjih vaseh bodo postavljene t.ak0 imenovane »krajevne pisarne«, ki bodo nekakšne ekspoziture komunskih uradov. Opravljale bod0 naslednja dela: prijavno in odjavno službo, vodile bodo matične in državljanske knj-ige ter vollilne imenike, izdajale bodo izpiske iz teh knjig, dajale živinske potne liste, in končno, opravljale bodo vso administracijo krajevnega odbora in vse druge administrativne zadeve, določene z predpisi višjih državnih organov ali z odlokom ko-munskega odbora. Predvideno je, da bo delo take krajevne pisarne vodil šef, ki naj bi ga imenoval ljudski odbor. Spočetka so državni organi mislili, da bi začeli s formiranjem komun postopoma, to,se pravi, da bi jih postavili tam, kjer je položaj že dovolj zrel in so že dani vsi pogoji; toda po tem so ovi-deli, da bi s tem nastale mnoge težaivte in s|3 vprašanje odlložilii do skupnega formiranja vseh komun v državi. V februarju bo Zvezna ljudska skupščina začela razpravo o komunah, nakar bo to vprašanje kmalu rešeno. jih pričakali guverner, majsurski maharadža, predsednik deželne vlade Hunumantaja s člani vlade in drugi visoki dostojanstveniki. V Bangaloru je Tito obiskal veliko tovarno letal in znanstveni zavod, ki je med največjimi v Ind ji. Poldne jfi odpotoval do Majsura, glavnega mesta istoimenske države, kjer se je zadržaj dva dni. Tudi tam so Jugoslovani doživeli* nad vse prisrčen in prijateljski sprejem, ki je prekosil vsa pričakovanja. Po dvodnevnem bivanju v glavnem mestu Majsura je predsednik Tito s svojim spremstvom po prisrčnem slovesu od lokalnih predstavnikov javnega življenja odpotoval v avtomobilih iz Majsura nazaj v Bangalore, od tam pa z Rdečim vlakom v glavno oporišče indijske vojne mornarice Korčin. Po vsej pot,i je prebivalstvo prirejalo visokemu gostu navdušene ovacije in ga prisrčno pozdravljalo, železniška postaja v Kočinu je bila vsa v cvetju in velika množica ljudstva je navdušeno pozdravila predsednika Tita. Na postaji so ga spremili ministrski predsednik države Travankore-Koč'n šri Ta-nu Pitaj s člani vlade, predsednik pokrajinske skupščine, voditelji političnih strank in vrhovni poveljnik indijske vojne moirnarice admiral Pisley z drugini visokimi oficirji. Država Travankore-Kočm je najmanjša indijska država, po površini desetkrat manjša od Jugoslavije, ima pa nad deset milijonov prebivalcev. Je zelo gosto naseljena in mesta se kar držijo drugo drugega. Vlak se je med potjo pogosto ustavljal in predsednik Tit-o i e izstopal ter se prisrčno pozdravljal z navdušenimi prebivalci. V Kočinu je predsednik Tito s svojim spremstvom obiskal veliko pomorsko oporišče vajne mornarice in si v družbi ministrskega predsednika Piiaja in admirala Pisle-ya ogledal mornariške naprave. Ob tej priložnosti je admiral Pi-sley izročil komandantu jugoslovanske vojne mornarice admiralu Jerkoviou srebrni pokal kot d ar indijske vojne mornarice jugoslovanskim mornarjem. Tovariš Tito si je še ogledal momariške šole za oficirje, ki se urijo v polaganju min in za signaliste. častniki mornariške garnizije s0 priredili visokim gostom majhno zakusko, med katero se je admiral Pisley zahvalil predsedniku Titu za obisk v Kočinu. Ko je Tito s svojim spremstvom odhajal in se na pomolu poslavljal od Indije, so ga vse ladje v Inki pozdravile z dvigom jugoslovanske zastave, pozdravila so ga v nizkem letu vojna letala, najvišji predstavniki dežele in ogromna množica ljudstva, ko se je vkrcai na »Galeba«. Zatem je še priredil na ladji kosilo za predsednika deželne vlade in komandanta indijske vojne mornar.ee. Po prisrčnem slovesu je »Galeb«-, s spremnimi ladjami uv.gnil sidro in zapustil obalo prijateljske Indijo. Predsednik Tito je s svojim spremstvom v Indiji ,-n Burmi prepotovan z vlakom, avtomobili in letalom nad 15.000 km. Videl j6 velikansko deželo in se spozaiai z njenim položajem. »Gaieb« zdaj pluje proti domovini. Na poti skozi Sueški prekop bo še sprejel na krov predsednika egiptovske vlade Nasera, s katerim bo imel preasednik Tito državniške razgovore. Ves Egipt so že te dni slovesno pripravlja na sprejem v.isokega gosta, človeka in državnika, ki si je s svojo dosledno politiko pridobil v svetu že toliko odkritij prijateljev. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu je bila v ponedeljek razprava priti Djilasu in Dedijeru, ki ju je javni tožilec mesta Beograda obtožil izpodkcpavan-ja oblasti delovnega ljudstva v naši deželi. Imela sta namen povzročiti naši državi mednarodne težave in omogočiti tujim krogom vmešavanje v naše notranje zadeve. Hotela sta iz tujine dobiti pomoč za uresničenje svojih politi-kantskih ciljev. Ker so v nastali položaj vmešane ■tudi nekatere tuje države, je sodišče na predlog -javnega tožilca odredilo tajno razpravo, 'ki so ji prisostvovali samo najožji sorodniki obtožencev ju njuna zagovornika. Razprava je bila pozno ponoči zaključena z obsodbo obeh obtožencev, in sicer je bil Milovan Djilas obsojen na iti mesecev zapora, pogojno za tri leta, Vladimir Dedijer pa na šest mesecev zapora, pogojno na dve lt ti. Če v omenjenem času ne ponovita kaznivega dejanja, bo sodišče smatralo, kot da nista bila obsojtiia za kaznivo dajanje. V nekaj vrstah RIM: Predsednik italjanske vlade Mario Sceliba bo na povabilo predsednika Eistnhovverja uradno obiskal ZDA. V VVashing-ton bo prispel 27. marca. GROTON: AtamsCca podmornica »Nautilus« se je vrnila s poskusne vožnje. Uradno so objavili, da je dosegla »zelo zadovoljive« rezultate. PARIZ: Francijo je zadela velika nesreča. Zaradi močnega deževja so zelo narasle vse reke. Največja reka Seina je preplavila več delov glavnega mesta Pariza. V predmestjih je več tisoč ljudi moralo 7pustiti svoje domove. Sedemindvajsetega januarje se spominjamo junaške smrti gojencev partijske šole v Cerknem pri Idriji, ki so pred enajstimi leti padli pod streli podivjanih Hitlerjancev, ki jih je domač izdajalec pripeljal po skrivnih poteh in pod zaščito teme o Cerkno, kjer je bila šola. Na pobočju. kjer danes stoji grobnica, ki jo kaže slika, je obležalo 47 najbolj predanih tovarišev — partizanov in komunistov. Pod streli osovraženih nacističnih zločincev so polegli v smrtno spanje in s svojo krvjo orosili domačo zemljo, za katero so se junaško borili in jo tako silno ljubili. Njihov spomin bo živel za vse čase med nami kot simbol domovinske ljubezni in borbe za pravice malega človeka. Hvaležna domovina jim je postavila v Cerknem snomenik, ki bo večno pričal o njihovem junaštvu, ob njihovem zgledu pa se bodo učili ljubiti in butniti svojo domovin < vsi naši zanamci, ■pT5tp'Pl JTIjAU Oba zbora Okrajnega ljudskega odbora v Kopru sta .potrdila predložene investicijske programe v skupnem znesku okrog 110 milijonov din nekaterim podjetjem, ki bodo s temi sredstvi že v bližnji prihodnosti okrepila gospodarsko moč okraja. Del sredstev je namenjen za razširitev obstoiečih gospodarskih objektov, delno pa so namenjena za osnovanje novili, zlasti predvidene kar-tonažne tovarne. Pod"'criu »Ribič« v Piranu je namenjenih 41 milijonov dinarjev. Porabili jih bodo za nakup dveh novih ladij, za kateri je podjteje že v pogajanjih. Ena je namenjena predvsem ribolovu. Je novejše izdelave in opremljena po vseh določilih sodobne telmike za pomorski ribolov, Ladja ima motor vgrajen na «vojem premcu, tako da ima mnogo več skladiščnega prostora na razpolago, razen tega pa je zalo tudi njena hitrost precej večja kot pri drugih podobnih ladjah. Druga ladja bo služila za prevažanje rib ali kakšnega drugega tovornega blaga tudi po odprtem morju. S tema dvema ladjama in še šestimi drugimi, ki jih za »Ribiča« gradi piranska ladjedelnica, (skupaj bodo vredne okrog 116 milijonov dinarjev), se bo za okrog tretjino dvignilo pre-«krbovanje z ribami predelovalne industrije v okraju in tudi za široko potrošnjo jih bo več. Bilo je nujno, da podjetje dobi zaprošene investicije čimprej, da bo lahko kupljeni ladji opremilo in usposobilo za ri- L & JC E ¥ Minuli teden je skteait vaški odbor vse kmete in nekmete na sestanek, ki s0 se ga v popolnem številu udeležili. Moramo reči, d3 itako živahnega in razgibanega sestanka že dolgo nismo imeli. Prvo je bilo vprašanje napeljave telefona v vas. ko so ljudje slišali, za kaj gre, so se vsi soglasno strinjali in se sporazumeli, da bodo kmetje dali vsak po en drog, o-stali pa skopali vsak po eno jamo, Drago vprašanje je bi'-0 obnova napajališča, tudi za to dei0 s0 se sporazumeli, da bodo prispevali kmetje vsak po tri kubične metre kamenja in 30 ur prostovoljnega dela, ostali, ki nimajo živine, pa po 50 ur prostovoljnega dela. Kamenje, katerega b0 treba okoli 400, kubičnih metrov, so že začeli do-važati. Sedaj samo še čakamo na drobilec, da ga- bo zmlel. Le cement in strokovno delo b0 treba plačati, to pa bo prispevala bodoča komuna. Nadalje bodo podrla in odstranili mežnarijo in na tem mestu postavil spomenik padlim borcem v narodnoosvobodilni borb1. Prejšnji teden je bil popis ži-Tine in kakor je razvidno, smo od eadnjega zveznega štetja nekaj tiaprdovali, pri živini od 24-5 na 265, pri prašičh pa, ker smo v času kolin, padli od 245 na 176. Kokoši pa so ostale, ie za osem je razlike. Tako se g bije statistika na vasi, skoraj bi rekli, da je ravnovesje. bolov še pred začetkom glavne sezone. Podjetje »Istra Benz« ,je dobilo tri dn pol milijona din za nabavo tisoč navali jeklenih bomb za butan plin. Ker je okraj z gozdovi zelo reven in mu zlasti primanjkuje drv za kurjavo, se vedno bolj širi uporaba ibutom -(pHina v gospodin|jsLvu. To je sicer razveseljivo dejstvo, saj se s tem znatno zmanjšuje potrošnja lesa, premoga in električne energije za te namene, po drugi strani pa so tudi za potrošnike stroška kurjave nižji. Tako stane 10 kg butan-piliina le 600 din, aned tem ko stane po kalorični vrednosti enakih ,300 kg drv 2000 din, 120 leg premoga 960 din in tudi električna energija je dražja. Podjetje »Istra Benz«, ki oskrbuje prebivalstvo s tem gorivom, je doslej obratovalo samo s 1474 jeklenkami. Potreba pa je že danes mnogo višja, ker ima zlasti v novo-priključenih krajih skoraj vsaka družina plinski štedilnik, Z novimi jeklenkami, ki jih bo nakupilo z odobrenimi investicijami, bo podjetje do nadaljnjega lahko zadovoljevalo tekoče potrebe. Iz omenjenega investicijskega programa bo dobila 60 milijonov din novonasitajajoča kartonažna tovarna v Kooru. Gradnjo tovarne zahteva povečano, povpraševanje za karto-nažno tovarno na tem področju, razen tega pa je uporaba karlonaž-nih izdelkov na splošno v primeri z ostalo Slovenijo nizka. Nova tovarna bo izdelovala vse vrste'kartonske embalaže, grobi karton, pisarniške .potrebščine in podobno. Zaposlila bo okrog 100 delavcev, predvsem žensk. Za začetek bodo zanjo adaptirali staro skladišče trgovskega podjetja »Slavdca«, pozneje pa bodo mislili na novogradnjo. Tovarna bo dobila odobrene investicije postopoma, takoj pa 2-5 milijonov din za nabavo potrebnih strojev. Manjša investicijska sredstva so dobile še druge gospodarske organizacije. Tako bo za 1,655.000 din tovarna De Langlade v Kopru kupila avtomatski zabiralec za ribje konzerve, razno orodje in avtoklave, kar bo poenostavilo proizvodni postopek in pocenilo nji h ve izdelke. Dalje jc dobilo podjetje za nakup, predelavo in prodajo naravnih začimb »Začimba« v Portorožu nad štiri milijone din za nakup avtomatičnega stroja za pakiranje svojih izdelkov. Stroj sam izdeluje ovojne vrečice, jih tiska, polni in zapira, kar bo tudi znatno sprostilo delo v podijetiu in znižalo proizvodne stroške. Proizvodnja oz. predelava -blaga se bo v podjetju z novim strojem dvignila za več kot trikratno, to je iz sedanjih 50 ton letno na 150. Podjetje bo moralo misliti na gradnj9 novega poslopja ali adaptacijo kakšne primerne stavbe, ker ima sicer vse pogoje, da bo lahko letno predelovalo in posredovalo jugoslovanskemu tržišču do 100 to», uvoženega kolonialnega biaga ter okrog 60 ton domačih surovin. Iz okrog 13 milijonov din proračunskih investicijskih sredstev bodo dogradili Kulturni dom v Glemu, Zavodu za pospeševanje gospodarstva v Kopru bodo uredili potrebni laboratorij za raziskave in nabavili nekaj opreme, razen tega pa so za ureditev prostorov Katastrske uprave in Geodetskega zavoda določili 7 milijonov din. To so v kratkem investicije, ki jih je posameznim gospodarskim organizacijam pravkar odobril OLO Koper za najnujnejša dela in opremo. Sredstva so prenesena iz lanskega lota in niso del inveUtic.jj, ki so predvidene v letošnjem družbenem planu. V njih je izražena skrb OLO za tista podjetja in tovarne, ki s svojim napredkom neposredno in uspešno vplivajo na dvig gospodarske moči koprskega okraja. ■Mi »ISl« V nedeljo je bila v Piranu prva konferenca SZDL piranske komune. Udeležili so se je vsi na zadnjih volitvah- izvoljeni delegati iz osnovnih organizacij s področja sedanjih občin Portorož, Piran in Sečovlje, ki pridejo v bodočo piransko komuno. Konferenca je bila obenem pivo širše posvetovanje aktivistov SZDL bodoče komune. Njeno formiranje in vse organizacijske spremembe v zvezi s tem, postavljajo pred člane SZDL nove naloge. Zato je tudi bilo vprašanje dela organizacije v no- -s<:;;-:s; ......; :: — Piransko pristanišče MOfcrn; 'Aečke • w !t:istvo v okv'"' naše kmetijske zadruge.« Vaščan Mednarodnega jezika ESPEKANTO se lahk0 hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ak0 pošljete znamko za dri 50.—, Vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1. Prejšnjo nedeljo je bila v Kopru tretja seja Pripravljalnega odbora --mlad nske organizacije na področju bodoče koprske okrajne skupnosti komun. Na seji so predsedniki sedanjih okrajnih mladinskih komitejev analizirali potek volitev v nove osnovne organizacij e :n ko-munska vodstva mladine,- Pokazalo se je, da s0 volitve v glavnem eaključene povsod, razen v sežanskem okraju, kjer je stanje najslabše. Volitev še niso izvedli v sedmih občinah. Na področju sedanjega koprskega okraja so volitve popolnoma končano. Svoja vodstva je izvolilo 74 mladinskih aktivov. Mladinci so na svojih sestankih zelo aktivno posegli v dogajanje na svojem področju. Tako So dali pobudo za u-Btanovitev gasilskega društva, pomagali pa. so tudi pri ustanovitvi treh kmetijskih kroškov. Program dela za letošnje leto so skrbno pripravili in si zelo prizadevajo za njescovo izpolnitev. Mladinske organizacije so bile ustanova! j ene tudi v novopriključenih krajih Plav-jah in Jelarjih, kjer je organizirano okrog 70 mladincev. V Plavjah imajo že svoj pevski zbor in mladinsko godbo. Skupno ie zdaj v koprskem okraju včlanjenih v mladinsko organizacijo 3846 mladincev ter je le okrog 750 mladih ljudi izven nje. To je raameroma majhno itevio neorganiziranih mladincev v primeri z ostalima dvema okrajema — sežanskim in postojnskim fcjer je stenje znatno slabše. člani odbora so na soglasno u- Prejšnji četrtek so v postojnski ki-no-dvorami člani mestne organizacije SZDL polagali obračun svojega dela za preteklo leto. Pred polno dvorano je predsednik mestnega odbora SZDL podal poročilo o delu organizacije v letu 1954, nakar se je razvila živahna razprava o posameznih problemih postojnskega mesta, o raznih političnih vprašanjih iz naše družbene stvarnosti in naše zunanje politike. S tem v zvezi so tudi odločno obsodoli razbijaško dejavnost D.jilasa in Dedijera, ki sta s svojo akcijo hotela razbiti našo enotnost in vnesti razdor v strnjene vrste našega delovnega ljudstva. V razprav-o je posegel tudi predsednik LOMO Postojna Jože Baša, ki se je zlasti dotaknil komunalnih vprašanj, posebno gradbene dejavnosti, potem vprašanja formiranja komune in podobno, kar bo vse tudi predmet razprave na bližnjem zboru volivcev, kjer naj bi člani SZDL posebno podprli prizadevanja mestne občine za gospodarski napredek mesta in vse bodoče komune. Govorili so tudi o kulturno-prosvetni dejavnosti in predlagali, naj bi sedanje SKUD po izpopolnitvi svojih vrst zlasti z delavsko mladino in razširitvi svoje dejavnosti vse svoje članstvo preneslo v DPD »Svobodo«, ki jo je treba čimprej ustanovili. V nadaljnji razpravi so priporočali tudi čimprejšno zgraditev strelišča, ki bo omogočilo strelski družini •uspešnejše delo. To je posebno pomembno glede na dejstvo, da je »Jasli med mladino veliko zanimanje ra to športno udejstvovanje. V razpravi so tudi omenili, da je ljudski odbor mestne občine dal v lanskem letu nekaterim športnim in drugim organizacijam denarne podpore, ki so jim olajšale njihovo delovanje. Predlagali so, naj bi v bodoče pri razdeljevanju takih podpor ' vprašali za mnenje tudi predstavnike vseh organizacij, ki jim je podpora namenjena, da bi bila sredstva, ki so na razpolago, pravično in proporcionalno razdeljena med dotirana društva. S tem ukrepom bi že v naprej preprečevali godrnjanje, ki se navadno pojavlja ob takih priložnostih, češ, oni pri tem in tem društvu so dobili več kakor mi, čeprav smo ini bolj potrebni kot oni, in podobno. Na koncu so izvolili nov odbor, ki so mu poverili vodstvo organizacije v letošnjem letu. Vanj so izbrali samo ljudi, ki so s svojim delom v organizaciji že doslej upravičili izkazano zaupanje članstva. Ivec gotovili potrebo takojšnega sklicanja posameznih sektorskih mladinskih konferenc in posvetovanj novoizvoljenih odborov osnovn'h mladinskih organizacij, po možnsti skupno s voljenimi delegati za ko-munske konference, — to pa glede na dejstvo, da te ne bodo še tako kmalu. Na teh posvetovanjih bodo razpravljali 0 komunah, o društvenem življenju, raznih organizacijskih vprašanj h in tekočih nalogah, ki se v okviru bodočih komun že zdaj poojavljajo pred mladinsko organizacijo. Taka sektorska posvetovanja so predvidena v devetih večj1 h središčih na področju bodoče koprske okrajne skupnosti komun. V. M. (Telesno vzgojno društvo„Partizan" v Šmarjah) V gorah še vedno grabijo listje steljo Zaključek šolanja prve izmene na vajenski Vajenska šola "v Idriji jc zaključila prvo izmeno tekočega šolskega leta. Šolo je obiskovalo 15S učencev iz primorskih, gorenjskih in dolenjskih okrajev. Ce upoštevamo, da je imelo popravni izpit 15 učencev in da so. padli samo 4, lahko ugotovimo, da je bil dosežen zelo lep uspeh. Zaključne izpite je delalo 34 vajencev, od tega 2(5 lesne stroke in 8 kovinarjev. Izpite so vsi uspešno opravili, ker so se nanje temeljito pripravili. Med njimi je bilo tokrat kar 10 odlični!akov, katere je šola nagradila s spominsko knjigo. Verjetno pa bomo morali o tej šoli kmalu kaj več spregovoriti. Je to naša najstarejša vajenska šola, njen obstoj pa je danes resno ogrožen, M JELŠAM Vas Jelšane ije bila pred leti precej zapuščena. Lani so jo začeli urejevati. Gradnja nove šole je skoro dokončana, uredili so občinsko poslopje in dokončali zadružni dom. Vendar pa je v vasi še precej razvalin, ki kričijo po obnovi ali pa odstranitvi, 'če lastniki ne morejo ali nočejo začeti z obnavljanjem. Tako so potrebne popravila Baratelova, Mičova, Miškinova, Kovačeva, Šlosar Viktorije in še druge hiše. Urediti bi bilo potrebno ludi vaško pot in obzidje pokopališča. Obstoječo vodovodno inštalacijo bodo v kratkem obnovili in že pripravljajo načrte. Prejšnjo nedeljo ije KUD »Sloga« uprizoril Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja« v dvorani zadružnega doma. Kl jub temu, da so igrali večinoma delavci, ki vsako jutro navsezgodaj odhajajo na delo v Reko, Sapjone ali Bistrico in se pozno zvečer vračajo, so našli čas, da se udej-stvujejo v kulturno-umetniškem delu. Brez izvežbanega režiserja so posamezne vloge kar dobro odigrali. Motila je samo prehitra in nepravilna izgovorjava. Prav bi bilo, če bi prihodnjič poskrbeli, da v času predstave ne bi točili vina v gostilni, ki je v isti stavbi, kajti pivci s petjem motijo poslušalce. KUD »Sloga« je v zadnjem času nabavilo inštrumente za tamburaški zbor in popravilo klavir. Pridno vadita tako pevski kot tudi tamburaški zbor. Želeli bi, da bi starejši mladini, ki ima veliko veselje do petja in godbe, nudili več pomoči. V Jelša-nah bi lahko obnovili pevski in tamburaški zbor, saj ima dobre tradicije. D. G. g^^W^-ipi ti ker šolski internat že sedaj ne more več sprejemati vseh vajencev. 2e v bližnji bodočnosti pa bo zgubila tudi šolske prostore, ker gostuje v osnovmi šoli, ki bo sama rabila te prostore. Ce se naši gospodarski in prosvetni krogi ne bodo pravočasno in resno odločili za novogradnjo, bo zašlo naše nižje strokovno šolstvo v resno krizo, saj ima šola v evidenci redno okrog 500 vajencev, ki jih nikakor ni mogoče razmestiti na druge šole. Zadnje leto opažamo stalni prirastek vajencev v vseh okrajih, kar je v gospodarskem pogledu brez dvoma razveseljiv pojav. Bojimo se, da število vajencev lesne stroke celo preveč narašča, o čemer naj razmišljajo obrtne zbornice. L. S. PRIMORSKI ŠAHISTI SO ZBOROVALI V KOPRU Po končanem moštvenem prvenstvu Primorske je bil v Kopru tudi sestanek primorskih šahistov, na katerem so določili, da bo do 20. februarja v Kopru člansko prvenstvo Primorske, od 10. do 15. pa bo-v Postojni mladinsko prvenstvo. Veliko So razpravljali tudi o razširitvi šaha med ženskami. Prav tako bodo v bodoče posvetili več pozornosti razvoju šaha v posameznih sindikalnih podružnfcah, za katere bodo organizirali poseben turnir. JL Mislimo, da ne bo napak, ako napišemo nekaj besed o delovanja TVD »Partizan« v Šmarjah. Tu se življenje razvija prav tako kot v vsaki drugi vasi. Težav je polno, vendar je polno tudi dobre volje. Ta je prebivalcem šmarij pripomogla, da s0 se v teh letih po osvoboditvi že izvlekli iz ruševin in opustošenja. TVD »Partizan« v Šmarjah šteje skupno 136 članov, ki so takole razdeljeni: mlaidiincev je 48, mladink 24, pionirjev 26, pionirk 18 in 20 ciobančkov. življenje članov »Partizana« ie lani potekalo v telovadnici, kjer so izvajali proste vaje in orodno telovadbo. Na prostem pa v odbojki in nogometu. Najbolj dj*lovni so bili mladinci, pionirke in p:onirji. Mladinke niso redno telovadile. Zanimanje za telesno vzgojo je pri vseh članih veiiko, le da so premalo vztrajni. Odbor »Partizana« pa se je- vse premalo zanimal za posamezne člane, zato tucii število novih članov ni bilo zadovoljivo. Lani so telovadci imeli več športnih prireditev, med temi: 25. aprila telovadno akademijo, 1. maja ponovitev telovadne akademije, 23. maja telovadno akademijo v Ravnem (Št. Petru), 25 maja Titovo štafeto, 29. novembra pa nastop nekaterih vrst pri akademiji. Razen tega so tudi sodelo-vabili pri žlebu v Kopru in v Ljubljani. Nogometaši so tekmovali v okviru koprskega nogometnega centra. Povsod so bih doseženi vidni u-spehi. V delu sft je zrcalila požrtvovalnost posameznih članov, ki so redno prihajali na vaje, čeprav so bili nekateri ves dan zaposleni v Kopru. Največ uspehov so člani dosegli v telo-vadbi, medtem ko se skupina odbojkarjev še ni dovolj razživela. članom ni bil všeč izločilni sestav na tekmovanju v Kopra. Posamezniki so potem govorili : »Komaj smo se dobro o-greli, smo že morali končati.« Tej skupini manjka srečanj z močnejšim ekipami. O nogometni skupini velja naslednje: če bo tako sistematično erbnirala, bo lahko dmela še lepše uspehe. Pri tem delu naj se ravna po načelih Nijbol/še društvo v Sloveniji Filaielisttično društvo v Idriji je prejšnjo nedeljo dalo obračun svojega enoletnega in zelo plodnega dela. Vsi člani odbora so skromno pripravili svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je Filatelistična zveza Slovenije proglasila idrijsko društvo za najboljše v republiki in ga tudi nagradilo s prvo nagrado. Društvo si je tako visoko odlikovanje priborilo predvsem z vzorno administracijo, z rednimi nedeljskimi sestanki, velikim odvzemom znamk z krožne. zamenjave, s katero so si čilani obogatili svoje zbirke in z dvema razstavama, eno mladinsko in eno člansko. Po poročilih se je razvila živahna razprava. Pogovorili so se o predlogih in sprejeli več sklepov za še plodnejše delo v novem letu. Članske vrste ije to društvo že skoraj Vi;- popolnoma očistilo, 'kljub temu pa se bo potrudilo za uvedbo še večje discipline med člani. Ker so številčno šibki, bodo v novem letu posvetili večjo pažnjo mladini in pionirjem ter z njimi okrepili svoje vrste. 2e sedaj bodo začeli pripravljati društveno razstavo, ki bo posvečena obletnici naše osvoboditve. Delo tega društva je tiho, zato pa toliko bolj resno in uspešno. Skoda je vendar, da ne najde povsod razumevanja' in podpore. Občni zbor, na katerem ije bila v glavnem izvoljena dosedanja uprava, je položil trdne temelje za na daljne delo, zato upamo, da bo društvo naletelo v novem letu na širše razumevanje. L. S. iliMilS^ii^ Ne več s kojiačo — s plugom nkopujejo vinograde V Vremski dolini je veliko mladine, ki je začela misliti na zdravo razvedrilo. Mladinci smo sklenili, da bomo poživeli kulturno življenje v dolini. Začeli smo s petjem in recitacijami. Veselje do kulturnega udejstvovanja je raslo iz dneva v dan Zadali smo si težjo nalogo in se naučili Jurčičevega Desetega brata. Imeli smo veliko težav, preden smo izbrali primerne osebe. Mnogi so v začetku vzeli stvar neresno, vendar nismo popustili. Učili smo se naprej in upali, da bomo nastopili v nedeljo 16. januarja. Vse upe pa nam je podrl mladinec, ki je imel vlogo Kvasa in je teden dni pred nastopom odpovedal brez vsakega opravičila. Prav od njega smo ■veliko pričakovali, saj ima višjo izobrazbo. Bili smo prepričani, da bo vlogo dobro odigral. Čeprav smo ostali le delavci in kmetje, bomo pokazali kdaj kasneje, ko se bo vlogo Kvasa naučil nekdo drug, da znamo stvar do konca izpeljati. »Partizana«, kj mu je t-uje vsako klubaštvo in separatizem. Disciplina, tovarištvo in demokratičnost, to naj bo njih geslo. Za to leto ima »Partizan« v Šmarjah več lepili načrtov. Tako misli prirediti večji nastop, na katerega bo povabil tudi druga društva v okraju. Na predvečer rojstnega dne maršala Tita in prvega maja bo priredil večjo telovadno akademijo.. Poleti bo priredil izlet v Slovenijo in tak0 obenem ob'ska! kako večje TVD »Partizan.« Ustanovil bo skupino za namizni tenis, narodn0 kolo in razširil odbojkarsko skupino. Za pokrajinski telovadni nastop, ki b0 v Kopru 11. in 12. junija 1.1., kjer bodo sodelovali člani TVD »Partizan« iz sedmih okrajev, se ibo temeljito pripravil, že je poslal v Izolo 5 madincev, ki se bodo pripravili kot najboljši tekmovalci. Vsi članu: »Partizana« so z navdušenjem sprejem vest, da se bodo lahko pokazali pred vsemi društvi Primorske. TVD »Pairtizan« še nima primernega prostora za shranjevanje telovadnega orodja. Na zadnjem občnem zboru so sklenili, da bo odbor zaprosil za pomoč okrajni odbor »Partizana« v Kopru, dalje gospodarski svet okrajnega LO in okrajni ljudski odbor. Če bg odgovor povoljen, bodo člani zgradili nekje pri zadružnem domu odgovarjajoče skladišče. mm Ljudje občine Dc-kani so zelo za-dovovolijni, ker so dobili stalnega zdravnika, ki bo skrbel za zdravje prebivalstva in bo laliko takoj priskočil na pomoč v primeru kake nesreče. Prej so imeli ambulantni obisk zdravnika le enkrat tedensko. Letos bodo gradili tudi zdravstveni dom. Priprave so že v teku, in če ne bo posebnih ovir, bo zdravstveni dom kmalu pod streho. V bodoči komuni Koper bodo imeli prebivalci sedanjih občin Črni kal in Gračišče priložnost, da bodo v primera potrebe laliko šli k zdravniku v Dekanih. Zdravnik bo razbremenil že talko preobložene tovariše v Kopru, ljudem pa ne bo treba toliko časa čakati na preglede kot prej, ko so se vsi zatekali v mesto. Podjelje »Gradiš« je začelo z gradnjo dveh novih stanovanjskih čet-vorčikov za delavce in nameščence novonastajajočega industrijskega središča v Dekanih. Po več lotih dela smo končno dogradili zadružni dom. Pri tem nam je ljudska oblast dala znatno pomoč. Prav za začetek dela smo preselili v nove prostore zadružnega doma trgovino, gostilno in druge urade. Ljudje pravijo, da v vsej zgodovini vasi niso še imeli take in tako potrebne stavbe. Na dan otvoritve je bil za vse prebivalce vasi praznik Novi zadružni dom ima lepo dvorano za prireditve. Urediti bo treba še oder in ga opremiti s potrebnim inventarjem. Tega ne bomo zmogli sami in upamo, da nam bo priskočila. na pomoč prosvetna oblast. Sedaj, ko imamo dvorano, bo treba misliti na kako prireditev. Igralska družina že študira daljšo igro, s katero bo nastopila v marcu ali v začetku aprila. Ljudje želijo, da bi jih sedaj večkrat obiskal potujoči kino. Po vseh vaseh govorijo o gradnji kulturnih domov, le pri nas se zdi kot da bi se nihče ne zmenil za to. Vendar ni tako. Na zadnjem sestanku se je oglasilo več ljudi, ki so vpraševali, zakaj se v Gažonu nič ne razpravlja o tem. Tu živi 116 družin, kar je lepa skupnost, in če bi dobro prijeli za delo, bi lahko v nekaj mesecih zgradili kulturni dom. Na sestanku so nekateri pred'agnli, da bi za začetek vsaka družina pripravila po dva kubična metra kamna za gradnjo. Kaže, da bo zadeva vendarle oživela in to je prav. Oblast bo go:->\o dala svojo pomoč, ko bo videla naše prizadevanje. G—<5. r. H 58ÎJ8 i s n "H i ? mladih Miti Izdaje založbe »Mladinske knjige« v Ljub Hani število ljudi, k. si duhovnega življenja brez knjige ne morejo predstavljati brez knjige, bo vedno večje. Tud. v tem je velik pomen in hvaležna naloga zaiczbe »Mladinske fcinjige«. Zadovoljiti otroka in vzbuditi zanimanje pri doraščajočem mladem človeku ni lahko. Pri tem ni odločilna samo vsebina knjige, ampak tudi jezik, razumljivost, slog in ilustracije. Lepota n privlačnost vsebine, vzgojna vrednost in želja ustvariti po srcu in delu kulturnega človeka, to so, sodeč po sedanjih «sr fff 'I®' ... ^'»^f^ v - -,. -^i« hm Ivan Sajovic: Vesna publikacjah, načela, po katerih se ravna uredništvo založbe »Mladinske knjige.« Temelj knjižnici za. naše naj-miape bralce načrtno se.'fravlfja zaffioijba z izdajo knjižnih zbirk »Čebelice«. Braloi »Čebelce« so otreoi, ki so komaj prebrodili težave črkovanja in vezave črk in zlogov v besede in seveda tudi tisti, ki jim branje ne dela več preglavic. Knjig za te bralce je bilo do sedaj pri nas zelo malo. O izdajah »čebelice« sm0 psaii že nekaj več ob izidu »Trnjulčice«. Za naše cicibančke je založba Mladinske knjigR pripravila še nekaj novega. Na kartonih jp kratek tekst pravlj'ce in vse osebe in Pred gostovanjem tržaškega SNG v Kopru One 27. in 28. t. m. bom0 imeli v koprskem gledališču zopet Priložnost, da si ogledamo tržaške goste, ki se bodo ustavili pri nas na pevratku z uspelega gostovanja v Ljubljani. To pot se nam bodo predstavili s komedijo sodobnega, v Amerikj živečega ho-l-a-ndskega pisatelja Jana De HartOga »Sopotnika«. (Podnaslov: Pod nebom zakonške postelje). Delo je doživelo svoj krst 1951. leta v New Yorku, kier je želo velikansks uspehe, nakar so ga, ne mani uspešno, prevzela na sporede mnega evropska gledališča. Napisano jR kaj spretno: z najmanjšim številom igralcev, ki je na odru možno, z »njo« in »njim«, razvije pisatelj pred gle-da'cem zgodbo nekega povprečnega zakona od prve poročne noči do smrti obeh »sopotnikov«. Zgodbo čustvene plitvosti in globine, tegob In radosti, kriz in vzhičenj, ki jih doživljata v teku zakona. Hartog nam sicer v tej zgodbi ne razodene nič posebnega. Vendar j„ delo prežeto vseskozi z nekim posebnim nadihom, ki s» ga kritiki po svetu označili kot pravljičnega ali celo mitoidnega. Vsekakor se mu je posreč'ilo, da je izločil iz nje tiste občečloveške značilnosti in vrednot«, zakona, ki mu delajo veljavnost temeljne družbene ustanove. In prav to je tisto, kar mu jamči prizadetost pri slehernem gledalcu in u^peh. Največji uspeh De Hartogove ikomečijlj pa vendarie zavisi cd kvalitetne uprizoritve — rež'je in cbeh igralcev, ki nosita sama težo večera. Priznanja, ki so jih bili tržaški' umetniki deležni doma in na gostovanjih, pričajo, da s3 vzorne ješili težko nalogo. Dj. F. stvari, ki nastopajo, so lepo in v barvah narisane. Figuro lahko iz-režemo, ima tudi podstavek, na katerem stoji n pripovedovanje lahko spremljamo z dogajanjem. Dt) zdaj imamo štiri take pravljice: Mojca Pckrajculja, Trnuljčica, Rdeča kapica in O goskici, ki se je učila peti. MOJCA POKRA.TCULJA Med najstarejšimi koroškimi narodnimi pripovedkami najdemo pravljico jo Moici Pokrajculji. Revna deklica jP našla krajcar in je po njem dobila svoje ime. Ta. pravljica se ie ohranila skozi rodove, oblikoval jo h čas n dodajal k prvotni povesti o siroti, ki s0 jc ljudje zapustili in ji pomagajo ž'v ali, še nove motive o zavisti in požrešnosti ter o tem, da šibki težko uveljavi svojo pravico. Knjižica je bogato in lepo ilustrirana (štiri ilustracije so večbarvne) s podobami Mare Kraljeve. IGRICE JOŽETA KRANJCA Z mladinsko d ram a? k o nismo pri nas nič na boljšem ket drugje na svetu. Zelo malo je takih iger, ki naj bi jih igral": otroci, še manj pa tistih, ki naj bi ih igrali odrasli otroci. V zbirki »Mladinski oder« pri »Mladinski knjig« smo dobili knjižico Jožeta Kranjca »Nevenka in sonce«, v kateri je zbranih šest igric, in sicer: Nevenka in sonce, žive črke. Predavanje o ko'oradskem hrošču. Konjiček brez službe. Otroc in zajčki in Martin Krpan dela red. To so prizori iz otroškega življenja, motivi o zaspanih, nemarnih, živahnih aiii dcbrosrčtoih otrocih in vse t.o se prepleta s pravljičnim dogajanjem. K '|?(rioani .je napisal; ipfrsei^ke cpombe naš znani gledališki igralec in režiser Mian Skrbinšek. Obdelal je vsako igrico posebej, scensko in režijsko. Tako smo dobili majhen cdTski priročnik za uč te'je in režiserje, ki' se po zadružnih in šolskih odrih ukvarjajo z otroc''. POVEST O DEKLICI HEIDI Ta povest je izšla prvič v Švici pred osemnajstimi leti in od takrat do danes ie postala znana D0 vsem svetu. Slovenski prevod je oskrbela Meta Severjeva, ilustrirala pa jo je mlada slikarska Ruža P ščančeva. Povest je napisala švicarska pisateljica Johanna Ha-user-Spyri tatora, ko je bila njena domovina p^bežlšče ranjencev s pruske in francoske fronte ter skrivališčg pobeglih vojakov. Največ uspeha je doživela s povestmi za mlad'no, med temi prav s »Hei-di«, ki so jo mladi in stari bralci sprejel'! izredno toplo. To je povest o dekletcu, ki se znajde sredi življenjskih težav in preživlja mladost sredi gorskih pašnikov in v udebiu meščanske patricijske družine. Vse otroške knjižnice sveta imajo »Heid'« kot, simbol romantike, ki mladino vedno privlači. IZ KOPRA Gledališče Slovenskega Primorj.i se je vrnilo v Koper potom, ko je gostovalo v IS večjih krajih Primorske in uprizorilo skupno 21 predstav. Člani gledališča so bili povsod deležni navdušenega sprejema. Vsako predstavo je obiskalo povprečno 365 ljudi. V torek je imel upravni odbor gledališča sajo, na kateri je upravnik poročal o izvršenem delu. Iz poročila je bilo razvidno, da je gledališče do sedaj uprizorilo 60 predstav, ali -10 odstotkov vseh predvidenih predstav v letošnji sezoni. Na soji ije upravni odbor imenoval umetniški svet gledališča, v katerem so zastopani člani gledališkega kolektiva ter raznih drugih kulturnih ustanov ter po en član iz vsakega primorskega okraja. V umetniški svet so izvolili tudi slovenskega pisatelja •in javnega delavca Franceta Bevka. Upravni odbor je razpravljal tudi o «••pericami politiki gledališča /.a Slovensko Primorje v tej :'n bedeči sezoni. Umetniški svl t bo do maia letos sestavil okvirni repeitoar /a hode' > gVde.liško sezono. DEVET PRAVLJIC IN SE ENA Od vseh čeških književnikov je Karel čapek najbolj znan po vsem svetu, Številni so njegovi romani, povesti, drame in igre, kakor tudi pravljice za of.cke. Sam prav. nekje, da pravljica ni literatura, ampak pripovedanje, tako kot babica pripoveduje pravljice svojim vnukom. Dalje prav' tudi, da je pravljica dejanje, dogodek, kar ne pomeni samo, da nastaja s pri-poveda.njem pravljice. Zato v čap-kovih pravljicah tudi ni nadnaravnih oseb n dogodkov; popolnoma naravni dogodki pa imajo pravljični značaj. Okoli glavnih dogodkov sreči pripovedovanja si pisatelj sproti izmišljuje še to in ono, kar bi utegnilo bralce zanimat: in pritegniti njihovo pozornost. Prav tako, kot bi pravljice pripovedovali. Knjiga i0 izšla pri knjižnic1'. Sinjega galeba. Z. L. Te dni so v Sežani zborovali delegati I.judike prosvete na redni letni .skupščini. Iz poročil, ki so jih dali člani odbora za posamezne s. kcije prosvetnega dela, je razvidn i, da je bilo delo v preteklem letu organizacijsko sicer pravilno usmerjen:), vendar ni dalo takih rezultatov, kakor je bilo želeti i:i pričakovati. Razen folklorne skupine, obstojajo v sežanskem ekra.u vse navedene sekcije, ki so v glavnem vključene v okvir DPD -Svoboda«. Pogoji za uspešen razvoj ljudsko prosvetnega dela so med naprednim kraškim prebivalstvom ust vanje n i <>n ponekod zasidrani že v tradicije. Aktivno sodelovanje v ljudsko prosvetnem delu temelji na prostovoljni odločitvi posameznika. Zato je osnovno gibalo uspešnega prosvetnega dela kulturna in državijaujska zavest, brez katere ne more biti ni- Angleški film »MAGGIE« govori o stari tovorni ladji, ki je že zdavnaj odslužila, in ji je zato pristaniška inšpekcija prepovedala prevažati tovore. Denarja, za obnovitev ladje pa njeni Pomorščaki ni-s0 imeild. Takrat so ujeli ameriškega bogataša Marshalla, ki je moral nujno prepeljati dragocen tovor. Zmenili so se za plačilo, ki bi ravno zadostovalo za popravilo ladje. Toda tako gladko le ni šlo. Na poti so se začele zmešnjave in težave, gospod Marshal je mislil, da bo izgubil vse svoje živce in pamet, toda zvitim morskim volkovom ni prišel do kraja. Tn ko So potem še nasedli in so morah izbirati, kaj naj rešijo — tovor ali svoje življenje, je bogati Amsrika.nec spoznal mornarje, ki so tako navezani na i?vojo ladjo, dalbibresnjenq mlclgit živeti. Film je poln veselega razpoloženja in nas vedi od enega zabavnega d "rivlj aj a do drugega, da pa ima kaj več kvalitet, bi težko trdili. Po romanu Rob:,na Maugha.ma »Gingerjeva četa« so posneli Angleški film »VLOMILEC«. Mladi režiser Ha-milton ie z veliko tehniko in s pravilnim odnosom do te-me skušal rešiti svojo nalogo. Film obravnava problem demobiliziranih vojakov, borcev iz drugR svetovne vojne. Glavna 0seba je Ginger, pogumen vojak in pošten človek za časa vojne, k>: pa pozneje postane vlomilec. Kaj se je zgodilo takega. v njegovem življenju, da je zašel na stranpeta Ko Se je vrnil iz vojne, je našel s-vo-je dekle poročeno, brata pa mrtvega po stričevi krivdi, Zato je strica ub'1. Po desetih letih je pobegnil iz ječe in postal vlomilec; da bi prišel do denarja., k: ga je potrebovali za beg iz dežele. Končno najde Ginger človeka, ki s svojo dobroto in mirnostjo prepriča, da se preda oblasti in mu obljubi, da bo začel, ko se vrne iz ječe, novo življenje. V filmu srečamo vrsto ljudi, nekdanjih vojnih tovarišev, ki se pa zdaj ::e-lo različno izkažejo. čeprav ima film nedvomno dobre strani in je tema filmsko in človeško cbdelana, vendar ni zčrpana, marsikaj je ostalo neizrečenega, Toda film je resničen in iskren in to je že veliko. Tretji film, ki ga bomo gledal: te dni, so »LEPOTICE NOČI«, kjer nastopata lepotici Gina Lollobrigi-da in Martine Carol, glavno vlo- Gina Lullobrigicla •go pa Gerard Phitpe. Film je francosko-italijanska kopodrukcija, režiiail pa ga je znani francoski režiser Olaire. Režiser sam pravi, da je glavni namen njegovega filma zabava, kajti smeh in zabava sta dve stvari, ki ju današnji človek najbolj pogreša. Film pripoveduje o mladem glasbeniku, ki si v nočnem miru posče utehe v sanjah, kajti v njih ima vse tisto, Kar 9i želi podnevi. Glavno misel filma najdemo v venomer se ponavljajočem pregovoru »dobri stari čas:«. Na tem je zgradil Olair film, se v njem selil vedno globlje ■v preteklost, preko Revolucije in mušketirjev, tja v kameno dobo in nam končno povedal, da »ti stari časi« niso prav nič boljši od sedanjih in edina rešitev je prilagoditi se sedanjosti in si v njej poiskati svoj življenjski smoter. ■^.„T. "''T . .'-V ' •■ '-.."v. i ifcgPF ' ______ ______J^SHHHBH^i Stane Sever in Jože "Z-anan v filmu "Hudičeva čeljust ■ ti razum: vanju niti požrtvovalnosti. Kjer ni teh lrcialnih pogojev, lam naletijo tudi na take tehnične m ire, ki jih ni. Z .to na primer Sežana ket kultu.ni c.nter okraja danes nima pevski-ga .boru. čeprav je tak zbor kita 1953 štel že okoli 60 članov in tudi j;;\nu) nastopal. Pevo-vod.o so zapesHli pri gimnazijskem pevskem zboru, /a odrasle pevce pa ga ni moči ir-.jti. Y Dutovljah, Senožečah. Komnu, ni Kozini. Divači, kjer imajo gotov:> >"kromnfi;še materialne pogoje, imajo pevske '/bore, nastopa;'-:; in. napredujejo. Po:l:.bno je v. dramatiko. Sežanski igralci, ki so se šele letos nekoliko bolj razgibali in dokazali, da dosti zmon o, če hočejo, so bili v lanski .se/..ni omntiveli, medtem k;> so oni po manjših vaseh delali in želi uspehe. Okrajni svet za kulturo in prosveto je krnsko leto iz svojih proračunskih sredstev izdatno podprl prosvetno dejavnost s tem. da je omogočil ureditev in opremo dvoran in odrov. Tudi sežanska Svoboda je bila deležna -te naklonjenosti. Zato upravičeno pričakujemo, da bo ta spodbu-da ljudske eblasti zalegla in prispevala k -poživitvi prosvetnega dela. To-varišica Zadnekova. profesorica tomajske gimnazije, je v zanimivem referatu orisala delegatom pomen ideološko vzger-nega dela v ljudski pro.-veti. Težko je najti način, ki bi to delo c-načeval z neko vidno priv: ivl; ki bi izzivala u god je za oči ali ušesa, kakor na primer pri gledališki predstavi ali koneerlu. In vendar je prav ta vzgo-ia osnova, iz katere izhaja vsa nadaljnja sprejemljivost prosvetnih prizadevanj. Borba zoper konservativne napore, misticizem i n omejevanje človekove svobode in suverr lc-sti, dviganje samostojnosti in lastne volje, razsvetljevanje z lucVo znanstveno dognane resnice, ni lahka stvar. Zato se v tem delu ne da povečati s suhoparnimi sta t,; s ličil'".n i številkami. Uspehi ideološko vzgojnega dela se odražajo v možičnih kulturnih manifestacijah in njihovi sposobnosti. Z. J.. Med novimi revijami V Trstu je skoraj p0 dveletnem premoru ponovno začela izhajati revija »RAZGLEDI«, ki j h urejuje Drago Pahor. V prvi številki VIII. letnika priobčuje revija predavanje Vladimira Bartcla- »Slovenska literatura in njfcna svojevrstna dialektika« ter njegov članek »Nekaj opažanj o zgodovinskem čutu in tipologij «, članek Pavla. Merkuj-a »Glasba išče etiko« ter poročilo Andreja Budala o »čedadskem evangeliju«. Prozo zastopa Rade Pregarc z »Nono Marjano«, poezijo pa Branko Hof-man s štir mi pesmimi. ooo Kulturno-prosvetna revija »SOCIALISTIČNA MISEL«, 11. številka, prinaša članke: Miška Kranjca »Programi brez varuštva«, Ra-dovana Wo-lfa »Razvoj amaterskih gledališč v LR Hrvatski«, Bogomila Gerlanca »Slovenske Javne l.juds-ke knjižnice«, Vinka Možine »Le nenehna prizadevanja prinesejo trajne uspehe«. Poezijo zastopata Marička žnidaršič in Mile Plete,rski, prozo Mišk0 Kranjec: »V kotu bo bezeg cvetek (6. poglavje) in Vinko Možna: »Obračun« (odlomek iz romana), dramatiko pa Jože Pahor s tretjim dejanjem drame »Semena v kamenju«. Pesem »Krst sv. Vladimira« Karla Havliček-Borovskega j prevedel Tcne Pavček. Revijo zaključujejo poročila o Svobodah, slovenskih gledališčih ter Razgovori in L"stnica uredništva, o 0o , Te dni je izšla tudi 10. številka naše centralne revije »NAŠA SODOBNOST«, ki jo urejujeta Boris Z beri in Ferdo Kozak, Uvodno najdemo krajši sestavek, posvečen Fordu Kozaku ob njegovi šeftdesefcletivci, dalje članek Josipa Vidmarja »Nekaj o Faustu«, štiri pesnv Toneta Pavčka, odlomek iz romana Daneta Debiča »Kurir«, pesem Ade škerl ter sestavek Dragotina Cvetka »Vilhar-jevi stik' s Slovenci«. Drugi del revije obsega: kronika, kritika, gledališče, po!em:ka, razgledi ter poročila. tiija te kraje zgodovinar Ivan Vaj-kart Valvasor. Tolminski zgodovinar Skedavščina v Brkinih smo naleteli na kolone Nemcev. Morali smo se Ko smo prva leta po osvoboditvi hodili po vaseh Črni kal, Loka, Ba-zavica, Podpeč, Zaaiigrad, Hrastov-lje in Dol. so nam ljudje svetovali, naj našim zgodovinarjem priporočimo, da bi napisali nekaj poljudnega iz zgodovine njihovih in ostalih vasi Slovenske,- Istre. «Kamenje, ki ga včasih izkopi jemo pri obdelovanju tekoče leto vnesla tudi nekaj podob- z družino umaknil v borov gozd za nega Simon Rutar je obširnejši in natanč- umakniti nazaj, odkoder smo prišli. neljvSi. Iz v.e napilsunega v raznih Jaz sem se mimogrede oglasil doma. knjigah in iz izsledkov po osvobodi- Komaj sem se dobro obrnil, so že tvi bi lahko nastala lepa kaj i ga. Na- pridrli Nemci v vas. Spoznal sem, ša Primorska založba bi opravila ve- kaj me čaka, ker je v Črnem kalu liko delo, če bi v svoj program za in v Loki že gorelo. Hitro sem se ga odpeljali v Ankaran. lefoniraM v Trst po rešilni avto. Ko so ga pripeljali v Trst, so vsi ;:dr;:\iniki zmajevali z glavami. Niso verjeli, da je še živ, Cedili 80 dni so ga nat:> zdrav;!;. Sest mesecev njiv in vinogradov, govori da sta nujemo na kraiu, ki je poln zgoelo vinc-.- so nam pripovedovali. Pred leti se je Zgodovinsko dru šlvo v Kopru lotilo zbiranja zgoelo .je iz- Čttrai Jože Majer vinskega gradiva. Leta 1953 dalo »Istrski zgodovinski zbornik , ki .je •— »za vse ljudi od kraja« pre-težak. Bolj poljudna je bila izdaja ob zgodovinski razstavi v Kopru »Slovenci ob Jadranu«, ki jo je izdala in založila Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Kopni, Ljubljanski raziskovalci so pisali v tamkajšnjem dnevnem časopisju — nato pa ie vse utihnilo. Ljudje čakaio in prav tako mladina — tista, ki bi se rada veliko naučila. Pred dnevi smo se ustavili pri tovarišu Antonu Remetiču na Bižani. Mož je veliko prestal, saj je začel delaiti v mladih letih in ni štedil svojih moči. Bolezen ga je prikovala k štedilniku, kjer se greje in bere časopise. Pogreša domače zgodovine. Napotil se je do starega mež-narja v Predloki z dobro novico, da ima knjigo, ki piše o Luki Muzcu iz Podpeči. .Tueli ta, za Jakomma ga kličejo, rad bere, čeprav je priklenjen na klop za štedilnikom. V jjre-dalu zakajene omare tik zglavja ima več knjig, vendar tiste o Luki Muzcu ni med njimi. Rad se razgovarja o nekdanjih časih in mu ni neznan celo nekdanji kralj Histrov Epulón. Trdno je prepričan, da se je Epulón po bitki 7. rimskim vojvodom Klavdijem Puhlerjem umaknil v svojo trdnjavo nekje v Dolini pri Trstu. Obiskali smo tudi kovača Antona Ogrina v Bezovici. Tovariš Ogrin bi si rad skoval širšo razgledanost. jjosobno kar zadeva zgodovino teh kraiev. Tuji zgodovinarji so (posebno iz novef'Se dobe) zelo malo omenjali Slovence v trli krajih. Večkrat ome- VASI POD SKALOVJEM je imel vsa usta v železju, da so se razbiti deli čeljusti in lic vsaj za silo zrasli. Vseh šest mesecev je sko-vaso. Opazil nas je ,nemški vojak, zi lijak dobival le tekočo hrano. ki je nekaj minut prej z bajonetom . prebodel starega pastirja. Vedel Okoli leta loOO se. imenovali vasi sem, kaj me čaka. Komaj clva mc- Lrnikal — Cernikal. Loka — Lonch, lr;1 od žcne in 0&ta. ¡e Ne. Bezovn.ca — Bcxuica (Bezivca), Pod- mPC potegnil pištolo in štirikrat poč _ Popeeh, Zanigrad — Xuo- zai,oredoma ustrelil. Kar je potem mgra in Zaziel — \ax:d. Po ume- s]ediIo, ne morem povedati, ker sem nju nekaterih je bi:o prvo naselje ob drugem strelu padel na obraz in Slovencev na kra;u, ld ga domačini izgubil zavesi imenujejo »Na Babah« blizu vasi Loka. Tam danes rase.jo borovfcd. Krogla prvega strela je šla od za-Cmi kal je že tretja vas istega ime- »kozi tilnik in izstopila pri lena. Prt Cm i kal je bil pod skalo vem očesu. Zdrobila mi je del leve pri sedanoj pokopališču, drugi pa na gornje čeljusti 111 zobe. Druga kro-kraju imenovanem »Na Ravnah« gla m> ic razbila del gornje čeljusti nad sedanjo Cetnaro. in prevrtala tudi jezik. Po prvem Na skalovju. ki zavira Osamsko strelu sem si z obema rokama za- , , .... .. , ., , . ... , IVI .a.uumu. M /.avua W 4J6M. te] umclh hsto gibanje, ki je prišlo f ^^^^^^'tldt Si še palec "na mki^Li^ in kraške gmajne, se \ grk Pe,tass'ijev grad.' Socefii Jugem strelu^ padel na obraz, ^ ^ ^ ^ v dolino m slo Nemec oddal še dva strela. iv V . ,. Uelovm ljudje so obnovili jjozga- • Nemci so medtem požigali vas ¡11 ne domove. V Podpeči se ob koritu ? drveli naprej proti Podpeči in lira- sredi vasi zbirajo perice in perejo stovljam. Tovariš Majer je bil še to- v vodi, ki teče iz žive skale. Kmet- 7 liko Ti moči, da je vstal 111 se za- je se jezijo na divje prašiče, k-i se \ , , , . „ - . vlekel kakih 20 metrov naprej do vedno pogosteje pojavljajo tudi v na a-cah dviga mogočen okrogel potoka in tam obležal. Našla ga je teh krajih. Otroci se podijo po va- stolP' žena, ki je kmalu po odhodu Nem- seli in gledajo v dolino, kjer šumi V vaseh današnje občine Črni kal cev prihitela na pomoč. Nekaj dni Rižana, Na novi cesti mrgoli de- so pred 400 in več leti pridelovali so imeli domači očeta na slami v lavcev. težki stroji drdrajo" gor in zelo veliko vina »čmikalea«. Ta- vrtu pred požgano hišo, nato pa so dol... P. A. Danes je tovariš Majer čuvaj pri zatvornicah vodovoda pri izviru Ri-žane. Priznana mu je 60-odstotna invalidnina. Malo nad izvirom Rižane na sončni strani mu je obnova zgradila novo hišo, kamor se bo kmalu vselil z. vso družino. Prebivalci teh vasi .so veliko pretrpeli med narodnoosvobodilno borbo. V nacifašistnčnii ofenzivi prve dni oktobra 1943 je v Črnem kalu pogorelo 17 hiš, v Loki 40 hiš, v Bezovici 24 hiš, v Podpeči 5 hiš. V Hrastovim so ostale cele samo tri hišo, v Dolu pa je zgorela jiolovica vasi. Okupator je s požigi vasi I10- .Irad, Ozapski grad, Cmikalski grad, Podpecfld grad in Zanigrad. Zadnjega imenuje zgodovinar Simon Rutar tudi —■ Zvonigrad. Danes je ohranjen le še Soceibski grad, ostali so v razvalinah. Nad Podpečjo se Hiša se je s hratno za- i« Tižičem, kj ga Italija name 'ava bonificirati za istrske begun-C «S Slikoviti devinski grad oh tržaški obali krat je bilo vinogradništvo v tem kraju bolj razvito kot je danes. Zanimiva je zgodovinska navedba Simona Rutarja, ki pravi: »Leta 1581 so poslali kranjski stanovi pet tovorov »čmikalca« vojvodi vitemiber-škemu Ludviku (kol priznanje za njegovo pospeševanje slovenskejga tiska«. Ze nekaj let se pridni delavci na državnem vinogradniškem posestvu o od Črnim kalom trudijo, da bi velike jiovršinc pustih, z brinjem zaraščenih pašnikov spremenili v moderne vinograd" in sadovnjake. Dva nizka okrogla hriba sta že posajena z novimi trtami in sadnim drevjem, ki bo kmalu začelo \Tačati vloženo delo lil '1,a°ala Pretežno sama, s tem, kar r 111 -ta ji dala zemlja in živina. Iz bo- c ba, leče, ječmena, graha, repe, ko fižola, zelja, in krompirja so pripravljali raznft mineštre, iz sir-ka (koruze) polento. Iz pirjevke (rži podobno žiiito), ajde in sirka so pekli pirjevčen, ajdov, sirkov ali mešan kruli. Mleko in domač sir sta bula važen del hrane. Goveje mes0 je bilo le za božične in velikonočne praznike, | ovčje pa večkrat. Naj je bila hra-| na preprosta, a ie bila zdrava in * / ^ ■j tečna ter je nedvomno vsebovala ^ eno stvar, 0 kateri današnji svet llppg'-tako kriči: vitamine. Prej jih go- >sf.;S®i spodinje niso poznale, a jih je bil - - >-0:>,; poln vsak njihov kuharski recept, danes stalno obravnavajo vitamin-| sko vprašanje, a vitaminov v ion- lllilM:'' | cu le ni. To je moderno kuhanje, M i jI mOdecma prehrana, v kateri je i | prevzela znaten del tega. posla in i : hkrali tuct dobro nagrado prehrambena industrija, ki ji vitamini 1 £ -'! nis0 posebno pri srcu in se bolj ^«H«:, zavzema za obliko in okus. T0 je bolj poceni in bolj donosno. Trta je rasla povsod in kmetje s0 pridelovali belo fai črno vino za svoje potrebe in prodajo. Razen refoška so gojili tudi kavščico — trto, ki je izginila. Vino so men-li s kvinči (55 1) in pili iz bokala (1/2 1). V zimskem času so gost-e najrajši počastili na ognjišču ob zglavnilcu. Le-ta je služil za poia- —--iganje kalane (čepank) in oba nje- . , , gcva stebriiča sta nosila na vrhu ^t» 1517 pa do 1914 košarico za bučo, 'iz katere s0 pili. ric """ 1 " 1 Sorodniške vezi so bile zelo močne nanjo redek črniičjj grm. tie je v medtem spominu, kako so revnejši •e m Je zat0 določenih 5 milijard Devinčani nosili odtod drva, ld lir) riž in ga čistila v svoji rižarni jim jih je dovolila graščinska u- v štivanu. Na riževem polju so prava poa princem Hohenlohjem. delale Furlanke in tudi kakšna De- Ta plemič, sorodnik sedanjih last- ^p: i «i ■liíS WB $ i 5 k-i Vir, ■ v-vv' - V' , --V' • " ' : ■ 14 i m mh m 4Mb »-itÄMi Devinska obala vinčanka. Dobil^ so po 20 krajcar- nikov graščine Turn-Taksis, ki je jev, moški, kolikor jih bilo t.re- bil v začetku tega stoletja 'tržaški ba pri delu, pa so po 60 krajcar- namestnik, je ostal pri Devinčanih jev na delovni dan. Riž so zelo rn okoliških vaseh v dobrem spo- hvaldM in ga je grad zelo cenil. To minu. Pomagal je socialno šibkej- kulturo je uničila piva svetovna širn s hrano, obleko, kurivom itd. vojna. Ob Novem letu je obdaril devin- Slo je tudi iz spomina, da je sk;o in medvejsko šolsko mladino, v bilo v Crniičju (svet med sedanjim hotelu v Sesljanu pa ono iz mav- poiidjskam poslopjem, morjem in hfnjske šole. Pisatelj Halidor Laxness je Islandec, sin majh-cega naroda. Njegov roman ima vse značilnosti nordijske književnosti: zapletene narave, močne in izvirne ljudi, fantastična doživetja prepletena s starimi sagami, Dogajanje postavlja v preteklost tudi tedaj, kadar hoče rešiti sodoben problem. »Islandski zvoa« bi laliko imenovali sago o islandskem ljudstvu, pripoved o najbolj temnem in nesrečnem času njegov« zgodovine. Hkrati pa je to brezčasna podoba vsakega človeškega prizadevanja za pravico, vsakega boja za življenje in za svobodo. Čakal je na pragu sobe, dokler spletična ni šla mimo njega in odšla ven, potem je stopil bliže in prišel v njeno sobo. Šla je k vratom in jih zaprla, stopila tesno k njemu in ga poljubila, ne da bi bila kaj spregovorila z njim: obe roki je položila okoli njega in pritisnila obraz na njegove prsi. Gladil jo je z roko po bogatili, svetlih laseh, ki so pričeli izgubljati barvo. Ko je nekaj časa skrivala obraz na njegovih pršili, se je ozrla kvišku in ga opazovala. »Nisem mislila, da boš prišel, Ami,« je rekla. >-Ld vendar vedela sem, da boš prišel.« »Marsikdo pozno pride,« je rekel. »S seboj sem prinesla knjigo zate,« je rekla. »K:iko ti je to podobno,« ije rekel. Prosila ga je, naj sede na klop. Potem je odprla zaboj, 3 pod ,njegovim pokrovom ležala knjiga v rdeči svili, in mu jo dala. »Med vsemi knjigami je bila to najljubša knjiga mojega rajnkega očeta,« je rekla. Pričel je previdno in počasi odvijali knjigo iz svilenega robca, in radovedno je čakala, da bi videla v njegovih očeh spet tisti sijaj, ki ga je nekoč zmeraj vžgala v njih na novo oelkrita knjiga iz davnih časov. Nenadoma se je ustavil, pogledal navzgor, se nasmelmil in rekel: »Izgubil sem svojo najljubšo knjigo.« »Katero?« je vprašala. »Tisto knjigo, ki sva jo skupaj našla« je rekel, »— v Inši Jona Hreggvidssona.« Potem ji je pripovedoval s preprostimi besedami in brez vznemmjenja, kako je izgubil knjigo Skdldo. »To je bila velika izguba,« je rekla. »Najhujša izguba je,1« je rekel, »če izgubiš ljubezen, ki si ijo cu Lil do dragocenih knjig.« »Mislila sem, da ljubiš dragocenost, ki si jo izgubU, tako dolgo, dokler hrepeniš po njej,« je rekla. del turškega cesarstva., v katerem potjo proti ribiškemu naselju) C^iJ Dežela faraonov, večnega peska iraonom na čelu. Imel so tudi svo- in cvetcč h oaz, velikega Nila in jo vero — molili so k soncu (bog povodnih koni, prezimovališče la- Ra) in zemlji (božanska Iz,is) in stovk in štorkelj, sfing in velikan- mnogim drugim božanstvom. Po skih piramid, v katerih spi jo po- božje so častili tudr živali, zlasti Simon Rutar pravi v svoji knjigi sledll-'e sPanJe prastari vladarji, ki krokodrile, bivoljega bika (Apis) »Samiosvcre mesto Trst in mejna s" pred tn' štin "n več tisoč leti in druge. Veliki duhovniki so bili grofija Istra,« da se Istrani malo bissteli na prestolu kulturno viso- znani kabalisti — čarovniki, spret- brigajo za sadno drevje, ki'bi laliko razvite d,ržave — to je za ve- m hipnotizerji in spiritisti, tako uspevalo v suhih predelih. Daje elo- 0 naslh 'iudi ES1P't- Le mal° P°lni znanja, da jih niti današnji ber nasvet, da bi morali ' v tistih vemo o tej dežel'i — morda nekaj znanstveni raziskovalci okultnih občinah, kjer pridelujejo mnogo sad- več Prav P'ri nas na Primorskem, ved še niso dosegli. Imeli so svo- - ' - „„ -------- i— pisav0 in s svojim papirosom njihove vojske pa se ni iznebil vse do zadnjega časa. Leta 1936 je oi-nešene po vsem svetu. Bile so tako skiflljena. med Egiptom in Ve- je od leta 1805 bila samostojen in medsebojni obisk' bližnje in tu- pasaluk. Leta 1917 se je egptov- m oddaljene žlahte zelo pogosti, ski pasa princ Ahmed Fuad pro- Navadno s0 si jih vračali za opa- glasil za samostojnega sultana, sii0 (cerkveni shod) malo pozneje, leta 1922, pa oklica! Graščina je gojila v štivanskih za kralja. Od leta 1914 d0 1922 je paludih (močvirje med Timavom bil Egipt angleški Protektorat, polno črnike (neke vrste hrasta), cr.a katerega je bila grajska gospoda zeio ponosna in to še posebno, ker je imela v njem polno jelenov fv™a in R Tel _ z lepim hlevom in napajališčem. • - p J d Tudi čroiko ie vzela prva svetovna Devin je bil sedež obsežne de-kanije s 16 vikariati. Od treh duhovnikov jp bil eden samo za grad. Dvakrat na leto — na Sv, vojna in le tu pa tam spominja popoln0 maz ljene in preparirane, da so po več tisoč letih prav taks, kot tedaj, ko so jih položili v grob. liko Britanijo pogodba, p0 kateri smejo Angleži imeti v Egiptu svoje čete za zavarovanje Sueškega prekopa, v Sudanu pa so se spo- V primorskih hribih, severno od Gorice, je zelo razsežen kraj, Loko-vec, nekakšen vzhodni podaljšek Opisovanje Egipta je bila pn- J^SŽ?** P^te, ki ga deli od T-r- je bila odpovedana leta 1951. Glavni vzrok egiptovske privlačnosti je seveda prav Sueški prepolno mistii Ikacij in hladne gro- kop- Ko so Sa s francoskim ka- ljubljena tema mnogih pisateljev v svetu — vedno malo omreženo z orientalsko skrivnostnostjo, novskega gozda in Lokev, znanega turističnega kraja, dolga Cepovan-■ska dolina, V teh predelih zapa- prege, pairediti v tem kraju med-društveno prvenstvo smučarjev Primorske v slalomu in veleslalomu. Veliko število fantov se bo pomerilo na novi progi in med njimi Jlika cerkvena slovesnost, ki je privabila v Devin polno ljudi, vernih in nevernih. Posebno privlačen je bil sejem Sv. Ivana kot ostanek nekdanjega sejmovanja v štivanu, kjer je bilo že v zgodinjem srednjem veku vsako leto veliko izmenjavanjp pridelkov jn izdelkov. Najvažnejše kupč:jsko blago na devin skem sveto-ivanskem sejmu so bili konji. PripeljaV s0 jih od vseh vetrov in celo iz Kranjske. Bilo jih je do 500, Nekaj tednov pred sej- HALU)OR LAXNESS: SAGE BODO POSTALE RESNICA o 1) LjO M E K IZ KOMANA .ISLANDSKI ZVON" bodo nastopili tudi pkovški mla- mom so se klatili okro dinci, ki so postali člani društva ia, ustanoviti sadjarske zadruge. Če bi se danes vrnil v Istro, bi videl, da rie njegov nasvet postal stvarnost. Vsaka večja vas ima svojo zadrugo, ld sfanbi za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov. ŠTIRIKRAT STRELJAN USEL SMRTI odkoder so mnoge žene odhajale kot dojilje k bogatini aleksandrij-skim efendijem ter izvabljale še druge za seboj — tudi dekleta, ki so pogostcnia postala plen trgovcev z belin blagom. Bilo je to še ■nedavno, med dvema vojnama, in Ig redki so se obdržali in se niso pogubili v potdivjem Orientu, ki je ljudi privabljal, omamljal — jn Le enega izmed številnih grozot- .ubijal. Mnogi so zapadli nesrečne-nih dogodkov bomo povedali. Tega mu hašišu — opij in kokain sta je doživel Jože Majer iz Bezovice. napravita svoje. Mnoge žene in de-Naj sam pripoveduje: kleta so po začetni sreči, ki so jo -Po zlomu fašizma sem tucli jaz mislile tamkaj najti, ob težkih, odšel v partizane. Bil sem z večjo doma privzgojenih predsodkih, po skupino na poti v Slovenijo. Pri vasi svojem nujnem padcu bile za domovino za vedno izgubljene — navidezni čar Orienta jih je pogoit-' liili: : :^! n'.. LR redke so se svoji usodi od-i«' ' ii|. tegnile in se še pravočasno vrnile v svoj svet — na sončno Goriško in strme tolminske grape, od koder jih je največ bilo. To so težki spomini iz polpretekle zgodovine, ko si je naš človek moral drugod po svetu iskati dela in kruha, ker ga domača zemlja zaradi socialne in naoionalhp družbene ureditve ni mogla preživljati. Vsak je menil v velikem svetu doseči svojo srečo, njihov delež pa je bil vedho le trdo garanje in grda pre-vara. Egiptovska kultura je ena naj- pitalom in po zamisli ter načrtih Jutranja ^essepsa po Vpadno od Cepovana precej mrtev za smučarski šport. To n)' preveč irazveseljivo, če pomislimo, da je Primorska znana tudi po številnih športnikih. Glede na ugodne pogoje bi se smučanje lahko razvilo Pretek!e jeseni smo pričeli razmišljati o tem, da bi v Lokovcu ze. Kdo ni poznal še kot otrok Haggardovih romanov Jutranja .... . - Zvezda in Kleooatra? V to temo tez!a ™ vendarle zgradili, so se Ang'ezi sele zavedli njegovega ................................................,.,..........,,,...,...,. velikanskega pomena, saj jim "je ■občutno skrajšal morsko pot do : najmočnejše kolomje — Indije. Ta-::i ko so se na vso moč potrudil1, . da so se zasidrali ob novem pre- de pozimi veliko snega. Vendar pa »Partizan«, ustanovljenega pred je Lokovec z drugimi kraji vred kratkim v Cepovanu. Ä kopu m vojaško zasedli Egipt, ki .naredili smučarsko progo in ska-ga prekop seka o d severa proti jugu—od Sredozemskega do Rdečega morja. Pravni lastnik ka- kalnico, Vendar pa smo lahko za- zemljišča, posebno tov. Vinkierju /"»¿lili ry rf^-nn — Xi X. w 1 Tudi Okraj,ni zvezi TDV Gorica, se Vendar 'ta mladina ni mnogo pomaiga'a, zlasti mladi smučarji ne. Bilo jp le nekaj izjem. Kljub temu, da je proga namenjena njim, niso prišli pogamat in to niti takrat, ko smo se znašli v največji stiska in je poleg tega erozij še ¿¿di ugleda."^! sejmu so imeli svo-snezni metez iz dneva v dan Za- jo točilnico piva, se upijanjalt in hvaUio. se je treba pa lastnikom ;pretePaQ". Ce ni bilo pretepa med g Devina i cigani. Pred njimi niso bile varne | ne dvonožne ne četveronožne živali, | ne omare, ne vinski hrami, Občina | je morala postavitji v vasi nočne | straže. Ogrski cigani so trgovali s i kotli in konji. Imeli so svojega žu- = pana. Ker je bit ta obenem tudi 1 blagajnik vsft ciganske skupine, je | bil poln denarja in zato seveda I Kairo — glavno mesto Egipta ■..... .... .......•,. ::ii-^-S-^^Sfe-Í^--" KV. t.,:.. JC euu li.lj" ¿L! UiUUU,U|l Lab. ÙU^IJCUS * (^IVm- • starejših na svetu. Evropa je bila n'h, klesanih kamenitih blokov so '7:V:¿-ÍÍ:Í:ÍÍÍSÍ;Í-.'v-^uíf.^^'-■'k-..-.-■-H-ÍÍÍ-K'.Í;- ______, .. ______- ____________ so zapustili človeštvu večen spomin. Viscko so povzdignili znanje kemije in fizike, v astronomiji', so bili že mojstri, še dolgo jih n1' nihče presegel v arhitekturi. Piramide, ki so jih posamezni vladarji zgradili za svoj nagrobni sponi sni k in grobnico, so bi'e pravo čudo še za današnji čas. Zgrajene z cgrem- nala jp pravzaprav delniška družba, ki ima svoj sedež v Parizu, ečinoma delnic ima v rokah an-ešlca vlada, čeprav v upravnem svetu prevladujejo Francozi, Eg'p-■čana pa sta samo dva. Družba sklenila z_egiptovsko vlad0 pogodbo, da b0 prekop z vsem premoženjem prešel v iast egiptov-države po izteku 99-letne koncesije. T o bo leta 1968, se pravi, trinajst let. Potem b0 postala edirai lastnik prekopa egiptovska vlada. Družba pa mora v tem času še izvesti petletni izboliše-(ie krepko posegal tudi Boleslav va,,ni na6rt za pet milijonov fun Prus s svoiim velikim romanom * ' ' ■Mè. _______ ¡¡M pred pet — do šesttfisoč leti še prava divjina, ko je bilo cb Nilu že visoko razvito kulturno življenje. Kmetje - felahi — s-, oibelo-vali zemljo, poznal' s3 mehanizirane namakalne naprave. Naplavljcna črnica jR bogato rodila in preživljala revne felahe, bile na zunaj velikanski mrtvi ko-,-os,\ v notranjosti pa živ labirint hodnikov, poln pasti za nepoučenega in nepoklicanega obiskovalca. srcu piramide je bila grobnica, v kater, so bili razen balžami.ranega trupla — mumije — nakopičeni dragoconi zaklali. Danes že o zadnjem Ramzesu XIII. »Faraon«. To so bolj zna,ni' romani, ki smo jih tudi Slovenci im'3'i v prevodu in ki so nam Egipt predstavili v času njegovega najvišjega razcveta, medtem ko so ss naši predniki še kot divja ljudstva podili po neskončnem azijskem prostranstvu. Grški hoplitii in rimske legije tov. Za zdaj ima egiptovska država od prevoznih, oz. pristojbin čeli. z delom, zaradi nesrečnih fi nančnih problemov, šele v začetku decembra. Delo, ki je bilo zelo naporno, smo kljub številnim nepredvidenim oviram, na katere smo naleteli, te dru' dokončali. Tako imamo sedaj v Lokovcu lepo, 1000 metrov do!go progo, ki ima 150 metrov višinske razlike. Je čisto blizu cerkve, kar je zanjo prednost, kajti Ldkcvpc je zelo raztreseno nasede. Vije se po hribu v širini 25 metrov, v lepih zavojih navzdol po hribu. Po mnenju smučarskih mojstrov bo primerna za tekme v vseh »'pskih discplinah in bo zahtevala p-ecej tehničnega znanja. Nova proga teče ta,m, kjer je bila prej ca1,a vrsta1 skal in samo grr-movie. Mnogi so dvomili, da bomo cigani m med cigankami, ni b'l | praznik popoln. Lahko so cigani | pili, ko r-a so napravil dobre konj- | ske kupčMe. Znalj so preslepiti | kupce, govorih so, da je v njiho- | vih spretnih rokah slepec (konj) 1 spregledal in glušec slišal, nadušlji- | vo kijuse pa je kazalo zdrav0 sa- | moramo-zahvaliti, ki je naše delo :'zdatn0 podprla. Obenem zaslužij0 priznanje pridni delavci, ki se niso ustrašili težav in so bili zelo požrtvovalni. Tako je torej kljub težavam zmaga naša in prepričan sem, da Po in divjalo po sejmu kot brez-bo to delo rodilo lepše sadove in hiben tekač. Tudi to je izzvalo | da bo ta proga pomenila veliko v nied sejmarjti in ostalimi radoved- | teh krajih. Dala nam bo nov s mu- neži pravi cirkus. | čarski kader, la b« nekoč morda vsakoletna btokošttna tombola s I sposoben tekmovat) z največjimi pIesom j privabila v Devin mla. | Albin dino ^ Rbližnjjh vasi Igrala je I mavhinjska godba na pihala, la je | * - žs v drugi polov'ci prejšnjega sto- | .. retja uživala sloves. Pari brhkih do- = smučaaj i ! t.a prevoz ladji p3 kanalu samo uspej14> kajti oblikovati ie bilo tre 7% čistega dobička. Delničarji do iba, vsak meter terena, odstranje-■vaiti štore s koreninami vred in cazstreljev-ati skale. Omeniti je treba, da je blo pri tem mnogo nasprotnikov in da smo naleteli na nerazumevanje celo pri' ljudeh, ki V deželi vedno vre kot v kotlu, bi nam morali pomagati, po~ebno -Ljudstvo je bilo izkoriščano, via- še zato, ker ima to delo pozitiven bvai-o ve'ike dividende, kajti dobiček znaša na leto približno deset milijard francoskih frankov. Ni čuda potem, čiQ jim b0 težko pustiti1 tako blagajno. S MHSSKj« : i, mm m . V ........ ' ... .: mačilr deklet v dolgih kmlih, pili» jopicah in predpasnikih ter ■■■:■:■-• nizkimi č®vlj,i, in krepkimi zagoreli ^s 'ih fantov v kratkih hlačah (še ¡.'i^'^íf'^ PreJ so nosili kratke hlače »na vr-tovelo«, ki so jih odpenjali na de sni strani) v belih volnenih noga-p| vcah do kolen, s čižrni in šireko-■'•.rajnim klobukom — v noši, ki je lililí 'zginila žP pred sedemdesetimi le- Sss^iiS! M ___Í _ . so napravile konec egiptovski mo- r'ala Ie korupcija kot redkokje v namfn razširiti v nove predel,, z;m- T erice pri delu v vasi Podpeč številno vojaštvo in še številnejšo skoraj vs? grobnice c i,prte, za-vladajočo duhovniško kasto s fa- kladi razgrabljeni in mumije rai- či, dokončno pa s0 deželo zasedb wefcu- Poetične stranke so se da- ,arabski Beduini, ki so ji tudi vtis- iale med seboj, vendar osnovnega niU svoj pečat. On' š? dr,.ne.s z'a ln največje pjavke ni upal naseljujejo egiptovsko državo '"lh6e P»l za rep. »Ta reseriipta,« je rekla, vabila in ukazi. i;-,v!e-><"kj in dovoljenja, vso to ni lrič drugega kot nečimrnost in liin-.vvšeoT.-. Pri izdelavi številnih predmetov, ki jih uporabljam, 3 v vsakdanjem življenju, se vedno boij uveljavljajo plastične mase. Tudi na gospodinjskem področju prinašajo prijetne spremembe, Nekaj takih pripomočkov, ki se v svetu že u-veijavlj-ajo, smo izbrali tudi za naše bralke in morda ne bo niti tako dolgo, da bodo nekatere izmed njih začela izdelovati tudi naša podjetja. STEKLENICE ZA DOJENČKE Strokovnjakom se je posrečilo tako obdelati plastično maso, da živilo v njej ne izgubi svojega okusa, čeprav je toplo. Uspelo pa jiim je celo še več • — plastično maso predelajo tako, da nam nadomesti steklo ali porcelan. Primer take praktične obdelave je steklenica za dojenčke, ki se nft razbije, je o- šamo s «ibo, da se zgosti in zgodaj zavre. Nato odstavimo, doelumo va-nilijo in rum, narezano sadje in sneg iz beljakov, v klatere smo v topli ostali 2/3 sladkorja. Vse skupaj narahlo zmešamo1, nadevamo v kom-potne skledice ali kozarce ali pa v eno skleelo. Kremo laliko po vrhu še okrasimo s sadjem, z naribano čokolado ali s stepeno sladko smetano. I ČOKOLADNE KROGLICE 2 beljaka, 15 dkg sladkorne mo-ke, 15 dkg orehov, sok in lupinica. od '/= limone, 5—10 dkg čokolade. Beljaka stepem0 v sneg, ki mu primešamo sladkor in vse še stepamo, da obstane sneg na metlici. Snegu primešamo sesekljan,, orehe, li monino lupinico in sok ter naribano čokolado, Testo mora biti ta- . ko gosto, cja se dajo iz njega napraviti kroglice, ki držp obliko, če je premehko, mu primešamo še orehov. Kroglice povaljamo v na;:Vba-r.i čokoladi ali v sesekljanih OTe-hih. Uporabljamo jih za okraske. MEDENA LIMONADA Scgrejemo 10 litrov vode in ji prdmešam0 1 kg medu. Dobro zmešamo in zlijemo v posodo s celim loščem ter dodamo približno 2 dkg zdrobljenega kvasa. Po dveh dneh začne tekočina vreti. Ko se izčdsti, ji primešamo po okusu limoninega soka. Pijačo nalijemo v mečne steklenice in j h zamašimo s prekuhanimi zamašiti. Zamaške privežemo z vrvico na staMemačin vrat, Steklenoe hranimo na mrzlem prostoru. Ta medena limonada šumi in se peni kot šampanjec. Sel je k njej, in kakor držiš na pajčovini pajka in mu govoriš; »Gor, gor, če piorckuješ dobro« ali »Dol, dol, če prerokuješ slabo«, tako je držal v rciki in tehtal kraljev pečat, ki je visel na vrvici z dokumenta. »Veliko stvar si dosegla,« je rekel. »Prišla sem sem z upanjem, da bi te videla,« je rekla. »Vse drugo je brez pomena. Zdaj bom raztrgala to papirnato šaro.« Rekel je: »Brez pomena je, če ti dokumenti ostanejo ali pa če jih raztrgaš. Prej ko se bo sestal prihodnji deželni zbor ob reki Oxar. boelo vsi ukazi danskega kralja na Islandskem izgubili veljavo.« •'Misliš, da bedo sanje iz sage odslej naša postava,« je rekla ni oči so ji žarele. »Ponudili so mi, naj postanem gospodar Islandije,•< je rekel. »Ti pa boš moja gospa, Prišel sem, da bi ti t;> povedal.« T/daja?« .je vprašala tiho. •N.',« je rekel. »Kralj hoče prodali Isbndro. Danski kralji so si zme raj prizadevali, da bi to posest prodali ali -jo dali v najem, toda tuji knezi so imeli zmeraj kak ugovor. Zdaj pa je slednjič tako daleč. da so našli kunca. Nemški nnž-je iz Hamburga hočejo kupili deželo. Vendar se bojijo, da bi je ne megli obdržati, če ne najdejo m-rvslnivv.t, ki je priljubljen pri preprostem ljudstvu in nincnia s:>. da sem jaz ta mož.« premi jena z mera, izdelana z enega kosa in se dobro čisti, Le kadar segrevamo v njej mleko v posodi z vrečo vodo moramo paziti, Mmbmm I f Jmmm\ m- da se steklenica ne dotika neposredno vročega dna posode. POSODE ZA MLEKO V industrijsko razvitejših državah so uvedli namesto steklenic za mleko posebne posode kockaste ciblike. Te posode so izdelane iz plasti čne mase, ki je obdelana tako, da je neobčutljiva za sunke in udarce, S temi posodami so zelo poenostavili zbiranje in razdeljevanje mleka. STEKLENICA ZA KAVO ALI ČAJ Vsi poznamo kovinaste p'oščaste steklenice za kavo, ča.j ah vodo. Moderna industrija jp zamenjala kovino s plastično maso. So lahke ,'n poceni ter tekočini ne spreminjajo okusa, čeprav je vroča. Velikosti in barve so različne in ker je masa, iz katere so izdelane, elastična, ne spremenijo oblike, če z njimi zadenemo v trd predmet. POSODA ZA MILO Kot vidite je špiralaste oblike. Izdelana je iz žice, ki ie prevlečena z umetno maso. Na zid ali na ploščico jo pjitrddmo s sesalnim g-umbom. Dobe se v različnih barvah in je praktične oblike, ker se milo v njej takoj odteče in se ne topi po nepotrebnem kot je nava- da v emaj.liranih posodicah. Lahko se tudi' čisti in pritrdi, kjer jo rabimo. ČIPKASTI PRTIČI Zadnja novost so lični čipkasti prtiôi z umetnih mas. Izdelujejo jih v barvah, pa tudi snežno bele. Ms.-: razvejejo, da postane tekoča in io nabrizgaijo v kovinske kalupe čipkastih ob'iiic. Ko se ohladi, snov izločijo in dobijo prtič. P rtiče se enostavno umi jej 0 kot vsi predmeti iz te ma.se. Uporabljajo jih kot oikrasne prtiče na pohištvu, pa tudi kot podstavke za razno posodo. OKRASNA POSODA ZA LONCNÎKE Ped lončnicami "mamo navadne okrasne cvetlične lonce, da nam čuvajo okenske police ali ploskve pohištva. Služijo pa nam tudi zgolj za ekras, toda imajo vevko pomanjkljive ;t, c'a so izdeîeïie iz gostega matarliPte, ki ovira rastlini c'ostep zraka, Poseda, k j» is delana iz plastične mase. pa je sestavljena iz reber, med katerimi lahko kroži zrak, pcleg tega pa so ¡epih bairv. Prve smučarske tekme v Idriji Letošnja zima pošteno križa račune našim smučarjem. Prvenstvo Primorske smučarske podzveze je bil0 radi pomanjkanja snega preloženo na 12. in 13. februarja. Zadnja nedelja pa je bila določena za izvedbo društvenih tekmovanj. Idrijski »Rudar« je tako zbral na Smukovem vrhu nad Idrijo 32 tekmovalcev, ki so se dopoldne pomerili v tekih. Udeležba je bila komaj zadovoljiva. Med starejšimi mladinci je na 8 km dolgi progi zmagal Mikuž Marijan pred Vončina Tonetom in Sedejem Slavkom. Med mlajšimi mladinci je bil prvi na 4 km dolgi progi Erja- Pred dnevi je imela svoj občni zbor Strelska družina v Postojni, ki je po dolgem mrtvilu pred devetimi meseci začela z aktivnim delom. Prebroditi je morala mnogo težav in je zlasti občutila pomanjkanje strokovnega kadra, primernega strelišča, in tudi dobrih pušk niso imeli. K društvenemu razvoju ije jjosebno pripomogla tudi pomoč garniziona JLA v Postojni in osebno prizadevanje polkovnika JLA in narodnega heroja Jožeta Klajnška-Vasje, ki je tudi predsednik Strelske zveze Slovenije, Družina izdaj gradi novo strelišče. Za njegovo čimprejšnje dokončanje si veliko prizadevajo vsi člani družine in so posebno mnogo udarniškega dela prispevali mladinci s postojnske gimnazije. Ko bo strelišče dograjeno, bo strelski šport prav gotovo zelo napredoval, in to ne samo v mestu, marveč se bo to poznalo v vsem okraju, V družini je še vse premalo mladine, saj je od 65 članov le 14 mladincev, čeprav je med mladimi veliko zanimanje za to ¡športno panogo. Posebna naloga družino v letošnjem letu bo, da v svoje vrste pritegne prav mladino in tako poveča svoje vrste ter okrepi svoje koristno delovanje, M. V. STIL PREVZEL VODSTVO V OKRAJNEM PRVENSTVU V nedeljo sQ igrali dve tekmi okrajnega nogometnega prvenstva, ld sta zaostali. V Bertokih je Stil premagal domačo Olimpio s 4:2 in tak0 prevzel vodstvo v lestvici. Ureja uredniški odbor-—Odgovorni urednik Ivan Reuko — Tiska tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopru, Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijcva ulica št. 26, telefon 170, poštnj predal 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina 500 dinarjev polletna din 250, četrtletna pa din 130,— Tekoči r3tun pri Narodni banki v Kopru št. G57-T-162 vec Ivan pred Erjavcem Radohi in Pcljanškom Ivanom, Prcga je bila radi poledenelosti prilično težka. Popoldne je bilo tekmovanje v slalomu na 250 m dolgi progi. Med člani je zmagal Miklavič Vlado s časom 1.16.2, drugi je bi>l Velikajne Anton, tretji pa Ferjančič Ivan, Lanski prvak Likar Rudi je bil komaj peti. Na isti progi so namreč vozili tudi mladinci, med katerimi je bil prvi Ferjančič s časom 1.28,5, drugi je bil Leskovec Boris, tretji pa Crnobrnja Viktor. Progo so morali prevoziti dvakrat. Pričakujemo , da bo to tekmovanje dal0 večjo vspodbud0 drijskim smučarjem, da se bodo resneje pripravili za podzvezno prvenstvo na Lokvah. L. S. ZMAGA IN PORAZ DRŽAVNE MLADINSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE V nedeljo in torek je naša državna nogometna mladinska reprezentanca odigrala dve prijateljski tekmi z reprezentanco Grčije. V nedeljo, na uradni tekmi, ki je bila v Atenah, je naša reprezentanca zmagala z rezultatom 2:0. V torek pa so pri ponovnem, to pot neuradnem srečanju, zmagah Grki z rezultatom 5:1. MIIIALIC ŠELE 5 V MEZIDONU Znani jugoslovanski doigopro-gaš Franjo Mihalič je v nedeljo, kljub utrujenosti, sodellova^ na mednarodnem crossu v Mezidonu na 9-850 m dolgi progi. Zmagal je Anglež P:rie, pred Driverjem in Norrisem ter Van Davetinom in Mihaličem, ki jg bil šele na petem mestu. Ceraj se je uvrstil na sedmo mesto, Stritof na deseto in Pavlo.vič 20. mesto. KUC PREMAGAN Nepričakovano je prišla vest iz Moskve, da je bil premagan najboljši dolgopirogaš na svetu. Vladi-miT Kuc v teku na 3.000 m. Premagal ga je še nepoznani tekač Juana Gomeza. Razen Kuca je Gomez premagal še znana dolgoprogaša Okorkova in Jazantsekova.. NEDELJA, 30, 1.: 8,15 Iz domačih logov za nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 V veselem hitmu; 9.30 Mladinski oder: Velika pot; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Mikrofon je vas! Primorski zbori, ansambli in solisti pojo hi igrajo; 15,00 Naši kraji in ljudje: Ajdovščina; 10.00 Pro-menadni konoart opernjih aro i 16.30 Izbrano cvetje iz domače grede; 19,15 Kontrasti v ritmu; 21.00 Vedre melodije za nedeljo zvečer; 21.,30 Giaisbni mozaik; 22.00 Plesna glasba. PONEDELJEK, 31. 1.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Poje dekliški mladinski oktet iz Tolmina pod vodstvom. Klemen t.e Vere; 15.00 Čistimo svoj jezik; 15.15 Veder ponedeljkov glasbeni album; 16.10 J. Bra-hms: Madžarski plesi; 16.30 Naš tedenski skladatelj- in njegov glasbeni portret: F. Schubert; 19.15' Kontrasti v ritmu; 20.15 Poje skupina narodnih pevcev Radia Beograda in radia Skoplje; 20.30 Zabavne melodije; 21.05 Nočni koaf cert. smfonične glasbe jugoslovanskih skladateljev; 22.00 Plesna glasba, TOREK, 1. 2,: 11.00 šolska ura; 11.30 Mladinski koncertni oder; 14,00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Imam tri ljubice, vse tri so zavbrne ... in druge poje moški oktet in kvintet CD JLA iz Beograda; 15.00 Kultur no življenj e na Primorskem; 15.15 Jugoslovanski ansambli in solisti pred našim mikrofonom; 15.30 Ali ve, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank; 16.00 Tečaj Angleščine; 16.15 Za vsakogar nekaj 19.15 15" znanih valčkov; 20.15 Improvizacija za klavir; 20.30 L. v. Beethoven: Fidelio — izvajajo člani metropotitianske opere; 22.00 Plesna glasba, SREDA, 2, 2.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Slovenski biseri — spored narodnih pesmi; 15.00 Od Triglava do Jadrana; 15.15 G. Gershwin: Rapsodija v modrem; 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu; 16.00 Zdravstveno predavanje; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Igrajo majhni ansambli; 20.15 Znane dalmatinske melodije; 20.40 20' .revijskih melodij; 21.05 Nočni koncert operne glasbe; 22,00 Plesna glasba, ČETRTEK, 3. 2.: 14,00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: Ko dan se zaznava, danica priplava . . . pojo pevci narodnih pesmi; 15.00 S knjižne police; 15.20 Operni dueti, terceti in balet; 16.00 Narava in tehnika; 16.10 Za "vsakogar nekaj-; 19.15 V ritmu 13. LEKCIJA He is. Vp-rasalna obllka: Is he? He will be. Will he be? Wilj he come? Will he come? Will he go? Will he give? WiU he get? ltd. Will he be in his office tomorrow? Will he go to his office tomorrow? — Willi pour friend come here from his office tonight — Yes, hell come hKre from his office tonight. Wil'l he put his car in the garage? — Yes, he'li put his car in the garage. — W.U your secretary-get her letters from London tomorrow? — Yes, she'll get them from London tomorrow. Does Tom go to his office on Thursdays? — Yes, Torn goes to his office on Thursdays. — Does this plane come from Manchester? — Yes, this plane comes from Manchester. — Does your secretary put your letters on this tabled — No, she puts them on that table. — Does she take her hat off that table? — Yes, she takes her hat off that |table< — Does your friend say »Good morning« to you? — Yes, he says »Good morning« to me. — Will this plane come from Manchester? — Yes, this plane will come from Manchester. — Does this plane come from Manchester? — Yes, this plane comes from Manchester. — Is this plane in London now? — Yes, this plane is in London now. — Will your secretary take her hat off? — Yes, she'll take her hat off. — Is her hat off now? — Yes, her hat is off now. — Is your brother in Dublin now? — No, he is in Belfast now. — Does your brother get letters from you? — Yes, he gets letters from me. — Wil'l he. get letters from you? — Yes, he will get tetters from me. — Is the postman here? — Yes, the postman is here. — Will the postman give your letters to youi ¡brother? — Yes, he will Sive them to hun. — Does the postman give them to him? Yes, he gives them ;to him. — Will your secretary put your letters 0n tin's table? — No, she will put them on that table. — Does your secretary put them ■oin this table. — No she puts them on that table. — Are your letters on that table now? — Yes, my letters a.re on that table now. Nova beseda': dining—room — jedil-nica, obednica. Is Mrs. Grey in the dining-room? — Yes, she is in the dining-room. — Will she give tea t0 her friends? — Yes, she will g.'ve tea. to her friends. Does she give tea to her friends? — "Sr es, she gives tea to her triePds. Razgovor med Tomo-m in gospo Grey: It's six o'clock. Father is late, — Yes, he went to Brighton thiis morning. — His car is in the garage. — Yes, he'll come here from Brightom on a train. — Mother on a train. — Mother I got a letter from George today. — Is he, in Dublin? — No, he was in Dublin. He went to Belfast on Saturday vening. He's in Belfast now. His friend's office is there. — Does he go to his friend's office — Yes, he goes to the office on Mondays and Wednesdays. On Saturdays he goes to a friend's house. His friend's name is Mr. White. On Sundays Mr. and Mrs, White, their two daughters and George go to the sea. — They go to the sea in Mr. White's«car? — Yes. Oh, Mother, Mr Green win come here on Saturday, — Oh, yes. Will he be here on Saturday morning? — No, hp'11 come on Saturday evening and he'U go on Monday morning. That's the bell. — I'll go to the door. Oh, Tom! — Yes, Mother. Is it a telegram? — Yes, it's from Mr. Green. He'll be here on Saturday morning. That's your father. — Hello, Father. — Hello, Tom. Hello, Mary. My train was late. 1 came here from the station on abus. Am I late, Mary? — No, William, and your tea is on the table in the dining-room. — V današnjih vajah boste delali vprašanja. Zgled: Your brother is in London. — Is your brother in London. — Is your brother in London? — You will get letters from your brother. —- George gets letters from his brother. — My secretary puts my letters on this table. — Postman gives a letter to Tom, — Sedaj odgovor na vprašanje: Does Mr. Teacher say »Goodbye« to his listeners? prastare kulture (Nadaljevanje s 7. strani) ogromno premoženje in hiteli zapravljati pridobitve krvavih žuljev egptovskega ljudstva po vsem svetu. Šele v zadnjem času, v zadnjih letih so dobili ljudje toliko poguma, da niso samo Po tihem godrnjali proti parazitu na prestolu, marveč so izgnali samopašne-ža s njegovimi huriskami vred za vse čase z dežele. Vodstvo je prevzel vojaški kader, vendar dežela še vedno ni pomirjena, še v zadnjem času je nova vlada krvavo Eadušila nameravano vstajo močne politične organizacije »Muslimanskih bratov«. PolJitično dežela ni še pomirjena, dosegla pa je vendarle velik uspeh, da sfi je ¡znebila okupacijskih čet. Na zunaj razvija aktivno politiko sodelovanja med arabskimi državami, čeprav ima mnogokje težave zaradi odpora muslimanskega sveta, ki novi vladi ni naklonjen zaradi preganjanja »Muslimanskih bratov«. Nova vlada aktivno podpira tudi gibanje Arabcev v Maroku, Tunisu in Alžiru za nj hovo osamosvojitev. P0 tem vprašanju prihaja v ¡resen konflikt s Francozi, vendar polkovnik Naser tvega tudi to, ker ■vidi v združeni' arabski Afriki na-roan svojih političnih prizadevanj. Brko Cim se je malce zvedrilo, sem se spet spravil na pot, in jo ubral, čez hribe in doline. Najprej sem šel povprašat v Bcrtoke, kdaj bodo začeli popravljati tisto razrvano pot, ki ipclije mimo zadružnega doma v vas. Zvedel sem namreč, da so o tem razpravljali na zboru volivcev in tudi sklenili, da bodo pot lepše speljali in popravili, Zal mi Berto-čani niso mogli ustreči. Pravijo, da tudi sami šc nič ne vedo, kdaj bodo lahko zgrabili za krampe, ker jim še ni uspelo, da bi dobili potrebne načrte, ld so jih obljubili kompetentni tovariši v Kopru, Vedo samo to, da imajo sedaj čas, ker delo na polju počiva. Vendar upajo, da bodo načrte le dobili prej, ko bo prišla glavna sezona in bo drugega dela čez glavo. Mimogrede sem smuknil še v Dekane in k Cežarjem - Pobegom. Tu sc-m zaman skušal ugotoviti, zakaj je superfosfat v KZ Dekani kar za 100 din pri stolu dražji kot v KZ Cezarji - Pobegi. Se danes me zanima, kaj neki je vmes. Morda jc v Cezarjih lo umetno gnojilo cenejše zato, ker leži vas nekoliko dlje od glavne ceste in jc bolj od rok, pa tam še ne vedo za cene na evropskem trgu? Lahiko da je (o, lahko pa tudi kaj drugega, kar bodo gotovo vedeli bolje od mene tovariši v Dekanih, ki imajo v rokah zadružno trgovino. Ce se ne motim, sem vam že en- krat zaupal, da sem se vpisal v proti alkoholno kampanjo. Res jc, da sem se dolgo upiral, toda končno je moja družinska skupnost le zmagala, in postal sem abstinent, Pa mi je včasih hudo žal. Ne toliko zaradi skomin po dobri vinski kapljici, kolikor zaradi tega, ker v mnogih naših oslarijah na vasi ne dobiš nobenih brezalkoholnih pripomočkov, da bi se pošteno odžejal. Med temi je tudi pobeška gostilna, kjer sploh ne poznajo sadnih sokov in podobnih kulturnih pijač. Dobiš sicer oranžado, toda to jc za pravega abstinenta vse premalo, ko pa vidi polne steklenice »brandyjev« in drugih težko izgorljivih tekočin, ki zapeljivo vabijo z gostinskih polic. V Postojni sem »padel« med razburjene gospodinje, ki so temeljito obdelovale mestne dimnikarje. »Va-ne, primernejšega trenutka res nisi mogel izbrali, da nas spet obiščeš!« so mi zatrjevale kar vsevprek. Začele so mi pripovedovati, kako se postojnski dimnikarji prikažejo zelo porcclkoma v hišo, da jih včasih ni tudi jio pet mesecev in lako naprej. Glede izterjevanja z uredbo določenega prispevka za ometanje dimnikov pa so bolj redni in jih pri tem prav nič ne zanima, če so dimniki v redu ali ne. Pričakovale so menda, da se bom pošteno ujezil in še sam povedal kakšno na ta račun. Pa so sc uštele. Rekel sem dve, tri o sončnem mrku, ki ga ne bomo videli, in še o nekaterih aktualnih vprašanjih, nakar sem se lepo izmazal. Pomislil sem namreč, da bi tako delo tudi jaz lepo in koristno opravljal, da je to pravzaprav nekaj takega, kar sem si že da\mo želel. Zato se jim tudi nisem hotel zameriti. Imel sem namen, da še isti dan stopim v dimnikarje. Jaz bom lepo dimnikaril, tiste pristojbine bo pa že Juea pobrala. Nisem pa našel odgovornega in tega nisem mogel takoj urediti. Nazaj grede, sem se, spomnil, da bi bil moral verjetno vložiti prošnjo, kolkovano, kakor pač to določajo predpisi. To mi jc palo na pamet v Štanjelu, kamor sem zavil mimogrede, da ne bi prišel prezgodaj domov. No, sem rekel, bom pa kar tu kupil kokke in kar manjka. Povprašal sem, kje je trafika. Ko pa so Štanjelci zvedeli, kaj iščem, so lini odsvetovali. Pojasnili so mi, da njihov trafikant, ki je obenem tudi gostilničar, prodaja koleke samo na debelo. Ima namreč na zalogi samo take. ki »glasijo na okrogle zneske« in tako sc človeku prav lahko zgodi, da mora k predpisani taksi dodati še dvajset ali trideset dinarjev. Trafikant namreč nima »drobiža«, to je kolekov po deset in dvajset dinarjev. Zahvalil sem se za obvestilo in sklenil da en teden počakam. Do taikr..t pa na svidenje vaš Vane. Obveščamo vse naročnike našega lista, ki so poravnali naročnino za prvo polletje 1955, da bo nagradno žrebanje, ld smo ga razpisali dne 24. septembra 1954, dne 1. februarja 1955 v prostorih uredništva v San-torjovi ulici 20/1. v Kopru. Komisija, ld bo vodila žrebanje, bo sestavljena iz treh članov in sicer: enega člana uredništva in dveh članov naročnikov Slovenskega Jadrana. Vabimo naročnike našega lista, da se udeležijo žrebanja. OBVESTILO Vse naše naročnike, ki so doslej brezplačno prejemali tudi Kmetijski vestnik, obveščamo, da zaradi zvišane naročnine tega lista ne bomo mogli več pošiljati kot brezplačno prilogo. Kdor želi še nadalje Kmetijski vestnik, se lahko naroči posebej pri upravi lista, lahiko pa svojo željo sporoči na nnio upravo. Letna naročnina je din 240.—. VABILO Pomorsko - brodarsko clraštvo »Jadro« v Kopru vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo 3. fobruarja 1955 v dvorani Okrajnega komiteja v Kopru, s pričetkom ob 18. uri. Dnevni red: 1. Volitve delovnega predsedstva. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Diskusija. 4. Volitve novega odbora in nadzornega odbora. 5. Sklepi. Prosimo, da se člani zbora gotovo udeležijo. Eventualen izostanek morajo predhodno opravičiti. OBVESTILO Katastrski urad v Kopru obvešča: Stranke, ld prosijo, da jim katastrski urad izda prepis posestnega lista glede njihovega premoženja, naj svoji prošnji priložijo vedno tudi izvleček iz zemljiške knjige. Samo na ta način bo prepis posestnega lista izstavljen lahko v najkrajšem času in bo možno izogniti se vsem morebitnim neskladnostim med zemljiškoknjižnim in posestnim stanjem. Zainteresirani se naprošajo, da se v lastnem interesu držijo tega navodila. OBVESTILO Dne 18. 1. 1955 je bil v Kopru najden znesek din 25.000 v bankovcih po 1000 din. Lastnik navedenega zneska naj se zglasi na Tajništvu za notranje zadeve v Kopru, soba št. 9. ZsflpavBjeKiJe z g$ Bas lit® V Ameriki so poskusili zdravljenje umobolnih z glasbo. Rezultate učinkov so nafco primerjali s časom, ki s0 ga potrebovali bolniki, da so prišli k zavesti, ko še niso poskusili to novo zdravljenje. Glasba je pripomogla, da je bolnik hitreje prišel k zavesti. Tako počasni i'¡tem kot jazz-glasba sta bila blagodejna. Vendar je jazz hitreje spravil bolnika k zavesti ko,t instrumentalna glasba s počasnim ritmom. Zdravniki s0 še ugotovili, da so se pacienti »pod počasnim ritmom« zavedali, da poslušajo glasbo, tisti »z jazzom« pa .niso niti občutili, da bi b''li pod glasben0 terapijo. vrste. Znane so španjolske »corride«; zadnje čase pa so se našli tudi taki, ki bi ta »šport« radi razširili Se drugod po svetu. V Manili na Filipinih se jim je to bolj slabo posrečilo. Namesto bika je bil to pot žrtev »torrero«, ki ga je razdražena žival nataknila na svoje močno rogovje. Ta rezervat so ustanovili ¡kljub •jezi in strahu vseh okoliških farmarjev. Navadno si živali dobro za-pomnijo kraj, kjer ije ne preganjajo in kjer lahko v miru živi j.11 zato navadno ne prestopijo meje zaščitenega in ograjenega ozemlja. Vendar se včasih zgodi, da kaka žival vodnica zapelje celo čredo na ozemlje izven rezervata. Pred nekaj leti n. pr. je cela čreda slonov prešla mejo addo-škega rezervata in je napravila ogromno škodo na farmah v okolici, Sloni so pomendnali žetev in uničili ■vsa napajališča in sploh vse vodne naprave. Ob tej priložnosti so dva slona ustrelili in eden izmed njiju je bil edini' samec v čredi. Zato se je uprava rezervata polastila velika zaskrbljenost za obstoj črede. Da se ne bi podobni izleti slonov ponovili, so del Tezcrvata ogradili z ograjo, ki je slon ne more podreti. Ograja je namreč iz močnih jeklenih ■vrvi, kakršne uporabljajo za gradnjo žičnic in liftov ter iz jeklenih tračnic, ki so jih darovala mesta, kjer je tramvaj odslužil in so ga nadomestili z modernimi prometnimi sredstvi. V rezervatu Addo živijo tudi kap-ski bivoli, in razne vrste antilop. Ljudstvo, ki 'je sprva bilo proti rezervatu, ker pač slonov ni smelo več steljati, je zdaj, ko so sloni za varno ograjo, navdušeno za rezervate in skoraj >vsi farmarji so se včlanili v Društvo za zaščito divjadi. Ali ima zemlja poleg lune še druge satelite? Odkar so se začeli prav resno ukvarjati z zamislijo, da bi umetno ustvarili satelit, ki bi krožil okoli Zemlje in ki bi bil nekakšna vmesna postaja za polet na Luno ali na druge planete, je postalo zopet pereče vprašanje, ki je sicer že dokaj staro, namreč vprašanje, ali ima Zemlja poleg Lune še kake druge satelite. Ameriški pomorski observatorij in Zavod za meteorite na univerzi v Novi Mehiki sta vključila to vprašanje v svo.j delovni program. Nekateri dnevniki so celo že poročali, da se je posrečilo odkriti dva taka meseca, enega v razdalji 600 in drugega v razdalji 900 kilometrov od Zemlje. Toda ti glasovi so utihnili in verjetno je bila to le senzacija. Drugo vprašanje pa je, ali tak satelit lahko izsledimo. Če je, mora biti prav majhen in tudi, ko bi nam kazal osvetljeno stran, prav medel. V talki razdalji, kot so jo omenjali časopisi, bi hitel prehitro mimo nas, da bi ga lahko opazili z daljnogledom ah ujeli na fotografsko ploščo. Zato moramo, čeprav ni izključeno, da so v vsemiriu take manjše Lunine sestre, še dalje čakati .trenutek, ko jih bomo lahko odkrili. Na obtožbo Costarikc, da ima Nica-ragua pri nedavno izbruhli »banan-ski« vojni svoje vrste je predsednik Somoza enostavno pozval na dvoboj njegovi borbi za pitje mleka, Toda ker so to mleko zbrali v 48 ameri-ikih državah in je potem še letelo tez »veliko lužo« in moralo čakati, »3a je. Mendes-France izbojeval zmaga, se je pač sesirilo. Ministrski predsednik je bil vseeno vesel pozornosti, ki so jo mu izkazali onstran Oceana, posebno ker so mu jo izkazali po lepem osemnajstlelnem dekletu. In ko je se je Eleanot Me-let/ vračala v Minnesota, je nosila s seboj 48 steklenic najboljšega francoskega šampanjca kot povračilo za 48 litrov mleka. Predlansko in lansko leto so dosegli v potapljanju 7. globinskimi ladjami (batiskafi) več rekordov. Ba-tiskufi v sedanji obliki so se izkazali za "rimernc za dosego velikih globin, toda manj primerne, za opazovanje življenja v njih. Zato je profesor August Piccard na svojem poslovilnem predavanju na univerzi v Bruslju napovedal gradnjo povsem drugačne Iadjcj, ki jo je imenoval mezoskaf (mezo-srednji, skafos-ladja, čoln), kajti 7. njo namerava proučevati srednje morske globine do kakih 2000 metrov. Sedanji batiskaf po svoji gradnji in po načinu % delovanja spominja na zračni balon, mezoskaf pa bo zgrajen po vzorcu helikopterja. V bistvu bi to bila velika potapljalna ■krogla, ki nosi na zgornji strani horizontalni vijak velikih dimenzij, podobno pot helikopter. Krogla z vijakom in strojem, ki ga goni, ter z vsemi drugimi napravami in posad- PsifatuBogiljSl 22S1F&($€>■