"oStnlna plnftana ▼ (rotovtnl LETO LIX V Ljubljani, t torek 10. marca 1931 ŠTEV. 56 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljske izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll SEOVEHEC Ček. račun: Ljub" Ijana št 10.650 in 10.544 za inseratei Sara |evo štv. 75b3 Zagreb štv 59.011, Prana-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299S Telefoni uredništva: dnevna služba >050. — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razei pondeljka in dneva po prazniku Naša trgovska mornarica Naša trgovska mornarica je sicer že stara, vendar pa v bivši Avstro-ogreki ni igrala skoraj nobene vloge, zakaj v Avstriji je bilo središče po-morske trgovine v Trstu, kateremu je daleč za njim sledila šele Reka. Reka se je celo hitrejše razvijala kakor Trst, to pa radi stremljenja Ogrske, da se čimprej osamosvoji; vendar Trsta še oddaleč ni mogla doeeči. Dalmacijo pa je Avstrija zanemarjala, kljub temu pa je postal Dubrovnik sedež važnih plovbenih podjetij. Avstrijska trgovska mornarica je imela po IJoydovem registru 1,011.000 ton. Ogromna veČina te trgovske mornarice je bila usidrana v Trstu in na Reki in je torej naravno pripadla Italiji. Ko je po vojni prišlo do delitve avstroogrskega trgovskega brodovja, je Italija vzela največ, nam pa je oslalo le nekaj nad 100.000 ton (dogovor '1 rumbič-Bertolini). Tako je prišlo do tega, da je italijanska trgovska mornarica imela leta 1922. 2,800.000 ton v primpri s 1,522.000 tonami leta 1913, Jugoslavija pa komaj 81.000 ton. Itidija je sicer s leni [»večanjem tonaže veliko pridobila, vendar pa za Italijo to ni bila sreča, kajti promet kljub pridobitvi novega ozemlja ni tako narastel, da bi lahko zapoelil prirastek brodovja. K temu je prišlo dejstvo, da je svetovno ladjedelstvo v prvih povojnih letih z mrzlično naglico izpopolnilo vse vrzeli, ki so nastale med vojno zlasti radi pomorske vojske. Tako vidimo, da je svetovna lonaža narastla od 40,970.000 ton leta 1913 na 61,370.000 ton leta 1922. Toda temu velikemu povečanju tonaže ni odgovarjalo primemo povečanje obsega svetovne trgovine, kar se je pokazalo zlasti tedaj v dobi gosjHxlarske krize, ko je v pristaniščih usidranih na stotisoče ton nezaposlenih ladij. Začetkom leta 1931 je stalo v pristaniščih nad 8 milijonov ton nezaposlenih ladij, od tega v Italiji sami skoraj polovica milijona ton. Kakor smo že omenili, je naša država dobila od Avstrije majhno trgovsko mornarico (114.000 ton) in še to večinoma stare, manjše ladje, ki so služile le za obalno plovbo. Toda naša država je doživela v povojnih letih velik gospodarski razvoj, ki se je naravno raztezal tudi na pomorsko trgovino. Zato vidimo, da je tonaža našega brodovja po vojni stalno naraščala in dosegla na koncu leta 1929 (to leto je zadnje, za katero imamo statistike) skoraj 3<>0.000 ton, do konca 1930 pa je narastla na 330.000 ton. Razvoj pa gre še dalje in naša trgovinska mornarica se stalno povečuje. To povečanje nn er.i strani zadaja skrbi Italiji, ki ima še vodno velik delež nn naši zunanji trgovini: od vsega prometa v naših pristaniščih, ki je znašal 1920 29.9 milijonov ton, je bilo italijanskih Indij za 5.5 milijonov ton. Na drugi strani pn vidimo, da je naša trgovska mornarica v primeri z italijansko prav majhna, kajti Italija je imela sredi lela 1930 3.302.000 ton. Trajalo bo še dolgo časa, preden bomo dosegli tako visoko stanje, kakor ga je imela pred vojno Avslroogrska. Zdi se nam pa tudi potrebno, da podčrtamo velik pomen pomorske trgovine. Ni treba govoriti o velikem pomenu morja za vsako gospodarstvo. Ves promet v naših pristaniščih je znašnl skoraj 3 milijone Ion; od tega pn je bilo prometa za inozemstvo nad 2.4 milijone Ion. Od vsega našega izvoza, ki je znašal leta 1929. 5.33 milijonov 'on, je šlo po morju 1,800.000 Ion. Ves uvoz je znašal 1,672.000 ton, po morju pa ga je prišlo 018.000 'on. Že iz teh podatkov vidimo, kako važno vlogo igra morje v nnsem gospodarstvu. Pri vsem tem pa moramo še upoštevati, da naša pristanišča Se niso tako zgrajena, da bi se v njih lahko razvijal še večji promet. Poglejmo samo Sušnk, ki je vedno prenapolnjen in katerega promet se je od 1925 do danes več kot podvojil. Poleg lega pa naša železniška mreža še ni popolnoma zgrajena in rabimo še celo vTsto prog, ki bi omogočale čimboljši izhod na morje. Pomislimo samo na zvezo Slovenije z morjem, za katero se zavzemamo že od prevrata dalje. Osnovna misel naše pomorske politike bi morala biti na podlagi teh dejstev: 1. izgraditev železniškega sistema in 2. opremijenje naših pristanišč, ki bodo z naraščajočim prometom vedno manj zadostovala potrebam. Razmere v naši obalni plovbi so kolikor toliko urejene in s tem je dana velika možnost udejstvovanja velikemu dolu naše trgovske mornarice, fce večji del brodovja pa je namenjen tako zvani dolgi plovbi, kajti 200.000 Ion naših ladij je za dolgo plovbo. Tu moramo ločiti med rednimi progami, katere imamo predvsem v Sredozemskem morju, na eni strani z Levanto, na drugi strani z znp.id-nim delom Sred oženi skega morja. Te proge so pokazale. kako služi naša trgovska mornarica ekspanziji naše zunanje trgovine. Naša zastava se vodno bolj uveljavlja v tujih morjih, posebno za prevoz našega blaga. Mimogrede pa omenjamo, dn nnše ladje opravijo komaj tretjino našega zunanjega pomorskega blagovnega prometa. V zvezi z našo trgovsko ekspanzijo na morju bo moral iti tudi razvoj naše trgovske mornarice. Mnogo enot našega brodovja pa služi tako zvani svobodni plovbi, to je sprejemanju in prevažanju tovorov iz inozemskih pristanišč v druga inozemska pristanišča. Na primer naše ladje se udejstvujejo pri prevozu žita iz Argentine v London, čilskega solilra iz Čile v evropska pristanišča itd. To bi bil lahko velik vir dohodkov za našo mornarico. Poglejmo snmo Norveško, ki ima 3,603.000 ton brodovja, ki se udej-stvuje predvsem v svobodni plovbi in daje največje pris|>evke za norveško plačilno bilanco. Po ugotovitvah strokovnjakov je nnše brodovje razmeroma zastarelo in bo treba še veliko dela, da dobimo popolnoma moderno trgovsko mornarico. Tu bi bil dan pogoj za ugodni razvoj našega ladjodelstva. Zdelo se nam je potrebno, da podčrtamo teh par dejstev. Slovenci nimamo svojega naravnega dostopa na morje in svetovne trgovine, kar hi bil lahko Trst. Zato pa se s tem večjo po- Potresna katastrofa v Južni Srbiji K rat j v potresnem ozemlju - Vojaštvo deli prebivalstvu kruh - Zdravniki pomagajo ranjencem - Zemlja se še trese Belgrad, 9. marca. 1. »Jugoslovenski Glasnik« poroča: Prihod Nj. Vel. kralja v kraje, ki so po potresu prizadeti, je globoko ganil tukajšnje prebivalstvo in ga je ohrabril, da lažje prenaša nesrečo. Kralj je naletel na prve sledi potresa že v Demir Kapi ji, kamor je prispel v dvornem vlaku ob 7.40. Tu so kralja sprejeli ban Lazič, armndni poveljnik Katanič in drugi zastopniki obk.sti. V Demir Kapiji je zidovje kolodvora razpakalo. Postajni načelnik se je izselil v vagon. Zelo je poškodovano poštno poslopje. Poštni upravnik je šel s svojo pisarno v vagou in tam nadalje opravlja svojo službo. Nova ljudska šola, ki so jo v Demir Kapiji šele sedaj dogrudili, je najhuje poškodovana. Iz Demir Kapije se je kralj odpeljal v vas Udovo in Strumico. Med Demir Kapijo in Udovim se vidijo številne popolnoma porušene hiše. Porušene so orožniške jiostaje. Na strumiški poe'aji je pravo zavetišče prebivalstva. Ker so skoraj vse pekarije porušene ali pa zelo močno |>oškodovane, je vojaštvo iz Skoplja snoči jn danes poslalo kruh, ki se je razdelil prebivalstvu. Zdravniki so ranjencem nudili prvo pomoč. Najtežje ranjene so prepeljali v Skoplje. Kralj se je v Udovem razgovarjal z meščani ln z naseljenci, ki so mu poročali, da so t desetih vaseh vse hiše porušene. Mnoge hiše so jiopolnoma razrušene. Ob vhodu na postajo je kralj našel tam tri Žene, ki so se mu zahvaljevale radi plemenitosti, ker je prišel. Rekle so mu: »Hvala Bogu, da smo ostale žive. Vaia skrb za nas in za našo močno državo bodo ublažile našo nesrečo.« Kralj se je razgovarjal z vsemi in jih vprašal, iz katere vasi so in kakšna nesreča jih je doletela. Naseljenci iz Knrndjordjevega in Veskoviča so poročali. da tnm ni nobene ljudske žrtve, da pa so vse hiše močno poškodovane ali popolnoma porušene. Nato je krnlj krenil v poslopje etrumiške železniške postaje, ki je močno (»oškodovana. Zidovi so porušeni. Povsod se vidi, kakšne so posledice potresa. ki segajo v daljavo 120 km. Tresenje še vedno ni ponehalo in je Irajnlo vso noč in dane« v»s dan. Od čnsn do čnsa se to tresenje čuti. Kralju so sporočili, dn so mnogi prebivalci pobegnili v planine in se tam nastanili. Krnlj jih je vprašal, zakaj so tja pobegnili. Odvrnili so mu, da mislijo, da je tain nevarnost manjša. Kralj jim je nato pojasnil, da ni potrebe, da bežijo. Železniški ravnatelj je obvestil kralja, da je promet med Strumico in Gjevgjelijo prekinjen, ker sta mostova na Vardarju in Strumici po potresu močno poškodovana, da je zemlja nekod popustila, radi česar železniški promet ni mogoč. Železniška uprava si energično prizadeva, promet vpostavili. Delalo se je ves dan, tako da bo jutri promet zopet normalen. Železniško osebje se je porazdelilo po vagonih in nadaljuje službo. Porušena so štiri postajna poslopja. Namesto njih se bodo zgradila nova, brž ko se bo promet normaliziral. Kralj se je v spremstvu predsednika vlade, bana Laziča in generala Kataniča napotil dalje v vasi med Udovim in Strumico. Pri tej priliki je dal občini Udovo 10.000 I>in. Župan Rabanič se ie kralju z zelo ginjenim glasom zahvalil. Kralj je s svojim spremstvom nadaljeval pot skozi Karadjor-djevo. Birovo, Valandovo, Strubovoe v Radovišče in Stlp. Odtod je odpotoval v Veles, kjer ga je čakal dvorni vlak. Na ta način je obšel vse kraje, ki eo poškodovani po potresu. Skupno je daroval po potresu oškodovanim okrog 150.000 Din. Belgrad, 9. marca. 1. Snoči ob 6 se je Nj. Vel. kralj v spremstvu predsednika vlade generala Petra Živkoviča odpeljal v vardarsko banovino, kjer je obiskal po potresu poškodovane kraje. Skoplje, 9. marca. 1. Dvorna kompozicija, s katero se je Nj. Vel. kralj v spremstvu predsednika vlade pripeljal v Južno Srbijo, je prispela v Skoplje ob 4.27. Dvorni vlak se je mudil na postaji 25 minut, nato se je odpeljal proti Strumici. Potoma se je kralj zanimal za položaj v potresnih krajih in za prebivalstvoč Delj časa se je kralj ustavil т Valandovu. ki je po potresu najbolj poškodovan. V Strumici se je kralj zanimal za usodo prebivalstva v okolici in v mestu. Meščani so kralja pričakovali z največjim veseljem. Nj. Vel. kralj se je razgovarjal s posamezniki in jih bodril, da kljub težki nesreči ne obupajo. Zavzel se je za oškodo-vanco in zaukazal, da se jim proži najhitrejša pomoč. Prebivalstvo je kralja povsod prisrčno pozdravljalo. Belgrad. 9. marca. Iz vseh krajev prihajajo v Belgrad obširna poročila o potresu. Iz Kavadnria poročajo, da se je potres občutil ob 12.30. Najpreje sta bila dva zelo močna sunka. Prvi je trajal 4, drugi pa 7 sekund. Prebivalstvo se je zbudilo in prestrašeno bežnlo na prosto. Potres je porušil dve hiši. Človeških irtev ni bilo. Povsod vlada popoln red. Potres je porušil tiste hiše, ki so zgrajene ti slabega materijala, medtem ko so hiše, ki so zgrajene iz dobrega materijala, ostale nepoškodovane. Iz Gjovgjelije došlo poročilo pove, da je bilo čuti potres ob 1.16. Potresni sunek je bil zelo močan. Meščani so preplašeni zapustili svoje domove in se nastanili na prostem, boječ se, da se ne bi potres ponovil. Potres se je ponovil skozi par minut. Poslopja so celo poškodovana. Na njih je opaziti razpokline. Smer potresa je bila proti jugo-zapadu proti bolgarski meji. V okolici Valandova se je porušil hrib, ki je pokopal pod sabo pastirja s kozami. Med Demir-Kapijo in Gjevgjelijo so železniške postaje močno poškodovane. Kolodvorsko poslopje v Morovcu je močno poškodovano. Ob 3 zjutraj je bilo občutiti dva potresna sunka, ob 6 pa tretjega. Ti trije potresni sunki so bili slabejši in niso povzročili nobene škode. Solun, 9. marca. 1. Popoldne ob 4 je bilo ponovno čutiti močan potres v Solunu in okolici. Prebivalstvo je prestrašeno zapustilo domove. V Solunu ni potres prizadejal nobene škode. Pač pa je zelo poškodovana železniška postaja v Vodenah. Belgrad, 9. marca. AA. Minister za socijalno politiko in nurodno zdraje dr. Nik. Preka, gener. inšpektor ministrstva dr. Štampar in šef odseka za socijalno skrb Dujković so davi od-|K>tovuli v Gjevgjelijo. Belgrad, 9. inurca. AA. Predsedništvo ministrskega sveta objavlja: Povodom potresa т Južni Srbiji je kraljevska vlada sklenila, da nudi vso potrebno pod|>oro iz državnih sredstev. Radi tega se ne ImxIo zbirali nobeni prispevki po državi, niti se IkmIo sprejemale podpore iz inozemstva. Atene, 9. marca. kk. Veliki potres se jc po-noči ob 3.21 čutil tudi tukaj. Od središča potresa v jugoslovanski Macedoniji se je potres širil daleč |>o grški Macedoniji .V okolici Soluna se je podrlo več hiš. V F.dessi. Seresn, Ka-v»i 1 i in Kilkisu so jK>|H>knli zidovi hiš. Do 7 zjutraj so čutiii v Edossi Se II sunkov. Nn grške.m ozemlju ni bilo nobenih človeških žrtev. Sofija, 9. marca. kk. Nočni potres se je čutil tudi po vsej Bolgariji, ni pa nikjer po-vzročil škode. V vasi l.jnski pri Nenrokopu se je podrla streha in ubila dva otroka. Navdušen sprejem kraljice Marije v Kotoru Dubrovnik, 9. marca. A A. Ponoči ob 2 je krenil nas najlepši parnik -Kraljica Marija« iz Dubrovnika ter nadaljeval pot v Kotor. V telcu noči so zvedeli na parniku za težko nesrečo, ki je zadela naše južne kraje. Na izrecno željo Nj. Vel. kraljice so ustavljeni vsi svečani sprejemi in prireditve. Ljudstvo je tej želji Nj. Vel. kraljice ugodilo, vendar pa so sc zbrali prebivalci Boke ob obali, da izkažejo hvaležnost in izrazijo ljubezen do Nj. Vel. kraljice. Ob 10 je dospel parnik pred kotorsko luko. -Kraljica Marija« se je vsidrala sredi zaliva. Nj. Vel. kraljica je v spremstvu mi- nistra Radivoieviča in dr. Drinkoviča, maršala dvora generala Dimitrijeviča, adjulanta podpolkovni-ka Pogačnika in dvorskih dam ga. Svrljugove, Srskičeve in Tavčarjeve stopila v motorni čoln ter se odpeljala v luko. Množica ljudstva je priredila Nj. vel. kraljici navdušene ovaciie. Nj. Vel. kraljica je napravila kratek izprehod ob obali, nato pa se je z motornim čolnom vrnila na parnik. •Kraljica Mariia« je ob 15 odplula proti Splitu, odkoder se bodo gostje s posebnim vlakom vrnili na svoje domove. Ves Kras v ledu Skoda na sadnem Vsa drevesa ob dana od ledene skorje drevju je ogromna Postojna, 9. marca. V noči od T. n i 8. marca je |»okriIa ves nekdanji |>ostonjski okraj poledica, kakršne ljudje ne pomnijo že dolgo. Podoben pojav je nastopil pred kakimi 30 leti s tem razločkom, da je šolanja poledica še Ivolj katastrofalna. Najbolj je prizadeto drevje, posebno pa sadovnjaki. Pod silo ledu. tiščijo ni-/dol največje veje. se lomijo in padajo na tla. Večja drevesa so brez vrhov. Mnogo dreves se je prelomilo čez jio!. nekatera so izruvana. Z ledom obtežene veje padajo na tla in ogrožajo varnost mimoidočih. Drugod se drevje podira in pada čez pota in ceste. Telefonske in brzojavne žice so nn neštetih mestih pretrgane, tako da je ta promet zelo otežkočen. Z vso naglico so skušali odipomoči s tem, da so na hitro roko pričeli polagati telefonske in brzojavne žice knr po tleh. Skoda je neprecenljiva. Ledene plasti oklepajo vse predmete okrog in okrog. Po deblih je 10 do 15 cm debela ledena skorja. Stanje se danes še ni prav nič spremenilo, nasprotno. opnžn sc, da se led debeli. Rakek, 9. marca. Vredno je priti k nam in poglednti nnše kraje v nenavadni sliki. Čaroben je pogled — za kmeta in sadjerejca pa žalosten — na drevje, ki ga je obdala poledica. Vsaka najmanjša vejica je obdnna z ledeno skorjo, tnko dn je kol sten j v svečki. Vejice, ki so debele le po par milimetrov, obdaja do 3 cm zornostjo zanimamo za razmere, zlasti našega severnega Jadrana. Krst naše najnovejše in največje brodovne enote, »Kraljice Marije«, nam kaže, da se ludi naša država hoče udejstvovati v svetovni trgovini in v svetovnem prometu. To dejstvo nas navdaja s ponosom in velikimi nndami v bodočnost našo državei debel leden oklep. Debele veje se lomjio in [Kidajo na tla. Prav res, do ni varno hoditi ob drevesu. Prožne veje pa se sklanjajo skoro do tal. Huje je pri tem to, da je vsaka pomoč nasproti temu zlu brezJi.sjiešna. Veje odletnvajo knkor odseknno. Knako so prizadete tudi brzojavne in telefonske naprave. Najtioljše kljubujejo radio-antene, ki se le tu pa tam kaka odtrga. Ta čudni iu redki pojav jc nastal takole: Dež, ki je padal iz večjih toplejših zračnih plasti, sc je radi ohlajenja v nižjih zemeljskih plasteh sproti spreminjal v led, tako hitro, da so kaplje zmrzovale na vejicah, ne da bi mogle pasti na tla. To stanje trnja že dva dni. Ljudje strnhomn gledajo, kako sc ledene plasli vsak dun debelejše. Podobnega pojava ljudje že dolgo ne pomnijo. Posledice bodo vsekakor katastrofalne. PoVski listi o našem kralju Varšava. 9. marca. AA. »Slovo>, dnevnik, ki izhaja v Vilnu, prinaša obširen članek pod naslovom »Zasebno življenje monarha«. V tem članku izčrpno popisuje vsakodnevni delovni program Nj. Vel. kralja Aleksandra, o katerem list pravi, da kaže nenavadno delavnost in marljivost. Jugoslo-i vanski narod, končuje članek, ve, da je njegov kralj najvestneiši in najvdanejši državnik, ki je : pripravljen vsako uro služiti svoji državi in svo jim državljanom. Potovanje romunske kralUce Bukarešta, 9. marca. ž. Romunska kraljico Ma« rijn bo te dni odpotovala v Belgrnd, nato pa se poda v Pariz Iz Pariza odpotuje v Maroko, kamo» je povabljena. Obsodbe v menjševišhem procesu Moskva, 9. marca. kk. V sodnem procesu proti menjševikom je sodišče danes po več kot 24 urnem posvetovanju izreklo razsodbo. V nasprotju s predlogi državnega pravdnika ni izreklo sodišče nobene smrtne kazni. Voditelji takozvanega unijskega biroja menjševikov prof. Groman, Oinsburg, èea, Su-hanov, Jakobovič in Jenetajevski so bili obsojeni na deset let ječe, ostali obtoženci pa na ječo od B do 8 let. Iztovarnina črtana Belgrad, 9. marca. AA. Po sporočilu gospodarskih organizacij je finančni minister ukinil takse dravske banovine na iztovarjanje vagonov. Naknadno jc dravski banovini dovoljeno povišanje takse za električni tok. Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena. V južnih Alpah zopet nov sneg. Zagrebška vremenska napoved: Cez dan sc bo od časa do časa zjasnilo. Temperaturo zmerna, še nestalno. Sneg, viharji in poplave po Evropi London, 9. tnarca. AA. Nad Anglijo so divjali konec tedna silni snežni viharji. V Londonu in v vsej deželi jc bilo 10 do 15 stopinj mraza. Na Škotskem in v severni Angliji so besneli veliki snežni viharji, dočim je vladalo v južnih krajih milejše vreme. Pravijo, da lio danes mraz popustil. V Fdinburghn je znpndlo toliko snega, da so sc po ulicah smučali. — V dover-skem prelivu je divjal silen vihar. ?.e več dni zadržujejo viharji morski promet. V izlivu reke llumber sc je potopil v so! ki to majhen londonski parnik. Zaradi snežnega viharja jc bila rešilna akcijn zelo otežkočena. Končno so vendarle rešili posadko 17 mož. — Na cesti med Patterdulom in Grastaonom sc je radi silne ne- vihte prevrnil avto, s katerim sc je vozilo 6 tnladeničev in tri deklice. Ranjena sta bila šofer in neka deklica. Pariz, 9. marca. A A. Seine, ki je bila zadnje dni zelo narastla, je nekoliko padla. Položaj v pariških predmestjih pa je še vedno kritičen. Pariz, 9. marca. Zaradi silnega snega na mogoče j»riti in oskrbeti z živežem alpincev, ki so na Malem Sv. Bcrnhardu. Usoda vojakov povzroča skrbi. Budimpešta, 9. marca. AA. Tu je zapadel visok sneg. 2600 delavcev jc zaposlenih, da ga odkidajo s cesto. Nemška katoliška javnost odločno na strani jugoslov. episkopata „Times" o važnosti koraka naših škofov KBln, 9. marca. Ugledna katoliška »KOlnleche k uporniškemu elementu drugorodne duhovščine«.« »V bistvu je fašistična šoleka praksa potisnila slovensko in hrvaško duhovščino na isto obrambno črto, s katere je nemška duhovščina tridentinske škofije v spomenici na nadškofa Endricija svoje •tališče tako-le formulirala: »Kadar gre za od Boga priinane dobrine, ia vzgojo otrok, sa zagotovitev verouka v šoli in rerkvi, je duhovnika samo eno ntesto na izbero: mesto na sîrani njemu zaupanega in zatiranega ljudstva, kateremu mora pomagati in ga tolažiti, in ako treba, njegove od Boga in naravo priinane pravice braniti proti t vsemi zemeljskimi sredstvi opremljenemu iatiravcu.< Za to stališče bi moral fašistični tisk imeti široko razumevanje, ker v resnici s prav grobim jezikom porablja iste argumente, ko biča lorda Stricklanria radi raznarodovanja na Malti. Poleg tega ni prebivalstvo na Malti čisto italijansko, temveč mešano, ker govori jezik, v katerem le prevladujejo besede italijanskega izvora. Nerazumljivo je torej, kako je mogoče jugoslovanskim škofom šteli v zlo so-čuvstvovanje za njihove krvne brate.« Ugledni nemški list nato pobija trditev fašističnega tiska, da se sv. oče nikdar ni pritoževal radi omejevanja verske svobode na Primorskem. Saj ni treba, da sv. oče javno to napravi, nadškof dr. Bauer tudi ne trdi v okrožnici, da je Pij XI. javno nastopil proti fašistični politiki v Primorju. Sv. oče lahko govori po vatikanskem glasilu, kar se je v tem primeru tudi zgodilo; lahko tudi napravi korake, za katere javnost šele pozneje zve. Tako omenja tirolska duhovščina v svoji spomenici na sv. očeta poleti 1928 v zadevi verskega pouka, da je sv. oče v posebni avdienci briksenškemu nadškofu pred dvema letoma zagotovil, da ga bo Vatikan v obrambi proti fašističnim napadom v versko-cerkvenem področju podprl z vsemi silami. Z go ovostjo lahko domnevamo, da je slovenska duhovščina prejela podobna zagotovila v Vatikanu. Sv. oče je nekoč izjavil, da je za pravire narodnih manjšin sicer nas>.ipil, da pa ne more uporabiti krepkih sredstev, da nn hi položaja manjšin radi reakcije še poslabšal. To modro načelo velja še danes za sv. očeta. »Jugoslovanski škofje pa se ne nahajajo v istem položaju. Oni morajo računati z razburjenostjo javnega mnenja radi zatiranja Slovencev in Hrvatov v Italiji v njihovi lastni državi In ukreniti ob priliki, kakor se je to zdaj zgodilo, da pride razpoloženje katoliškega ljudstvu do izraza. Tega še bi mogoče sma roti za vmešavanje v politične zadeve, kakor trdijo fašistični listi. V fašističnih krogih so ljudje, ki bi želeli, da bi škofje ostali le pri oltarju in da ne b' čuvali nad javno nravnostjo; to jim je neprijetno. TI ljudje malo poznajo bogoelovje, sicer hi morali vedeti, da imnjo škofje neoporečno pravico, govoriti tudi o stiskah svojih krvnih brator, ki so radi mirovnih pogodb proti svoji volji ostali izven njihove države.« Tako je kardinal Czernoch v februarju 1927 javno protestiral proti okrnitvi svoje deželo in celo napovedal polom trianonske pogodbe. V Italiji, kjer simpatizirajo z Madjarsko, seveda ne bodo niti tega nastopa smatrali za »politiko*. Radi tega tudi ne gre, da fašistični tisk zdaj dolži jugoslovanske škofe vmešavanja v politiko iu škoiu Bauerju očita, da je ošaben iu naiven.« London, 9. marca. »Times« poročajo iz Rima v daljšem dopisu, da je vladne kroge okrožnica jugoslovanskih škofov glede položaja Slovanov v Italiji zelo razburila. V vladnih krogih zatrjujejo, da je okrožnica povsem neutemeljena in Ji predstavlja pravo izzivanje. Radi tega upajo, la bo Vatikan razveljavil odredbo jugoslovanskih škofov, toda doslej ni Vatikan v tem pogledu še nič ukrenil. Na drugi strani poudarjajo, da imajo škofje pravico storiti slične korake, ako jih smatrajo za koristne za svoje dušno pastirstvo, in da niso dolžni v tem pogledu prej obvestiti Vatikana. Oster protilrancoski govor nemškega vojnega ministra Berlin, 9. marca. A A. Na današnji seji nemške tbornice se je pričela razprava o vojnem proračunu. Največje zanimanje je vzbudil govor obrambnega ministra generala GrOnerja, ki je dejal, da bo kljub napadom z desnice in levice nadaljeval svojo dosedanjo jwlitiko. Grôner je j>osvetil velik del svojega govora izjavi franccekega vojnega ministra Maginota, ki je odrekal vse^m narodom enake pravice do obrambnih sredstev, češ, da je treba narodom, ki «o bili v vojni napadeni, priznati večje olajšave, kakor narodom, ki so na- Kaj pravijo v Trsta? Trst, 9. marca. V nedeljRki izdaji »Piccolo« '.elo obširno polemizira s »Slovencem« glede okrožnice Jugoslovanskih škofov p-oti preganjanju Slovano« v Italiji. Ust, ki že 60 let zagovarja vsako kriv:co, ki se je zgodila Slovanom v Primorju, Je posebno zadelo »Slovenčevo« poročilo, da je nastop jugoslovanskih škofov povzročil med fašisti in odgn vornimi državnimi predstavniki v deželi pravo emedo, ker se boje, da bo Mussolini odredil preiskavo proti tistim, ki so o'g vu. ni za protiverdt' grmjo na Primorskem; m->d spada seveda 'ul. Časopisje. »Piccolu« je tudi n«[ rijCtno, da je kol nekako dopolnilo rapalski pogodbi, poteče letos 29. junija. Po živahni diskusiji, ki se je vršila v >oslednjem času v vodilnih berlinskih listih, je nemška vlada dala zagotovilo, da se bo prijateljska j>ogodl»a podaljšala. Obnovitev prijateljske pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, je zato tako karakteristična, ker veže dve med seboj tako različni državi. Nemški komunizem namreč tako ostro napada domačo socialno demokracijo in jc v tako ostri borbi proti socialistom, kakor ni podobnega slučaja v nobeni drugi državi. V pravkar tekočem procesu proti menjsevikom v Moskvi ruvna sovjetska vlada prav tako sovražno, kakor je pokopala v zadnjem inžciljerskcin procesu proti francosko-angleškemu kapitalizmu. Časopisje in vodilni možje nemškega ccntru-nia vodijo v zadnjem času jako c» rgifno borbo tako proti komunistom kakor proti narodnim socialistom. In še to je treba omeniti, tla se je tudi državna vlada z < loka j dobre volje ustavila brezverski propagandi, ki se širi iz Moskve s pouiočjo brezbožne internacijonale v Nomčijo. Prav ta.ko vse nemške stranke brez razlike z ogorčenjem pišejo o sovjetskem barbarstvu, ki je nemške priseljence napravilo za sužnje in jih razteplo po zloglasnih tal oriščih Kamc, Ar-hangelska, Tomska .... ki jih je poslalo v Urol-ske rudokope. mod allajske iskalce zlata itd. Lepe sanje Nemcev, da bodo zavzeli vodilno vlogo na sovjet. trgu, tndi bolj in bolj ginejo ob »|H>znnnju. da bo v par letih Rusija sama sebi tndi industrijsko popolnoma zadostovala. Kje je torej vzrok, da votli Nemčija napram Rusiji tako prijazno zunanjo politiko? Najprej treba ojiozoriti na (»sihološko dejstvo, da ncobnovljeua pogodba ponvenja skoraj isto kot napoved sovraštva. Tega namena pa Nemčija nc more imeti. Zlasti jasno je, da sc nekam tudi Nemčija mora nasloniti. Ce se odpove vzhodu, je s lem že izbrala z/apad, česar pa za enkrat šc noče. t>a se na Italijo ne more zanašati in da ji Italija ckincs more nuditi manj kot kdorkoli, tega se zavedajo Nemci sa.mi preveč dobro. l)o *ave*zniStva meri Italijo in Nem-I čijo ne more priti, dokler Italija no opusti nouto&i manjšini soviažnc Dvlitike in dokler Italija ohranjuje tako r>risrčne in tesne odno-šnje s Poljsko kakor dejansko danes vladajo. S tem smo prišli do jedra vprašanja. Nemcem narekuje politiko prijaznega zadržanja napram Sovjetom sovraštvo do Poljske. Nemci poljskih ineja ne priznavajo. Svoje vzhodne meje sploh ne označujejo drugače kakor krvavečo meio: trdno so nreTri'vini, da je treba izriniti Poljsko od morja. Ce Nemci govore, da je ključ nemške politike v Parizu, hočejo s tem reči, da je nemško-francoska zveza takoj mogoča, kakor hitro Francija prepusti Poljsko svoji usodi. Zato je težišče evropske politike danes veliko bolj v izmirjenju med Berlinom in Varšavo, kakor pa med Berlinom in Parizom. Nemška politika napram Poljski je wila občutljiva. Posebno jmzno zasledujejo na Wil-chcllustrasse vse, kar bi količkaj dišalo jxi ddižanju Poljske in Sovjetov. Kajti če se sprijaznila Poljska in Ru«:'i, no'om so Nemci odveč, potem izgubi neinško-sovjetska zveza svoj glavni namen ki ga ima: držati Poljsiko med dvema ognjema. Ogorčevati sc radi nemške — sovjetske politike bi se reklo postopati neiskreno. Nemčija vc, da za enkrat ne more računati na efektivno pomoč nobene evropske velesile Politično je torej razumljivo njeno ravnanje. Težje pa je opravičljivo iz moralnega in kulturnega vidiku. Kajti so-telovanje vel'ke ev ropske države, ki tvori srce Evrope, z vlado, ki na vseli poljih, ua gospodurskeiu kukor moralnem neprikrito zasleduje namen uničiti nažo kulturo in civilizacijo —, to je znak velike dutSevne anarhije in nsodcpolne zmede pojmov, ki sc utegne že v bližnji bodočnosti na vsej Evropi hudo maščevati. Nemški industrije! v Rusiji Moskva, 9. marca. kk. NemSkl industrijalci, ki so na povabilo vrhovnega gospodarskega sveta odšli v Moskvo in Ljeningrad na razgovore in oglede, so se sedaj vrnili v Berlin. 0 razgovorih jc bila izdana skupna izjavo, ki ugotavlja, da so razgovori prinesli popolnoma zadovoljiv rezultat. Nemčija bo dobila razen dosedanjih šo nova velika ruska naročila. Skupni uspeh obiska nemških iudustrijalcev je povsem zadovoljiv. Ital-jugosl. odnosa ji pred mednarodnim lorumom Zanimiva debata v mednarodnem katoliškem akademskem klubu v Parizu. Pariz, 6. marca Snoïi se je v pariškem mednarodnem katoli« škem akademskem klubu vršila zanimiva koulra-diktorna debata o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. Debati je predsedoval ugledni francoski publicist profesor René Pinon, politični urednik vodilne francoske revije »La Revue des Deux Mondes« in je v jasni luči pokazala, kako mednarodni svet sodi jugoslovansko in italijansko zunanjo politiko. Po določenem sporedu je prvi povzel beseda podpredsenik kluba g. B____ ki je v kolikor mogoče nepristranem ekspozeju orisal položaj italijansko - Jugoslovanskih odnošajev. Po predavateljevera mnenju je velika napaka londonskega pakta obstojala v dejstvu, da se je Italiji prodala Dalmacija, ne da bi kaka od velesil s to zemljo smela razpolagati. Vendar je Italiia po sklepu miru dosegla vet nego je za svoje nnčelo o Izpolnitvi naravnih mej smela pričakovati. Po neštetih težavah In poga'anjib je Jugoslavija s pogodbo v Rapalu in konvencijo v St. Margarill prepustila Italiji 500.000 Jugoslovanov, samo da bi imela mir od strani svoje zapadne sosede. Toda Italija je napram Balkanu prevzela popolnoma politiko bivše Avstro-Ogrske, samo da je namesto male Srbije našla pred seboj Jugoslavijo v trozvezi Male antante in danes ali Jutri Članico balkanske unije. Kljub odločno ugodnejši strateški poziciji na severu Jadrana se (talija ne Čuti varno in je podvrgla popolnoma svojemu vplivu Albanijo, kjer gradi ceste in mostove brez vsake lokalne potrebe, samo da zaščiti albansko mejo napram Grčiji in Jugoslaviji. Najtežie pa je poglavje o položaju jugoslovanskih manjšin v Ilaliji, ki sploh nimajo več nikakih pravic, dočim Je položaj 18 000 Italijanov v Jugoslaviji zaščiten s posebnim statutom. Za njim je povzel besedo g. P., kl je posebno podčrtal moralno plat problema, to je položaj jugoslovanske manjšine. Ko so Italijani leta 1918. okupirali ozemlje, so slovanskemu prebivalstvu z lepimi proglasi obljubili vse pravice, kakor so jih imeli prej. Ti proglasi so nosili podpise armadnih komandantov, vladnih predsednikov in celo italijanskega kralia. Nobena teh obljub ni bila držana, in pravi pekel je nastopil za Slovane po fašističnem pobodu na Rim. Govornik podrobno navaja prosvetno, šolsko, versko, gospodarsko In socialno stanje naše manjšine, ki je bilo preje na najvišji stopnji med vsemi Jueoslovani, vse to je s strašnimi procedurami ubil fašizem. 600 000 Jugoslovanov nima več niti ene šole. niti enega časopisa, slovanski duhovniki so pregnani, v cerkvi se ne sme več pridigati in moliti slovansko. Gospodarsko so ubili Slovane s tem, da so uničili slovansko zadružništvo. Izvršuje se nasilna emigracija v notranjost Italijo ali pa izven, uprizarjajo procesi, kier se ubijajo nedolžni ljudje. Vse mirovne pogodbe ugotavljajo gotova prava, ki jih sopogodbeniki ne bi smeli' kršiti. Izven pisanih zakonov, obstojajo še naravni zakoni, ki so obenem božii in katerih kršitev kliče k Bogu za maščevanie. Jugoslovanski episkopat je nedavno izdal pastirsko pismo, ki veleva, da na.l se 19. marca po vseh cerkvah pred izpostavljenim Zakramentom vršijo molitve za zatirane Slovane v Italiji. Ta intervencija je silno vplivala na navzoče. Vpliva ni mogla zmanjšati protiizjava o položaju manjšin v Jugoslaviji, potem ko je nekdo omenil, da je Italija morala dati manišinam v Cirenaiki in Tripolisu več pravic nego 600 000 kulturnim in civiliziranim Jugoslovanom. Tudi nazori o položaju v Južni Srbiji niso iste naravi, ker ta problem ne bo srbsko ali bolgarsko rešen, amnak jugoslovansko. V zakl'učnih besedah je g. René Pinon izvaja' sledeče misli: V italijansko-jugoslovanskem razmerju je treba ločiti dve plati: pravno in moralno. Pravno: v londonskem paktu so zavezniki, vštevSi Rušilo, Italiji obljubili Dalmacijo zato ker so Rusifi obljubili Carigrad. Vse skupaj pa je bila kupčija brez prodajalca. Edina krivica, po mojem mnenju, ki se je zgodila Italiji, le dejstvo, da se Ilaliji ni dalo nič nemških kolonij. Namesto, da se je cela Vzhodna Afrika dala Angliji, bi bilo treba, da se polovica te kolonije da Italiji in polovica da Nemčiji nazaj. To je edina afriška kolonija, kjer more Evropejec živeti in uspevati in bi samo v to koloniie preoblju-dena Italija In Nen-čiia Izvažala svoj človeški presežek. Tragična krivda Italiie obstoja v dejstvu, da Italija ne mara razumeti, da je danes Jugoslavija v svojem rissorglmento ravno tnko kakor je to bila Italija v letih 1858-1870. Italija je dosegla svoje naravne meje, v svetovni vojni od vseh evropskih držav edina največ profilirala. Da kot taka zahteva revizijo mirovnih pogodb je ravno absurdno, kakor je absurdno, da Jugoslaviji ustvarja nacionalne mu-Cenike, s tem da strelja Marušiča, Bidovca, Valen-čiča in druge, ki niso storili nič drugega ko pokoini mučeniki italijanskega nacionalizma Oberdank, Ga-ribaldi in Orsini. Italija je zašla v politiko imperi-jalizma, zato vse to zveni tako kontradiktorno. Vkljub vsemu Je treba tudi v politiki imeti vsaj nekaj čuta poštenosti. Položaj jugoslovanske manjšine v Italiji je nekaj strašnega. Danes sem govoril i osebnostjo, ki mi je zaupala, da je sv. oče odposlal apostolskega delegata, da ugotovi polo'aj v Primorju. Vzgled Avstro-Ogrske. ki se je zrušila na Balkanu, bi moral vso njene posnemovalce dovolj poučiti o dvoreznosti imperialističnih metod. Italija nima pravice zahtevati revizije pogodb, potem ko je v dveh vprašanjih, manjšinskem in teritorijalnem, najhuje prekršila načela mednarodnega prava. Tem večja i pa je naša dolžnost, da delamo in zahtevamo mednarodne zakone za varstvo in svobodo narodnih manjšin. — rj —. Iznajdljivi Zubhov Pariz, 9. marca. kk. Ogromen plakat na neki gostilni v Luksemburgu, kjer je zaposlen Aleksan-j dor Zubkov kot natakar, vabi občinstvo z našlo-! vom: »Tn vam bo postregel cesarjev svak!« Bivšđ nemški cesar Jo zato poslal k Zubkovu dvorno damo, grofico Spaa iz Dorna s predlogom, da je cesar pripravljen, kupiti Zubkovu majhno posestvo na Nizozemskem in mu določiti apanažo. če se umakne v privatno življenje. Zubkov pa »e boji, da ga ne bi cesar, če ga dobi v svoje roke, poslal po svojih vplivnih zvezah v kako blazaico in hoče zato rajši ostati pri svojem poklicu Koncerti slovenskih učiteljev v Belgradu in Novem Sadu tvski zbor slovenskih učiteljev na trdnjavi v Petrovaradinu s svojimi srbskimi tovariši Belgrad, 6. marca 1931. Zadnje tedne je naša prestolnica vsa v koncertih. Za Mariborčani, ki so odnesli zelo dober uspeh, je prišel cetinjski zbor »Njegoš« in snoči je beigrajsko občinstvo s posebnim zadovoljstvom sprejelo ljubljanski učiteljski pevski zbor, ki je po gostovanju v Zagrebu predvčerajšnjim prispel v Prvi koncert, ki je bil v prvi vrsti namenjen tjudskošolski mladini in katere je bilo največ na njem, ni prišel do veljave in efekta. Že sama velika vseučiliščna dvorana, ki ni najbolj akustična, je bila precejšen vzrok, da posamezne, v prvi vrsti piani-ssimo-partije, niso prišle do izraza, še več je bila kriva nerazumevanju otroška nemirnost. Snočnji koncert, kateremu so prisostvovali tudi Nj. Vel. kraljica Marija, predsednik vlade, g. Živkovič, in prosvetni minister g. Maksimovič, je bil uspeh v vsakem pogledu. Dvorana je bila polna. Posebej belgrajski Slovenci so v zelo velikem številu obiskali koncert. Na programu so bila dela sedmih slovenskih (Anton Foerster, Emil Adamič, Anton Lajovic, Slavko Osterc, Marij Kogoj, Janko Ravnik, Niko Stritof), dveh hrvaških (Josip Stolcer-SIavenski in Boris Papandopulo-Pečič) in enega srbskega skladatelja (Stevan St. Mokranjac). Zdi se mi, da je bila tendenca dirigenta g. Srečka Kumarja, da da kolikor mogoče plastično sliko sodobnega, mogel bi reči tudi evropskega ustvarjanja slovenskih kom-pozitorjev. Pri publiki sem videl (posebej pri srbskem delu, ki pa ni bil malenkosten), da se ni mogla v potrebni meri vživeti v izvajanje in z dobrim razumevanjem slediti pogosto tako minu-cioznemu .in tankemu tkivu v posameznih pesmih. Zato tudi uspeh pri publiki ni bil sorazmeren za- slugi pevskega zbora. Prav in do konca so mogli uživati le oni, ki so dobro vpeljani v ustvarjanje sodobnih tujih kompozitorjev, ki imajo razvit smisel za nezunanjo gradacijo, za nagle, včasih tako disonančne prelive in nepričakovane, ali izrazite konce. Anton Foerster je bil zastopan s pesmijo Z glasnim šumom s kora, ki je bila podana mirno in s potrebno poglobitvijo. Adamičeve Tri duhovne pesmi z moderno tehniko niso učinkovale. Isto je bilo tudi z Lajovčevim Pomladnim spevom, dočim je druga njegova, Bolest je kovač, ki je v veliki meri razgibana, prišla do popolnega izraza. Ostrčeva Pesem o suhi muhi s šaljivo osnovo je bila z razumevanjem sprejeta. Le sopranske partije (»Prišel je vinički Miha«, »Prišle so popove dekle») so bile nekam zamegljene, prisiljene, skoraj bi rekel nenaravne. Adamičeva Vragova nevesta (po narodnem besedilu) je radi svoje dramatičnosti in izrazitega podajanja (posebej basi so bili v solo-partijah dobri) žela buren aplavz. Kogojevi Vrabci in strašilo so že tudi radi same skladbe nekam monotono izpadli, dasi niso brez dražesti. Za moškim je ženski zbor minuciozno podal mehko Romarsko jiopevko Josipa Stolceria-Slaven-skega. Adamičeva Sestrica s solo-sopranskimi partijami, ki jih je pela gdč. Anica Mezetova, je ugajala. Ravno v tej pesmi sem opazil, da je ženski zbor kompaktnejši in v izrazu enotnejši ko mešani. Lajovčeve Žabe (ženski zbor) na Župančičevo besedilo so bile gromko aplavdirane. Slavenskega Ftiček veli, da se ženil bude je radi dolgih ponavljanj izgubila efektnost. Janko Ravnik je bil zastopan z Zimsko pesmijo in Kmetiško. Gdč. Anica Mezetova, ki je nastopila s tremi soli (Stritolove: Micika bi rada Jurka dobila, Me- ne pa glava boli in Polžek leze v ogledi), je že pri samem nastopu vzbudila spjošne simpatije in bila deležna velikega aplavza. To radi svoje naravne skromnosti. Vsaka pesem posebej je bila nagrajena z zasluženim ploskom. Njen sopran je bil ko odmor v sicer utrujajočem ponavljanju samih zborovskih kompozicij. To je drugi nastop mlade Mezetove v zadnjem mesecu v prestolnici. Prvič je prišla z mariborsko Glasbeno Matico in bila takoj opažena. Morda ti dve njeni gostovanji v Belgrada ne bosta brez ugodnih posledic za njeno nadalinjo karijero. Dirigent Kumar je zadovoljil. Zbor je imel v popolni oblasti. Njegova interpretacija za program izbranih pesmi je bila posrečena. Posebej moram pohvaliti uspelo spremljeva-nie gospodov Marijana Lipovška in Pavla Sivica, ki sta spremljala na klavirju solistinjo gdč. Me-zetovo. Ljubljančani so se zelo dobro počutili v prestolnici. se zadovoljno izražali o njej in bili povsod priiazno sprejeti. Belgrajski učiteljski zbor »Ma-rinkovič« je poklonil tovarišem Ljubljančanom srebrn venec, Južnoslovenski pevački savez lepo spomenico. Učiteljsko udruženje pa mnogo rož. Dnevno časopisje je sorazmerno malo pažnje posvetilo Učiteljskemu pevskemu zboru. Pred njegovim nastopom namreč. Kritika bo pa vsekakor obilna, ako jo cenimo po obsežnem članku g. Petra J. Krstiča, ki je sicer precej skop s pohvalami. I Objavljen je v jutršnji 7. III. »Pravdi«. — Tone P. Novi Sad, 7. marca. Po zelo dobro uspelem nastopu v Belgradu so slov. učitelji prispeli danes v Novi Sad. Na kolodvoru so jih pričakali številni srbski tovariši, ki so naše učitelje prav ljubeznivo sprejeli. — Vsi so se pomešali med Slovence in jih v prijetnem razgovoru odvedli v svoj Učiteljski konvikt, kjer jim je bilo postreženo. Med tem so p« razkazali po določenem načrtu zanimivosti mesta. Ustavili so sc tudi v poslopju »Srpske Matice«, kjer jih je sprejel tajnik g. M a n o j I o v i ć. V slavnostni dvorani, koje stene krase številne dragocene slike, jim je obrazložil zgodovino S. M. predsednik g. Ljtibomir L o t i č. Učiteljstvu so bile razdeljene tudi knjige, ki vsebujejo zgodovino S. M. Nadalje so si ogledali gimnazijo, cerkve. Povsod je bilo toliko zanimivosti, da je bilo treba stalno opozarjati na kratki čas. Na vrhu trdnjave Petrovaradina se jim ie nudil bajen razgled čez Donavo na mesto in Fruško goro. Povsod, kamor so prišli slov. učitelji, so bili sprejeti prav iskreno. Koncert naših učiteljev je tudi tu kljub veliki utrujenosti uspel nad vsako pričakovanje. Velikanska dvorana (skoro naša Unionska) je bila polna hvaležnega občinstva. Obiskali so ga tudi najod-ličnejši predstavniki mesta in oblasti. Predvajanje zbora ocenjujejo vsi belgrajski in novosadski listi kar najpovoljneje in priznavajo zboru visoko kvaliteto, ter ga prištevajo med prve zbore v državi. Po koncertu je bil prirejen intimen banket v oficirskem domu. Slov. učitelji so bili ves čas svojega bivanja v Novem Sadu gostje domačega učiteljskega društva, ki je v obilni meri skrbelo, da so bili Slovenci čim najbolj pogoščeni. Po res lepem in bratskem slovesu na kolodvoru so krenili pevci proti Bački Palanki, da tudi tam podajo našo pesem. 80 letni iubilei Smrt dveh Slovencev v Franciji Težki časi čahajo naše izseljence Llérin P. de C. b. mnnoa. Dne 2. ma-rca se je т rodokopu Méricourt-•ous-Lene smrtno ponesrečili Ivan Kropivšek, doma iiz Zaiplainine pri Vranskem. V Senovem tujmij« Cenišeni.k zaipušča vdovo z dvema otro-tičema. Hotel je pomagati sebi m družini p« našel v 35. letal življenja prezgodnji gToib ji zemlji. Ostal je tudi na tujem dober krščam-eki mož. Njegova rojaki so mu naipravili lep Kg rob, ki se ga je udeležila vsa tuke jfcnja »oslovajKsika kolonija. Istega dne popoldne je ▼ jami premogovne družbe Lene kamenje zasulo samsikega rudo-kopo Antona Cvelbar. Ko so s težavo odstranili težko kamenje z пјега, je mogel zdravnik Ial koinsta tirati le smrt Zdrav in vesel je odšel kakor vsak dan na svoje popoklatnsko delo, naikrmil še poprej svoje ljube Kanarčke, a če« dve uri je bil že mrtev. Velika udeležba pri pogrebu je pričala, da je bil marljiv in veren mladenič priljubljen |iri vseh svojih rojakih. Pridno je podpiral svojega starega bolnega očeta, ki živi nn Blanci pri Sevnici. Bil je do zadnjega tudi naročnik »Slovenca«. Splošen jx»ložaj našega tal k« j 5n j epa delavstva se je v zadnjem času poslabšal. Ne delajo več vse dni, semintja posamezne delavce odpuščajo, plače se zmanjšujejo, grozijo štrajiki, ki jih delavstvo ne želi. Vse to in negotova bodočnost težko visi nad našimi družinami, zlasti še, ker večina nima nobenih prihrankov za morebitne slabe čase. O, «'ko bi bilo doma knj upanja na zaslužek, marsikdo bi sc vrnil. Katastrofalen potres v Južni Srbiji Poročilo potresne opazovalnice Belgrad, 9. marca. Potresu dne 7. februarja je sledil še močnejši 8. februarja skoraj ob istem času ponoči. Ko je Nj. V. kralj, ki se je dal sproti obveščati o posledicah, ki jih je potres povzročil, zvedel za novi potres, je takoj odpotoval v potresno ozemlje. Še prej pa je izdal ukaz, da smejo vsi vojaki, ki so doma iz potresnega ozemlja, nastopiti daljši dopust, da bodo v pomoč svojim domačim. Ban Žika LaziČ ie takoj odposlal na lice mesta banskega svetnika 'erunčiča, ko pa je zvedel še za drugi potres, pa Se načelnika upravnega oddelka Petroviča. Dne 8. marca popoldne je ban Zika Lazič sam odpotoval na kraj potresa. Z istim vlakom so odpotovali tudi generala Katanič in Pavlovčič, skopski župan dr. Milovanovič in še drugi. Potres je povzročil veliko paniko med prebivalstvom tn precejšnjo zmedo v prometu. Na železniški progi pri Memirknpiji se je utrgal plaz in zasul progo, ki so jo mogli šele drugi dan zopet vzpostaviti, ko so raztrelili nakopičeno skalovje. Poškodovanih je tudi več železniških postaj in poštnih uradov in so se nekatere teh zgradb celo porušile. Telefonski in brzojavni promet je bil prekinjen, ker so se porušili drogovi in potrgale žice. Ker so se bali, da se bo v Strumici poštno poslopje vsak čas porušilo, je poštna uprava postavila zasilni poljski telefon kar na Trgu Osvoboditve. V nekaterih krajih so bile tudi ljudske žrtve, vendar pa do sedaj še ni mogoče ugotovili natančnega števila, ker promet še ni popolnoma vzpostavljen, tako da so nekateri kraji še vedno odrezani od ostalega sveta. Največ smrtnih irter je bilo v dojranskem okraju. O smrtnih žrtvah javljajo iz Demir Kapije, Pirave pri Valandovu, MirovČev, GrčiSta, Seinenov, Stare banje itd. Najtežja sta bila prizadeta krnja Strumica in Valandovo, kjer je bilo 19 mrtvih, 28 težko ranjenih, 20 lažje ranjenih in 50 poškodovanih. Seveda so ludi drugod bili ranjeni. Tudi okrog Valandova in Pirave se je razpo-čila zemlja in se Se vedno neprestano trese. V vsam prizadetem ozemlju se je porušilo veliko hiš in prebivalstvo v strahu pred novimi potresi prebiva na prostem. Negoračka banja severno od Gjevgje-lije je popolnoma porušena. Na dan so bruhnili novi vrelci. Skoraj popolnoma porušenih je tudi nekaj drugih vasi. Oblasti so seveda takoj odposlale v prizadete kraje zdravnike s sanitetskim materija-lom, pomoč v kruhu in drugih živilih, pa tudi vojaška oblast je poslala tja vojaštvo v pomoč. Najtežje prizadeti so strumiški, valandovski, dojranski in gjevgjelijski okraj. Belgrad, 9. marca. Seizmološki zavod na Tašinajdanu objavlja: »Nocoj ob 1.51.18 se je ponovil z veliko močnejšo silo potres v daljavi 525 km južno in jugovzhodno od Belgrada z istim epicentrom kakor oni 7. marca t. 1. ob 1.17.42. Maksimalno gibanje tal je bilo v Belgradu ob 1.51.18 in je znašalo nad 500 mikronov. Valovanje je trajalo 8 sekund. Sunki so bili tako močni, da so na vseh seizmogrnfskih aparatih izskočile igle. Ta veliki katastrofalni potres je nadaljevanje stabilizacijskih procesov na jugoza-padnih mejah in na podnožju Rodopa. V istem času odkriva potrese raznih seizmičnih blokov na tem delu Balkanskega polotoka, ki so se v veliki meri pričeli julija 1930 južno od Soluna na istem prostoru (kakor tudi najnovejši), čigar epicenter predstavlja seizmični blok med dolnjim tekom Strume in dolnjim tekom Vardarja; potem tudi aprila meseca leta 1904., kateri epicenter predstavlja seizmični blok med srednjim tekom Strume in srednjim tekom Vardarja. Po dolgem odmoru od 1. 1924. se je težišče preneslo v južno Bolgarsko, kjer sta bili julija meseca I. 1928. dve veliki katastrofi. Najnovejši katastrofi od 7. in 8. t m. pomenita, da se je težišče poslednjih premikanj rodop-ske mase preneslo nn jugozapadne ogranke ln bregove rodopske mase na seizmičnih blokih med dolnjim tekom Meste in Strume in severno obalo Egejskega morja. Sodeč po dosedanjem seizmičnem tempera- mentu rodopskih mas na prostoru med dolnjim tekom Meste in Strume, lahko nastopi serija naknadnih potresov. Na našem ozemlju je seizmično valovanje tega razdirajočega potresa objelo z nekoliko oslabljeno močjo vardarsko banovino in jugovzhodni del moravske banovine, in je bila škoda posebno velika v dolnjem teku Vardarja, južno od Demir Kapije.< — A. A. Težave letošnje zime Sv. Rupert nad Laiškim, 7. marca. So res hude. Tako dolgo že trnja letos zimo. n ved.no še pada novi sneg, ko stari ni skopnel; tudii danes, v soboto 7. marca, sipi je iz višav ka.kor sicer ob Božičn. Ljudje se s strahom vprašujejo: kaj bo z ozimino, pšenico, ržjo in ječmenom, ki sedaj malodane že tri mesece neprestano nosijo debelo sneženo suknjo. V naših visokih legu.h sneg še niti enkrat ni docela skopnel, pač pa pada še vedno nov. — Huda je za denar, a ravnokar so prispele na občinski urad nove hišne tablice, številke, treba jih je plačati; ker še za sol mnojrokje ni najti denarja, je 12 Din 50 za marsikoga visoka vsota. Do 5000 Din mora za tablice plačati občina Sv. Rupert. — In sedaj so na« na občini vpisali ne kuluk-âki zapisnik in nam razjasnili, da bomo delali tlako ne srniio n« občinskih, a.mpak tudi banovinskih cestah. Po naši občini ne pelje nobena banovinska cesta; prejšnje okrajne ceste so ponižali v občinske ceste. In ljudje-davkoplačevnlci se vprašujejo: ali bomo delali dvojno tla,ko in povrh še plačevali doklade za okrajni cestni odbor? Odkod pn bomo jemali? In še davek na pri pr ego nam bodo naložili? Ali se je res vse zavezalo proti kmetu? Pa zaupamo, da bo vlada upoštevala naše moči in nas ne bo izročila boljševikain! Kranj, 7 marca. V torek, dne 10. marca, na praznik 40 muče-m'kov bo praznovala svoj osemdeseti rojstni dan v najožjem krogu svojega sorodstva, prijateljev in znancev ga. Josipina K r i s p e r , ena najstarejših meščank v Kranju. Doma je bila iz ugledne in vsepovsod znane Pavelčeve hiše v Pristavi pri Tržiču. Ker ji je oče kmalu umrl, je prišla s svojo materjo, sestrami in brati v znano hišo Devovo i Tržiču, kjer je hitro zaslovela po svojih krepostih. Štiriindvajsetletna se je poročila s svojim bratrancem, trgovcem Rajmundom Krisperjem, ki je izhajal iz najstarejše trgovske hiše v Kranju — Killer Krieper. Oba sta vodila na Glavnem trgu v Kranju skozi dolgo dobo let po vsej Gorenjski znano in priljubljeno trgovino tja do vojnih let. Kmalu potem, ko ji je mož umrl; je trgovino opustila, pozneje hišo prodala in ee nedavno preselila k svoji hčeri g. Koroščevi. V Kokrškem predmestju blizu vodovodnega stolpa ima g. inšpektor Korošec svojo vilo. Tu boete naSIi g. Josipino v prijetnem miru ia zadovoljstvu. Kljub visoki starosti zna s svojim zanimivim in duhovitim pripovedovanjem zabavati okolico boljše ko mlado dekle. Ga. Krisperjeva se ni odlikovala in izpostavljala v javnem življenju, bila pa je vseskozi dobra gospodarica svoje hiše, ljubeča mati svojih otrok, ki se je vsa posvetila krogu svoje družine. Usmiljenost, dobrosrčnost in vernost pa so bile in ostanejo vrline njenega značaja. Gosj>ej Josipini Krisperjevi želimo ob njeni osemdesetletnici, naj jo božja volja ohrani čvrsto in zdravo po duhu in telesu, kot je sedaj, še mnoga leta v radost njene družine in v veselje njenih znancev. Banovee se ponesrečil »Amerikanski Slovenec« od 4. februarja poroča iz Clevelanda: Našega opernega pevca Sveto-zar Banovca zasleduje zadnje čase prav zla usoda. Komaj nekaj tednov je minulo, odkar je prestal v bolnišnici operacijo na slepiču, že je bil v avtomobilski nezgodi občutno poškodovan. V nedeljo, dne 15. februarja, je peljal gosp. Majdič, ki je prišel iz New Yorka na Banovčev koncert v Forent City, Pa., našega pevca z avtomobilom na 26 milj oddaljeno železniško postajo v Scranton, Pa., odkoder je nameraval pevec odpotovati v Cleveland. Vsled padlega snega in dežja je bila cesta med Forest City in Scranton po nenadno nastopivšem mrazu vsa poledenela. Tri milje pred ciljem je začel avto z vso naglico drčali po malem klancu, se parkrat zavrtel, nato pa treščil z vso silo v obcestni brzojavni drog. V hipu je bil avto razbit, Banovca pa je vrglo z vso močjo v steklena vrata. Drobci stekla so mu prizadejali zevajoče rane po čelu, medtem, ko je lastnik avtomobila ostal na čudežen način razen malih prask in udarcev, nepoškodovan. Vsega v krvi so Banovca odpeljali k najbližnjemu zdravniku, kjer so mu nudili prvo pomoč, odtod pa v bolnišnico v Scranton, kjer so mu izprali in zašili zadobljene rane na glavi. Sreča v nesreči je bila, da je Banovee kljub večjim poškodbam čudežno ušel hujši katastrofi, kajti le za las je manjkalo in steklo bi mu razre-zalo desno oko, nad katerim ima Banovee globoko rano. Po izvršeni operaciji je Banovee kljub za-dobljenim poškodbam in precejšnji izgubi krvi zapustil bolnišnico in še isti večer odpotoval v Cleveland. Močan revmatuem, giht, išias • samo Tog al tablete so pomagale Skoraj vsak dan dobivamo številna poročila, da so v slučajih močnega obolenja pri revmatizmu, gihtu in išiasu, kjer so bila druga sredstva brezuspešna, pomagale samo Togal tablete. Togal deluje hitro in sigurno. Togal odstranjuje na priroden način mokrotno kislino iz človeškega telesa in deluje s tem direktno na korenu bolezni. Togal tablete se uporabljajo uspešno proti revmatizmu, gripi in drugim boleznini od prehlada. Kakor hitro zapazite, da se vam približuje prehlad, vzemite eno ali dve Togal tableti, in obvarovali se boste pred nevarnostjo močnega obolenja 7. resnimi posledicami. Togal tablete se dobe v vseh lekarnan. Po 16 letih se vrnil iz Rusije Novi Sad, 7. marca. Iz Kikinde prihaja naslednje zanimivo poročilo: Te dni se je vrnil v svoj rojstni kraj Mokrin Sava M i 1 o v a n o v , ki je z 22 leti kot avstro-ogrski vojak bil v Galiciji ujet 1. 1915. od Rusov, ter je v Rusiji preživel 16 let. Kmalu potem, ko je bil ujet, je Milovanov vstopil v prostovoljno srbsko legijo ter se boril v Dobrudži. Po revoluciji je dovršil Milovanov v Rusiji tako zvano rano-edniško šolo ter je postal pomožni zdravnik v bolnišnici malega mesta jekaterinoslavske oblasti. Tukaj se je poročil z neko učiteljico, katera je sedaj z možem vred prišla v Vojvodino. Milovanov popisuje razmere v Rusiji zelo slabo. V trgovini ne dobiš ne mesa ne masti in ne masla. To izdaja le državno preskrbovališče na aprovlzacijsko knjižico. Te knjižice pa dobivajo le sovjetski nastavljene!, in še tega je malo. Na osebo pride tričetrt kilograma kruha na dan in 20 dkg sladkorja na mesec. Kmetje so s kolektivami zelo nezadovoljni. Spočetka je podeželsko prebivalstvo rado pristopalo v koiektive, meneč, da bo s tem obvarovalo svoje premoženje. Toda varalo se je. Po žetvi so prišli sovjetski uradniki in pobrali ve» pridelek. Pustili so družini le toliko, kolikor je za življenje neobhodno potrebno. Zato sedaj kmetje izstopajo iz kolektiv in pravijo, da ne bodo s svojim znojem redili komunistov, ki nič ne delajo. Tudi delavski položaj ni dober. Delavci se iz komunističnega gospodarstva javno norčujejo. Vsak dan se razširjajo govorice o uporih in napadih belih zoper rdeče. To ljudstvo neprestano razburja. Teror je ponehnl, ker se uradništvo boji kmetov. Protiboljševiško gibanje narašča ne le med kmeti, ampak tudi med delavci. Delavci pričakujejo, da bo sovjeUka sila propadla že prihodnje poletje Gospodarski položaj Rusije oziroma njenega prebivalstva je tako težak, da ljudje v množicah beže čez mejo. Zadnje mesece so iz mesta, kjer je on prebival, vsak dan uhajali ljudje v Romunijo. Raje je vsak dan kakih 50 beguncev prekoračilo Dnjester. Tudi Milovanov je s svojo ženo šel po isti poti. »Boga zahvalim, da sem mogel pobegniti iz tega pekla,« je dejal Milovanov. Kajpada ne moremo kontrolirati, v koliko so Mi-lovanove izjave točne in v kolikor morda pretirane. V Bukareštu se je Milovanov javil pri jugoslovanskem konzulatu, kateri mu je preskrbel potni list za Jugoslavijo. Zanimivo je, da Milovanovov oče ni spoznal svojega sina. Zapustil ga je, ko je bil 22 letni mladenič, vrnil se Je kot 88 letni moi Ljubljana Novi tramvajski vozovi Iz razgovora našega poročevalca s konslrukteriem nov'h vozov ltubl,anskega tramva a g. ing. Fel. Lobelom, izrednim protesortem ljubi/. tehnične lahullete Ljubljana, 9. marca. Novi tramvajski pogonski vozovi, ki jih gradi tovarna v Urodu na Savi in ki bodo obratovali ua novo zgrajeni šišenski in viški progi, bodo zgrajeni po najmodernejših principih in tehničnih izsledkih zadnjih let. 'tako bo konstrukcija dolnjega ustroja iu ogrodja zgrajena iz profilnega železa in takovičena. Dasi v najnovejši dobi grade razne železne konstrukcije in železniške vozove, tako da ogrodje zvarijo, s čemer prihranijo precej na teži in tudi obratnih stroških, ta metoda za tramvajske vozove ni primerna. Tramvajski vozovi so mnogo razstojem oelšt! Ker bo Ime! voz tla skozi vso konstrukcijo v isti višini, bosta stopnici sicer nekoliko višji, vendar še vedno v praktičnih mejah. Novi voz tudi ne bo imel na strehi svetlobnega In ventilacijskega nastavka kot dosedanji vozovi. Streha bo zgrajena podobno v loku kot pri železniških vozovih. Na strehi bodo štirje Flettnerjevi ventilatorji, kot jih že poznamo pri večjih avtobusih. Hkrati bodo nn strehi električni reostati za regulacijo toka. Ti so bili pri starih vozovih nameščeni j>od klopmi, kar je občinstvo nuprijetno čutilo zlasti poleti, ko na nekaterih sedežih zaradi vročine, ki so io Izžarevali reostati, ni moglo se- М: ...........:*с„>ж : vrr? M bolj izpostavljeni karambolom ko železniški in zahtevajo zato čestokrat malenkostna popravila, ki bi bila v tem slučaju, če bi bil voz varjen, mnogo dražja in zamudnejša. Ogrodje bo zunaj obloženo i pločevino in tudi zakovičeno. Notranjost voza pa bo obložena s pobranim lesom. Voz bo ves zaprt in bo imel v notranjosti 20 sedežev, na obeh koncih pa prostorne ploščade. Bočna stran bo ob notranjem delu voza imela Štiri po en meter široka okna, ki bodo imela okvir iz silumina in se bodo poleti «puščala podobno kot okna pri železniških vozovih, pri čemer bo teža oken izravnana s posebno mehansko pripravo. Si-lumin je izredno lahka in trdna kovina, ki na zraku prav nič ne oksidira, tako da si petnikl ob njih ne bodo niti najmanj mogli zamazati obleke. Ploščado razsvetljuje sedem oken. Ob bočni strani je okno v vratih in še eno, ki sta fiksno pritrjeni. Čelna stran pa bo imela tri ekna. od katerih bo srednje nekoliko nagnjeno, to pa zato, da bode izključeni refleksi na šipi, ki bi motili voznika. Stranski dve okni. ki sta razmeroma ožji, pa se bosta zopet lahko spuščali, tako da bo voznik lahko v slučaju potrebe upravljal kretnice. Dostop v voz je omogočen na obeh straneh ploščad skozi vrata, ki se premikajo podobno kot vrata v notranjem delu voza. V novih vozovih bodo vsa vrata ua krogličastih ležiščih, tako da bo upravljanje vrat izredno lahko. Izredna novost pri novih vozovih pa so tla, tri so v vsem vozu, tako na ploščadah kakor v notranjem delu, v isti višini Ta rešitev je zahtevala preeej truda, pocenila gradbene stroške voza in odpravila neprijetno stopnico med ploščadjo in notranjim delom. S tem je združen ves voz v enoto, kar bo gotovo vplivalo na potnike, da bodo raje vstopali v notranji del voza, kakor pa postajali na ploščadah in tam ovirali promet To zahteva tudi konstrukcija, ki zahteva, da preveski ploščad radi nihanja voza niso preveč obremenjeni. Ploščade se bodo proti obema koncema voza nekoliko zoževale. Razstoj osi je pri novih vozovih 2.70 m, do-Čim je pri star ih le 1.60 m. Dolžina voza znaša 8.70 m, z odbijači pa celo 0.40 m, tako da bodo novi vozovi za 8 m daljši kakor stari. Dolžina voza odgovarja najmanjši dani krivini na novih progah, ki znaša 18 m v polmeru in ne dovoljuje večjega razstoja osi kot 2.70 m, tako da je novi voz tehnično najdaljši, ki more še primerno obratovati na taki progi, ker morajo biti preveski v skladu z deti. Pod sedeži bo nameščen sedaj samo del re-ostatov, ki bodo pozimi služili kot električne peči, poleti pa bodo Izklopljeni. Na stropu bodo pritrjene v notranjosti voza štiri moderne električne svetiljke, prav tako bo vsaka ploščada imela svojo svetiljko. Na strehi bosta na obeh koncih pritrjena tudi močna reflektorja, ki bosta obsvetljevala progo. S stropa bodo tudi viseli ročaji, kl pa ne bodo iz usnja, ampak iz emajlirane kovine, tako da bodo absolutno higienski, ker bo snaženje vedno mogoče, dočiin pri usnjatih ni bilo. Pri novih vozovih bo prvič tudi uporabljen novi patent inž. Lobeta, ki izredno ugodno rešuje pritrditev vzmeti na oslšče, s čemer je omogočena mirna vožnja brez prečnih sunkov, ne da bi pri tem trpela konstrukcija voza. Voz bo imel dvojno zavoro, električno in ročno, ki bosta delovali neodvisno. Zavorne kotve bodo prijemale na obeh Mraneh koles, do4im so pri starih bile nameščene le na eni. Voz bo imel tudi avtomatično napravo za sipanje peska in bo opremljen z vsemi varnostnimi napravami, kot jih imajo sedanji moderni dunajski vozovt. Odjemalec toka na strehi bo modernejši, tako da bo ščitil obrabo napete tokovodne žice in zaviral čimbolj iskrenje, ki povzroča tako neprijetne radio-motnje. Ročaji ob stopnjicah pri vratih in notranjosti voza bodo vsi iz alpake, kar se bo lepo ujemalo z barvo okenskih okvirjev in zunanjo barvo voza, ki bo v gornji polovici bela, v spodnji zelena. Ves voz, brez električnih naprav, bo tehtal 7 in pol tone, kompletno opremljeni voz pa 10 ton, dočim so stari vozovi dosegli komaj 5 ton. Stroški za zgradbo voza brez električnih delov znašajo 208.000 Din, kompletni voz pa bo stal okrog pol milijona dinarjev. Pri konstrukciji voza so se upoštevali vsi momenti, ki pridejo za naše kraje m proge v poštev. Tako so odbijači montirani tako. da bo na nove vozove mogoïe priklopiti stare pogonske in priklopne vozove. Okna so izredno velika, kar omo-gočuje razgled. Prostornost vozov je preračunana na povečan promet. Sedeži so nameščeni podobno kot pri starih vozovih in v sredi voza predeljeni s stremenom. Poleg 20 sedežev bo imel voz prostora še za 20— 26 stojišč ne da bi pri tem nastala gneča. Koncem meseca ali v začetku aprila bo prispel že prvi novi voz v Ljubi'ano in upamo, da se bomo potem kaj kmalu vozili tudi z ostalimi. K ljubljanskemu proračunu Ljubljana, 9. marca. Dodatno k našemu poročilu o ljubljanskem mestnem proračunu, ki smo ga priobčili dne 5. marca, priobčujemo še sledeče: Potrebščine mestnih poslopij znašajo 3,360.000 Din, od česar odpade na anuitete letno 2,360.000 Din in ostane za vzdrževanje vseh poslopij z dvema vojašnicama vred, ki ne donašata mestni občini nobenih dohodkov, le še I milj. Din. Od tega zneska je treba pokriti še vse davščine in druge obveznosti, ki znašajo okrog 300.000 Din, tako da vzdrževalni stroški znašajo pravzaprav le 700.000 Din. Najemnina mestnih poslopij pa donaša letno 2,350.000 Din. Iz tega sledi, da ljubljanska poslopja in zemljišča nikakor niso pasivna, navidezni primanjkljaj izvira le od visokih amortizačnih kvot, s katerimi se odplačujejo dolgovi za novozgrajena poslopja, ki se bodo zato v mnogo krajšem času Izplačali 1er tako donašali občinskemu proračunu celotno najemnino. Da je »Mladika« pasivna, sledi iz tega, ker je tam nastanjena tudi III. dekliška 6 razredna osnovna šola, ki ne plačuje nikake najemnine, dočim gojenke »Mladike« plačujejo za stanovanje po 150 Din mesečno, kar je za skupna stanovanja dovolj in kar tudi zadošča za vzdrževanje prostorov, ki služijo temu namenu. Podturnska grajščina je pa pasivna zato, ker pod njo ne spada samo grad Tivoli, ampak tudi gospodarsko poslopje, mestno vrtnarsko poslopje ter »Bufet Tivoli«. Najemnina za vse to pa je izkazana pod hotelom Tivoli. Orad Tivoli sam pa je aktiven za 15.500 Din, čeprav stanovanja niso prvovrstna. Zasilna hiša na Trnovskem pristanu št. 3 je bila zgrajena iz tekočih dohodkov, zato ni treba zanjo plačevati nikakih anuitet. Vzdrževalni stroški so pa majhni, ker je hiša še v dobrem stanju. Od tod prebitek. Sicer je pa najemnina za ta stanovanja nizka in znaša za stranko letno le 1400 Din. Kai bo danes Drama: Zaprta. Opera: «Werther«. Red C. Bogoslovna Akademija: v »Alojzljevišču« ob 20. predava g. dr. Alojzij Odar o »Osnutkih ženid-benega prava v Jugoslaviji«. Nočno službo imajo danes lekarne: mr. Leu-stek, Resljeva c. I ; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c 41 (Sv. Krištol). © Za koncert v proslavo P. Hugolina Satiner ja, ki se vrši v četrtek, dne 12. t. m. v veliki Unionski dvorani, je izdala Glasbena Matica ljubljanska lično programno knjižico, v kateri so poleg slavljenčeve slike in Gregorčičevega originalnega besedila kantate »Oljki« tudi v kratkem nanizane vodilne misli cele kompozicije. Za lažje in boljše razumevanje bo ta razlaga dobrodošla vsem posetnikom koncerta. Stane 4 dinarje in se dobiva v Matični knjigarni, kjer je tudi predprodaja vstopnic. 0 Predavanje Bogoslovne Akademije. Danes, f torek) ob 20. predava v » Alojzi jevišču« g. univ. docent dr. Odar o »Osnutkih ženidbenega prava v Jugoslaviji«. Vstop prosti (p fentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi drevi ob 8. v prostorih prosvete filmsko predavanje o industriji. Pridite v obilnem številu. 0 Nove stanovanjske hiše. Dne 14. aprila 1031 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofcrtalna licitacija za zgradbo 3 j stanovaniskih hiš v Ljubllanl. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobe od 14. marca 1931 nanrej pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 115. © Francoski institut v Ljubljani. Jutri ob 21 bo predavala v društvenih prostorih gospa Jcra-sova o nrovansalski književnosti. Vabimo k šte-I vilni udel*?bi. 0 Pevski zbor Glasbene Matice: Danes v torek ob četrt na 7. važna vaja mešanega zbora. 0 Na občnem zboru »Društva poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljub'jani«, dne 7. marca t. 1. v gostilni pri »Mraku«, se je potem, ko je bilo soglasno odobreno poslovanje unravnega odbora m podana rarrešnica. izvolil za novo poslovno dobo zopet stari odbor. Sklep občnega zbora je združitev v enotno poštno organizacijo. 0 Klub esperantistov v Ljubljani vabi svoje ' stvo na redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek i 12. marcu t. I. ob 20 v Narodni kvarni. 0 Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo Ima uvoi 6. redni sestanek v torek. 10. t. m., ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Predaval bo g. doc. dr. A. Košir • O гаки« in g. dr. R. Skerlj o »Indeksu rejenosti in teoretični teži«. Nn sestanek. na katerem se bosta obravnavala ta dva aktualna problema, vabimo člsne. Oostje dobrodošli. 0 10 letnic» »mrti dr. Oražna. V sredo, dne 11. t. m. ob deseti obletnici »mrti dr Oražna Ivana se daruje v »ukeiinii frančiškanski cerkvi ob 9 za velikega rodoljuba in dobrotnik» na?'h diinkov sv. maša radušniea. dH kateri sodeluje Akademski pevski zbor. 0 Poekntea tamoumor. V nedeljo zvečer je poskušal v Usnjarski ulici 2 izvriiti «amoumor 42 letni strojevouja Franc D. Motu se ie omračil um in se je v duševni zmedenosti obesil. Domači so še pravočasno prerezali vrv in rešili možu življenje. Mož je bil oddan v bolnišnico na psihiatrični oddelek. © Premog kradejo. Se vedno je v Ljubljani razpasena navada, da si nekateri revni ljudje preskrbijo kurivo na zelo cenen način: jemljejo ga namreč tam, kjer ga je največ, to je na tovornem kolodvoru, plačajo pa zanj nič ne. Posamezni trgovci s kurivom in tudi železniška uprava trpe zaradi teh malih, a pogostih tatvin znatno škodo, čeprav nihče ne zameri, ako kakšna revna ženica zbira odpadke kuriva. Nič redki pa niso slučaji, da ljudje prihajajo kar z vozički in kradejo premog s kupa in z vagonov. V zadnjem času je čuječ-nost paznikov zaradi tega precej stroga, kar pa ljudi noče spametovati. Tako je te dni železniški progovni čuvaj zasačil za kurilnico na gorenjskem kolodvoru nekega 43 letnega moškega, ki je kradel v tamkajšnjih zalogah premog. Mož je sedaj ovaden in bo imel zaradi tega še sitnosti. 0 Karamhol. Hitra in neprevidna vožnja je povzročila že dosti nesreč. Mesarski pomočnik Anton K. s Polianske ceste je te dni tako naglo vozil po Polianski cesti in sicer opoldne, ko ie na ulicah največii promet, da je zadel v voz Marije Petričeve s Fužin in ga poškodoval. Zato se bo moral zagovarjati pred oblastjo. 0 Priiet žepar. Žeparji Imalo menda posebno piko tudi na krošniarje. Dne 6. t. m. zvečer je krošnjarju Božetu Mekinifu v neki gostilni v Kolodvorski ulici neznan žepar ukradel listnico z denarjem in cigaretnim ustnikom. Policija je tatu kmalu izsledila in aretirala. Je to 20 letni živinski gonjač Josip Benedek. doma iz Subotice. Benedek je pričel kazati v Ljubljani nenavadne talente. Poskušal je namreč neki plačilni natakarici tudi izmakniti listnico z denarjem, kar pa je natakarica še pravočasno preprečila. Hlod ga je premagal M. Sobota, 8. marca. Osernna jstletni Fujs Ignacij iz Gornjih Slavac jo doživel dogodek, pri katerem je za las manjkalo, da se ni končal s smrtno nesrečo. Fant, ki je za svoja leta izredno močen, si je naložil na ramo debel hlod, katerega je hotel zanesti na vrh hriba. Pot je bila težavna, toda fant se je vkljtib temu junaško vzpenjal na hrib. Ko je imel za seboj žc precejšen kos pota, so mu začele moči pešati. Го pa mu ni vzelo poguma, šel je dalje, dasi so se rnu kolena šibila. Hipoma je omagal. Hlod mu je zdrknil z rame. tako da je pred fantom padel na ti«. Fant si je hotel nekoliko oddahniti, hlod pa se je začel valiti po poti navzdol Ker fant ni maral, da bi bil ves njegov trud brezuspešen, se je postavil pred hlod in je nastavil Bayer)ev krit nudi ïamstvo za pristnost © nusi > Aspirin л TABLET desno ngoo, da bi hlod ustavil. To mu je bito v nesrečo. Hlod se je z veliko brzino volil in Ie z vso silo treščil v fantovo nogo. Fant je v lipu začutil ostro bolečino, v naslednjem tre-noLku pu je že ležal na tleh. Hlod je bil n« njem. Ponesrečenec si ni mogel pomagati. Ko je prišel k sebi, je začel na vso moč klicati na pomoč.. Mati ie na dobro srečo zaslišala krik in je takoj tekla na kraj nesreče. Kar ostrmela je, ko je zagledala sina pod hlodom. Hlod je zavlekla z njega, po>tem pn je hitele po druge, do bi ji jxwnagali zanesli fanta domov. Ponesrečenca so takoj spravili v tukajšnjo bolnišnico. Novice s Primorskega Vojni minister na meji. Videmska divizija je bila te dni na vajah v zgornji Soški dolini. Ob zaključku vaj jo prispel na mejo vojni minister general Gazzera, ki jo vojake nagovoril. Dan kasneje je vojni minister pregledal čete v Ločniku pri Gorici in se nato odpeljal v Palmanovo na ogled ta-mošnje garnizijo. Smrtna koso. V Sežani je umrl nagle smrti znani trgovec Franc R e b e c. Prisilna izprememba imen. Tržaški prefekt je te dni zopet odredil izpremembo cele vrste slovanskih rodbinskih imen. Naj navedemo samo nekaj primerov: Benčina je postal Benc.i, Česnik - Cesini, Kramar - Carmi, Gropajec - Groppazzi, Istenič -Verita, Starec - Vecchieti; vsi Pavletiči so zdaj Paolettl, Marinkoviči - Marini, Grgiči in Gregoriči pa Gregni. V Postojni se je vpisalo v Balillo 100 otrok, 150 deklic je postalo »piccole Italiane< in 30 glo-vane Italiane. Otroke kar učitelji vpišejo v faSi-stične mladinske organizacije, ne da bi vprašali starše za dovoljenje. Lakota na Vipavskem. V nekaterih vaseh pod Ajdovščino, kjer je lansko leto toča uničila vse poljske pridelke, je izbruhnila prava lakota. Nekaj časa so se ljudje vzdrževali z denarjem, ki so ga prejeli za prodano živino, zdaj pa, ko je šlo zadnje živinče Iz hleva, in nima kmet nič več naprodaj, so ostali ubožneiši kmetje brez hrane. V nekaterih vaseh so pričele občine najbolj potrebnim deliti makarone in fižol. Davki pa se neizprosno izterja-vajo dalje in premoženja gredo dan za dnem na boben. Vino se ne da prodati niti več po 50 stotink za liter! Maribor □ Skladatelj П. Sattner v Mariboru. Udele-ïenei na jutrišnjem koncertu Maribora naj blagovolijo priti pravočasno tn sicer po možnosti že ob tričetrt na 20, ker bo čestitanje slavljencu pred 20, tako da se prične koncert točno ob 20. To je jio-trebno radi zunanjih gostov, da se lahko še po koncertu odpeljejo z vlakom domov. □ V cvetu mladosti je umrla na posledicah težke bolezni Albina Verdnik, dijakinja meščan-, ske Sole, stara 14 let Bila je pridna in vestna učenka ter hvaležna hčerka ljubečim staršem. Pogreb plemenite duše bo danee ob 15 iz kapele na frančiškansko pokopališče. Počivaj v miru! Težko prizadetim naše najgloblje sožaljel □ Akademska kongregacija Mesto jutri, drevi običajni sestanek. Za sodale je udeležba obvezna. □ Mariborsko gledališče. V kratkem bo proslava 60 letnice popularnega slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja. Ob tej priliki se uprizori v J. Ko-vičevi režiji »Veriga«, eno najmočnejših pisateljevih dramskih del. Tudi bo v kratkem krstna predstava E. Reharjevega »Učlovečenja«. — V opereti se pripravlja Kalmanova »Cirkuška princesa«. □ 11. marca 1931 — »Vnebovzetje«. □ Smrtna kosa. Umrli so: Neža ZnidariČ, hišna poeestnica, stara 89 let. Pogreb bo danes ob pol 17 iz hiše žalosti na Koroški cesti 79 na mestno pokopališče v Pobrežju. — Elizabeta Simnik, kuharica, stara 77 let. Pogreb danes ob trifetrt na 16 na frančiškansko pokopališče. — Anka Vomer, učiteljeva soproga, stara 50 let. Umrla je v grašld deželni bolnišnici in so njene zemske ostanke prepeljali včeraj v mrtvašnico na pobreškem pokopališču, odkoder bo jutri ob pol 16 pogreb na magda-lensko pokopališče. — Pogreb uglednega mariborskega posestnika in restavraterja Alojzija Račiča, lastnika Gambrinove restavracije, bo danee ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Blagim rajnkim časten spomin, težko prizadetim rodbinam naše najgloblje sožaljel □Union... Jutri zvečer ob 201 Spoštovale! In prijatelji Sattnerjevega skladateljskega duha! □ Nove provizoriftne uradne ure na matf-stratu. Radi predpriprav za ljudsko štetje, ki bo dne 31. t. in. se bo v uradih mestnega načelstva od 27. t. m. do 18. aprila t. 1. uradovalo za stranke samo od 11 do 12. 0 □ Javna prodaja raznega blaga bo }u,trl od dopoldne v skladiščnih prostorih mariborske glavne carinarnice. Med drugim se bo prodalo več ko-lonijalnega blaga, nadalje stare obleke, zelezje, SOdin 0 modernem oblikovanja naših javnih in zasebnih vrtov predava v petek v Ljudski univerzi Inž. Jeglič iz Ljubljane in sicer na ® tega skioptičnega materiala. Predvsem bo odlični predavatelj obravnaval vprašanja: »ko j ' mnči vrt najbolje služI meščanu? Kakonaj uredimo javni ljudski vrt, da služi ^v ienjskim potre-bam današnjega prebivalstva? Kako otroška Igrišča in končno pokopal'ščn? . П Hec... so imeli mariborski planinci v nedeljo pri Mariborski koči. Nič manj kakor 12 peterk se je udeležilo karnevalsko prižene stafetne tekme na smučeh. In vrh vseh teh hecov hee naglavni: volitev mic Pohorje. П Nezgoda 4 letnega fantka. Marhan Muršič, štiriletni sinček uradnice, je na dvorišču v Mejni ulici 12 spodrsnil na poledenelih tleh in si pri padcu stri desno roko v zapestju, Fantka so prepeljali v splošno bolnišnico. □ Na trotoa-lo se le zrnlil v nezavesti radi slabosti 40 letni slikar Pavel Hofman iz Novega Sada. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. П Srake v kleteh. Tatinske sorte so te srake. Sodi. bakreni kotli, vinček in kar pride pod roko. Vie kopni Se kmalu pa ne bo skopnela tista stav-ba v Ključavničarji 2... □ 380 kg težkega m-fasca je ustrelil nek posestnik pod Bočem. Pravilo da nI nadležna mrja-Sčad nič redek po|av v tamošnji okolici Za redek iovski plen se zanima znani mariborski nagačeva- 1 lee Zierintfer. П Pešpot skozi Jugoslovanski park je vsekakor nekaj svojevrstnega. Posebnost je v tem, da se omenjena pešpot ob času padavin pretvarja v pravo pravcato mlakužo. Mariborsko barjel Kaj ko bi se omenjena pešpot vsaj za silo posula s kamenjem? — Ljudje, ki hodijo tod mimo, Q Popisovanje stanovanj. Z danaSjim dnem bodo pričeli mestni uslužbenci po posameznih delih mesta s popisovan em stanovanj v svibo priprave za ljudsko Štetje Občinstvo se- poziva, da gre popisovalcem na roko. □ S podstrešja je padla 45 letna gostilničar-ka Marija Dombek v Krčevini. Dobila ie težke poškodbe na glavi. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico. □ Brat zoper brata z nolem. Doma eta ee sprla brata Fric in Ignacij Maček iz Jarenine. Radi malenkostne zadeve, ki pa je imela tragično resen zaključek. Ignacij je navalil na svojega brata Frica z nožem ter mu prizadejal na glavi dvoje občutnih ran. Ranjenca so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Nahaja se izven nevarnosti. ф — Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Joseft-gren-čice znv/.ite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Frnnz-Joseft-voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Cetje & Učiteljsko sborovanje. V soboto 7. marca je zborovalo v Celju nad 150 učiteljev in učiteljic celjskega okraja. Na posebnem sestanku učiteij-stva kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol so se po razgovoru sprejeli sklepi, katerih izvedba naj bi to panogo šolstva v okraju izpopolnila. Nato se je vršilo zborovanje, ki ga je vodil šolski upravitelj g. Gosak s Teharja Namesto obolelega pisatelja g. župnika Finžgarja, ki ga bo društvo povabilo na svoje majniško zborovanje, je jw-edaval umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt o umetnostnih spomenikih mesta Celja. Sledila je nato razprava o izvenšolskem delu učiteljstva, o katerem so sestavili statistiko. Končno je bilo obširno govora o raznih težavah učiteljskega položaja in o vrsti šolsko-upravnih zadev. & Pozor pred laiiprerokom! V smeri Celje— Sv. Jurij ob j. ž potuje zadnje dni neki možakar, ki prodaja razne knjige verske vsebine ter pridiga svojevrstne verske nauke. Nepoučeni ljudje radi nasedejo gostobesednemu *apostolu< ter kupujejo od njega knjige. Opozoriti moramo vsakogar pred njim. Mož je čisto navadni trgovski potnik neke adventistlčne knjižne založbe. Da mu gre posel bolje izpod rok, pa se seveda predstavlja kot označevalec čistega krščanstva. Ljudje naj sežejo rajši po dobrih knjigah, lažipreroku pa energično pokažejo vrala. & Strašna nesreča pri sankanju. Posetniški sin Anton Stojan iz Vrbja pri Sv. Juriju ob j. i. se je šel v soboto 7. marca sankat. Pri tem je zavozil v živo mejo z vso silo. V meji se je nahajala fižo-lovn preklja, na katero se Je Stojan z vso močjo naravnost nateknil. Fižolovka se mu je zarila v prsa In pogledala na hrbtni strani izpod tilnika iz njega. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo težko. 0 Na prihodnjem prosvetnem večeru dne 16. marca v Ljudskem domu predava nestor slovenskega slikarstva g. Rihard Jnkopič o predmetu >Jaz in moji tovariši«. 0 Komedija »Namišljeni bolnik« se bo nepreklicno zadnjikrat ponovila v nedeljo 15. marca popoldne v Ljudskem domu. Vstopnice so že na razpolago v Slomškovi tiskovni zadrugi. Dnevna kronika i: Koledar j Torek, 10. marca: 40 muCencevj Makarij; Aleksander ln Kaj, mučeuca. Novi grobovi ■f Bojan Smerkolj. V nedeljo je po kratki ter mučni bolezni umrl v javni bo.nišnici član Narodnega gledališča v Ljubljani, Bojan Smerkolj, igralec in pomočnik režiserja. Že nekaj let je bolehal in njegova naporna služba kot inspicijent mu je še bolj izpodjedala moči. Pred dobrim tednom ie omagal sredi dela. Nenadno vnetje srčne in rebrne mrene ga je vrglo na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Rajnki Bo'an Smerkolj je bil Ljubljančan in je deloval v gledališču že pol ih 12 let. Bil je med tovariši izredno priljubljen, njegovi predstojniki pa so videli v njem tihega delavca, ki vrši svoje dolžnosti s tako vnemo in vestnostjo, da so mu kot inspicijentu zaupali vedno najtežje komade. Kot igralec je bil ranjki izredno nadarjen komik, kar je zopet dokazal ptav v zadnji veseloigri »Trije vaški svetniki«, ko je kreiral enega od »svetnikov« tako čudovito, da je žel vsesplošno priznanje, Tudi kot človek je bil v družbi vedno poln humorja in je znal iti mimo vseh težav teaterskega živl'enja z nasmehom, ki je žarel v upanju, da bo že boljše. Ves je živel ip se tudi izživel za gledališče, katerega je ljubd boli kot vse drugo. Ni mu bilo usojeno, da bi dočakal uspehe svojega dela in znanja, Zapušča ženo in tri nedorastlè otrofiče, od katerih je začel nai-etarejši šele leto« obiskovati ljudsko šolo. Pog:eb ranjkega bo v sredo popoldne ob 3 iz iavne boJ"iš-nice na pokopaliiče pri Sv, Križu. Ostal nam bo v trajnem spominu! Naj v miru podiva! + V Zagrebu je v nedeljo umrl g. Viktor P rosen ik, profesor francoščine na T. realni gimnaziji. Pokopali ga bodo danes popoldne. Rajni je bil rodom iz Poderede. Zapušča vdovo in tri čenke. Svetila mu večna luč! Osebne nesli = Imenovanje. Bivši lektor slovenskega jezika na Jagiellonski univerza v Krakowu in urednik »Doma in Sveta« Tine Debeljak je imenovan za suplenta za slovenski in ncanški jezik na realni gimnaziji v Nikišiču (Črnagora). Čestita mol — župan v Strugah. Okrajno načelstvo v Kočevju je z brzojavko št. 1937-3 preložilo izročitev županskih poslov novoimenovanemu županu g. Hočevarju in ostane zaenkrat do nn daljnjega še g. župan Pogorele. = Napredovala sto za uradnika t. skupine III. kategorije voj. državna mojstra Josip Tom-Sič in Konrad Rues. — Izpit so napravili za akt. veterinarske«! pomočnika IV. razreda veterinarski naredniki Anton Starčeviič. Stanko Steblovnik, Stanko Hrovatin, Davorin Kalinšuk. Štefan Poljanec, Bogdan Stupar in Oskar Pcrnarčič; za čin ro' sanitetnega podporočnika knplori-dijmki dr. Rudolf Hitre« in dr. Artur Majer in za čiiu rez. lekarniškega podporočnika ka.plara-dijaka Fr. Fel'zer in Emil št urni. "—"V zrakoplovno stroko so roeil drugimi definitivno prevedeni nasle oslri borbi. Veljal je sicer za favorita pred tekmovanjem, vendar so Jakopič, Janiša, Palme v zadnjem času svoje znanje tako sjxj|K>lmili, da je bilo negotovo, kdo bo to pot zmagal. Kar se tiče stila, so pokazali Palme, deloma tudi Janša, da ne zaostajajo dosti za Sram lom. Zmago jc pa odločila večja rutina. Nekoliko je nagajalo tudi vreme, ki je skakalce močno oviralo. Prav vsem tekmovalcem sc je pa poznala dobra šola. Lepa drža in odskok tudi mladih Bohinjcev sta presenetil«. V hotelu Markež je po uspelem tekmovanju izročil naš s|X>rtiiii referent Snanvlu kip »Zmagovalca«, katerega si je priboril v trajno last. Polos te prireditve «o bile uspešne prireditve v Cor ja h, Jesenicah in Tržiču. Najzanimivejše od teh treh jc bilo tekmovanje v slalomu v Tržiču. V splošnem je potekla nedelja čisto v zimskem razpoloženju. Prva letošnja nogometna prireditev se je morala vršiti v snegu. Že dolgo let ni bila odigrana nogometna tekma ob takih prilikah. Proti Primorju je nastopil« kombinacija Svobode in Grafike. Sestava moštva ni bila dobra, najbolj se je pa poznalo pomanjkanje treninga. Radi tegu je tudi kombinirano moštvo podleglo z nič manj kakor 9:0. Boljše je odrezal mnri-Inirski Rapid v Gradcu. Nastopil jo proti GAK in podlegel po drugače lepi igri s 5:2, кат je še vedno uspeli. CROSS COUNTRY z« prvenstvo Ljubl jane. S. K. Ilirija priredi po nnlop-u /.verze dne 22. marca 1951 ob 10.30 na svojem igrišča ob Gos.|>osv«tski cesti Cross Country za prvenstvo Ljubljane na 10 km za mofttvn in poedince. Start in cilj na igrišču Ilirije, prosa vodi deloma po igrišču deloma pn po okolici (Rožnik). Prijavni trn za poedince 10 Din. za moštva 50 Din Start je dovoljen samo verificiranim ai letom J LAS. Moštvo tvori najmanj 6 tekačev, zmago odločajo prvi štirje. Istočasno so vrši juniorski propagandni Cross country лп poodii sicer: na na ^000 m ln ciljem na igrišču Ilirije. Proga vodi dolom« jx> igrišču deloma pa po okolici. Tekmovati sinejo tudi noverifleiratii junior ji klubov včlanjenih v JLAS, — Prijavnimi zn kategorijo B in C 5 Din. Tekmovanji se vršita po pravilih JLAS. Nagrade: Zmagovalec v vsaki skupini prejme kolajno, drugi in tretji pa priznan i ee. Počen opis proge bo pravočasno ob jn vi jen. Prijave in prijavnimi je |x>slati najkasneje do 15. miren !»5( do 12 na naslov Ivnii Hnbič. kavama Ftiropa. Naknadne prijave niso dovoljene. * S. K. Ilirija. — Plenarna seja upravnega odbora, bo danes v torek ob 20.30 v Emoni. — Trening nogometne sekcije za L skupino danes ob 18.50. Tajnik. dni Č.ross countrv za poedince in 2001) m za kategorijo B 1. 1916—15 in u za kategori jo C 1. 1911—15, s startom Radio Frftfirami Rndio-f,l«hrinnoi Torek. 10. marcn: 12.15 Plošče (pesmi -plesna L'lasbo) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Kmečka ohcetnu godba — i h. "mi Prof. Franc Pengov: Izlet na luno — 19.00 Dr. Reya: Vremenoslovje — 19.30 Dr. Grafenauer: Nemščina — 20.00 Mozartov večer: a) uvodno besedo govori dr. Jos. Mantu-'iui; b) Tri klavirske sonate izvaja Marian Li-povšek; c) Radio orkester — 21.00 Koncert Radio orkestra — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Hawaii-jazz. Sreda, 11. marca: Ojioldanski ргоетпт odpade. — 17.50 Radio orkester — IS.30 Dr. Lojze Čntnpa: Enotna zakonodaja Jugoslavije — 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina — 19.30 Literarna ura — 20.00 Prenos iz Prage: Koncert • <"eške Filharmonije — 22.00 Časovna n.-vpoved ; in poročila. Drugi programi t Sreda, 11. marcn: Belgrad: 12.45 Koncert Radio - orkewtra. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne na harmoniko. 17.30 Koncert Rndio-orkcsrtru. 19.30 Moskva (govori ga. dr. M. Ilič-Egapor). 20.00 Praga. — Zagreb: 20.00 Praga. 22.10 Zvočni film. — Bndnpest: 12.05 Koncert. 17.30 Koncert orkestra. 19.00 Dunaj. — Dunaj: 13.10 Plošče. 15.25 Popoldanski koncert. 17.00 Glasba. 17.30 Rontgen rn radium. 19.30 »Letni časi«, onvtorij, Haydn (za solli, zlior, ork. in orgle). 22.50 Večerni koncert. — Milan: 11.18 Plošče. 12.15 Vesela glasba. 19.30 Pestra glasba. 20.45 Radio drama. 21.15 Simfonični koncert. — Praga: 20.00 Koncert čeike ; Filharmonije. — Langenberg: 17.00 Popohkm-; s-ki koncert. 19.45 Koncert. 20.50 Danski večer. I — Rim: 12.45 Lahka glasba. 17.00 PesteT kon-j cert. 20.45 Prenos opere. — Katovice: 12.10 ; Plošče. 20.50 Koncert. 21.45 Komorna glasba. -Tonlouso: 12.45 Argentinski orkester — 19.00 ; Koncert — 19.15 Dunajski orkester — 2t.00 Koncert — Mfihlaoker: 12.20 Promenadni kon-I cert — 16.30 Popoldanski koncert — 19.45 Kon-cert pevskega zliona — 20.30 »Denot«, igra — 21.00 Zabavni koncert — Mor. Ostrava: 16.30 Radio orkester — 17.30 Orkestralni koncert — 18.35 Radio orkester — 19.50 1'ra^a — Leipzig: 16.30 Orkestralni koncert — 19.5« Plesni večer — 22.10 Plœna glaelwi. Naše diia&fvo J. k. a. d. »Darlca« priredi danes ob 20 i društvenem lokalu sestanek, na katerem bo predaval gosp, dr. Dermastj« Josip e »nekaterih naj-j važnejših načelih zavarovanja«. K obilni udelelhi vabi odbor. Skrivnosti puščave Gobi Stockholm. /.nameniti švedski raziskovalec dr. Sven Hedin je, kakor znano, za nekaj Jasa prekinil svoje Štiriletno potovanje po notranji Aziji ter se vrnil domov. Znameniti učenjak, ki je sedaj (Mi let star, je orgnnizirul svojo ekspedicijo v notranjo Azijo, ki je največja znanstvena ekspedicija te vrste. V njej sodeluje švedskih in kitajskih strokovnjakov poleg večjega števila asistentov in pomožnih delavcev. ()|>reiuo in znanstvene aparate nosi več kamelskih karavan. Svojo ekspedicijo je razdelil v devet delov. k. vsuka po začrtanem programu in po določeni zemljepisni smeri raziskuje sistematično doslej nepreiskune kraje notranje Azije in puščave Gobi. Na ta način je Sven lledin preiskal notranjo Kitajsko, posebno pa puščavsko ozemlje Gobi. ter dognal zanimive geološke, zemlje- pisne, meteorološke, astronomske, rastlinske, živalske in narodopisne podatke. V domovini je imel o dosedanjih rezultatih svoje ekspedicije več predavanj. Izdal pa je tudi zanimivo knjigo »Skrivnosti puščave Gobi«, v ku-teri popisuje štiriletno delo in uspehe na ozemlju, ki obsega 5 milijonov kvadratnih kilometrov. Najbolj zanimiv rezultat Sven Hedinove ekspedicije je ta, da je odkril, da je Azija v ledeni dobi imela veliko Sredozemsko morje, od katerega je sedaj ostalo le jezero Lok-nor, ki pa svojo lego spreminja Ena Sven lledinovih eksjiedicij je na obrežju reke Ecingol našla celo literaturo iz periode lian ter 50.000 predmetov, ki kažejo kulturo ondotnih prebivalcev v mlajši kameni dobi. V svoji knjigi pripoveduje Sven Hedin o ostankih prebivalstva, ki je lam živelo pred 5000 leti in od ka-teregu morda izvira predpotopni človek, tako zvuni Sinanthropus Pekinensis. Zanimiva so Sven Hedi- nova popisovanja lam in njihovih templjev. Dr. Hedin pruvi, da se mu je pri ogromnih najdbah v puščavi Gobi skoraj zavrtelo v glavi, toliko važnih podatkov o rastlinstvu, živalstvu in tudi človeštvu iz predzgodovinske dobe je našel tukaj. Pri vsakem kornku je ekspedicija nnletela na sledove najznamenitejših dogodkov. »Ko smo prodirali v neznano deželo,« piše dr. Hedin, »se nam je zdelo, kukor da bi naše oči brale vrsto za vrsto iz ogromne knjige in bi naš rnzum skušal razodeti besedilo, ki ga je težko razložiti in ki je deloma zubrisuno.« Dr. Hedin daje vso čast svojim sotrudnikoin in sodelavcem ter skromno dodaja: »Njihova je zasluga, jaz sem doprinesel k tej ekspediciji le zadnja leta svojega življenja in izkušnje svojega 45 letnega raziskovanja po temnih azijskih stezah.« Dr. Sven Hedin bo svoje ruziskovanje nadaljeval. v Prvi koncert lačnega Satjapina Znani ruski umetnik, basist Fjodor Saljapin, uživa danes čast in slavo sveta ter vse njegove dobrote. Ni pa bilo vedno tako. Tako-le popisuje svoje prejšnje življenje! Star sem bil 17 let in serri imel neizrečeno dober tek. Le škoda, da v žepu nisem itnel niti ko-pejke. Tedaj sem spoznal zvestega prijatelja, s katerim sva pozneje preživela marsikatero bridko, pa tudi veselo uro. Sprijateljila sva se pa na ta-le eačin: Lačen in zapuščen sem taval po petrograj-ikem Nevskem prospektu, ko me je srečal črno Dblečen mož. Obstal je pred menoj, me pogledal in dejal: »Imenujem se Oregorij Izarov. Tvoj obraz ee mi dopade. Ce hočeš, pojdi z menoj, da bova skupaj pila v spomin na mojo pokojno ženo.« Nisem dol Igo premišljal in sva sla na pokopališče, kamor je Izarov prinesel s seboj kruha in žganja. Ko sva jedla in pila, mi je moj prijatelj neprenehoma s solzami v očeh pripovedoval, kako dobra je bila njegova žena. Postal sem radoveden in sem ga vprašal: »Rad bi videl njen grob, kje pa je?« On pa je odgovoril: »Saj ni tukaj pokopana. Pokopana je le v mojem srcu. Včeraj mi je ušla. Zame je mrtva, jx>kopana.« Na tak tragikomičen način sva se spoznala. Oregorij je bil dober dečko. Imel ie čeden, a šibek tenor, s katerim je včasih nastopal pri gostijah imenitnih ljudi, da se ie sam najedel. Ko je jedel, je jedel za deset drugih, jedila je kar požiral in jih dobro zalivat. V zahvalo pa je svojim gostiteljem prepeval pesmi. Pri tem nikdar ni pozabil name. Včasih je odstavil ves žalosten svoj polni kozarec in dejal: »Kako lepo bi bilo, ko bi smel to-le pečeno kokoško deliti s svojim ubogitn Lo-lom.« Začudeno so ga pogledali gostitelji: »Kdo pa je Lola?« »Lola je star, bolan pes, ki me doma čaka.« Pri tem je tako lepo popisoval dobre lastnosti svojega psa, da so mu navadno vedno dali dovoli dobrih stvari s seboj. Prinesel je domov dobrin jedil na pretek in z njimi sva se dva dni mastila. Stari pes sem namreč bil jaz. Zaman sva iskala zaslužka, pa nisva obupala. Slednjič sva najela nekje malo dvoranico, pravo beznico, nekje sva iztaknila nekak klavir, ki ni bil že uglašen Bog ve koliko časa, dobila spremljevalca ter sva na svoj račun prvič nastopila na koncertu. Ko sva hotela pričeti, sva videla, da sedita v dvorani le dva obiskovalca, zelo slabo oblečena. Z ljubeznivim nasmehom sva stopila na oder, sva se iima poklonila in prijazno prosila: »Ce gospoda ne nasprotujeta, bi morda lahko še nekoliko počakali.« Oodrnjav glas nama je odgovoril: »Kdo bo čakal! Ne onegavi tako! Začnita! Midva čakava, da bosta vidva končala in da zopet odneseva klavir.« Ni bilo dvoma, pri teh dveli obiskovalcih nisva imela umetniškega zaupanja. Tako se je končal najin prvi petrograjski koncert, nakar sva Pe-trogradu obrnila hrbet in odšla v Moskvo.« Velike poplave na Angleškem. Silne nevihte no zadnje dni povzročile na Angleškem velike poplave. Reka Temza Je povsod prestopila bregove in poplavila blizu ležečo kraje. Na sliki vidimo poplavo pri Putueyu. Srečno aseI banditom Turin, v začetku marca. Šele sedaj se je razvedela romantična do-godba. ki jo je doživel trgovec Bernardo, ko se je s svojim avtomobilom vračal iz gora blizu Aoste. Rilo je to proti koncu februarja. Delat se je že mrak, ko se je vozil Bernardo po najbolj samotni cesti med gorami in [iri sebi nosil dnevni izkupiček več tisoč lir. V strahu za svoj denar in zase je kolikor mogoče naglo vozil, da bi ga noč v samoti popolnoma ne zajela. Naenkrat je opazil na cesti pred seboj temno postavo. Ko je privozil bližje, je videl, da je redovnica, ki ga s povzdignjenima rokama prosi, naj jo vzame na svoj avtomobil, ker jo je v tej samoti strah ponoči hoditi samo in mora ob pravem času biti v mestu. Bernardo je ustavil svoj avtomobil in redovnica je sedla poleg njega. Ko sta se nekaj časa vozila, je Bernardo skrivaj pogledal svojo sosedo in videl, da so roke te redovnice vse prej kakor ženske, da so velike, močne in celo žuljave. Ubogi trgovec je od strahu postal kar trd. Hotel je začeti klicati na pomoč, pn je bilu pot tako samotna, da bi ga nihče ne bil slišal. Naposled se je umiril in sledeče ukrenil. Ustavil je avtomobil, češ, da se je nekaj pokvarilo. Izstopil je in začel iskati okrog avtomobila napake. Potem je prosil redovnico, naj izstopi še ona ter mu pomaga iskati. Ženska se je sicer branila, pa ker jo je tako obupno prosil, je le izstopila. Prosil jo je, naj gre k zadnjemu kolesu, da pogleda tam, on bo pa spredaj glodal. Res se je daia pregovoriti. V istem hipu je Bernardo že bil na avtomobilu in je oddrdral z največjo brzino. Neknj hipov nato je na samotni resti srečal še dve redovnici, ki sta mu mahali, naj ustavi. Bernardo pa je dirjal naprej. Ko je prišel v bližino hiš, je pogledal na s"dež poleg ж-be in videl, da je redovnica pustila tam nabasano torbo. Odprl jo je in je našel v njej mesto melitvenika samokres, dve bodalci, ključe, vitrihe. piščalko in drugo tako orodje. Oddahnil se je šele, ko je zagledal pred seboj luči domačega mesta. Strah pred razbojniki, ki se je skoraj nahajal že v njihovih rokah, ie bil tako velik, da si Bernardo ni upal svojega doživljaja naznaniti policiji, ker se je bal maščevanja banditov. Pač pa je zaupal svoj strašni doživljaj svoji ženi, ki je poskrbela, da je kmalu zvedelo o tem vse mesto. Dvajset ur v snegu Bregenz. 7. marca. Zadnje dni je napravil neki smučar iz Nemčije smučarsko partijo v gorovje Hochfreschen. Na tej turi ga je doletela velika nesreča, iz katere se je le čudežno rešil. Ko se je vračal z vrhunca, se je za njim sprožil majhen plaz, ki pa je postajal vedno večji, da mu smučar ni mogel uteči. Zaman je poskušal, da bi pobegnil pred njim ali zavil v stran. Naposled se je plazovje ustavilo in zdelo se je, da je nevarnost minula. Turist je stal pokonci, toda sneg mu je segel do prsi. Nad njim pa je sijalo toplo solnce. Poskušal je, da bi se izmotal iz sneženega objema, pa se mu ni posrečilo. Smuči, privezane na nogah, so ga držale v snegu. Z rokami je začel odmetavati okrog sebe snežene mase, da bi se dokopal do smuči, jih osvobodil in se tako rešil. Toda ta trud je bil zaman, čeprav so mu že prsti krvaveli. Težke snežene plasti so ga vedno močneje držale v svojem objemu, čim bližje je pri- hajal večer. Nastopila je noč. K sreči je pihal jnžnl veter, sicer bi bil revež zmrznil. Jutro ga je našlo še v vedno istem stanju. Bil je že ves izčrpan. Od časa do časa je omedleval. Okrog poldneva pa je prišlo v bližino več smučarjev. Itad bi jih bil poklical na pomoč, toda njegove sile so bile tako izčrpane, da ni inogel na glas več govorili niti se premikati. K sreči so smučarji sami od daleč opazili v belem snegu črno piko. Prišli so bližje in so našli ponesrečenega nezavestnega ležati v sneženih masah. Ko so ga začeli reševati, se je od časa do časa zavedel za kratek čas. Smučarji niso imeli pri sebi primernega reševulnega orodja, pač pa so videli, da je pomoč nujna, če hočejo reveža živega rešiti. S pomočjo svojih nožiČev so začeli rezati med tem zledenelo zgornjo plast in so končno ponesrečenca rešili. Prenesli so ga v dolino, kjer so ga oddali v bolnišnico. Njegovi udje niso zmrznili, pač pa bi bil v naslednji noči mož gotovo zmrznil, ker je med tem temperatura občutno padla. Kranj Obrtno gibanje. V Kranju in okolici dobro znana družabnika Majnik Ignac in Ivan Bitenc, ki sta doslej vodila skupno mehanično delavnico in trgovino koles, sta se pretekli teden sporazumno razšla. G. Ivan Bitenc je sedaj otvoril samostojno delavnico za splošno ključavničarstvo v bivših prostorih Jadransko-posavske čevljame. G. Majnik je pa ostal v starih prostorih. Kmetsko gibanje. Kranj ima močno zaledje in okolico z izrazitim poljedelskim značajem. Zavedni poedinci v raznih vaseh so uvideli moč kmeta v zadružništvu in so ustanavljali razne zadruge. Tako je bilo v kranjskem okraju doslej že 13 živinorejskih zadrug, zadnji čas se je ustanovila tudi v Velesovem, dalje mlekarske zadruge in podobno. Prav zadnji čas pa se je v Kranju ustanovila »Kmetijska zadruga«, kot nekaka gospodarska zbornica kranjskega okraja. Ta bo pomagala že obstoječim zadrugam, razširila svoj delokrog na vse panoge kmetskega gospodarstva. Pisarna in skladišče bo v »Delavskem domu«. Jesenice Smnške tekme. 8. t. m. je bila prava zimska nedelja na Jesenicah. Snežilo je vso noč in z malimi izjemami ves dan. Zimski športniki so se zbirali na Jesenicah z najlepšimi upi. Vsakega smučarja so mikala razpisana darila Kr. ind. družbe na Jesenicah in jeseniške mestne občine, ki so bila namenjena zmagovalcem v alpski smuški tekmi. Ta tekma je bila gotovo ena najinteresant-nejših v letošnji seziji bodisi glede terena bodisi glede višinske razlike. Vršila se je namreč na najlepšem gorskem pobočju karavanskih alp. Tekmovalo je 39 tekmovalcev od 43 prijavljenih. Start je bil ob 13 na sedlu Rožce ob avstrijsko-jugoslov. meji, proga dolga 6 km, cilj je bil pri Sv. Križa nad Jesenicami; na cilju se je zbrala velika množica ljubiteljev zimskega športa. Prvenstvo tekme je odnesel tovarniški uradnik Pavel Luckmann, tur. klub Skala, Jesenice, brat lansko leto smrtno ponesrečenega Wolfija. Drugo mesto je dosegel znani smučarski prvak Praček Ciril, agilni član Krekovega prosv. društva na Jesenicah in tudi član TKS; Tretje Katnig Lojze, TKS. četrti pa Čop Franc, Jesenice. Darila so bila razdeljena po tekmi v hotelu Triglav na Jesenicah. «V ovo mesto Zborovanje vinogradnikov. Kmečka zveza je sklicala pretekli teden večje število vinogradnikov iz novomeškega okraja na zborovanje, katerega se je udeležilo okrog 60 vinogradnikov iz raznih krajev. Od strani okr. načelstva sta zborovanju prisostvovala podglavar g. Krajšek in okr. referent za kmetijstvo g. Molosek. O krizi in vzrokih vinske krize ter o njeni rešitvi je poročal g. Flego, strok, učitelj za vinogradništvo in kmetijstvo na grmški kmet. šoli. Po referatu se je razvila živahna debata, v katero so posegli razni vinorejci. Sklenilo se je tudi, da se pošlje na finančno ministrstvo tozadevna spomenica. H koncu je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev vinorejske zadruge, v katerega so bili med drugimi izvoljeni tudi gg. Ivan Košak, gostilničar, Janez Osolnik, Anton Globevnik in Josip Bevc. Nove cerkvene klopi bo dobila šmihelska cerkev baje že za veliko noč. Novih klopi je bila ta cerkev že res potrebna, ker stare niso, zlasti še zadnji čas, ko je cerkev na novo preslikana, kar nič več odgovarjale in niso bile z notranjščino cerkve v nobenem skladu. Klopi dela, kakor smo izvedeli, kipar g. Radoslav Ažman in bodo prav umetniško rezljane. Kulturni obzornik Glasbene prireditve KONCERT HUBADOVE ŽUPE. V nedeljo, 8. L m. je priredila Hubadova župu JPS o priliki svojega prvega letnega občnega zbora pevski koncert, na katerem je pod vodstvom g. Z. Prelovca nastopilo trinajst v župi včlanjenih pevskih zbororv, vsak s po dvema ali tremi skladbami. Sicer je že »Slovenski list« obširneje poročal o tem koncertu, pa naj tu pririeaiemo še nekaj opomb. Taike pevske tekme eo uredba, kd je zmožna dati pregled o stremljenjih in stopnjah razvoja slovenskega petja. Petje moramo Slovenci dvigniti na prav dostojno višino, ker imamo za to material in talente. Ta koncert nam ni pokazal prave slike petja, v kolikor ee goji na deželi, kar je prav Skoda. Od trinajstih zborov jih je bilo, če štejemo zraven še Šiško in Moste, kar deve4 ljubljanskih, kar kaže na znatno cepitev močd, ki ni v prid osredotočenemu in smotrnemu dedu. V ostalem se vidi, da naši povprečni zbori goje petje, bolj nekako Tin zabavo, kakor pa da bi mislili na kako •uioureno izpopolnjevanje; skoroda bi se dali pri nas na prste po£tetI jxrvovodje, ki bn bili sistematično izvežbali svoje pevce (imamo izborno Marol-tovo Pevsko vadnico, katere vplivov pa skoro nikjer ne vidim) v iniomaciji, vokalizaciji, ritmiki, dinamiki, prednaàanju itd. Večina je ostala nekje sredi elementarnih tehničnih vaj hitro zadovoljna s svojimi fwvimi, majhnimi iwipehi m se dalje ne izpopolnjuje več. Treb« bi bilo pevskih tečajev, ki bi po deželi širili resnično pevsko izobrazbo, organizirano, s sistemom in metodo. V Ljubljani pa naj bi se zbori manj cepili — ali ne bi bil na mestu za reprezentanco nekak »elitni« zbor, ki bi družil vse najboljše pevce lz vseh ljubljanskih društev za posebne prilike? Ali ne bo mogli Slovenci spraviti skupaj toliko discipline kakor Cehi? Program je vseboval največ (7) Adamičevih skladb. i>otem Schwabn, Jenka, Zablačana. fcirov-nika, Dobroniča, Marolta, Mirka, Pavčič-Molla, Mo-kranjea fttoloerja, Ipavoa, Latovica. Jereba, Brajšo-Rflftnnn, Golovca, Puša, Bmlčkega in dr. Dolnnarja. (Kogojeva Burčaca je «padla. Kdovekako sodoben ta program ni, vendar ni v njem elektairij in cenenosti, hvalabogu, nego solidna kvaliteta. Peli so zbori iz Hrastnika (D. Cander), Šiške (J. Novak), ljubljanski Slavec (M. Premlč), meščanska zvezda (M. Avsenak), trboveljski Zvon (O. Moli), domžalske »Domžale (F. Mavrič), ljubljanska Matica (M. Polič), Krakovo-Trnovo (A. Groebming), Celje (Še-gula P.), ljubljanska Sava (A. Grum), Ljubljanski Zvon (Z. Prelovec) Cankar (K. Perko)in Ljubljana (dr. A. Dolinar). Med najboljše zbore moremo po tem koncertu poleg Matice, Ljubljanskega Zvona in Ljubljane prišteti Se trboveljski Zvon, Krakovo-Trnovo, precej dobro so ee odrezali tudi Celjani. Ostali so imeli ali nesrečo ali nekaj treme aH pa še premalo vaje oziroma so se lotili pretrdih orehov. S takšnimi tekmami je treba nadaljevati. Poučne so zelo, za pevce in za občinstvo, vsekakor pa je treba večini sistematične pevske vzgoje in to v višjem smislu. KONCERT PAVLE IjOVŠETOVE. V petek, dne 6. t. m. je dala v Filharmoniji pevski koncert ga. Pavla Lovšetova; na tem kon-oertu je uvedla na oder tudi svojo hčer Majdo Lovšetovo. Priljubljenost, katero uživa ga. Lovšetova v Ljubljani, je dokazal ogromen obisk koncerta. Ze davno pred začetkom koncerta je bila dvorana razprodana in so morali .mnogi koncert opustiti. Posebno Številno so obiskalo koncert ljubljanske dame. Lovšetova je izbrala program, o katerem trdi v interviewu v SI. Narodu, da ne bo za moderniste. Modernisti si mislijo stvar takole: nekdo živi z današnjim kulturnim tokom, kak drugi pa je zaostal za današnjostjo ali pa ne živi s kulturnim tokom. No, j>rogram je pokazal Smetano, Cajkov-skega, Novaka, malo poznanega Lerouxa, Currana in Hamiltona. dalje Kienzla, Marxa, Gliereja, Sehu-bertn, Verdija. Thomasa, Procha in Btecha. Potemtakem si je gospa izbrala program ne glede пз današnji kulturni tok. ampak glede na to, kako ji ta ali ona pesem jpristoja«, njenemu grlu in njenemu okusu. Zalibog to delajo skoro vsi umetniki in se stvar ne da predrugačiti. najmanj s strani kritike. Grlu včasih pristoja tudi slabša glasba, kakor kak Večer na Nilu itd., pa kaj hočemo. Lovšetova je doživela ogromen aplavz, še preden Je začela peti in za vsako pesmico je bila znova z aplavzom nagrajena. Njen lepi in izborno izšolani glas je zmagal, kakor vedno, čudovita je njegova večna svežina. Pa tudi glede «miselne interpretacije se ji ne da nič očitati. Njena gna. hčerka je pela Schubert«. Verdija in Prochove koloraturne slike in variacije. Ima zelo lep glas in očividno precejšnjo šolo v petju in koloraturi, točno into-nacijo v koloraturi tudi v najhitrejših tempih. Z uspehom se je uvedla v koncertno dvorano. Na klavirju je pevki spremljal g. Marjan Li-povšek, violinski part k Večeru na Nilu je eviral g. L. Pfeifer. CHARPENTIER — LUIZA. Po osmih letih smo v četrtek 5. t. m. zopet čuli nanovo naštudirano in nanovo zasedeno Luizo. Luiza znači v francoski glasbeni literaturi poizkus totalno naturalistične opere, h kakršni so stremeli tudi vsi italijanski veristi. Da bi bila to samo »reakcija« Francozov na »diamentralno« (pravi se: diametralno) nasprotni Wagnerjev slog, kakor trdi zadnji »Gledališki list«, se ne da reči, zakaj od »Tristana« do impresionizma je majhen korak, od wagnerskih vodilnih motivov do simbolične motivike verizma istotako majhen korak, od vvagnerijanske glasbodrame z ilustrativnim orkestrom pa do impresionističnega ilustrativnega orkestra v verističnem glasboromanu je pa še krajši korak. Edina resna razlika je razbitje stare operne arhitektonike s pomočjo rapsodične kompozicije, nek skok dalje v harmoničnem oziru, v smer popolnega individualističnega impresionizma ter ostrejša naturalistika v snovi in slikanju. Luizo zavede ljubezen do vročega življenja iz objema staršev, da stopi v blato. To je snov opere; njena čuvstvena sredstva tiče v tem, da se razgali obup staršev in se mu zoperstavi hrepeneča trma hčere, kateri konflikt rodi neko tragiko, iz katere pa ne izvira nič, zakaj entuzijazem ob prestavi »Pariz!« (v glasbi vodilni motiv, ki veže vse skupaj v neko enoto) — zamota vse skupaj v neko romantiko, ki je tu radi šegetanja čuvstev samih na sebi. Libreto nam slika Pariz z njegove dobre in slabe strani, katerih obe nekako enako ceni, kakor je v smislu naturalizma — v življenju je dobro in slabo — razplet pa je romantično čuvstveno pobarvana tragika. Kaj nam ta zmes romantike pa naturalizma v današnjem času pomeniti more — to je pa skrivnost operne uprave, ki v časopisnih reklamah obljublja ljudem pri Luizi mične melodije, napeto dejanje itd. Kakor je ope- ra za 1. 1900, ko je nastala, stilno značilna in glasbeno zelo močno delo, tako ne vemo, zakaj izdajati tolike vsote za nove dekoracije itd. za stvar, ki smo jo notranje in zunanje že davno preživeli in če bi nam jo servirali v še tako novi obleki. Kdo bo trdil, da je današnjim kulturnim stremljenjem potrebna nega romantike, naturalizma pa impresionizma? Bržkone ima tu operna uprava osamljeno stališče. Pri izvedbi smo opazili pripravne dekoracije g. Uljaniščeva, ki so pristojale stilu opere. Režiser je bil g. dr. B. Gavella. Režiji se je poznalo stvarno povsem upravičeno stremljenje po čim ostrejšem naturalizmu, ki se je kazalo v nizanju realističnih detajlov, vendar je tu omeniti dvoje. Najprej je problem popolnoma naturalistične opere — problem zase, kajti če stopnjuješ naturalizem do kraja, ne preneseš več tega, da se prozaičen tekst — poje, torej dvidne večalimanj v nadnaturno sfero. Vsak, količkaj misleč opazovalec je mogel čutiti nek prepad med popolnoma naturalističnim dejanjem tega »glasboromana«, pa med patosom in emfazo glasbe, ki je ta glasboroman interpretirala. Vsled te neorganičnosti dela se zdi, da je bilo stališče režiserja težko, še posebej težko zato, ker naš povprečni operni pevec sploh ni zmožen pravcate realistike in psihološke utemeljenosti kakor njegov tovariš v drami, zakaj opera je vajena vse življenje nekega patosa v igri in petju, ki je pa realistiki tuj. Tako smo videli v igri in deloma prednašanju nek boj med realistiko pa med navajeno operno patetično šablono, ki je ostrejšega opazovalca nekoliko odbijal. Orkester je naštudiral in vodil z njemu lastno preciznostjo g. Polič. Glavne vloge so peli Zl. Gjungjenac - Gavella (Lujza), N. Španova (Mati), J. Gostič (Julien) in R Primožič (Oče). Gospa Gjungjenac je rešila svojo vlogo umetniški prav dostojno in želimo ji, da jc ne bi doletela »usoda« boljših sopranistk, ki so ta leta v trumi zapustile našo opero (prim. intervju z gospo Lovšetovo v »Slov. Narodu« od 5. t. m.). Gosp. Gostič je izvrsten lirski tenor, da se le ne bi navadil razvad »velikih opernih pevcev«, ki si ne morejo kaj, da ne bi venomer emfatično pogrkovali in kotcali pri vstopih. V igri je morda še vedno premalo realističen za stil te opere. Gosp. Primožič je svojo nalogo lepo rešil, istotako N. Španova. Gledališče je bilo ob primieri dobro obiskano. Dr. Stanko Vurnik. Pohorska živina i. »Knj pa je to zopet, pohorska živina?« bo vprašal ta ali oni kmetovalec in strokovnjak. — Kot pohorsko govedo imenujejo namreč naši živinski trgovci in mesarji v Južnih krajih dravske ba-noviue našo belo marijadvorsko pasmo. To sem do-znal nedavno v razgovoru e nekim mesarjem v Laškem. »Kako ste pa kaj zadovoljni z našo marijadvorsko živino kot mesar?« vprašam tovariša mesarja. »To belo živino Vi mislite, z rumenimi par-klji in rumenim gobcem, pohorci, kaj ne?< povzame važno in preudarno tovariš. »Da, to mislim; to |e niarijadvorska pasma! Poučim in raztolmačim. »Ta živina pa so slabo kolje, zelo slabo. Prazna je. Voli, ki jih kupim na Planini ali v Št. Juriju mi dajo 55% mesa, pri pohorcih pa moram biti zadovoljen, če dobim 45%. In tudi kakovost mesa teh ni enaka naši sivi živini. Na boljšem sem, če plačam na Planini ali za kake druge sive dolenjske vole po 9 Din, kakor pa za vaše bele po 7 Din za 1 kg.< Tako mi pripoveduje laški mesar. In oglasim se mimogrede še pri dveh mesar- St in velikih izvoznikih v Savinjski dolini in vpra-m že nekoliko tnalodušno: »Pa je res tudi kakovost mesa naših marijadvoreev slaba?« »Tisto ne! Meso in mast marijadvoreev sta lina. zelo fino bela, tudi če živali izpitamo. Seveda koruzo ne smemo krmiti — Najslabše meso dajo montafonci; — za temi pridejo pa takoj »švajenrjk (rdeče lisasti pincgavcll) vendar izgubijo sivi dolenje! in švaj-carji neprimerno manj na leži pri izvozu kakor vaši pohorci. Če pošljem prve na Dunaj, mi izgubi žival na leži le kakih 80 do 40 kg, pri marijadvor-skih volih pa znaša izguba že okrog 100 kg«, pripoveduje savinjski izvoznik. II. Iz vseh teh ugotovitev in Izvajanj sledi, da je naša marijadvorska pohorska živina neobhodno pogrebna zboljšanja. Ne toliko radi mlečnosti, ki je ieloma Izvrstna, enaka kot pri švajcarski in boljša Občni zbor Narodne ban he Belgrad, 8. marca, 1. Danes ob pol 11 se ie ▼rSil v palači Narodne banke XI. redni občni zbor delničarjev Narodne banke pod pokroviteljstvom guvernerja Ignacija Bajlonija. Zborovanja so se udeležili vsi delničarji ter člani glavnega in nadzornega odbora. G. Bajloni je uvodoma pozdravil navzočega zastopnika finančnega ministra dr. Mi-hajla Jovanoviča. Po uvodnih besedah guvernerja je podal glavni ravuatelj banke Milan Protič računski zaključek za leto 1930, ki je našim čitateljem že znan. Po poročilu nadzorstva je bil izvoljen novi upravni odbor. Večinoma so bili izvoljeni dosedanji člani apravnega sveta in ravno tako dosedanji člani v nadzorstva • Poštna hranilnica т februarju. Belgrad, 0. 3. AA. V mesecu sebruarju Je pristopilo 5247 novih vlagateljev, katerih število je tako naraslo na 137.331. Vloge so narasle za 13 milij. in dosegle konec februarja 232.2 milij. V čekovnem prometu je bilo otvorjenih 90 novih čekovnih računov, tako da jih le sedaj 19.310. Poštno-čekovnl promet je dosegel 4719.3 milij. (jau. 5451.2 milij.). Vloge na čekovnih računih konec februarja so znašale 848.1 (jan. 883.9) milij. Občni »bori: Union, hotelska in stavbinska d. (L, 26. marca ob 16 (bilanca, delne volitve uprave, volitev nadzorstva); Strojne tovarne in livarne ▼ Ljubljani 28. marca ob 11 (bilanca, volitve uprave in nadzorstva). Opšta kreditna banka r Subotlrl, ki se bo, kakor smao že poročali (uzionirala z Hrv. sveopćo kreditno banko v Zagrebu, objavlia bilanco za leto 1930, iz katere je razvidno, da so njene vloge znašale 62.7 (1929 vloge in upniki 58,7, 26.5 milij. Din, torej 85.2 milij. Din), reeskont pa 1.6 (4.5) milij. Din. Čisti dobiček znaša 0.85 (1.14) milijonov Din. Mestna hranilnica т Norem Sadn izkazuje v letu 1930. povečanje vlog od 22.5 na 29.4, tekočih računov pa od 4.3 na 7.8 milij. Čisti dobiček znaša 0.5 (0.25) milij. Din. Statistika bank za 1929. Iz poročila Narodne banke za zadnje četrtletje 1980 posnemamo o stanju bank v letih 1929 28 sledeče podatke (vse v milij. Din; v oklepajih podatki za 1928); Kapital 2192.8 (2098.0). rezerve 759 (731.7), vloge na knjižice in tek. račune 9344.2 (8410.8). tekoči računi 8841.4 (3815.4), reeskont 671.3 (846.4), akcepti 66 6 (114.4). hip. posojila 29.7 (82.7); aktiva: tovina in Nar. banka 733.7 (668.4), menice 5250 4893.6), lombard 346.8 (385.3), hipotek, pos. 290.9 232.1), tek. računi 7593.1 (7662.8), efekti 1018 889.1), nepremičnine 794.1 (780.6). kot pri savinjski in dolenjski živini!, kakor radi oblik in mesnosti. Kako bomo to dosedli? Mogoče zopet z uvozom iz Zgornje Štajerske? Izkušnja je pokazala, da vse to ne pomaga dosti, dokler se rej-ski pogoji temeljito ne izpremenijo in izboljšajo. Tudi najboljša žival in najboljša pasma mora pri slabi vzreji in slabem oskrbovanju J slabih, temnih in mokrih hlevih propasti. Vedno se poudarja, da je vzreja temelj vsega nadaljnega razvoja. Zdi se mi, da teleta v pohorskem okolišu še dosti dolgo dobivajo mleko. Marsikateri kmetovalec mi je že pripovedoval, da daje bo na zaostalosti živi- do 16. tedna mleko. Vendar ne bržčas kriv neuravnan prehod od napajanja na suho krmo, napačen način napajanja, slaba suha krma, ki se daje teletom in slabo, deloma malomarno, pomanjkljivo oskrbovanje v prvi mladosti. Ugodna lesna konjunktura zadnjih let in to-stvarni redni primerni dohodki so več ali manj zatrli vse zanimanje za boljšo živinorejo v pohorskem okolišu, prirojena nezaupljivost planinskega ljudstva poleg mirnega, blagega značaja pa silno, silno, vkljub vsem ugodnim naravnim pogojem otežko-čajo delo za napredek živinoreje in gospodarskega zadružništva. Ni pravega zaupanja in zanimanja in deloma tudi ne kapitala za neobhodno preorienta-cijo v gospodarstvu. Vse čaka le na ugodne cene in lahek zaslužek v lesu. Čaka, bržčas zaman. K večjemu tu in tam izrazi v svoji blagi naivnosti kak živahnejši kmetovalec mnenje, da mora oblast oziroma država stvoriti potrebno zadružništvo. Manjka ljudem zaupanja ln vere vase, v svoje delo in moč. Manjka tudi prepričanja, da je edino z lastnim delom iu prizadevanjem v lastnih zadružpih organizacijah mogoče doseči zboljšanja našega blaga, zboljšanje izvoza in tudi cen. Radi tega je spričo težavnega planinskega terena in posebnega razpoloženja ljudstva podrobno gospodarsko prosvetno in kulturno delo v severnem delu banovine trikrat potrebnejše kot drugod v Sloveniji. Fr. VVernig. Nabava trsja. LJubljana, 7. marca. AA. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je razposlal tole okrožnico o nabavi trsja: Vsem vinogradnikom, ki potrebujejo trsje za obnovo vinogradov, priporočam, da nabavijo prvenstveno iz banovinskih trsnic ter od onih privatnih trsničarjev, ki imajo za izvrševanje trsničarstva dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo Pred nabavo trsja si naj vinogradniki preskrbijo od pristojnega okrajnega kmetijskega referenta potrdilo, katere ameriške podlage so prikladne za njihovo zemljišče. Z ozirom na čim daljo večjo vinsko krizo priporočam vinogradnikom, da dobro preračunajo, da-li se jim obnova vinograda, ki zahteva danes velika denarna sredstva, sploh izplača. Zlasti odsvetujem obnavljati vinograde v dobrih zemljah in v takih položajih, ki se dado bolj rentabilno izkoristiti s kako drugo kulturo, ki zahteva manj investicijskega kapitala. V interesu obstoja našega celokupnega vinogradništva se zahteva, da se sadijo samo kvalitete tako vinske kakor tudi namizne sorte, katere edine imajo bodočnost. Pri nabavi trsja od privatnih trsničarjev naj vinogradniki zahtevajo pismeno potrdilo od njih. da je trsje prvorazredno tako glede naročene sorte in podlage. Konkurz je razglašen o imovini stavbenega podjetja »Accetto in drugovi«, d. z o. z. v Mariboru. Prvi zbor upnikov je 12. marca, terjatve je prijaviti do 10. aprila. Ugotovitven narok pa je 16. aprila. S tem se ustavi poravnalno po.Jopanje, uvedeno proti tej firmi. Borza Denar Dne 9. marca. Danes se je notacija dinarja v Curihu znižala od 9.1260 na 9.1250, ravno tako so se znižale tudi notacije drugih deviz, kar pomeni oslabljenje švicarskega franka. Ta oslabitev švicarskega franka traja že skoro 2 meseca in v zvezi s tem so tudi višji tečaji deviz na naših borzah, ker se ravnamo po švicarskem franku. Pravijo, da je vzrok za oslabitev franka iskati v begu od švicarskega franka zaradi zboljšanja mednarodnega političnega položaja. V današnjem deviznem prometu so pri nos tečaji ponovno narasli, dočim je Curih ostal neizpre-menjen. Promet je znašal 3.25 milij. Din in je bil posebno znaten v devizi Newyork (skoro poldrug milijona Din). Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zrključnl tečaji.) Amsterdam 2280 50—2286.50 (2283.50), Berlin 1352.75 -1355.75 (1354.25). Bruselj 793.87 bi., Budimpešta 992.72 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Duuaj 798.83—801 83 (800.33), London 276.25 — 277.05 (276.65), Newyork 56.74-50.94 (56.84), Pariz 228.02 bi., Praga 168.69 bi., Trst 298.13—298.30. Zagreb. Amsterdam 2280.50—2286.50, Dunaj 798.83- 801.83, Berlin 1352.75-1355.75, Bruselj 793.87 bi., Budimpešta 991.22 — 993.22, London 176.25-273.25, Milan 297.30- 299(30, Newvork ček 56.74-56.94, Pariz 222.02—224.02, Praga 16S.2Q —169.09, ZUrich 1091.40-1097.40. Skupni promet brez kompenzacij je znašul 10.4 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2280.50—2280.50, Berlin 1352.75—1355.75, Bruselj 792.37—795.37, Budimpešta 991-994, Curih 1094.40 1097.40, Dunaj 798.83 —801.83, London 270.25—277.05, Newyork 56.71— 66.94, Pariz 222.02 224.02, Praga 108.29-109.09, Trst 297.15—299 15. Curich. Belgrad 9.1250, Pariz 20.35, London 25.24375, Newyork 519,65, Bruselj 72.425, Milan 27.2225, Madrid 56.30, Amsterdam 208.325, Berlin 123.64, Dunaj 73.04, Stockholm 139.12, Oslo 138.975, Kopenhagen 138.975, Sofija 3.7625, Praga 15.3925, Varšava 58.17, Budimpešta 90.60, Atene 6.70, Carigrad 2.4625, Bukarešta 3.09, llelsingfors 13.05. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje pri- : jaznejša in so tečaji vojne škode kakor tudi dolarskih papirjev narasli. Prometa je bilo nekaj v vojni škodi, nadalje tudi v dolarskih papirjih in beglu-ških obveznicah. Vendar opažamo zadnje čase, da je tudi v dolarskih papirjih promet poslal majhen, čeprav se še vedno izdajajo dovoljenja za nakupe deviz za nabavo dolarskih papirjev. Bančni papirji beležijo zaključke v delnicah Poljobanke po 55.50 in 56, nadalje v delnicah Jugolianice po 78 in 78.50. Unionbanka je bila slnbejša in je bila zaključena po 190. Praštediona notira brez kupona (80 Din nn delnico) 900—920. Industrijski papirji ne beležijo nikakega prometa in so tečaji ostali v glavnem ne-izpremenjeni. Liubljana. 8% Bler. pos. 93 bi., 7% Bler. pos. 82.50 bi., Celjska 160 den.. Ljublj. kred. 127 den., Praštediona 980 den.. Kred. zavod 170-180 den., Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50—88.50. agrarji 51.25—52, vojna škoda ar. 419 - 420, 3. 419 —419.50 (419), 4. in 5. 419—419.50, 6. 419-419.50 (419), 12. 419—421 (421), srečke Rdeč. križa 48 bi., Tobačne srečke 23 bi., 8% Bler. pos. 92.50 93 (93), 7% Bler. pos. 82.125—82.50 (82.25), 7% pos. Drž. hip. banke 82-83, 6% begi. obv. 68.75—69 (69). — Bančne delnice: Ravna gora 80 d., Hrvatska 50 d., Katolička 37 den., Poljo 55.50—56 (55.50. 56), Kreditna 126 -129, Union 191—192 (190), Jugo 78-79 (78, 78.60), Lj. kred. 127 den., Medjunarodnn 69 d., Narodna 8300 bi.. Obrtna 30 den., Praštediona 900 —920. Srbska 193 den., Zemaljska 137-142. — Industrijske delnice: Nar šum. 25 den., Guttmann 138—142, Slaveks 40 den., Slavonija 200—202, Na-šice 940 den., Danica 95- 96. Drava 254—262. še-čerana Osjek 275—285, Nar. mlin. 20 den., Osj. Ijev. 215—225, Brod. vag. 80 bi., Union 57.50—80, Vevče 132 den., lsis 40—45, Ragusea 385—392.50. Oceania 210 - 220, Trboveljska 333—335, Split cement 300 denar. Belgrad. Narodna banka 8080, 7% inv. pos. 87.25—87.50, agrarji 51.50—52.50, vojna škoda 419 —420, 3. 419.50—420.50, 3. 420 -421. 6% begi. obv. 69 69.50, 7% Bler. pos. 83.50—84. 7% pos. Drž. hip. banke 83—84. DunAj. Podon.-savska-jadran. 88 40, Wiener Bankverein 16.35, Creditanstalt 46.65, Escompteges. 159.30, Živno 90.10, Union 24. Mundus 141.50. Alpine 20.35. Trboveljska 42, Kranj. ind. 44.50, Rima Murany 63.85. Žitni trg Budimpešta je zopet čvrstejša In se ml približujemo zaradi naših stabilnih cen pariteti Pri uas je ostal položaj popolnoma neizpremenjen. Na ljubljanski borzi je bilo nekaj več prometa in sicer Je bilo zaključeno: 2 vagona pšenice, 1 vagon koruze in 2 vagona činkvantina. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 9 vagonov, koruza 29 vag., ječmen 1 vag., moka 5 vag. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijazna, rž slabša. Promet srednji. Pšenica: marec 15.98 -16.11, zaklj. 15.98-16.00; maj 16.15-16.35, zaklj. 16.21-16.22; jun. 16.30. Rž marec 11.05—11.35, zaklj. 11.03-11.05; maj 11.35-11.60, zaklj. 11.32-11.34. trans, mai: 10.11, 10, 0.98—10.00. 10.00. Koruza: maj 12.67—12.84. zaklj. 12.70-12.72; julij 13.10—13.14, zaklj. 13.00 13 LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Zadetek ob 20. Torek, 10. marca: Zaprto. Sreda, 11. marca: DOM OSAMELIH ŽENA. Pre mijera. Red D. Četrtek, 12. marca: Zaprto. OPFRA. Začetek <»b 20 Torek, 10. marca: WERTHER. Red C. Sreda. 11. marca. Wnlkira. Red E. Četrtek, 12. marca: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 10. marca ob 20: KAROL IN ANA. Ab. C. Kuponi. Sreda, 11. marca. Zaprto. Četrtek, 12. marca ob 20: ČARDASKA KNEGI-NJA. Ab. A. Kuponi. Poizvedovanj Denarnica z manjšo vsoto se je našla v Unionski dvorani po koncertu dne 8. t. m. (balkon). Dobi se v garderobi. Zgubil se je zlat uhan z obeskom od lilj-kamna. Kdor ga prinese v oglasni oddelek, dobi nagrado. _ Udruženje gledaliških Igralcev ▼ Ljubljani javlja, da je ugasnil njegov član in odličen sodelavec, gospod Bojan Smepholj pomočnik režiserja v splošni bolnici v nedeljo 8. marca A. D. Pogreb pokojnika bo v sredo 11. marca ob 15 iz mrtvašnice splošne bolnice. Ljubljana, 9. marca 1931. UDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV V LJUBLJANI. Zahvala Za mnoge izraze sočutja ob smrti naše drage seetre, tete in svakinje, gospe Fanči Kurent roj. Kotlušek se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 11. marca 1931, ob 7 v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 9. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. do 13.02. živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv, Saborsky & Co , Dunaj.) Na prosti trg je bilo prignanih 2236 goved, iz Jugoslavije 83. Na konlumač-nem 'rgu je bilo 14 poljskih bikov. Cene: Voli najboljši 1.90—2, I. 1.40—1.75, II. 1.10-1.36, lil. 0.85 —1. krave L 0.95-1.10, II. 0.85-0.90, biki 0 90— 1.25, klavna živina 0.60—0.75. Cene so se le slabo držale. ZAHVALA. Za vse mnoge izraze globokega sočutja, ki smo jih prejeli ob prebridki izgubi ljubljenega očeta Svana Blatnika sedlarskega mojstra se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, posebno pa prečastiti duhovščini, zlasti č. g. dekanu Ivanu Bešlerju za večkratni obisk, nadalje g. Jos Stu-pici, predsedniku sedlarske zadruge za poklonjeni venec, in vsem, ki so dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Dob, dne 4. marca 1931. Žalujoči ostali. je 00 O — — :T n jO J-23 N=> H * Si? 3XÏI = ce ^ 5 * = л: J » ~ ■-iN-f N ^ ss- — ; a. > « Z. C N ? л ï- . I « JûS? s 1 1 & a - . !ï : i J* ■f 2Ë 7. i ~ . a. > г c N m - = i • C * _ ' ЛЈ n, i « e - ~ - л «T-j J4 3 * o ** u -X ? __> ï Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga 8 »Neumnost!« je zagodrnjal draguljar. »Bob je kunec kakor vedno! Kdaj, vraga, boš vendarle enkrat pokazal trohico čuta za odgovornost?« »Pravkar, papa! Ravno 5ut za odgovornost me je vodil.« »Ti moj Bog, kako govorjenje! Gospoda Chana vendar nisi sprejel, kajne?« »No, seveda, prav za prav ne...« »Prav za prav...?« »Kajpada, to je obširna zgodba in jo bom povedal, če mi nehaš nagajati s svojimi neopravičenimi napadi na moj značaj. Saj dovolite, gospoda, da sedem. Sem pošteno utrujen.« Prižgal si je cigareto. »Ko sem okrog potih odšel iz kluba k parniku, ni bilo nikjer nobenega vozila, razen odsluženega starega avta, ki je najbrž prej kdaj videl boljše dni. Skočil sem vanj. Ko sem na obrežju izstopil, sem opazil, da je šofer hudo prevejan dečko z brazgotino na bradi in z zmečkanim uhljem. Dejal je, da me bo počakal. No dobro. Stopil sem torej v vežo. Zunaj v luki pa je poskušal pristati .Président Pierce'. Kar opazim poleg sebe nekega suhega človeka v površniku in z zavihanim ovratnikom pa s črnimi naočniki. Potepin mi ni ugajal. Ne morem reči, zakaj, ampak »preletel nie je občutek, kakor da bi me izza svojih črnih naočnikov neprestano opazovaL Stopil sem na drugo stran veže. On tudi. Grem ven na cesto, on za menoj. Pa sera šel zopet nazaj k mostu in zopet mi je bil za petami.« Zmagovito se je ozrl Bob. »Tedaj sem se možato odločil. Prisotnost duha je bila vedno mota odlika. Jaz nisem imel biserov, gospod Ch&n pa jih je imel. Čemu naj bi ljudi še posebej opozarjal na sla iz Honoluluja! Zafcn. sem obstal in koprneče strmel v množico, ki je vrela iz ladje na suho. Razločno sem videl eksotičnega popotnika, ki sem ga imel za gospoda Chana, kako je prihajal po mostu, toda nisem se ganil. On se je nekoliko ogledoval in je nato stopil na cesto. Skrivnostni naočnikar pa se je še vedno potikal okrog mene. Ko so že vsi potniki bili na bregu, sem se vrnil k svojemu avtu in plačal šoferja. ,Ste li pričakovali koga z ladjo?' je vprašal radovedno. — ,Da', sem odgovoril. ,Hotel sem sprejeti kitajsko cesarico mater, pa slišim, da je umrla,' — Potuhnjeno me je pogledal. Ko sem odhitel, je moj mršavi zasledovalec pristopil k vozu. »Avto, gospod?« je zaklical voznik. Naočnikar je skočil v voz. Lep kos pota sem moral peš drozgati po dežju, dokler nisem dobil drugega voza. In ravno ko sem se ga polastil, je pribrnel enouhljež v svojem upokojenem luksuznem vozilu. Ropotal je neprestano za menoj, po eni cesti gori, po drugi doli. Slednjič sem dal ustaviti pred klubom, stekel noter, utekel skozi kuhinjska vrata in smuknil semkaj. Mislim, da oba plemenita družeta še vedno prežita pred klubom — bila sta mi bratsko vdana!« Umolknil je. »In to. papa, je do'ga zabavna zgodba, zakaj nisem sprejel gospoda Chana.« Eden starejši se je potolažen smehljal. »Bog ve, da imaš več soli v glavi, kakor sem mislil. Pač pa me tvoje prigodo toliko bolj vznemirjajo. Vaš niz biserov, Alisa, na trgu ni znan. Vsa leta je bil v Honoluluju za javnost skrit. Zato se ga bo, če ga kdo ukrade, vražje lahko iznebil kar pod roko. Če vam smem svetovati, ne pošiljajte biserov v puščavo...« »Zakaj neki ne?« ga je nestrpno prekinil Viktor. »Prav ta odročni kraj je pœebno primeren.« Alisa Jordan je položila svojo roko na Edenova »Alec, midva pač potrebujeva denarja! Če je gospod Madden v Eldoradu in želi tam sprejeti bisere, storimo mu po volji. Seveda nam mora podpisati potrdilo. Drugo bodi potem njegova skrb. Sedaj, ko je nakit prodan, bi se ga rada čimprej iznebila.« Draguljar je vzdihnil. »Na zadnje odločate kajpada le vi. Bob se bo torej ob enajstih, kakor domenjeno. odpravil na pot — seve~a samo, če mu dobiva zanesljivega spremljevalca.« Pogledal je Charlieja Chana, ki jo z okna občudoval pisano vrvenje v Ge-ury Streetu. »Charlie,« je poklicala Alica Jordan, »kako si že pravil o prijetnem občutku, da ti je breme padlo z ramen?« »Sedaj pričenja dopust!« se je veselil Kitajec. »Vse svoje življenje sem si želel gledati čudesa Amerike. Samo to si moram privoščiti. Brez skrbi in srečen — ne pa kakor na vožnji, ko so mi biseri ležali na želodcu težko in popolnoma neprebavljivo kakor skisan riž.« »Zal mi je, ljubi Charlie, toda moram te prositi, da poješ še eno skledo skisanoga riža. Radi mene — radi starih časov.« »Ne razumem popolnoma.« Alica ga je seznanila z njegovo novo vloga Pozorno jo je poslušal, ne da bi trenil. »Pojdem,« je obljubil preprosta »V svoji mladosti sem bil boy pri gospodi Phillimore. V mojem srcu vedno še cvete kakor v starem vrtu spomin na dobroto, katero povrniti nikdar ni mogoče.« Opazil je, da so iz oči Alice Jordan privrele solze. Življenje — kako puščoben vrt zablod bi bilo, ko bi v njem ne bilo onega, kar se imenuje hvaležnost.« MALI OGLASI Vsaki drobna vratIca 1'50 »ln ali vsaka be>«dn &0 pnr. Na|ma«|AI oglan t < Л II II». Uglaal na*l tcvel vratlc e« računajo vik. Za odgovor znamunt Na vpraùanta brci znamke ne odgovar|nmol Starejša šivilja fre po nizki ceni na dom. A. G., Srediska ulica 1, Zelena jama. Gospodična 18 let stara, absolventinja 4 razr. mešč. šole, išče mesto blagajničarke ali kaj primernega. Vajena je tudi trafike. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi pod it. 2553. Mlado dekle Iiče mesta postreinice, gre tudi za začetnico natakarice ali sobarice. Naslov v upravi «Slovenca« pod št 2554. Šoferja za avtobus s kavcijo do 20.000 Din sprejmem. Ponudbe na upravo »Slov.« > Mariboru pod »Avtobus 20«. Učenko krščan. staršev, 14 letno, z dvema razr. mešč. šole, sprejmem. Ponudbe pod »Živilska trgovina« 2452 na upravo. Ekonom 31 let star, absolvent vinarske šole, z večletno izvrstno prakso v vseh Vajenca za trgovino j krepkega in zdravega, s i primerno šolsko izobraz-; bo in dobrega računarja sprejme takoj Al. Lav-renčič, Cerknica. Zailužek Na kaj čakate? Vi ste Se vedno nezapo- panogah kmetijstva, želi gleni! Drugi služijo že več primerno stalno službo. - tednov s pomočjo našega Ponudbe pod »Upravnik« novega hišnega obrta. -na upravo. | Pouk je brezplačen. Vam li težko napisati pi- li« Trgovski smo? Radi pošljemo ob- pomočnik f'™» "»vodila, ako pri-, t i Iožite znamko za odgo-- Zadruga jugoslov. špecerijske stroke, s trg. nad. šole, z znanjem slovenščine in nemščine, želi mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Ptuju. I Pekovski vajenec iz poštene krščanske družine se sprejme. Oskrba v pletača, Osijek. ilЈВШ IHPtinIRVHHil Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast hiši. Ponudbe na upravo koocesiionirana Prospekt pod št. 2549 zastonj. Pišite poni! Služkinjo zdravo in močno, lepega vedenja, išče manjša družina. Nastop po dogovoru. | i Naslov v upravi »Slov.« I pod št. 2555. Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nobene Pekovski vajenec z vso oskrbo in služkinja dolgove, ki bi jih napra- k dvema otrokoma se ta- vila moja žena Nežka Za- koj sprejmeta. Praprotnik dražnik roj. Silar, Gozd 6, Tone, Jesenice. Franc Zadražnik, Kranj. Prodamo Salonska suknja lepa, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 2548. Namočena polenovka priznano najboljša — ie dobi pri I. Buzzolini, Lin-garjeva ulica. Otroška postelja poceni naprodaj. Naslov v upravi pod št. 2527. Pozor, mizarji! Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi. Drva! Lepa suha bukova drva (polena). Suha hrastova drva (krajniki in odpadki ! od parketa). Suha smre-! kova drva (krajniki in žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom. PAVEL B02NAR, lesna trgovina, Polhov gradeč. Krožno žago (električ. vrtilni tok) prodamo proti plačilu v lesu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2444. Semenski oves češki, in vsa druga poljska in vrtna semena nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5 Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosi« po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetio. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria. Izgubil se je 11 mesecev star pes volč-jak, sliši na ime Samo. -Kdor kaj ve, naj sporoči proti primerni nagradi v Podutiku št. 9. Pisarna 4 prostori in pritikline, se odda s 1. avgustom t. 1. v Dalmatinovi ulici 11. Znatne stavbne prihranke dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Opremljeno sobo se odda takoj solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 2466. Vsah ribič preden si izpopolni svoje priprave za ribolov, nai si ogleda zalogo vseh ribarsfeih potrebščin pri Albin Šifrer, pušhar :: Ljubljana, Gosposvetska cesta 12, poleg restavracije „Novi svet". Za najboljše blago — najnižje cene ! Naša srčno ljubljena hčerka, oziroma sestra, svakinja in teta, gospodična Albina Verdnih učenka meščanske šole pri šolskih sestrah v Mariboru je v nedeljo, dne 8. marca 1931 ob pol 1 zjutraj po kratki za-vratni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 15. letu svoje dobe, boguvdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 10. marca 1931 ob 15 iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju pri Mariboru. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 11. marca 1931 ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, Meža. Dravograd, Škoplje, Sv. Martin, 9. mar. 1931. Ivan in Katarina Verdnik, starši. Katarina in Danica Verdnik, Romana Škol roj. Verdnik, Vilica Milntinović roj. Verdnik, sestre. Franc Škol, Joso Milutinovič, Albert Verdnik, svaki. Pepi, Franci, Ivo, Bato, Dragica, Berti, Slavica in Mirko, vnuki. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod Maribor. Nova hiša tri sobe, kuhinja, vrt, pritikline, poleg cerkve v mestu na Dolenjskem naprodaj. Pripravna je za obrtnika ali vpokojenca. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2530. V večjem trgu v Dravski dolini, 10 min. od kolodvora, se zaradi družinskih razmer proda hiša z dobro idočo gostilno in mesarijo. Hiša stoji sredi trga. Pri hiši se nahaja kegljišče, ledenica, klavnica in veliki hlevi. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2551. Prodam novo hišo z gospodarskim poslopjem ob drž. cesti v okolici Celja. - Obenem prodam tri stavbne parcele po zelo ugodni ceni vsled premestitve. Dopise je poslati na podružnico »Slovenca<- v Celju. Hiša hlev, šupa, drvarnica, vrt, stavbna parcela se ugodno proda v Dravljah. — Vselitev takoj. Poizve se Jernejeva ulica 18, Ljubljana VII, Pirnat L. Klavirji Preden kupite klavit, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! - Warbinek, Gregorčičeva cesta št. 5, Rimska cesta št. 2. Kupimo Fotoaparat 4.5X6 do 6.5X9 za plošče s prvovrstno optiko, kupim. - Ponudbe s točnim opisom in ceno na upravo »Slovenca«. Begonije Gloksinije Moutbrecije Iris Amaryllis Cana indica Anemone Tuberoze Dalije dobite pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Gomolji so nam pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zalogo. Cenik brezplačno na zahtevo. Kravate majice, srajce, spodnje hlače, nogavice, Igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18. =111 = 111 = 111 = 111] Gostilna Tomšič vis-a-vis »v. Jakoba cerkve nudi najboljši cviček, jeruzalemec in Turško-vrhčan. Foto Holynski ustreže vsakemu t dobrim delom in nizkimi cenami. Liubljana, Du-naiska c. 6 Podružnica: Moste Normo io Hrmo oddaia naiceneje vrlelrirorina lita la mek« A. VOLK, LJUBLJANA Rralleta reala U Razpis Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Vsakovrstno zlat® hovnje po naivišjib cenab CERNE, iuvelir. Ljubljana, Wolfova ulica it. 3. Avtolaksl I. UDOVC Novo meslo 62 Kličite telofon št. 8. Na stanovanje hrano in vso oskrbo se \ sprejme privatni gospod s 1. aprilom za 550 Din Naslov v upravi Slov.« pod št. 2556. ИИШ IffiwErï Fotozrcalno kamero 4.5X6 do 6.5X9, s prvovrstno optiko, kupim. Ponudbe s točnim opisom in ceno na upravo »Slov.« »Železniška družina«, stavbena in kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani, poslovalnica v Mariboru razpisuje ofertno licitacijo za kompletno zgradbo cca. 40 eno- in dvodružinskih stanovanjskih hišic v Mariboru ob Betnavski cesti. Načrti, proračuni in tozadevni pogoji se od današnjega dne dobe proti plačilu 100 Din na Betnavski cesti št. 44, kamor io tudi predlagati ponudbe, in sicer najpozneje do 20. mar 031, 12. ure ▼ zaprtih kuvertih z označbo »Ofertna ponu.i . za gradbo stanovanjskih hiš Železniške družine v Mariboru«. Poslovni odbor. Koiiia za težko vožnjo, tudi žrebca, najmanj 16 pesti visokega, 6—9 let starega kupi: Tovarna za klej v Ljubljani. Globoko užaloičeni naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod Bojan Smerkolj član Narodnega gledališča v Ljubljani v nedeljo, dne 8. t. m. po kratki in mučni bolezni, za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 11. t. m. ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice. Maše zadušnice se bodo brale v soboto, dne 14. t. m, ob osmih v novi šišenski cerkvi. V Ljubljani, dne 8. marca 1931. Žalujoči ostali. hilips' radio aparate tudi na 12 mesečne obroke dobite pri tvrdki Engl A. Sin. podružnica Ljubljana, trgovina koles, šivalnih strojev »Minerva« in vseh nadomestnih delov. IVO MAROLT, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, naznanja, da je njegova iskreno ljubljena mati oziroma sestra in teta, gospa Ivana Marolt dne 9. t. m., previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo, dne U. marca 1931 ob dveh popoldne izpred mrtvašnice Stara pot it. 2 na pokopaliiče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 16. marca 1931 ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana-Maribor, dne 9 marca 1931. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod. Kleparskega preddelavca ki je bil že zaposlen v velikih industrijskih podjetjih, samo prvovrstno moč, išče neha velika kleparska tovarna. Ponudbe na upraro »Slovenca« pod št. 2541. Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež. izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje. zlasti pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana Bartuličeva ZDRAVILNA MAST, ki jo proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Rartulič, Zagreb. Jelačičev trg 20. — Cena škatljice 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni. Za JuKoulovaiuko tukarno « Ljubljani: Karel Cet lidajalelj: Ivan Rakove«, Urednik: Frane Kremiar,