Leto 1900.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 23. maja 1900.
Vsebina: Št. 87. Ukaz o uredbi osebnih razmer poštarjev na poštnih uradih I. in II. razreda.
$9.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1900.1.
o uredbi osebnih razmer poštarjev na poštnih uradih I. in II. razreda.
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 17. maja 1900. 1. blagovolilo najmilostliveje dovoliti, da stopijo poštarji na nedržavnih poštnih uradih I. in II. razreda po imenovanju z dekretom v trajno službeno razmerje k poštnemu in telegrafskemu zavodu, vsled česar postanejo uradniki tega zavoda s posebnimi prednostmi in pravicami; dalje je blagovolilo najmilostliveje potrditi, da se ukrenejo vsled tega potrebne izpremembe določil o uniformovanju poštnih uslužbencev na deželi, ustanovljenih na podstavi Najvišega sklepa z dne 4. januarja 1891. 1.
Na podstavi tega Najvišega sklepa se ukazuje naslednje ;
člen 1.
Osebne razmere poštarjev na poštnih uradih
I.	in II. razreda se urejujejo z „Normalnimi določili o službenih in plačilnih razmerah poštarjev“, razglašenimi v naslednjem.
V oznamenilu „poštarji“ („poštni ekspe-dienti“ „poštni odpravniki (ekpeditorji)“) je pri tem
razumeti tudi ženske uslužbence teh vrst, ako se glede tega ne določi kaj drugega.
Prav tako naj se gledč „poštnih uiadov“ ukre-njena določila nanašajo tudi na take službe, združene s telegrafsko, oziroma telefonsko službo.
Člen II.
Normalna določila urejujejo službene in plačilne razmere poštarjev zgolj v toliko, kolikor gre za izvrševanje uradne službe (vštevši z ukazom z dne 8. decembra 1899. 1. št. 58102 (poštn. in tel. uk. št. 128) urejeno oskrbo služabniških opravil, in pa eventualno službo spremljanja voženj). Ako je poštarjem sedaj izročena oskrba poštnih voženj (poštna hlevska služba) ali se jim izroči v bodoče, je gledč tega med poštnim in telegrafskim zavodom ter med poštarjem obstoječe razmerje presoditi po določilih dotične službene pogodbe.
Člen III.
Normalna določila ne veljajo za dedne poštarje.
Vse odredbe o odrAeri plačil, uradnih popreč-nin, manipulacijskih pripomočkov ter prispevkov za najemnino, in pa o rešitvi, upravi in zopetni namestitvi dednih služb se pridržujejo odloku trgovinskega ministrstva
(SluvenU'ih.)
45
Člen IV.
Prav tako ne veljajo normalna določila:
a)	za poštarje, ki imajo kako nedopustno postransko opravilo (§. 20):
b)	za poštarje, ki ne morejo ali nočejo službe osebno opravljati; in
c)	za juristične osebe, ki so imetniki poštnih uradov I. ali II. razreda.
Pod lit. a) in b) omenjeni, na poštnih uradih
I.	ali II. razreda postavljeni poštarji ostanejo za sedaj v svojem sedanjem pogodbenem razmerju in užitku po tem ustanovljenih uradnih prejemkov; ako se opustivši nedopustno postransko opravilo odločijo za poklic poštarja, oziroma se z dokazom svoje službene sposobnosti zglasijo, da nastopijo osebno oskrbo službe, potem se dodatno uvrsté v stalež poštarjev.
Pod lit. c) omenjenim jurističnim osebam je poštno (in telegrafsko) službo polletno odpovedati najdalje do 31. dne decembra 1904. 1.
Člen V.
Sedaj za kak poštni urad III. razreda postavljeni imetniki, ki so na podstavi določil §. 3 v pouku o službi poštnega odpravljanja po cestah (ukaz z dne 30. junija 1884.1., št. 7061 [poštn. in tel.uk. št. 42]) upravičeni imeti naslov „poštar“, obdrže svoj naslov ad personam, pa ostanejo v svojem sedanjem pogodbenem službenem razmerju do poštnega in telegrafskega zavoda.
Ako so naredili preskušnjo za odpravnika, se jim varuje pravica prositi za kako mesto poštarja
II.	razreda.
Tudi sedanji imetniki uradov s poštnimi hlevi obdržč ad personam naslov „poštarja“.
Člen VI.
I.	Za ovedbo redu za prvo uvrstitev poštarjev v stalež, ki ga je ustanoviti po §. 10 normalnih določil, so merodajne nastopne okolnosti, in to v navedenem redu:
1.	Razred in stopinja urada, čigar načelnik je dotični poštar, tako da je v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva najprej na čelo vrste postaviti vse imetnike poštnih uradov
I.	razreda, 1. stopinje (privzemši, dokler se drugače ne ukrene, poštarje, ki po členih III in IV ne pridejo v poštev), za njimi je uvrstiti po istem merilu imetnike poštnih uradov I. razreda, 2. stopinje itd.;
imetniki poštnih uradov II. razreda. 2. stopinje pridejo nazadnje.
V vsaki stopinji je potem za medsebojno vrsti-tev poštarjev, ki pripadajo tej stopinji, merodajna:
2.	doba službenega časa v lastnosti poštarja (poštnega ekspedijenta) ; ako se dvomi,
3.	doba vsega poštnega službenega časa (ra-čunaje od tedaj, ko se je naredila preskušnja za odpravnika) ; končno, ako bi tudi to bilo enako,
4.	višina sedanje skupne plače.
II. Pri tem dobljenega redu se je natančno držati ob prvi uvrstitvi poštarjev v mesta, ustanovljena po §. 10 normalnih določil v posameznih razredih, oziroma stopinjah staleža poštarjev. Imetnikov poštnih uradov I. in II. razreda, ki po določilih členov III in IV ne pridejo v poštev, pa ni istinito uvrstiti v stalež, in mesta, ki pridejo na te imetnike pošt, naj za sedaj ostanejo prazna v dotičnem razredu, stopinji in činovni številki.
Mesta v staiežu, ki ostanejo po določilih t. II začasno prazna, je polagoma napolniti ali z dodatno uvrstitvijo imetnikov poštnih uradov I. in II. razreda (člen IV lit. a) in b)), ki prvotno niso prišli v poštev, ali po merilu, po katerem stalno odpadejo taki imetniki (člen IV, lit. a) do c)).
Člen VII.
Poštarji, ki so se uvrstili v stalež na podstavi člena VI, dobé, ako so s 1 dnem januarja 1900. 1. dovršili čez 25, oziroma 30, 35 ali 40 službenih let kakor poštarji (poštni ekspedijenti), počenši s tem časom 100, oziroma 200, 300 ali 400 K letne osebne doklade.
Te osebne doklade je odvzeti po tem, ako se dobi veča plača (starostna doklada).
Člen VIII.
I.	Poštarji, ki dobivajo sedaj plače za poštno (telegrafsko in telefonsko) službo skupaj več, nego bi po normalnih določilih (§. 3) dobivali plačil pri-števši osebno doklado, ki pride eventualno po členu VII, dobé razliko obeh zneskov za dopolnilno doklado, katero je po tem, kakor se dobi večja plača (starostna doklada) zmanjšati, oziroma povsem odvzeti.
II.	Ako je nadalje uradna poprečnina kakega poštnega urada, ki pride na podstavi normalnih določil, manjša nego znesek sedanje uradne popreč-nine z eventualnim prispevkom za najemnino vred, je določiti novo uradno poprečnino (eventualno od-vzemši dosedanji prispevek za najemnino) v višini
dosedanje uradne poprečnine (eventualno dosedanje uradne poprečnine prištevši prispevek za najemnino). Ta izjemna viša odmera pa ima veljavo samo za do-tičnega sedanjega poštarja, kakor dolgo ostane na istem uradu.
Člen IX.
Oproščeni, da jim ni treba delati v §. 15 normalnih določil omenjene preskušnje za poštarja, so :
1.	Poštarji, ki so prestali prometno preskušnjo z vsaj zadostnim uspehom;
2.	poštarji, ki se ob prvi uvrstitvi uvrste v I. razred staleža poštarjev;
3.	poštarji, ki so ob prvi uvrstitvi uvrsté v II. razred staleža poštarjev, ako so ob času prve uvrstitve dovršili že triletni službeni čas v lastnosti poštarjev (poštnih ekspedijentov).
Člen X.
Dovoljevati dopuste poštarjem do dobe štirih tednov, oziroma ako plača prosilec dopusta stroške za nadomeščanje, do dobe treh mesecev je v področju poštnega in telegrafskega ravnateljstva.
Pristojnost poštnih in telegrafskih ravnateljstev gledé premeščanja (menjave služb) poštarjev se ravna po pravilih, veljajočih v tem oziru gledé nižih prometnih uradnikov.
Člen XI.
V §§. 21, oziroma 18 normalnih določil omenjeni paragrafi službenega reda iz leta 1852., oziroma uradnega pouka za c. kr. upravnike poštnih uradov, so kakor priloga 1. oziroma 2 tiskani po normalnih določilih.
Člen XII.
Gledé ravnanja s službenimi varščinami, posebno gledé časa in načina položbe varščine naj v obče primerno veljajo določila „pouka o ravnanju z varščinami pri c. kr. poštnih ravnateljstvih in bla-gajnicah poštnih ravnateljstev“ (ukaz z dne 21. januarja 1883.1., št. 40118/82 [poštn. in tel. uk. 29 izl. 1883.]) in določila pozneje gledč tega izdanih predpisov.
Poštnim in telegrafskim ravnateljstvom gledé položbe službene varščine v obrokih, oziroma gledé
dopolnila službene varščine dano pooblastilo se razširja tudi na poštarje z merilom, da morajo vsaj polovico službene varščine imeti takoj ugotovljeno.
Poštarji, katerim je poleg uradne službe izročena ali se izroči tudi služba poštnih hlevov, oziroma oskrba poštnih voženj, jamčijo s svojimi službenimi varščinami tudi za obveznosti, izvirajoče iz te službene stroke. V teh primerih je varščino vselej popolnoma položiti.
Člen XIII.
Dosedanja določila o pravici poštarjev in poštnih ekspedijentov nositi službeno uniformo, in pa predpis o uniformi (ukaz z dne 17. februarja 1891. 1., št. 774 [poštn. in tel. uk. št. 17]) se razveljavljajo z merilom, da
1.	v II. razred staležu uvrščeni poštarji, ki so bili doslej upravičeni nositi dve rožiči za znamenje odlike, smejo ta znamenja odlike obdržati tudi v bodoče, in da je
2.	poštarjem, ki se niso vzprejeli v stalež poštarjev, in pa poštnim ekpedijentom, ki imajo sedaj pravico nositi uniformo, dovoljeno to uniformo nositi v službi tudi v bodoče.
Posebni predpisi gledé posebne slovesne monture, priznane dednim poštarjem in imetnikom poštnih hlevov, se s tem ne izpreminjajo.
Člen XIV.
Normalna določila naj stopijo v obče v vsakem okraju ravnateljstva v veljavo, ko se je istinito ustanovil stalež poštarjev, vendar
1.	gledé izmere plač in uradnih poprečnin s 1. dnem januarja 1900. 1. in
2.	gledé pristojbin za ponočno službo s l.dnem julija 1900. 1.
V istih časih izgubé svojo veljavo „normalnim določilom“ nasprotujoča določila normalnega ukaza z dne 20. junija 1873.1., št. 19664 (poštn in tel. uk. št. 25), potem „pouka o službi odpravljanja pošte po cestah“ (ukaz z dne 30. junija 1884. 1., št. 7061 [poštn. in tel. uk. št. 42]) in pa drugih ukazov, predpisov in razpisov, kolikor zadevajo v normalnih določilih urejene stvari.
Normalna določila
o službenih in plačilnih razmerah poštarjev.
§• l.
1.	Poštarji so samostojni in odgovorni načelniki poštnih uradov I. in II. razreda. Gledé izvršujoče službe so neposredno podrejeni dotičnim poštnim in telegrafskim ravnateljstvom in njihova dolžnost je opravljati uradno službo po obče veljajočih predpisih in po posebnih napotilih, izdanih od poštnega in telegrafskega ravnateljstva za urad, za katerega so postavljeni.
Poštarji se imenujejo z dekretom. Z namestitvijo stopi imenovanec v trajno službeno razmerje k poštnemu in telegrafskemu zavodu, ki se more razvezati samo s pogoji, ustanovljenimi v tem ukazu (§§. 36 do 39). Poštarji so uradniki poštnega in telegrafskega zavoda, katerim so podeljene v normalnih določilih navedene prednosti in pravice.
§. 2.
Dohodki poštarjev so deloma redni, deloma zredni (postranski dohodki).
K rednim dohodkom spadajo:
1.	Plača;
2.	uradna poprečnina;
3.	manipulacijski pripomočki; v tem oziru so posebni predpisi;
4.	Poprečnine za služabnike (po določilih ukaza z dne 8. decembra 1899. 1., št. 58102 [pošln. in tel. uk. št. 128]);
5.	/starostne doklade.
K izrednim dohodkom pa spadajo:
6.	Potnine (po določilih §. 18 v ukazu z dne 8. decembra 1899. 1. št. 58102 [poštn. in tel. uk. št. 128]);
7.	pristojbine za ponočno službo in
8.	Vozne spremstvene poprečnine za spremstvo pošte v železniških vlakih ali za oskrbo želez-nične poštne službe po poštarju, oziroma po poštnem odpravniku oziraje se na razmere, ki so pri tem merodajne.
§• 3.
Plača je nagrada poštarjem za njihovo osebno službovanje v opravljanju in vodstvu uradne službe.
Višina plače se ravna po vrstitvi poštarjev v staležu in znaša:
za II. razred staleža poštarjev
v 2.	stopinji............... 1.400	K
,1.	,	• •............. 1-600 . in
za I. razred staleža poštarjev
v 4.	stopinji............... 1.800	K
,3.	„	...... 2.000 ,
„ 2....................... 2.200	,
.1. . ......................««0 .
g. *.
Uradna poprečnina služi :
1. za poplačilo najemnine za uradne prostore;
2.	za nabavo in dodatno nabavo opravnih predmetov, v kolikor se ne pripravijo uradoma:
3.	v poplačilo stroškov za kurjavo in razsvetljavo uradnih prostorov in drugih stroškov, ki so v zvezi z vodstvom uradnih opravil.
§• 5.
Uradna poprečnina se odmerja vsakikrat po razdelitvi poštnega urada v razrede, ustanovljeni na podstavi določil §§. 16 do 20 v ukazu z dne 30. novembra 1899. 1. št. 62885 (poštn. in tel. uk. št. 124) in naj znaša:
Za poštne urade	v okrajih poštnega in telegrafskega ravnateljstva Brno, Praga in Dunaj	v okrajih drugih ravnateljstev
	k r	o n
II. razreda, 2. stopinje	400	360
, 1- ,	500	450
I.	,	4.	„	600	540
„	3.	„	720	660
9 n	-*•	840	780
, l. ,	960	900
Pripadni rok za izplačilo uradnih poprečni», ki jih je drugače odmeriti vsled izpremembe v razredni razdelitvi, bodi čas, od katerega stopi izpre-memba v razredni razdelitvi v veljavo, torej praviloma 1. dan januarja dobi uravnave sledečega leta; ako se v kaki uravnalni dobi kak urad na novo ustanovi ($. 19, oziroma 20 v ukazu z dne 30. novembra 1899. L, št. 62885 [poštn. in tel. uk. št. 124], dan otvoritve urada.
Izpremembe, ki so nastale vsled uravnave razredne razdelitve v izmeri uradnih poprečnin poštnih uradov I. in II. razreda, je po preteku vsake urav-nalne dobe v izkazu naznaniti trgovinskemu mini strstvu.
§. 6.
Za poštne urade, na katerih znaša število delovnih enot, ki spadajo pod št. 13 do 18 v §. 3 ukaza z dne 30. novembra 1899. 1., št. 62885 [poštn. in tel. uk. št. 124], vsaj 25, oziroma
50 odstotkov izkazane letne vsote delovnih enot, se. odmeri uradna poprečnina vsakikrat za 25, oziroma 50 odstotkov više.
Za poštne urade pa, katerim se pripravi uradni prostor uradoma brezplačno, se daje samo polovica normalne uradne poprečnine. Poštna in telegrafska ravnateljstva se lahko v tem oziru pooblaščajo, da za tiste nedržavne poštne urade, ki so na sedežu državnih poštnih in telegrafskih uradov, uradoma najmejo uradne prostore. To določilo obvelja lahko tudi za druge poštne urade, za katere pridejo stroški za najem uradnih prostorov neprimerno visoko.
§■ 7-
Plačo za poštarja imenovanega poštnega odpravnika je nakazati v izplačilo od 1. dne meseca, ki sledi dnevu imenovanja.
Gledé nakaza viših plač poštarjem, ki so že v staležu, se zavrača na §. 11.
Prejemanje plače (starostne doklade) neha. ako izstopi kdo iz službe, s koncem meseca, v katerem izstopi na kakršenkoli način.
Uradne poprečnine je imeti pripravljene za izplačilo pro rata temporis ; pri tem je računih mesec poprečno s 30 dnemi.
§• 8.
Poštarji, ki stojé v prvi plačilni stopinji II. razreda, imajo po vsakih petih službenih letih, ki so jih dovršili na tej stopinji pravico do starostnih doklad v izmeri po 100 K; prav tako se dovoljujejo poštarjem, ki so v 1. plačilni stopinji I. razreda, čez vsakih pet službenih let, ki so jih dovršili v tej stopinji, starostne doklade v izmeri po 200 K.
Starostne doklade ne smejo v skupnem znesku v II. razredu presegati 300 K, v I. razredu ne 400 K in jih je ustaviti, ako se dobi viša plača.
§• 9.
Služba, ki jo je opraviti v času med 10. uro zvečer in 5. uro zjutraj in jo opravlja poštar ali kak poštni odpravnik, daje pravico do prejema posebne pristojbine za ponočno službo.
Za odmero pristojbine za ponočno službo je odločilno, ali traja ponočna služba 1. do 30 minut, ali 2. do dve uri, ali 3. dalje nego dve uri.
Pristojbina za vsako res opravljeno ponočno službo znaša v primeru 1:25 h, v primeru 2:50 h, v primeru 3:1 K. Te pristojbine se odmerjajo za vsak posamezen primer posebej, toda z merilom, da skupna pristojbina za eno noč in za enega uslužbenca ne sme presegati 1 K.
Pristojbine za ponočno službo, ki so se na posameznih poštnih uradih po odredbi, ukrenjeni od nadrejenega poštnega in telegrafskega ravnateljstva gledé uredbe in dobe ponočne službe, res zaslužile, je na koncu vsakega tedna izplačati na podstavi izkaza, potrjenega od posameznih percipi-jentov, in primerno zaračunati.
§. 10.
Na poštnih uradih I. in II. razreda nastavljeni poštarji tvorijo v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva poseben stalež, in sicer je vsakikrat smatrati toliko poštarskih mest za siste-mizovana po staležu, kolikor ustreza skupnemu številu nedržavnih poštnih uradov 1. in II. razreda, ki so v okraju. Ta stalež poštarjev se deli v dva razreda; pri tem odgovarja število za II., oziroma 1. razred staleža sistemizovanih mest vsakikratnemu efektivnemu stanju poštnih uradov II., oziroma
I.	razreda.
II.	razred staleža obsega dve stopinji, na kateri je enakomerno razdeliti skupno število sistemizovanih mest (z eventualnim prebitkom v nižjo stopinjo).
I.	razred se deli v štiri stopinje. Število mest, ki pridejo na posamezne stopinje tega razreda, ustanovi vsakikrat posebej trgovinsko ministrstvo.
§• H.
Da se nadomestijo prazna mesta, ki se pokažejo tekom leta v posameznih stopinjah I. razreda, in pa v 1. stopinji II. razreda poštarskega staleža vsled izstopa posameznih poštarjev (§. 36), potem da se izenačijo premikanja v dolžnih stanih posameznih stopinj, ako se morejo taka premikanja dogoditi ali med letom vsled stalne uvrstitve novo ustanovljenega poštnega urada, ali po preteku triletne uravnalne dobe vsled izpremembe razredne razdelitve, je v okraju vsakega poštnega in telegrafskega ravnateljstva polletno, in to 1. dne januarja in 1. dne julija vsakega leta urediti slalež poštarjev tako, da je poštarjem, katere je po tem z imenovanjem ali s postopno povišbo (§. 13) uvrstiti v viši razred, oziroma višo stopinjo, višo plačo v izplačilo nakazati od 1. dne januarja, oziroma 1. dne julija,
izbrisavši dosedanjo plačo s koncem decembra, oziroma junija.
Uravnavi staleža je dati v podstavo sistemizo-vane in resnične osebne stane v posameznih razredih in stopinjah, kakor so bili 15. dne decembra, oziroma 15. dne junija pred uravnavo.
Prazna mesta, ki se pokažejo vsled uravnave staleža v 2. stopinji II."razreda poštarskega staleža, je napolniti imenovaje primerno število poštnih odpravnikov, ki so upravičeni prositi (§. 12), in to od primera do primera po potrebi in po skupnem po-manjkljaju v poštarskem staležu.
§■ 12.
Za mesta poštarjev prositi so upravičeni:
Za mesta v I. razredu staleža poštarji II. stale-ževega razreda moškega spola, ki so z uspehom naredili preskušnjo za poštarja; za mesta v II. razredu staleža poštni odpravniki.
Za poštne ekspedijente na poštnih uradih
III.	razreda postavljeni poštni odpravniki ne izgubé pravice prositi za mesta poštarjev.
§• 13.
Prazna mesta poštarjev v 2. stopinji II. razreda v staležu se oddajajo, in pa iz II. razreda v I. razred poštarskega staleža se prestopa potom imenovanja; poštarji se pomaknejo v višo stopinjo istega razreda po postopni povišbi.
I. Imenuje se na podstavi prejšnje prošnje. Pri tem naj veljajo naslednja določila:
1. Ako gre za imenovanja v 4. stopinjo I. razreda, morajo poštna in telegrafska ravnateljstva najdalje do 1. dne decembra, oziroma 1. dne junija vsakega leta število mest, ki jih je oddati, in to, kolikor je to možno, naznanivši službene kraje, ki pridejo najprej v poštev, z razglasom v okrožnem ukazniku ali na kak drug pripraven način naznaniti prašnikom svojega okraja, ki so upravičeni prositi; pri tem je kakor končni rok za vlaganje prošenj določiti 15. dan decembra, oziroma 15. dan junija.
•	2. V 2. stopinji II. razreda izpraznjena mestaje
vsakikrat po potrebi v poštnem in telegrafskem ukazniku (in eventualno tudi v okrožnem ukazniku) razglasiti v razpis službe z primernim rokom za prošnjo (tri do šest tednov); pri tem je, ako možno, tudi posebno oznameniti službene kraje, ki pridejo, kakor je pričakovati, v poštev.
3.	Izbirajemed več prosilci, ki so vsi upravičeni prositi, naj poštna in telegrafska ravnateljstva sicer v obče ravnajo po razmerju vrstitve, ne gledé na to pa se naj osobito na naslednje okolnosti posebno ozirajo:
a)	na posebno odlično službovanje;
b)	na boljše cenilo strokovnih preskušenj;
c)	na višo šolsko izobrazbo.
Še ne izbrisana disciplinarna kazen izklučuje imenovanje.
II.	Postopno povišanje se vrši brez prejšnje prošnje po vrstitviv staležu. Pri tem pa je tiste preiti, ki so bili s pravnomočno razsodbo disciplinarne komisije kaznovani s tem, da se jim je odvzelo postopno povišanje, po določilih te razsodbe.
§■ H-
Načelo sicer bodi, da je poštarje I. razreda porabljati praviloma na poštnih uradih I. razreda in poštarje II. razreda praviloma na poštnih uradih
II.	razreda. Vendar se poštnim in telegrafskim ravnateljstim pridržuje, izjemoma pustiti poštarje, tudi ako so se povišali v I. razred, na poštnem uradu II. razreda, ki so ga vodili doslej, ali poštarje II. razreda, ki so upravičeni prositi, porabljati na poštnih uradih I. razreda.
Ako pride kak poštni urad I. ali II. razreda vsled uravnave razredne razdelitve nazaj v III. razred in ako gre, kakor je pričakovati, samo za mimo-gredočo prikazen, imajo poštna in telegrafska ravnateljstva oblast dotičnega poštarja pustiti na tem uradu z njegovim naslovom, s plačo in vrstitvijo v staležu in ga za dobo tega stanja extra statum zapisanega imeti; uradno poprečnino pa je nakazat; po izmeri, ustanovljeni za drugo stopinjo II. razreda
Ako pa je sklepati iz okolnosti, da ostane dotični poštni urad trajno v III. razredu, tedaj je poštarja uradoma premestiti h kakemu poštnemu uradu I. ali II. razreda, in to ako možno, k poštnemu uradu tistega razreda, kateremu je pripadal poštni urad, ki je prišel nazaj v III. razred.
§. 15.
Določila o preskušnji za poštarja, ki je predpisana, da se dobi mesto v I. razredu poštarskega staleža, se pridržujejo posebnemu ukazu.
§• 16.
Poštarji morajo, ko so imenovani, opraviti službeno prisego v roke organa, ki ga v to določi poštno in telegrafsko ravnateljstvo; ko se povišajo v I. razred staleža, jih je zgolj opomniti na to prisego.
§• 17.
Poštarji so dolžni položiti službeno varščino, ki služi v ugotovitev obveznosti, ki nastanejo iz njihovega službenega razmerja proti poštnemu in telegrafskemu zavodu.
Položnik varščine daje poštnemu in telegrafskemu zavodu pravico si iz nje izplačati vse terjatve, ki nastanejo iz službenega razmerja (vštevši terjatve iz predplačil plače) brez nadaljnjega sodnega postopka ali razsodbe (§. 46).
Službeno varščino je posvetiti kakor varščino „za sedanjo in vsako bodočo službo, ki je v zvezi s položbo varščine“.
Varščina znaša za poštarje II. razreda 800 K. za poštarje I. razreda 1200 K.
§• 18.
Poštarji so odgovorni in jamčijo, da se bodo natančno ravnali po službenih predpisih in navodilih. Dolžni so po obstoječih službenih predpisih osebno opravljati uradno službo, in pa voditi in nadzorovati službo, kolikor jo oskrbujejo pomožni organi.
V prvi vrsti so dolžni osebno voditi blagajniška opravila.
Poštarji imajo pravico se brez dovolila nadrejenega poštnega in telegrafskega ravnateljstva odstraniti od urada za tri dni, ako se je poskrbelo, da se služba opravlja brez pritožbe.
Dokler se ne izda poseben službeni pouk, naj za poštarje (in pa za poštne odpravnike, katerim je izročena uprava poštnih uradov) v ostalem zmislu primerno veljajo določila §§. 3, 4, 6, 11, 12, 13. 16 in 21 uradnega pouka za c. kr. upravnike poštnih uradov, razglašenega z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 14. februarja 1851. 1., št. 657, uk. št. 24.
§. 19.
Poštarji smejo na poštnih uradih II. razreda, ako niso dolžni imeti stalno preskušeno pomožno moč, pod svojim vodstvom, s poroštvom in odgovornostjo porabljati za pomočnike (poštne pomoč-
nike) moške ali ženske osebe, ki pripadajo gospodarstvu. ki so vredne zaupanja in so popolnoma dovršile vsaj ljudsko šolo.
Poštni pomočnik, ki se misli rabiti, naj se naznani nadrejenemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki ima pravico iz tehtnih razlogov prepovedati njega porabo.
Poštne pomočnike je rabiti navadno na račun poštarja. Ako pa je na kakem poštnem uradu II. razreda res potreba privzeti pomožno moč, ne da bi bilo treba imeti stalno preskušeno pomožno moč (poštnega odpravnika), se lahko dotičnim poštarjem dovolijo manipulacijski pripomočki v največji izmeri 500 K.
§• 20.
Poštarji ne smejo opravljati nikakega postranskega posla, ali se posvetiti kakamu podjetju ali se ga udeležiti, ki
1.	more po svoji lastnosti ali z ozirom na službo utemeljiti domnevo kake pristranosti v izvrševanju službe, ali
2.	nasprotuje dostojnosti ali zunanji časti poštarja, ali
3.	zahteva čas poštarja na škodo natančnemu izpolnjevanju njegovega poklica.
O pripustnosti kakega postranskega opravila odloča poštno in telegrafsko ravnateljstvo, pustivši rekurz na trgovinsko ministrstvo.
Ako sprejme kdo mandate v javne zastope mora to pravočasno naznaniti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu.
§• 21.
Določila §§. 14, 15, Ij6, 17 in 18 z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. L, št. 2649 (poštn. in tel. uk. št. 100) razglašenega službenega reda za uradnike in sluge, podrejene III. odseku trgovinskega ministrstva, veljajo tudi za poštarje.
§. 22.
Poštarice, katerim se je dovolilo ostati v službi tudi potem, ko so se omožile (§. 36, št. 2), so dolžne pred možitvijo predložiti sodnijsko ali po notarju poverjeno izjavo svojega ženina o tem, da je zvedel za vsebino normalnih določil in da je zadovoljen, da njegova bodoča soproga nadaljuje svoje službeno razmerje po pravilih, ki so ustanovljena
v normalnih določilih ali v predpisih, ki stopijo eventualno na njih mesto.
Omožene poštne odpravnice, ki prosijo v zmislu §. 12 za kako mesto poštarja, na svoji prošnji priložijo izjavo svojega moža, ustrezajočo spredaj stoječim določilom.
§. 23.
Ne gledé na primere, oznamenjene v §.18, tretjem odstavku, in v §. 20, zadnjem odstavku, nadalje na službeno odsotnost, zavisno s poklicom na orožno vajo ali s prav dokazano boleznijo, se ne sme noben poštar brez dovolitve posebnega dopusta odtegniti izvrševanju službenih dolžnosti.
Stroške kake vsled dovolitve dopusta potrebne nadomestitve mora plačati poštar sam. Ta obveznost pa odpade, ako je kdo prosil za dopust, da si popravi oslabelo zdravje ali da oskrbi nujne rodbinske stvari, in ako dopust ne traja dalje nego štiri tedne.
§. 24.
O vsaki odsotnosti od službe je službeno sporočiti poštnemu in telegrafskem ravnateljstvu. Poročilo se sme opustiti, ako je v primeru odsotnosti od službe, provzročene vsled bolezni, poskrbljeno, da se služba nadaljuje brez pritožbe, in ako odsotnost ne presega dobe osem dni.
Ako traja z boleznijo zavisna odsotnost od službe čez osem dni, mora poštar predložiti zdravniško spričevalo; da se predloži zdravniško spričevalo, pa se lahko zahteva tudi za krajše trajajoče odsotnosti od službe.
§• 25.
Vsako ne po spredaj stoječih določilih opravičeno odsotnost od službe je kaznovati za službeni pregrešek.
§• 26.
Poštarji dobivajo v slučaju odsotnosti od službe, opravičene po spredaj stoječih določilih (§§. 18, 20, 23 do 25) nepretrgoma svojo službeno plačo.
§■ 27.
Poštarji so dolžni, naznanivši svojo vsaki-kratno letno plačo, pripadati pokojninskemu društvu poštnih uslužbencev na deželi, po čigar pravilih je presoditi njihove pravice do pokojnine.
§. 28.
Trgovinski minister lahko posebno zaslužne poštarje I. staleževega razreda imenuje za više poštarje ud personam. To imenovanje pa nima nikakega vpliva na službeno vrstitev in na izmero dohodkov.
§. 29.
Poštarji moškega spola imajo pravico nositi z ukazom vsega ministrstva z dne 20. oktobra
1889.	1. (drž. zak. št. 176) (poštn. in tel. uk. št. 93) za IV. vrsto pravih državnih uradnikov predpisano službeno obleko z razliko, da je namesto zlatih žnoric na ramah na službeni suknji namestiti zaklope na ramah enako kakor zaklope na ramah, uvedene z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 30. septembra 1891. 1. (drž. zak. št. 149) za uradnike šestega do osmega razreda uniform v železniški službi. V razlikovanje je porabiti za više poštarje po 3 zlate rožice, za poštarje I. staleževega razreda po dve in za poštarje II. staleževega razreda po eno zlato rožico na ramnih zaklopih. Te ramne zaklope je nositi tudi na plašču uniforme.
Poštarji imajo vrhu tega pravico v notranji uradni službi po določilih točke III. v ukazu z dne
3.	septembra 1890. L, št. 1778/77 m. (poštn. in tel. uk. št. 93) nositi z ukazom z dne 1. septembra
1890.	1., št. 1778/27 m. (poštn. in tel. uk. št. 85) uvedeno uniformsko bluzo z razliko, da je razlikovalna znamenja v zgoraj povedanem številu napraviti iz srebra namesto iz zlata.
Poštarice imajo pravico nositi spredaj omenjeno uniformsko bluzo v notranji uradni službi, in to z razlikovalnimi znamenji, primernimi njihovi službi. Bluzo naj okoli pasa drži črn usnjen pas, ki se zapira s cesarskim orlom iz bele kovine. Nositi druge dele uniforme poštarice nimajo pravice.
§. 30.
Poštna in telegrafska ravnateljstva so pooblaščena dovoliti poštarjem z uveti, obstoječimi za dovolitev predplačil za prave državne uradnike, brezobrestna predplačila do največega zneska trimesečne plače proti vračilu v najdalje 20 mesečnih obrokih.
§• 31.
Poštarji moškega spola se lahko, ako se poštni urad, čigar načelniki so, podržavi, imenujejo za poštne ofieijale, opustivši prometno preskušnjo.
Ne gledé na to se lahko poštarji prevzamejo v stan poštnih asistentov, ako so dani splošni uveti.
§• 32.
Poštarji se lahko premestijo na kak drug poštni urad I. ali II. razreda svojega dosedanjega ali kakega drugega okraja ravnateljstva. Premestijo se lahko na zaprosilo, uradoma ali kazensko.
Zoper premestitev uradoma je poštarjem dovoljen rekurz na trgovinsko ministrstvo, katerega je vpodati služabno v osmih dneh ; ta rekurz ima od-loživo moč.
Premestitev kakega poštarja na kak poštni urad
III.	razreda se more izreči samo disciplinarno za kazen.
Poštarjem se sme dovoliti dogovorno zaprošena medsebojna zamena službe.
Ob premestitvi, ki se zgodi na zaprosilo (zamena službe), in pa ob kazenski premestitvi mora poštar iz svojega plačati stroške selitve.
Isto velja gledé premestitve na kak poštni urad I. razreda, ki se je odredila o priliki povišanja kakega poštarja v I. staležev razred.
Uradoma premeščeni poštarji imajo pravico :
a)	do povračila stroškov za vožnjo po železnici ali na parniku za-prostore II. razreda, in pa do dovolitve pristojbine za vožnje na postaje in od postaj v poprečnem znesku 1 K za vsako vožnjo;
b)	na progah, na katerih se ne moke priti niti po železnici niti s parnikom, do stalnega povračila 36 h za kilometer, pota v plačilo voznih stroškov;
c)	za vsak dan brezpogojno potrebnega potovanja do dnevščin, in to poštarji I. staležnega razreda v izmeri 7 K, poštarji II. staležnega razreda v izmen 6 K;
d)	, do prispevka k stroškom selitve, katerega je
odmeriti za oženjene ali vdovele poštarje, ki imajo več nego dva otroka v svoji oskrbi, s trojnim zneskom enega mesečnega obroka plače; za oženjene poštarje, potem za take vdovele poštarje, ki imajo vsaj enega otroka v svoji oskrbi, z dvojnim zneskom; končno za samske ali vdovele poštarje brez otrok z enovitim zneskom.
(Slovenlscli.)
46
§• 33.
Poštni urad I. ali II. razreda je upravljati:
1.	Ako mora poštar
a)	iti, da opravi svojo vojaško prezentno
službo ali
b)	na obdobne orožne vaje;
2.	ako se poštar izvoli v kak javen zastop, za dobo s tem provzročene odsotnosti poštarja od službenega kraja;
3.	ako je kak poštar
a)	povsem oviran v opravljanju svojih službenih
dolžnosti po bolezni, trajajoči dalje nego osem
dni, ali
b)	vsled dovoljenega mu dopusta;
4.	ako se kak poštar začasno odstavi;
5.	ako so poštni uradi prazni, dokler se zopet namestijo.
Razen tega se pridržuje poštnim in telegrafskim ravnateljstvom, ako nastopijo nepravilne prometne razmere na kakem nedržavnem poštnem uradu iz obratnotehniških vzrokov odrediti vodstvo urada po prometnem uradniku, ki je vsaj v X. činovuem razredu. Dokler traja ta odredba, je dotični poštar podrejen postavljenemu voditelju poštnega urada. Poštna in telegrafska ravnateljstva smejo v takih primerih dotičnemu poštnemu uradu odkazati tudi še druge pomožne sile. V izmeri in užitku prejemkov poštarja se v takih primerih nič ne izpremeni in stroški, ki nastanejo iz državnega vodstva urada, gredo na račun poštnega in telegrafskega zavoda.
§- 34.
Z upravo preidejo v obče oblasti, ki gredo poštarju iz njegovih službenih ozirov, na upravnika, ki ga je postavilo poštno in telegrafsko ravnateljstvo, kolikor zahtevajo to okolnosti posameznega primera.
Zlasti v primeru, navedenem v §. 33, točki 4, se odvzame za dobo uprave poštarju oblast opravljati katere koli službene odredbe ali opravila z ozirom na oskrbo službe na upravljanem poštnem uradu. Upravnik pa mora gledé razpolaganja s pomožnimi organi, razveljave ž njimi obstoječega služ-
benega razmerja, vzprejema novih pomožnih organov, nadalje gledé razpolaganja s pisarniškimi opravnimi stvarmi in potrebščinami, in pa z uradnimi prostori ravnati v porazumu s poštarjem; ako bi poštar ugovarjal, naj se upravnik, aki ni nevarno odlagati, zarad razsodbe obrne na poštno in telegrafsko ravnateljstvo.
Poštar ima v primerih, navedenih v §. 33, pod 1 do 3, pravico gledé osebe poštnega upravnika kaj predlagati, poštna in telegrafska ravnateljstva pa niso vezana na ta predlog.
§. 35.
Gledé ravnanja s prejemki in pristojbinami v primerih uprave, navedenih v §. 33 pod 1 do 5, naj veljajo naslednja pravila:
1.	Prejemki, ki so brezpogojno odvisni od uveta osebne oskrbe službe (§.2, št. 7), so poštarju odtegnjeni in preidejo na tiste organe, ki opravljajo dotične službe;
2.	plačo (starostno doklado) je, ne gledé na primer, v katerem je kak poštni urad izpraznjen (§. 33, št. 5), ustaviti 'samo, kadar gre poštar, da opravi vojaško prezentno službo, in pa ako se začasno odstavi;
3.	iz drugih dohodkov je najprej, primerno določbi posameznih dohodkov, poplačati vsaki-kratne tekoče izdatke; kak ostanek pa je v primerih 1, 2 in 3 imeti na razpolago poštarju, v primeru 5 pa ga vzeti v prid državnega zaklada;
4.	v primerih, oznamenjenih v §. 33 pod št. 1, 2, 3 in 5, mora poštni in telegrafski zavod plačati stroške uprave; k tem stroškom spadajo zlasti, ako je vsled uprave potrebno v nadomeščanje poslati kako pomožno silo (kakega poštnega odpravnika) na dotični urad, osebni dohodki, potne pristojbine in eventualno poprečnine dnevščin za poslano pomožno silo;
5.	nadaljnje ravnanje z dohodki v primerih uprave, provzročenih z začasno odstavitvijo poštarja, se uravnava z določili §. 39, 111;
6.	o ravnanju s pristojbinami poštarjev, kadar gredö, da opravijo aktivno službo pri četah v slučaju vojske, potem ako se rabijo v vojaški telegrafski ali vojaški poštni službi, se izdajo posebna določila.

§. 36.
Službeno razmerje poštarjev se docela razveže:
1.	Z odstopom od službe (§. 37);
2.	pri poštaricah, ako se omožijo, če jim poštno in telegrafsko ravnateljstvo ni dovolilo dalje ostati v službi;
3.	s stalno upokojitvijo (§. 38);
4.	z odpustom iz službe (§. 39);
5.	s smrtjo.
§• 37.
Poštarjem se prostovoljni izstop iz službe (odpoved službe) odpovedavši se hkratu naslovu, službeni vrstitvi, dohodkom in vsem kakim drugim pravicam, izvirajočim iz službenega razmerja, navadno ne more zabraniti.
Da vzprejme odpoved službe, je pristojno nadrejeno poštno in telegrafsko ravnateljstvo.
Odpoved pa je še le vzprejeti, ko se je poskrbelo za nadaljnje opravljanje službe in ko se je
v redu izročila blagajna.
Vzprejeti odpoved poštarja, ki je v kazensko-sodni ali disciplinarni preiskavi, se pridržuje trgovinskemu ministrstvu.
§. 38.
Poštarje, ki postanejo vsled bolezni, trajajoče več nego eno leto, vendar ne neozdravne, začasno nesposobni za službo, je časno upokojiti.
Časno upokojeni poštarji imajo pet naslednjih let dokazavši ozdravljenje pravico, da se zoppt namestijo; pri tem jih je brez ozira na čas, ki so ga prebili v pokoju, po meri praznih mest v staležu, postaviti ako moči v tistem razredu in stopinji, v katerem so bili v času upokojitve.
V istem času pa je upokojen poštar tudi dolžen, ko odpade vzrok, od katerega je odvisna upokojitev, se dati zopet v službi porabljati, z uvrstitvijo v staležu po meri službenega časa, ki ga je prebil v dotičnem razredu. Upiranje-ima vpliv odpovedi službe. i
Ko mine ta čas, je poštarja trajno upokojiti.
Ne gledé na spredaj stoječe določilo je poštarje trajno upokojiti, ako vsled telesne ali duševne bolezni postanejo docela nesposobni za službo.
§• 39.
I.	Predpisi, veljajoči o disciplinarnem ravnanju z državnimi uradniki, zlasti določila cesarskega ukaza z dne 10. marca 1860. 1. (drž. zak. št. 64) naj zmislu primerno veljajo za poštarje. Vendar se lahko, ako je poštarja kazensko premestiti v službi tako, kakor je določeno v §. 6 oznamenjenega ukaza pod št. 1 ali 2, v tem primeru hkratu izpremenivši službeni kraj, razsodba glasi tudi tako, da se poštar premesti na kak poštni urad lil. razreda; v tem primeru gaje imeti zapisanega extra statum in je gledé plače ravnati ž njim po določilu, ukrenjenem v disciplinarni razsodbi, gledé drugih dohodkov po predpisih, veljajočih za dotični poštni urad
III.	razreda.
II.	Začasno odstavljenemu poštarju je, ako ne more vzdrževati sebe in svoje družine, priznati preskrbo vanje, katero je uradoma nakazati navadno še le na njega pravilno zaprosilo in samo, ako bi bila potreba očitna.
Preskrbovanje je odmeriti potrebi primerno v višini ene do dveh tretjin letne plače dotičnega poštarja.
III.	Ako se začasna odstavitev po poti rekurza razveljavi ali ako je bil začasno odstavljen poštar v disciplinarni preiskavi končno za povsem nedolžnega spoznan, tedaj mu gre polno dopolnilo ustavljene plače in kakega ostanka drugih dohodkov, ki še ostane, ko se poplačajo tekoči stroški; pri tem je odbiti preskrbovalne obroke, upravne stroške pa naj prevzame država.
Ako pa se začasno odstavljen poštar ne spozna za popolnoma nekrivega, tedaj nima pravice do dopolnila plače, vendar ni dolžen povrniti nepoplača-nega ostanka upravnih stroškov, ako delni zneski plače, ki so se vpostavili, z ostankom drugih dohodkov vred, ki ostane, ko se plačajo tekoči stroški, ne zadoščajo v poplačilo upravnih stroškov. Kaki prebitki oneroznih dohodkov kakega začasno odstavljenega poštarja, ki se pokažejo, ko so se plačali tekoči stroški in upravni stroški, se mu lahko vrnejo; o tem pa naj sklepa dotično poštno in telegrafsko ravnateljstvo, kadar izvrši pravnomočno disciplinarno razsodbo, oziroma kadar izda obvestilo o končni razsodbi druge stopinje.
§. 40.
Poštarji jamčijo za vsako škodo, provzročeno državnemu zakladu v njihovem uradu po njih krivdi ali po krivdi njihovih pomožnih organov, zlasti s prestopkom ali zanemarjanjem službenih predpisov in navodil.
To jamstvo poštarjev se razteza zlasti na pravilno pobiranje, zaračun, shrambo in oddajo državnih novcev, na zanesljivo shranjevanje, točno odpravljanje in pravilno dostavljanje pošiljatev; na vse vsled nepošten ah službi nasprotnih dogodko vpro-vzročene izgube in nastale škode na pošiljatvah.
§•41.
Jamstvo poštarjev za svoje pomožne organe se tudi ne omeji, ako nastopi uprava po §. 33, št. 1 —4.
Poštar jamči tudi za škodo, provzročeno po krivdi upravnika in pomožnih organov, ki jih je postavil. Tega jamstva pa je oproščen v primerih §.33, št. 1—3, ako se je upravnik postavil proti njegovemu predlogu, nadalje v primeru §. 33, št. 4, ako se je začasna odstavitev v potu rekurza razveljavila ah ako se je spoznal za nekrivega (§. 39, III. odstavek 1).
§• 42.
Vse terjatve poštnega in telegrafskega zavoda (državnega zaklada) do poštarja je dognati v upravnem potu, ako se te terjatve izvajajo zgolj iz službenega razmerja.
Poštarji torej v tem oziru nimajo nikakega pravnega leka, katerega hi se poprijeli po sodnijskem potu, in so podvrženi izključno izreku pristojnih upravnih oblastev; v vseh takih primerih veljajo za-računi o povračilih, ki jih je poplačati, in o drugih stroških, sestavljeni po poštnem in telegrafskem ravnateljstvu eventualno v poraznimi z računskimi oddelki, prav tako vsi uradni listi, pripomočki in izkazi za listine, dokazujoče zoper poštarje.
§• 43.
Vse razsodbe, s katerimi naj se v zmislu §. 42 izterjajo terjatve države do poštarja po upravnem potu, je'nasloviti na osebo poštarja, ki je dolžen vrniti, in naj obsegajo natančno višino povračilne terjatve, predpise, ki so se rabili v tem primeru, in
primerno utemeljitev za uporabnost teh predpisov za posamezen primer, končno da se pušča odprta pot rekurza (§. 44).
Vročbe takih razsodeb so veljavne in provzro-čajo tek rokov, ako se opravijo dotičnemu poštarju osebno.
§. 44.
Zoper razsodbo povračila, izrečeno v zmislu §§. 42 in 43, je poštarju, na katerega je naslovljena, odprt rekurz na trgovinsko ministrstvo v 6 tednih od dne, katerega se je vročila. Dan vročitve se ne uračunja v rok rekurza.
Taki rekurzi imajo odloživo moč, ne krate pravice poštnega in telegrafskega zavoda, da odredi začasna zavarovalna sredstva.
Rekurze je vložiti najpozneje zadnji dan dobe za rekurz na nadrejenem poštnem in telegrafskem ravnateljstvu, sicer jih je radi zamude roka a limine odbiti.
§. 45.
Brez pripomoči sodnij lahko poštna in telegrafska ravnateljstva, da izterjajo ah ugotovijo iz službenega razmerja izvirajoče državne terjatve, ukažejo po potu pobote odbitke od plače in izvršč jih blagajnice neposredno ah po oblastvih, njim nadrejenih.
Ti odbitki, pri katerih se je na eni strani ozirati na višino državne terjatve, na drugi strani na pogoje za obstanek tistega, ki je dolžen vrniti, ne smejo presegati ene tretjine plače dotičnega poštarja.
Takih odbitkov ne morejo nikakor motiti kake pravice, ki so si jih kake tretje osebe tudi poprej pridobile.
Da se izterjajo terjatve, ki gredö poštnemu in telegrafskemu zavodu (državnemu zakladu) v zmislu §. 42 napram poštarju, se lahko, ako tisti, ki so dolžni vrniti, ne plačajo prostovoljno teh terjatev, na podstavi upravne razsodbe vrnitve po sodnem potu izposluje ugotovitev, oziroma eksekucija.
Od preskrbovanj (§. 39) se tudi v prid državnega zaklada ne more nič odhiti.
§. 40.
Ako naj se kaka terjatev poštnega in telegrafskega zavoda (državnega zaklada) do kakega poštarja
izterja s tem, da se uresniči službena varščina, ki jo je položil, se smejo, čim se je izrekla dolžnost do-tičnega poštarja povrniti škodo s pravnomočno upravno razsodbo povračila, brez nadaljnje sodnij-ske razsodbe na borzi prodati vrednostni papirji, položeni za varščino, ali se sme pobrati v gotovini položena varščina, ne da bi bil državni zaklad pri tem oviran po drugih zahtevah, kijih stavijo zasebniki do teh efektov varščine ali s konkurzom, ki je morebiti nastal o imovini poštarja.
(državni zaklad) proti poštarjem nastopi kakor tožnik na sodnijah ali naj se obrne do sodnij, da izposlujejo zagotovilna ali eksekucijska sredstva, ima poštni in telegrafski zavod (državni zaklad), ako nastopi kakor tožnik, in če ne gre za pravdo, pridržano po zakonu posebni podsodnosti, pravico nastopiti tudi na stvarno pristojnih sodnijah na sedežu finančne prokurature, ki je poklicana, da ga zastopa v dotičnem primeru.
§. 47.
Ako bi med poštnim in telegrafskim zavodom (državnim zakladom) ter poštarji nastale sporne terjatve, ki jih ni dognati v upravnem postopku, temveč ki spadajo pred redne sodnije, in pa v vseh primerih, v katerih naj poštni in telegrafski zavod
§• 48.
Normalna določila se lahko vsak čas izpre-mené, vendar samo ne kraté resničnega plačilnega prejemka, ki gre poštarjem v času izpremembe, in varujé stalni značaj njihovega službenega razmerja.
Call s. r.
Priloga 1.
Izpisek
iz
..službenega reda za uradnike in sluge, podrejene lil. oddelku trgovinskega
ministrstva“.
(Na podstavi Najvišega sklepa z dne 28. novembra 1852. 1. razglašen z razpisom trgovinskega ministrstva z dne 16. decembra 1852. L, št. 2649 [uk. št. 100
iz 1. 1852.]).
§■ 14.
Uradniki in služabniki so odgovorni, da se natančno ravnajo po službenih predpisih in navodilih, izdanih za nje.
Dolžni so njim izročena opravila po zakonih vestno oskrbovati in se v uradnih stvareh pokoriti vsem odredbam svojih predstojnikov.
Odredbe, ki morejo provzročiti kako odgovornost podrejenih uradnikov, je dajati kolikor moči pismeno.
§• 15.
Uradniki in služabniki morajo njim če tudi samo ustno sporočene službene tajnosti strogo varovati in ostanejo k temu dolžni tudi po izstopu iz državne službe.
§• 16.
Uradnikom in služabnikom je, dokler res služijo ali kak užitek dobivajo iz državne blagajnice, prepovedano svoje pritožbe zoper odredbe svojih predstojnikov ali svoje drugačne iz službene zveze izvirajoče razmere razglašati po časnikih.
§• 17.
Od vsakega državnega uradnika in služabnika se zahteva, da se tudi v zasebnem življenju vede svojemu stanu in svoji časti primerno.
§. 18.
Uradniki in služabniki se morajo najstrožje zdrževati, da ne vzprejmejo daril v uradnih stvareh.
Priloga 2.
Izpisek
iz
uradnega pouka za c. kr. upravnike poštnih uradov.
(Razpis trgovinskega ministrstva z dne 14. februarja 1851. L, št. 657
[uk. št. 24 iz 1. 1851.])
§ 3.
Upravnik poštnega urada je dolžen, kolikor zahteva služba, v manipulaciji sam po možnosti sodelovati in se tudi ponočne odpravne službe, koje
nadzorovanje spada med njegove dolžnosti, po potrebi udeleževati.
§. 4.
Upravnik poštnega urada mora njemu od nadrejenega poštnega ravnateljstva dana naročila na-gloma in točno izvrševati in radovoljno ustrezati službenim pozivom poštnih komisarjev, in pa v nujnih primerih tudi pozivom drugih poštnih ravnateljstev.
§. 6.
Upravnik poštnega urada naj skrbi za potrebni nauk in pouk uradnega osebja in se trudi v svojih podložnikih buditi čustvo uradne časti, zlasti pa s povdarkom vpliva na to, da osebje vedno dostojno občuje z občinstvom in se vsaki čas enakomerno uljudno in uslužno vede.
§• H.
Daši je izvršujč manipulacijsko službo sploh vsak pojedinec, kateremu je to izročeno, vezan na predpise, obstoječe gledč tega, in odgovoven za na-
tančno ravnanje po njih, spada vendar med dolžnosti upravnika poštnega urada, kar se tiče posameznih manipulacijskih in zaračunskih strok natančno nadzorovati poslovanje svojih podložnikov.
§• 12.
Upravnik poštnega urada naj torej gleda zlasti na to:
1.	da se predpisani zapisniki, knjige zabelež-nice in dnevniki pišejo pravilno in namenu primerno ;
2.	da so obstoječe tarife, miljniki, pregledi, navodila itd. sploh vsi za predpisu primerno oskrbovanje vse manipulacijske službe potrebni pripomočki zadostno v zalogi in tisti, ki so določeni za rabo občinstva, nabiti na pripravnih krajih, in da se tako tudi druge krajevno službo zadevajoče uredbe javno naznanjajo;
3.	da imajo izročilne poštne prejemnice, podpisane od adresatov, o vseh poštnih pošiljatvah, ki jih je izročiti, in ki so jih adresati dobili, in da se te prejemnice in pa tudi dopisni listi shranjujejo pravilno urejeni;
4.	da se oddane in došle poštne pošiljatve, dokler se ne odpošljejo ali ne vročijo, varno hranijo, da se pravočasno vročajo in da se gledč tistih, ki se ne dado vročiti, ravna tako kakor je predpisano;
5.	da se gledé notranjega uradnega poslovanja ukrenejo najprimernejše uredbe, in zlasti da se za vzajemno prevzetje in oddajo pošiljatev med uradnimi oddelki samimi v njihovo varnost rabijo take prigledne naredbe, da je moči brezdvomno presoditi odgovornost in dolžnost povračila vsakega posameznega poštnega uslužbenca;
6.	da se čas za oddajanje pošiljatev, za vzpre-jemanje potnikov itd. kolikor moči razširi, da se vročilni okraj uredi z ozirom na krajevni promet in po dopustnosti poštnih kurznih razmer ter se po možnosti pomnoži;
7.	da se denar o pravem času oddaja in da v ročnih blagajnicah ne ostane nikdar več denarja, nego je neobhodno potrebno za vsakdanji službeni promet;
8.	da se računi polagajo o določenem času in da se vedno gleda na rokove za razlage nedostatkov in za predpisane obdobne vloge ; končno
9.	da se sploh zabranijo oškodbe državnega zaklada, prekane občinstva in neredno poslovanje.
§• 13.
O pritožbah, ki se pokažejo glede opravljanja službe, zlasti radi opuščene, zakasnele ali nepravilne vročitve, radi poškodbe, izgube ali nepravilne določitve taks poštnih pošiljatev, radi pogrešnega listarjenja ali odpravljanja, je upravnik poštnega urada dolžen takoj pozvedovati, po izidu ukreniti najpripravnejše odredbe ali po okolnosti provzročiti, da nastopi nadrejeno poštno ravnateljstvo.
§. 16.
Upravnik poštnega urada mora sam pisati zapisnik popraševalnih pisem (prašanj), kjer pa to ni možno radi prevelike razsežnosti opravila, mora ga dati pisati pod svojim neposrednim nadzorstvom in s svojo odgovornostjo; pri tem pa sme dohajajoča vprašanja odpirati vsekako samo upravnik poštnega urada.
§. 21.
Dohajajoče poslovne spise naj upravnik poštnega urada sam odpira, vlaga in rešuje in naj za notranji službeni promet rabi predpisane sporočilne knjige.