150. itevflka.
UaMjani, v teMeh 5. lama 1SZ3.
Ishafa Tu*b dan popoldne, lmamil ■•d«lf« te prttaik«,
t do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 pettt vrat i 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D: notice, poslano, izjave, reklama, preklici petit vrsta 3 D: poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
rJnravnistvo „Slov. Naroda1' in »Narodna tUkarna" KmaOova oUea *t S, pritlično. — Telefon it. 304.
Urodnlatro „SIov. Naroda«- Rnaflova alloa it. S, I. nadsiropie
Telefon atev. 34. Dopise sprejema lo podpisane in ladostno tmnfcovane« Rokopisov so no vrata. ~«M
Posamezna številka:
v Jugoslaviji vsa dni po Oln 1-— inozemstvu navadne dal Din 1, nedelje Din 1-25
PoStnina plačana v gotovini.
»Slovenski Narod* velja
12 mesecev 6 . 3 . I
v Ljubljani
po pošti
V Inozemstvo
Din
144 —
72-— 36-— 12 —
Din
144 —
72*— 36*— 12*—
Din 264-— , 132- — . 6S-— . 22'-
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznid.
Ma samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Cementiran e vzhodnih mef.
Na kongresu furlanskega fašizma, ki se je vršil v Vidmu, je izustil neki visoki fašistovski funkcijonar tudi nastopne besede:
Furlanija čuti dolžnost korakati proti Trstu, kar pomeni korakati proti vzhodu in asimilirati, kolonizirati ter duševno cementirati meje Italije.
Korakati proti vzhodu, asimilirati, kolonizirati ter duševno cementirati! Tako se glasi geslo italijanskih oblasti In julijskega fašizma. Geslo je jasno iz-povedano, zato zasluži, da si ga od blizu ogledamo in da ocenimo zlasti njegovo zunanjepolitično veljavo. Mislimo namreč, da doba ni daleč, ko bo vsaka beseda v Julijski Benečifi in vsako dejanje v tej pokrajini našlo svoj prirodni zunanjepolitični odmev in da bo tedaj treba eno in drugo drueače tehtati, kakor pa delajo danes oficijelni in neoficijelni predstavniki italijanskih oblasti
Z neverjetno odkritosrčnostjo, pa tudi naivnostjo so Italijani, odkar vladajo Julijsko pokrajino, priznali, da obstoja vprašanje varnosti julijske državne meje kljub temu, da so se dosegle granice, kakorŠne so želeli italijanski vojaški strokovnjaki Ta problem je v prvih letih aneksije reševalo italijansko vojaštvo, kateremu se je pridružil nasilni fašizem. Uporabili so vsa sredstva, da moralno in gmotno ubijejo nacijonalno zavest tamošnjega jugoslo-venskega prebivalstva in da si z nasilno asimilacijo in odtujitvijo ustvarijo nacijonalno enotno obmejno prebivalstvo. Znana je kalvarija, preko katere je moral naš nesrečni narod, poteptan in okraden za vsa narodnostna in človeška prava. Požigi, ropi, pretepi, usmrtitve, upepelitve sel, prepovedi prosvetnega in socijalnega delovanja so bile na dnevnem redu. Kljub vsemu temu pa se ta narod ni dal ugnati. Nasprotno, vzcvetelo je novo, sveže politično, gospodarsko, socijalno, prosvetno in književno delovanje in kljub vsej kalvariji smo videli vstajati najzapad-nejši, nažalost zarobljeni drobec jugo«-sl o venskega naroda kot organizirano enoto s svojo parlamentarno reprezentanco. Proti tej izredni žilavosti so po letih strahotnega m nečloveškega besnenja uvedli sistematično zatiranje našega življa po javnih uradih, po sodiščih, po občinskih svetih, po železniških postajah, po šolah tja do otroških vrtcev. Julijska pokrajina dobiva tudi v gorati notranjosti zunanje lice italijanske pokrajine. Toda enega z ognjem in upravnim sistemom niso mogli iztrebiti: notranje jugoslovanske duše, iz tisoč-
letne tradicije podedovanih telesnih in duševnih lastnosti slovanskih pradcdov ter z raznarodovalnimi sredstvi nedosegljivo in neiztrebljivo slovansko preteklost ter slovanska zemljepisna lastnina Julijske Benečije!
Kratkovidnost prvega reda je misel, da bo vprašanje julijskih državnih meja rešeno z bojem italijanskih oblasti in fašistovskih nacijonalistov z zasužnjeno jugoslovensko narodnostjo. Danes, ko se vije Jugoslavija v porodnih bolečinah in ko ji ogromno gospodarsko, vojaško in nacijonalno konsolidi-ranje zadaje trenotno nemoč ter jo odvrača od pravic na Jadranskem morju, si ne sme dovoliti zapadna soseda, da izvaja na ta način cementacijo svojih vzhodnih meja.
Toda vprašanje je, ali je to prava cementacija! Slovanski narodi so vedno gojili politiko odkritosrčnosti in pravičnosti. Tudi v tem velevažnem vprašanju, ki se bistveno vpleta v celokupni jadranski problem bodočnosti, hočemo biti odkritosrčni in pošteni. Ne zagovarjamo nacijonalnega ekskluziviz-ma in ne pravimo, da je nacijonalna posest edina rešitev mešanih ozemelj. Mi se pridružujemo tisti skupini lojalnih italijanskih politikov izpred in po svetovni vojni, ki so zagovarjali Julijsko Benečijo kot mednarodno samoupravno telo, kjer naj se obe narodnosti združita v veliki zgodovinski posredovalni misiji med italijanskim in iugosloven-skim narodom ter na ta način uredita konflikt jadranskih nacijonalnih in gospodarskih interesov na miren in za oba naroda neizmerno koristen način. To je koncepcija poštene in razumne zunanje politike, ki seveda predpostavlja v Julijski Benečiji strpljivost ter nacijonalno enakopravnost. Tej koncepciji so se odrekli politiki v Julijski Benečiji, kakor oni v Rimu. Izvolili so drugo rešitev: Uničimo drugorodce na naši državni meji, zatrimo njihov jezik, potujčimo jim deco. Takšna bodi konsolidacija naše državne meje!
Z asimilacijo, kolonizacijo in duševno cementacijo mislijo, da bodo ugonobili našo narodnost, da bodo odpravili pravice preteklosti ter zemljiščne lastnine sedanjosti in bodočnosti, da bodo končno rešili bodoči konflikt gospodarskih interesov zapadne in vzhodne jadranske obali! Mi pa pravimo, da cementacija vzhodnih mej se ne bo izvršila na ozemlju Julijske Benečije, temveč izključno na poprišču mednarodne politike. V dobrih sosednih od-nošajih med jugoslovenskim in italijanskim narodom se bo odločalo o cemen-
Ccnan Dovlei
16
Razpad in vstajenje svetovja.
Roman.
Dolgo časa smo zrli na svetovno dramo in obhajalo nas je občutje, ki je bilo presvecano, da bi ga izrazil z besedami.
»Glejte, tam — hišo v plamenih,« je dejal Challenger in pokazal na stolp dima, ki sc je dvigal nad vrhovi dreves. »Zdi se mi, da bomo ugledali še mnogo takih stolpov. Morda se bodo kar cela mesta potopila v plamenih — kajti, najbrž je padlo mnogo ljudi, ki so pravkar nesli kako gorečo svetiljko ali kaj stičnega. Da pa plamen ni ugasnil, je uprav dokaz, da je količina kisika v zraku normalna in da moramo te grozne vzroke iskati le v sestavini etra. Aha. glejte oni le grič — tudi tam je izbruhnil požar. Zdi se mi, da se na onem griču nahaja klubova hišica. Čujte: v zvoniku bije ura. Gotovo bo naše filozofe zanimalo, da je mehanizem plod človeških rok, preživel svojega tistvaritelja.«
»Veliki Bog!« je vskliknil lord John in ves vznemirjen skočil kvišku. »Kaj pa znači oni le stolp dima? Mislim, da je vlak.«
Začudeni smo slišali ropot in šumot in že smo zagledali železno kačo, bes-
nečo z uprav strahotno brzino. Toda nismo utegnili ugotoviti, odkod je vlak pribučal in koliko Časa je že na poti.
Gotovo je bil prav izredno ugoden slučaj, da je do sedaj drdral brez vsa-vsake nesreče. Toda namenjeno nam je bilo, da smo prisostvovali strahotnemu koncu njegovega teka. Na tiru se je nahajal pri miru stoječi tovorni vlak. Kar sapo nam je zaprlo, ko smo spoznali, da drvi brzovlak po prav istih tračnicah. Trčenje je bilo strahovito. Lokomotive in vagoni so grmeče zadevali drug v drugega in nastala je blazna vrtoglavost na vse strani odletelih kosov železa in lesa. Iz razvalin so šinili kvišku ognjeni zublji, dokler ni vse podrtije pregmil plameneči žar. Pol ure smo nemo sedeli, kajti grozni dogodek nas je oropal govorice.
»Ubogi, ubogi ljudje!< je slednjič zaplakala gospa Challenger in prijela svojega moža za roko. Challenger pa jo je pomirljivo pobožal in dejal: »Ljubo dete, ljudje, ki so se nahajali v vlaku, niso bili nič bolj živi, kot tovor ali na ogljik, v katerega so se zdaj spremenili. Seveda, ko se je vlak odpeljal iz Vikto-rijinega kolodvora, so bili v njem še živi potniki, toda že mnogo predno so dospeli na cilj, so bili le še mrliči.«
Jaz pa sem, v duhu zroč privide strašnih dogodkov, pristavil: »Po vsej
taciii italijanskih vzhodnih mej! Te ce-mentacije italijanska politična javnost ne vidi. Vidi samo barbarske metode raznarodovanja, zatiranja svojega jugoslovanskega življa, duševno asimilacijo, kar je zelo kratkovidno in kar bo po našem globokem prepričanju v pravični bodočnosti razpadlo v nič.
Velensn^N* osemdeset-lica.
Znamenit in pomemben v zgodovini S!ovencev je 5. julij 1843. Ta dan je izšla prva številka Bleiweisovih »No* vic«. Ko je za časa Napoleonove Ilirije napočila Slovencem krasna jutranja zarja, obetajoča svobodno razvijanje slovenskega naroda, se je pojavil prvi slovenski časopis. Vodnikove »Novice«. A žal bila je le kratka doba narodnega razmaha, zopet je zavladala sovražna sila, slovenski jezik je postal vnovično brezpraven v Šoli in v uradu.
V velikem številu Habsburžanov sta le dva znamenita in genijalna moža, Jožef II. in nadvojvoda Ivan. Prvi pro» svitljenec in svobodomisiec, »ljubitelj in čestilec človečanstva« kljub svojim reformam in zlasti humanitarnim na* redbam nam Slovencem ni toliko sim* patičen kakor drugim, ker je bil velik germanizator. Hotel je enotno n e m« š k o Avstrijo in bil radi tega drugim narodnostim krivičen. — Drugi, ker je sklenil zakon po srcu — s hčerko pri« prostega poštarja — je živel kot pri* vatnik. torej ni imel moči in vpliva vladarja. Vzljubil je alpske dežele ter se trudil, dvigniti njih blagostanje, in v tem oziru storil neizmerno veliko. Uvidel je potrebo časopisa, ki bi slo« venske kmete v materinem jeziku poučeval in na njegovo inicijativo so se rodile »N o v i c e« kot publikacija »Kmetijske družbe za Kranjsko«.
Uredništvo »Novic« je prevzel dr. Bleiweis. In njegova velika zasluga — ogromnega pomena za Slovenijo — je bila, da se ni omejil na kmetijski list, temveč da je v »Novicah« koncentriral vse, kar je bilo znamenitega, zanimis vega, poučnega in izobraževalnega. In radi tega so se »Novice« takoj spočetka močno razširile med Slovenci, dvigale njih narodno zavest, njih slovensko čustvovanje — in tako nas znamenita »pomlad narodov«, leto 1848 ni našla povsem nepripravljenih.
Te velike zasluge dr. Blcivrcisa ne more nihče utajiti ali ukrasti. Seveda so »Novice« dvignile dr. Bleiwcisa v vodi* tel j a slovenskega naroda. — Gotovo dr. B!eiweis ni bil mož velikega svetov*
nega naziranja, imel je svoje nepopol* nosti in napake, in se prilagodil novim razmeram in vsestranskemu napredku naroda, a sodba o njem more biti pra= vična le iz vidika takratnih razmer. To pa se pogosto pozablja.
Pred 80 leti torej smo Slovenci dobili skromen list, ki je po enkrat (in nekaj časa po dvakrat) na teden izhajal ter nam mora! zadostovati v vseh ozirih. Leta 1848. se je — karakteristično za Slovence — pojavila »Zg. Danica«, ki je vztrajala poleg »Novic« pol stoletja, do* čim so se drugi časopisi med tem rodili in zvečine izginili, le »Slovenski Narod« živi že 56 in »Slovenec« 51 let. Tudi »Ljubljanski Zvon« šteje že 42 let. Pred 80. leti eden mal list, danes razvito časopisje za razne smeri in stroke. Ali se ne zrcali že samo v tem velikanski napredek in življenska moč malega slo* venskega plemena, ki ie — kljub naj* neugodnejšim političnim razmeram, kljub zatiranju s strani vlade, kljub po* nemčevanju in poitalijančevanju — ho* dil svojo pot — neprestano in neustra* šeno — pot, ki vodi do svobode in omike.
In dospeli smo do svobode, do ujedinjenja našega naroda (žal da ne v celoti, temveč le v velikem delu) z
brati Hrvati in Srbi v eno mogočno državo. Dospeli smo do omike iz lastne moči, dobili smo svojo univerzo, a pred 80 leti nismo imeli niti čistoslovenskih ljudskih šol in pred petimi leti še niti ene popolne srednje šole. — Da pa smo vse to dosegli, temu so dale podlago »Novice«, ki so bile prva budilka in učiteljica slovenskega naroda.
Kaj so bile »Novice« Slovencem, priča Marnov »Jezičnik«. Iz tega spisa se razvidi tudi, kako velika in v kako raznih smereh je bila delavnost drja. Bleiwcisa pri tem glasilu. Vsa mnogovrstnost in pomembnost »Novic« zlasti dokler niso nasta! \ rarrna drupn politična in strokovna glafi'a se šele po tej publikaciji prav umejc. In še vedno so letniki »Novic« neprecenljivi zaklad našim znodovinopiscem.
Sedaj, ob 801etnici, s ponosom zre mo na velikanski napredek slovenskega narod- v tem razmeroma kratkem času. Naša skrb bodi, da napredujemo tudi nadalje — da neumorno delujemo še nadalje v čast in korist svojemu narodu in svobodni mogočni jugoslovenski dr= Savi, ne da bi pri tem pozabili na brate, ki še vedno nosijo težak tujčev jarem.
Dr. F. G.
Osnovna načela uradniškega zakona odobrena in sprejeta.
Živahna debata o političnih svobodščinah v zakonodajnem od-bom. — Koncentracija debate na točko 7. člena 4. — Večina
sprejela vladino stilizacijo.
— Beograd, 4. julija. (Izv.) Zakonodajni odbor je včeraj nadaljeval podrobno debato o prvem poglavju uradniškega zakona glede osnovnih določil.
Debata je bila dolgotrajna in zelo živahna ter se je osredotočila na vprašanje o političnih pravicah in svobodščinah uradništva, ki jih vsebuje točka
7. Debata se ie sukala edinole okoli besed »ispovjeda«, »ispoljava«. »propagira«, in »javno propagira«. Minister za izenačenje zakonov je vstrajal na svojem stališču, dočim so skušali demo-kratje doseči kompromis na ta način, da bi se po predlogu Ljube Davidoviča umestila beseda »javno propagira« mesto »ispoljava«. Radikalna večina v odboru pa je z vso odločnostjo zagovarjala stališče vlade, pa tudi opozicija je z vnemo in z vsemi mogočimi argumenti skušala na eni strani doseči, da bi se ta točka popolnoma izbrisala ali pa vsaj mestoma omilila, naglašujoč, da besedilo te točke ni točno precizirano in da bo prišlo do raznih disciplinarno-nrav-nih sporov. Debate so sc udeležili številni člani odbora, tako posl. S i m o -
novic. posl. P r i b i č e v i ć . nosi. Moskovljević, posl. P e 1 e š, posl. M o s e r. posl. D a v i d o v i č, posl. Vasa J o van ovi ć in končno minister Marko T r i f k o v i ć. Zanimiva pa so bila tudi izvaianja poslanca Ivana Sušnika v pogledu stališča klerikalcev napram radika'cem.
Predsednik Marko Giuričič je se^o otvori] ob 16.40 Odbor ie nadaljeval podrobno debato o paragrafih prvega poglavja. Opoziciia ie zahtevala tpo večini črtanje točke 7. § 4.
Posl. Ivan Sušnik (kler.) ie po končanih govorih predgovornikov pebnal točko 7. § 4.. predlagajoč, da se ta paragraf črta, ker krši temeljna določila ustave, ki garantira vsakemu državljanu svobodo vesti in prepričanja. Pozval je člane radikalne večine, da se pridružijo njegovemu predlogu, s posebnim povdarkom jih opozarjajoč, da si hoče radikalna vlada dat? s to točko pečat reakcijonarstva in da radikalni poslanci ne smejo tega privoliti, ker h bila radika'na stranka vedno napredna, ker se je vedno pokazala socijalno, ker je storila mnogo dobrega in radi tega si ne sme dati kot stranka pečata reakci-
zemlji se odigravajo slične stvari. Le pomislite na ladje na širokem morju — prav tako plovejo dalje in dalje, dokler ne ugasne ogenj v peči in ne poide para — potem bodo z vso silo trčile ob pečine. Tudi jadernice jadrajo z mrtvim moštvom v neznano, slednjič pa bo les zgnil, oklepi razpočili in ladijska trupla se bodo potopila v globine morja.«
»In rudarji!« je pristavil Summer-lee in se mračno zasmejal. »Če bodo po kakem naključju na zemlji spet kdaj živeli geologi, bodo razvili čudne teorije o prebivaniu sedanjega človeštva v premogovnih skladih.«
»O tem imam malo pojma,« je menil lord John, »pač pa sem prepričan, da bo od sedaj svet na razpolago kot »prazno stanovanje«. Če res vse človeštvo izumre, kako naj še nastane novo pokolenje?«
»V začetku je bila zemlja pusta in prazna,« je Challenger resno odgovoril »Po nam še neznanih zakonih pa se je obljudila. Zakaj se ne bi zgodilo kaj sličnega tudi v bodoče?«
»Dragi moj Challenger, mislite resno?«
»Nimam navade, tovariš Summer-Iee, da bi trdil kaj. česar ne vzamem resno. Vaša opazka je bila odveč!«
»Prav, prav — vedno ste bili trmo-
glav dogmatik, kar hočete tudi ostati do konca,« je Summerlee pikro odvrnil.
»In vt gospod ste bili od nekdaj suhoparni svojeglavec in nikakega upanja nimam, da bi se kdaj poboljšali.«
»Celo vaši najhujši nasprotniki vam ne bi mogli očitati pomanjkanja domišljije,« je zavnvl Summerlee.
»Stavim kaj!« je vskliknil lord John. »da bi vaiinemu značaju čisto odgovarjalo, da bi potrošila zadn'i dih kisika, le da se medsebojno ozmerjata. Kaj nam mar, če bodo na zemlji še ljudje ali ne. V naši dobi gotovo nič več!« ;
•S to opazko, gospod, ste pokaza-
li, kako omejena je vaša razsodnost,« f je Challenger ostro odvrnil. »Resnični duh znanosti ne pusti, da bi ga okovale časne in krajevne razmere. Na moji sedanjosti si razone opazovališče in loči neskončno preteklost od neskončne bodočnosti. Iz tega varnega motrišča se podaja tia do pranočetka in konca vseh stvari. Kar se tiče smrti, deluje znanstveni duh povsem normalno in načrtoma, vstrajairč do zadniega diha na svo.u postojanki. Razkroj njegove lastne fizične osebnosti mu je prav tako malo mar, kakor vse druge omejitve tega materijelnega živliema. Ali ne govoric prav. nro*es~>r summerlee?«
?umm^rlee je iezno zarenčal: »No, v nekaterih zadevah imate že prav.«
»Idejalni, znanstveni duh,« je Challenger nadaljeval, »— le o njem govorim — mora v času, ki ga nosilec tega duha potrebuje, da skoči iz zrakoplova na zemljo, znati izmisliti si novo načelo abstraktne znanosti. Trebamo tako jakih mož, ki si bodo osvojili prirodo in postali pijonirji resnice.«
»Pa zdi se mi. da je zdaj zmagala priroda,« je deial lord John in pogledal skozi okno. »Prečitai sem nekaj uvodnih člankov, po katerih bi sklepal, da ste jo vi, učenjaki premogli, vendar se mi dozdeva, da si je že spet osvojila svojo samostojnost.«
»To pa je le trenotna premoč,« je odvrnil Challenger z najglobljim prepričanjem.
»Kaj je milijone let v primeri z neskončnim krogotokom časa? Kot vidite, je ostalo rastlinstvo obvarovano. Kar poglejte liste teh platan. Ptice so mrtve, rastlina še Živi. Iz rastlinskega življenja v stoječih vodah, v ribnikih in močvirjih, pa bodo ob gotovem času nastali mikroskopično majhni organizmi, predhodniki neskončno velike armade življenja, čigar zadnja straža smo v tem trenotku mi. Če pa se je že stvorila vsai najnižja vrsta živih bitij, se bo v bodočnosti iz te razvilo novo človeštvo. Stari krog se bo zopet obnovile
Joaarstva. če radikalna vlada hoče držvi dobro, mora točko 7 črtati.
Posl. Moskovljevič (zetnl jradj se je popolnoma pridružil izvajanjem pred-govornika ter zahteval črtanje točke 7.
PosL Ljuba D a vidov i č (dem.) Jt pozval ministra Marka Trifkovica, da odobri in sprejme predlog demokratskega kluba, kakor ie bil stiliziran od poslancev R e j s n e r j a !n dr. Kumanudlia glede točke 7. Po tem predlogu naj bf se vstavila mesto besed »izpove da« oz. »ispolja* va< stvarno bol] jasna m precizna »javno propagirat. Vladino besedilo se lahko tolmači na različne načine. Različno bodo tolmačila to besedilo sodišča, dočlm bi bil tekst »javno propagira« točnejšl in opre-
delenejši.
PosL Hans M o s e r (Nemec) je v veliko začudenje opozicije mestoma zagovarjal vladino stališče in Je glasoval z veČino, dočlm je v zbornici glasova! proti sprejetju proračunskih dvanajstin. Prosil it veČino samo, da naj točko 7. dobro pre-raotrl in naj dobro premisli, kakšne posledice bo imela ta točka ter naj raje vlada nje vsebino omili.
Ob zaključku debate je minister Marko Trifkovič reagfral na Izvajanja govornikov opozicije, izjavljajoč, da je nujno ln skrajni čas sprejeti uradniški zakon, ker 5e imel on že dve leti in pol največje preglavice z njim.
Po končanem odmoru ie predsednik sakonadajnega odbora odredil glasovanje od člena do člena. Vsi člani zakonodajnega odbora so soglasno glasovali za člene 1 do 3. Spreleti in soglasno odobren) so bffl:
§ 1. Državni uslužbenec meščanskega reda Je ona oseba, k| ie po določilih tega zakona sprejeta t državno službo. Ta zakon se nanaša na ministre ln državne podtajnike, razun člena 27. in 45. ter določil o pokojninah.
§ 2. Ta paragraf je bil sprejet po nekaterih dopolnitvah zakonodajnega odbora in se sedaj glasi:
ČL 2. Vse funkcije v vseh strokah državne službe so enako dostopne pod zakonitimi pogoji vsem državljanom po rojstvu in onim. ki so si šele pridobili državljanstvo, a so srbo-hrvatsko-slovenske narodnosti.
Druge osebe, ki so pridobile državljanstvo, morejo dobiti državno službo samo tedaj, ako bivajo 10 let v kraljevini, a to s posebno odobritvijo državnega sveta in na utemeljeno zahtevo ipristojnega ministra ter preko njega.
Tuli državljani se smejo sprejeti v državno službo edino kot kontraktualnf nameščenci. Osebe, ki so se posebno izkazale s svojim delom, se lahko sprejmejo v državno službo s sklepom ministrskega ;sveta na utemeljeni predlog pristojnega ministra in po odobritvi državnega sveta, a morajo naknadno v predpisanem roku izpolniti pogoje tega člena.
Čl. 3. Državni uradnik more biti samo oseba, ki Ima usposobljenost za državno službo v obče in po zakonu določeno spov -sobnost za stroko, v katero stopi.
§ 4.
Za ta paragraf je bilo odrejeno bojno glasovanje. Predsednik je odredil poimensko glasovanje. Rezultat tega glasovanja ie M: oddanih je bilo 42 glasov, za vladin predlog m vladin tekst je bilo oddanih 23 glasov, prod pa 19 glasov. Za predlog so glasovali radikale!, 2 Nemca in 1 poslanec džemijeta. Proti predlogu vsi Člani opozl-eijonalnih skupin. Z večino glasov sprejeti § se glasi:
Državni uslužbenec ne more bttj oseba:
1J ki nI Izpolnila 18 leta starosti;
2. ) Id je pod skrbstvom ali v konkur-zu ali nad katero je podaljšana očetovska eblast;
3. ) ki se nahaja pod policijskim nadzorstvom ali v preiskavi radi zločina ali drugega nečastnega dejanja;
4. ) ki )e bila z obsodbo rednega sodišča obsojena radi hudodelstva alj drugega nečastnega dejanja, ne glede na to, alf ie bila obsojena pred ali po doseženi polnoletnosti;
5. ) ki je bila v državni službi, pa H ie ta služba prenehala po čl. 132 ali po točki 5.. 6. In 7. čl. 133.;
6.) kf Je dovršila že 20 leto svoje starosti, a še m odslužila vojaškega roka v armadi aH ni od vojaške službe oproščena;
7. ) (ki Ispoljava (javno izpoveduje) načela proti obstoječi državni obliki ali načela protipravne izpremembe državnega reda.
Glasovanje je končalo zvečer ob 20.30 Sprejeto je bilo torej I. poglavje zakona. Predsednik je odredil nadaljevanje podrobne debate o II. poglavju zakona o razdelitvi služb ln o kategorijah uradnikov. Debata o tem poglavju se prične danes ob 10. dopoldne.
NADALJEVANJE TRGOVINSKIH POGAJANJ Z ITALIJO-
— Beograd, 4. julija. (Izv.) Posebna komisija za pregled načrta nove carinske tarife v zunanjem ministrstvu, sestavljene iz delegatov istega ministrstva, financ trgovine in industrije in delegata glavne direkcije carine, ie zaključila svoje delo. Nova carinska tarifa ima služiti za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe med Italijo in našo (državo. Po informacijah vašega dopisnika se v najkrajšem času v Rimu obnove trgovinska pogajanja z Italiiansko vlado. V Rim odpotujejo šef naše delegacije direktor fiipotekarne banke dr. Bogdan Markovič, vseučiliški profesor dr. Milan Todorovićin načelnik ministrstva trgovine in industrije Milivoje Savić.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Spominjajte se »Dražbe sv. Cirila fn Metode«!
Telefonska f n brzoiaona poročila
Konferenca Male antante v Staji.
— Beograd, 4. julija. (Izv.) Ministrski predsednik g. Pašić je imel včeraj daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Ninčičel o konferenci Male antante v Slnaji. Po oficijelnom poročilu iz Bukarešte je romunski zunanji minister obvestil ostale interesirane vlade o tem, da se ima vrilti konferenca koncem tega meseca v Slnaji. Po predlogu romunskega zunanjega ministra bi bila tam natoreje konferenca ministrskih predsednikov, katerim bi obenem sledila konferenca zunanjih ministrov. Konferenca ima razpravljati probleme zunanje politike, ki zadevajo skupne interese tega državnega sistema. Na konferenci pa pride v razpravo tudi vprašanje oficijelnega vstopa Poljske v Malo antanto.
— Beograd, 4. julija, (Izv.) Kakor javljajo današnji listi, se sestanejo ministrski predsedniki in zunanji ministri držav Male antante med 20. do 25. v
Slnaji. Po informacijah vašega dopisnika iz krogov zunanjega ministrstva se ima na tej konferenci razmotrivati vprašanje vstopa Poljske v Malo antanto in se udeleži konference tudi poljski zunanji minister. Poljska Je potom naše vlade Izjavila vsem državam Male antante iskreno in gorečo željo* da hoče postati sestavni m aktivni Član Mala antante. Po posredovanju naša vlade se ie posrečilo z ostro« na delikatne odnoiaje med Poljsko tn Češkoslovaško gorenje vprašanje povoljno rešiti
— Beograd, 4. julija- (Izv.) Z ozl-rom na predstojeći sestanek Male antante zbira zunanje ministrstvo materijal k razpravam o problemih, ki se imajo reševati v Slnaji Radi tega so tudi netočne vesti, da bi odšel zunanji minister dr. Ninčič pred tem sestankom na daljši dopust Zunanji minister ostane v Beogradu.
PRED VAŽNIMI SKLEPI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE.
Sklicanje strankinega glavnega odbora. — Odločitev nadaline parlamentarne taktike. — Sestanek odbora se vrši v Celju.
— Beograd, 4. julija. (Izv.) V parlamentarnih krogih je nenavadno pozornost vzbudila izjava drugače zelo mol-
Značilna je pa tudi izjava glavnega voditelja SLS dr. Korošca, ki jo priob-čuje današnji »Balkan«. Na zadevno vprašanje političnega sotrudnika omenjenega lista, ali namerava klub v resnici zapustiti narodno skupščino, je dr. Korošec izjavil, da klub kot tak ni kom-petenten o tem sklepati, nego glavni odbor stranke. Plenarna seja glavnega odbora pa je sklicana za nedeljo 8. t. m. dopoldne v Ljubljano. (Tako »Balkan«! Po naših informacijah pa se ima vršiti glavni sestanek Članov vodstva SLS in zaupnikov v Celju.) Dr. Korošec je dalje pripomnit da bo o tem vprašanju sklepal ta sestanek in da bodo sklepi merodajni za klub. Glavni odbor bo tudi razpravljal vprašanje, kakšno taktiko ima zavzeti klub v svoji opoziciji napram vladi.
RESEN KLIC MADŽARSKEGA POLITIKA ZA SPORAZUM
Z MALO ANTANTO.
Važna izjava poslanca Szakacsa.
čečega posl. Ivana Sušnika, ki ima v klerikalnem klubu zelo tehtno besedo. Povodom debate o uradniškem zakonu v zakonodajnem odboru je posl. Sušnik kljub temu, da je kritiziral vladino vsebino točke 7. o uradniških političnih pravicah, priznal radikalni stranki, da je bila doslej vedno napredna, da je imela smisel za socijalne probleme ln da je storila v državi mnogo dobrega. 7 radikalnih vrstah je ta izjava vodilnega klerikalnega poslanca izzvala živahne komentarje. Splošno naglašajo, da hočejo klerikalci spremeniti svojo dosedanjo politično taktiko groženj in strahovanj.
— Budimpešta, 3. julija. (Izvir.) Na današnji se;i narodne skupščine je Smel voditelj 48. kmetske stranke Andrej Sza-kacs važen političen govor o sporazumu z državami Male antante. Med drugim je izjavil, da je sedanja Bethlenova vlada popolnoma in očitno nesposobna voditi resna pogajanja s sosedi za med sebo'ni sporazum. Kakor znano, je nadaljeval govornik, Je pred nekaj leti 60 poslancev raznih strank predlagalo, naj se odpošlje v Beograd posebna deputacija, ki bi započela akcijo, da se doseže sporazum potom obeh parlamentov med Beogradom in Budimpešto. Proti tej ideji so dvignili gotovf rodoljubi in lazjipatriotje silen vihar ter so končno preprečili sporazum z Beogradom. (To je bilo leta 1905., ko so Koszuthovci vodili oster boj proti Dunaju). Sporazum z Malo antanto je potreben radi posoHla v inozemstvu. Sosedje Madžarske izjavljajo, da s sedanjo vlado ne morejo pričeti po-
gajanj marveč z drugo vlado, ki bo fmela res iskreno in resno voljo za sporazum. Taka zahteva je popolnoma upravičena. Pogaiajoče vlade morajo vedeti, kake garancije jim lahko nudi Madžarska. Tako zahtevo staviti Imajo pravico fn ne pome-nja nlkakega vmešavanja v notranje zadeve Madžarske. Madžarska pa bo znala proti drugačnim zahtevam varovati svojo samostojnost. Grof Bethlen ni sposoben voditi pogajanj in le potrebno, da odstopi ter prizna, da ga ie tok časa prehitel.
— Budimpešta, 3. julija. (Izv.) V političnih krogih so napravili globok u tis politični komentarji češkoslovaškega tiska k zadnji izjavi grofa Bethlena. Politični krogi sodijo po pisavi češkoslovaškega tiska, da je Celkoslova pripravl:ena k pogajanjem z Madžarsko, toda prvi (predpogoj ie, da se temeljito spremeni politični režim na Madžarskem.
Kritičen nolnža j v ruhrskem ozemlju.
— Berlin, 3. Julija. (Izv.) Po poročilu »Berliner Tageblatta« iz Porurja so Francozi včeraj popoldne obkolili velik del mesta H5rde in zasedli magistrat. Prebivalstvo je moralo ostati v svojih stanovanjih. Cestni promet je bil ustavljen. Več uradnikov modre policije in vsi kriminalni uradniki so aretirani. Razlogi teh francoskih odredb niso znani.
— Berlin, 3. lulija. (Izv.) »Vossiscfie Ztg.c poroča iz VTiesbadena, da Je močna vojaška Četa zasedla v soboto tamkajšnjo podružnico državne banke. Denar, ki so ga našli v banki, so Francozi odpeljali s tovornimi avtomobili.
— Dortmund, 3. lulija. (Wolff.) Včeraj z jutra) so Francozi zasedli mesto West-hofen, ki leži med Scmverto in ffagenom.
— Eflsan, 3. julija. (Wolft) Nad Duis-burgom proglašeno obsedno stanje le po dospelih poročilih razširjeno tudi na Ruhrort, Muhlheim, Oberhausen in Hamborn. Ta mesta so popolnoma izolirana Ves promet Je ustavljen. Število belgijskih vojakov, ki so pri eksploziji na porenskem mostu izgubili življenje, se ]e tekom noči zvišalo na 18. Mnogo ranjencev se nahaja v zelo kritičnem stanju.
— Dortmund. 3. lulija. (Wolff.) Delavske organizacije vseh struj so v skupni resoluciji izrazile svo) protest proti izoliranju zasedenega ozemlja, ki pomeni usodno vmešavanje v nemško gospodarstvo. Kazenske odredbe so tem manj upravičene, ker vzrok nesreče pri Duisburgu nikakor še ni pojasnjen in so celo po francoskih poročilih na razpolago dokazi, da so katastrofo zakrivili Nemci. K temu je treba še pripomniti, da celokupno prebivalstvo Porurja odklanja vsako misel, da bi izvajalo pasivni odpor s terorističnimi akti. Resolucija pripominja, da bo oviranje prometa še poslabšalo Že itak nezadostno preskrbo s hrano. Končno izjavila, da volja pasivnega odpora tudi te odredbe ne bo zlomila.
— Rim, 3. Julija. (Izvir.) Nemški poslanik von Berger Je danes imel daljši razgovor z državnim tajnikom kardinalom Gasparijem. Razgovor je ml o atentatu pri Duisbourgn.
— London, 3. Julija. (Havas). Kakor Reuterjev urad doznava, počaka francoska vlada na odpošiljatev belgijskega odgovora na vprašanje britanske vmde toli-
ko časa, da bodeta poslanik Francije in poslanik Belgije britanski vladi istočasno izročila odgovor.
PROGRAM NOVE BELGIJSKE VLADE.
— Bruselj, 3. julija. (Havas). Ministrski predsednik Theunis je podal zbornici danes izjavo, da prinaša nova vlada zbornic; program prejšnje. Vlada je odločena voditi isto politiko, kf Jo je vedno odobravala skupščina. Odločena je nastopati z energijo, da napravi konec dogodkom, iz-vlrajočim iz preteklega antentata pri Kre-feldu. V reparacijskem problemu bo vlada še nadaPe vstrajala pri tem, da doseže popolno zadoščen*«.
BELGIJA ODKLANJA PISMEN ODGOVOR.
— Pariz, 3. Julija. (Havas.) »Oeure« poroča iz Bruslja: Ministrski predsednik Theunis Je po včerajšnji seji ministrskega sveta v nekem pogovoru strmel nad tem, da angleška vlada vztraja na svoji zahtevi glede pismenega odgovora. Gre za čisto formelno vprašanje, kajti za drplomatlčna pogajanja ie bilo vedno vse eno.da-li so se vršna pismeno ali ustmeno. Nobenega razloga ni, da se sedaj dopusti samo pismena metoda«
SAARSKO VPRAŠANJE PRED DRUŠTVOM NARODOV
— Ženeva, 3. julija (Izvir.) Na današnji seji sveta Društva narodov je prišla v razpravo prva točka dnevnega reda: Predlog Anglije, da se prouči položaj v saar. ozemlju, če odgovarja določilom mirovne pogodne. Lord Cecil Robert le kot delegat britanske vlade kratko preciziral stališče, predlagajoč, da se pozove vladna komisija v saarskem ozemlju pred Društvo narodov In da se zagovarja radi razmer v saarskf kotlini. Francoski delegat Hanatauz je soglašal z britanskim predlogom. švedski delegat Branting J« predlagal, da naj Društvo narodov zašili? tudi zastopnike prebivalstva saarske kotline. Svet Je sprejel resolucijo, s katero se odobrava predlog britanske vlade m se pozovejo člani vlado izvršujoče komisije, da predlože zadevne spise in vse opravičijo. Brantingov predlog je bil /liflfl^Jtfl,
Politične vesti.
= Vprašanje amputacije še vedno ilrja beogradsko Javnost Nedavno tega je priobčila »Politika« članek, v katerem se dokazuje potreba amputacije Hrvatske in Slovenije od sedanje naše države. Pisec predlaga, naj se vse ozemlje, ki leži zapadno od črte Barcs, Ogulin, Šibenik odseka od države ter se prepusti njegovi usodi. Sprva se beogradska javnost ni ogrevala za takšne načrte, toda Časopisna kampanja je opravila svoj posel in danes
— to je treba odkrito konstatirati — je velik del srbske inteligence trdno prepričan, da je treba izločiti Hrvate in Slovence iz državne skupnosti, ako se hoče, da se bo na znotraj in na zunaj konsolidirala sedanja naša država. To mišljenje se je kakor prava epidemija že tako razširilo v srbski javnosti, da je te dni »Novi list« priobčil članek, v katerem dokazuje, da so na krivi poti tisti, ki mislijo, da bi z amputacijo Slovenije in Hrvatske dosegla Srbija svoj notranji mir ter si tako zagotovila mirno sožitje na zunaj. »Novi list« izvaja: »Nekateri so prišli na »srečno« idejo, da Je treba odstraniti težkoče v državi s tem, da se zmanjša sedanje državno ozemlje. To so one sorte generali, ki vedo samo za umikanje. In vendar so — in to je čudno — ti vojvode poraza našli kolikor toliko prijazen sprejem in razumevanje v naši sicer trezni javnosti: O njihovi gluposti glede amputacije se resno razpravlja, o nji se govori, piše in diskutuje. Naštevajo se celo posebne koristi, ki bi jih nam donesla takšna kirurgična operacija, ki bi razsekala državo in narod. Naravno, ti operaterji ne vidijo aH pa nečejo povedati, da je sama amputacija težji in nevarnejši problem, kakor vsi ostali problemi skupaj, katere bi morala ta operacija odstaviti z dnevnega reda. Spremeniti karto Evrope, to je po njihovih trditvah najenostavnejša stvar. Na karti je treba enostavno najti samo gotovo črto in zaklicati: do tu je Srbija, a ono, kar je na drugi strani tega plota, naj pograbi, kdorkoli hoče! V resnici pa bi to ne šlo tako gladko in lahko, kakor si to zamišljajo gotovi vaški zdravniki. Toda recimo, da bi se v resnici ta operacija posrečila. Kakšno korist bi donesla amputiranemu bolniku? Na to vprašanje danes odgovarjajo vsiljivi operaterji: Srbija, osvobojena hrvatskega in slovenskega balasta, bi ne imela več neprilik z zahtevami, ki prihajajo od ondi. Ne bilo bi potrebno trošiti svojih moči za razumevanje podivjanih Radičevcev in Koroš-čevih papistov. Postala bi homogena in živela bi pokojno, kakor do 1. 1912. A ne samo to, tudi njena pozicija v Evropi bi bila povoljnejša: Italija bi H takoj postala prijatelj.., V vsi ti naivni trditvi je morda res nekoliko resnice samo v zadnjem stavku: Italija bi nam, verjetno, postala prijatelj in sicer tako velik, da bi se njeno prijateljstvo lahko imenovalo že — protektorat Vse ostalo je samoprevara. Radičeva Hrvatska in Koroščeva Slovenija bi postale ali ali neodvisni državi ali pa bi jih vzel pod svojo streho katerikoli od dobrodušnih sosedov. A potem? Ali potem preneha za nas tudi hrvatsko in slovensko vprašanje? Ne, gospodje doktorji, ne preneha, marveč samo mi ne pridemo v tem vprašanju do besede. To je vsa korist operacije, ki jo nekateri priporočajo.« — Argumenti, ki jih navaja »Novi list«, so gotovo tehtni, toda kakršno je razpoloženje danes v srbski javnosti, se bojimo, da ti argumenti ne bodo zalegli toliko, kakor oni. ki jih navajajo zagovorniki amputacije.
=   »Der Morgen« — dnevnik. Z
včerajšnjim dnem izhaja zagrebški list »Der Morgen«, ki je bi! dosedaj tednik, kot dnevnik. V svoji zadnji številki je priobčil svoj programni članek, v katerem pravi, da ne bo podpiral nobene stranke, marveč da bo pisal v vsakem oziru popolnoma objektivno. Glede Slovenije in Slovencev pravi: »Der Morgen« si je znal pridobiti že kot tednik priznanje v slovenskih pokrajinah. Slovenci in Nemci so bili ne samo njegovi čitatelji, marveč tudi njegovi sotrudniki, in le omejen prostor je bil kriv, da nismo prispevali mnogo več za sporaz-umljenje obeh p 1 e m e n v tej prekrasni deželi. Začetek je vsekakor storjen in mi hočemo posvetiti največjo pozornost interesom Slovenije. — V drugem odstavku izvaja list: »Der Morgen« izhaja v nemškem jeziku, in ako je tudi v splo-šnosti glasilo gospodarskih krogov Jugoslavije, vendar ne bo nikdar pozabil, da je po jeziku vendar le nemški list.«
— Ako uvažujemo to zadnjo izjavo m upoštevamo, da govori kakor smo zgoraj citirali, o dveh plemenih v Sloveniji, katerih sporazum je potreben, moramo priti do zaključka, da bo imel dnevnik »Der Morgen« nemško orijentacijo. Ali živita v Sloveniji dve plemeni, Slovenci in Nemci? Koliko pa je Nemcev v Sloveniji? 50 do 60.000 k večjemu. In še ti žive, razen na Kočevskem, razkropljeno po mestih in večjih trgih. Ali se sme vspričo tega dejstva govoriti o Nemcih kot plemenu, ki prebiva v Sloveniji? »Der. Morgen« zatrjuje, da bo nestran-
karski list, ki ne bo vezan na nobeno politično stranko. Beogradski listi pa pravijo, da se bo novi zagrebški nemški dnevnik naslanjal na Radičev blok m da je zasnovan kot protiutež proti »Agramer Tagblattu«, ki se zavzema za narodno in državno edinstvo.
r= Nov list v Subotici. V Subotici je začel 2. julija izhajati neodvisni vse-slovanski informativni dnevnik »Severna pošta«, katerega glavni urednik je Djordje Sarapa,
= Pulj — vojno pristanišče Itallc Po poročilih iz Rima, je italijanska vla-, da sklenila osnovati v pnljskem prlsta-j niŠču moderno bazo za italijansko vojno brodovje. ki naj bi dominiralo nad vsem Jadranom. Preustrojiti se ima tu-di pristanišče v Benetkah.
V smislu § 17 družbenih pravi)
se sklicuje
občni zbor
delniške družbe
Narodne tiskarne
na četrtek, 5. julija 1923 ob 17. uri
v nredniške prostore, Knaflova u I. 5.
DNEVNI RED:
1. Nagovor podpredsednika.
2. PoroCilo upravnega odbora o poslovnem letu 1922 in predložitev letne bilance za dan 31. decembra 1922.
S. PoroCilo nadzorstvenega odbora in podelitev absofutorija.
4. Predlogi upravnega odbora glede razdelitve Čistega dobiCka.
5. Dopolnilne volitve v upravni svet
6. Volitev nadzorstvenega odbora.
7. Slučajnosti.
Annmha* § 16- drn2Denib Prav»-UpUUlud. Kdo,, hoče na obenem
zbora glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v družbeno blagajnice
Upravni odbor
Narodne tiskarne.
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA TRGOVSKEGA DRUŠTVA »MERKUR«.
V svojih društvenih prostorih v Gradišču 17 Je bil snoči ob 20. občni zbor Slovenskega trgovskega 1n bol nišTc ©podpornega društva > Merkur«. Zbor le otvorf! predsednik g. A. LIII e g s kratkim pozdravnim govorom, spominjajoč se med drugim umrlih društvenih članov in ustanoviteljev dr. Ivana Tavčarja, Alojzija K a j z e 1 j a. Antona Kanca, Frana L u-kiča m Josipa Perdana.
Društveni tajnik g. VaL UrbančiČ je za tem podal obširno in pregledno poročilo o celopuknem društvenem delovanju preteklega poslovnega leta. Društvo je posvečalo posebno skrb vpTasanlu posredovanja slržb, vprašanju bolniških podpor in fzdajan'u strokovnih knlig. re\il fn brošur. Obširno ie omenil akcijo odboia. da se le preprečila priključitev oz. izročitev društvenega premoženja osrednlf bolniški blagajni in da se je končno društvo ^lede zavarovanja članov pridružilo zagrebškemu trgovskemu bolniškemu društvu »Merkur«, kateremu edinemu je bila od ministrstva za socfiasno politiko jniznana pravica še nadaljnega obstoja in delovanja pr! zavarovanju trgovskih nastavljencev. Pohvalno fe omenjal delovanje nekaterih članov za prospeh društva, posebno zahvalo *e Izrekel g. dr. Franu \Vindischerro, ki s* le stekel vellk'h zaslug pri ureJevanju društvenega glasila »Narodnogospodarskega Vestni ka* ln pri Izđafl strokovnih trnflg.
Blagajnik g. Josip Krek Je podal blagajniško poročilo. V minoil poslovni dobi te bilo dohodkov 248.387.53 kron fn izdatkov 262.198.32, torej primankljaj 13.810.79 kron, kateri priman'kljaj Je pa Je porpolno-ma krit z raznimi investicijami, osobito z založenimi knjigami, kf še niso bHe razprodane. Glavne izdatke nosi društvo za svoje glasilo in pa za izdajo knjig »Menično pravo« ln »Trgovska korespondenca«. Društvo ima čiste gotovine 42.965.54 K. Društvo Ima svojo lastno, izborno delujočo posredovalnico služb. Na predlog pre-gledovalca računov g. Urban Iča je bil dan blagajniku in odboru popolen absolu-torij. Pri na to sledečih volitvah so bili izvoljeni: g. Alojzij Lil le g. predsednik« g. dr. Fran Wlndiscber, podpredsed-n0r, g. Josip Se kula, n. podpredsednik, dr. Danilo M a jar on, kot predsednik društvenega razsodišča, dalje odborniki: gg. Pavel Fablani. Ivan Jela čin ml., Ivan Ravhekar, Fran Kavčič, Fran Kovač, Ignacij Novak, Fran Zebal iz vrst trgovcev in iz vrst trgovskih so-tmdnlkov: gg. Rudolf Južna. Avgust Jurjevec, Joško Krek, Hanuš Krof-ta, Valter Lavrenčič, Evgen Lovšin, Oton Raška, Rihard Tory, Val. UrbančiČ in Josip W i n t e r. Iz vrst podpornih članov gg. dvomi svetnik dr. Rudolf Mam in dr. Viktor Murni k. Kot pregledovalca računov: gg. Josip Malen-šek in Josip Urbanit
Stev. 150.
ibLOVCNbKI   NAKUU«  One 5. julija ifzo
stran. 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 4. julija 1923.
— Okrožni zdravniki in jugoslovanski kuluki. Pod tem naslovom Je nedeljski »Slovenec« priobčil notico, ki je čisto gotovo ni napisal noben okrožni zdravnik. Ne moremo si misliti, da bi akad. izobražen mož in celo zdravnik izročil javnosti misli, ki se tako malo strinjajo z vzvišenim zdravniškim poklicem. Vsak zdravnik, ki ne smatra svojega poklica za obrt, mora javno protestirati zoper tako pisavo, ki daje nepoučenemu svetu domnevati, da jo je zagrešil zdravnik. Pisec nasvetuje, ker se je izplačilo plače nekoliko zakasnilo — Štrajk proti človeškemu zdravju. Saj je popolnoma jasno, da so le otroške bolezni državnega organizma zakrivile zakasnitev izplačila in je a priori bilo gotovo, da se bo izplačilo izvršilo, čim ga skupščina odobri. In zaradi tega naj okrožni zdravniki sabotirajo cepljenje Koz? Tak nasvet je pravo roganje zdravniškemu poklicu. »Slovencu« povemo v brk, da kaj takega nikdar ni napisal zdravnik, ki bi se takorekoČ veselil možnosti, da bi v naši pokrajini nastopila epidemija koz in represalij nam sovražno razpoloženih sosednih držav. Žrtvovati nešteto življenj molohu epidemije, naprtiti prizadetim občinam stroške epidemijskega postopanja, škodoželjno sramotiti domovino pred inozemstvom, vse to iz najogabnejšega motiva »svetega« egoizma, to je strašna zaslepljenost. Zato moramo v imenu ln v Interesu okrožnih zdravnikov protestirati proti pisavi, ki jih imputira tako mišljenje in ki si daje videz, kakor da bi morali pisca iskati v njihovih vrstah,
— Krščanske ideje v teoriji In prak-
kl »Slovenec« je še vedno hud na nas in nadaljuje svojo »znanstveno« polemiko o atentatih. Razumemo njegovo skromno željo, naj bi mi to vprašanje položili v arhiv, zakaj klerikalni pismouki se najbolj boje nepristranske objektivne sodbe o kolosalni razliki med krščansko doktrino   in   prakso njenih oznanjevalcev. Znana ie nestrpnost katoliške cerkve napram vsem onim, ki ne trobijo v njen rog in metode, s katerimi je ona pobijala vsak odpor proti modernem farizejstvu, so tudi imeniten dokaz, da je moralna kvalifikacija te organizacije na nedosegljivi stopnji. Vse to, kar ne priznava klerikalnega celotstva za absolutno resnico, je seveda po mnenju verskih fanatikov zmešano pojmovanje. Nam pa se zdi, da je zmešano tudi tisto pojmovanje, ki vidi v sedanjem kat. celotizmu vrhunec socijalnih in etičnih dobrin. Da je Krist živel v nesocijaJnih razmerah tedanjih časov, je gotovo in da je moral izkrva-veti na križu baš zato, ker je nastopil kot idejni revolucijonar proti tem razmeram, tudi ne more nihče dvomiti. Pilatu seveda ni mogel odrekati pravice do smrtne obsodbe nad seboj, s tem pa še ni rečeno, da se je on idejno strinjal s tem nasilnimi aktom.   Ce bi klerikalni moralist sam stal kdaj pod vislicami, bi bržkone govoril drugače. Usmrtitev človeka ostane v vseh slučajih bistveno ista in kot taka nasprotuje božji zapovedi, ki smatra človekovo življenje za najvišjo dobrino, zakaj Če ni življenja, odpadejo tudi vse ostale dobrine. »Slovenec« in njegov znanstveni sekundant se gotovo še dobro spominjata,   kako so cerkveni očetje pred vojno učili vemo ljudstvo, da so Turki   največji sovražniki krščanstva. Isti moralni učitelji pa so kmalu pozneje obrnili plašč po vetru in začeli oznanjati sovraštvo proti Srbom in Rusom in prijateljstvo z istimi Turki, z najvišjim   simbolom krščanstva, križem, so blagoslavljali svoje ovčice, ki so se ramo ob rami borile s Turki. Sami so navduševali vojake katoliške vere, ki so šli, da ubijajo vojake pravoslavne in celo   katoliške vere.    Morda nam bo »Slovencev« modrijan na podlagi evangelija znanstveno dokazal da Je krščanstvo tudi tedaj vršilo svojo vzviSeno kulturno, socijalno in etično misijo.
— Posvećenje temelja spomenika kralja Petre v Sarajevu. Ma Vidovdan je bil na sveSan način posvečen temelj spomenika kralja Petra L v Sarajevu. Svečanosti so prisostvalt predstavniki vojnih, državnih in mestnih oblasti. Dr. Feodor Andrilć, predsednik odbora, je imel pred svečanostjo lep spominski govor in je nato položil v temelj pergament z zapiski.
— »Kranjska hranilnica« je bila svo-ječasno mogočna zaščitnica in pospeše-valka nemšTceea šolstva na Kranjskem. Pod firmo »Laibacber Schulkuratoriurn« je vzdrževala razne učne zavode v Ljubljani In nemSd ljudski šoli v Tržiču in na Jesenicah. Voditelji »Kranjske hranilnice« so bili toliko previdni, da so stavili v pravila Šolskega kuratorija, da v slučaju razpusta kuratorija pripade imovina nazaj »Kranjski hranilnici«, ki je upala ostati večna trdnjava nemštva na Kranjskem. Jugoslavija pa je deloma tudi to trdnjavo zavzela. Ker Je bil Sol-ski kuratorij razpušćen, Je podedovala »Kranjska hranilnica« Solo na Jesenicah, neko stavbišče v SiSki in takozvani Cu-skov otroški vrtec pri Starem strelišču. Ker je bito vso to imovino ro pravilih
porabljati izključno za pospeševanje nemških šolskih in učnih namenov, bi sedanji voditelji »Kranjske hranilnice« najbolje dokumentirali, da je zavod res nacijonaliziran, ako bi dedščino prepustili za slovenske šolske in učne namene. Toda slišimo, da »Kranjska hranilnica« ne le ne prepusti šolskega poslopja jeseniški občini brezplačno v šolske namene, temveč stavi še prav trde pogoje.
— Rektor višje pedagoške šole v Zagrebu. S kraljevim ukazom je imenovan za rektorja višje pedagoške šole v Zagrebu dr. Stjepan Bosanac, dosedanji šef oddelka za prosveto pri pokrajinski vladi v Zagrebu.
— Odvetniška vest. Dr. Viktor Moro ln dr. Albin S u y e r sta se vpisala dne 1. julija ti v Imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
— Iz veterinarske službe. Za viš. veterinarskega nadzornika v VL Čin. razredu pri oddelku za poljedelstvo pri pokrajinski vladi za Slovenijo je imenovan Janko Rajar, bivši poslanec in vpokojenj viš. veterinarski nadzornik.
— V KsaverUu v Savinski dolini je imenovan za poštnega upravitelja Fran Klemenčič.
— Maturanti L drž. gimnazije, letnika 1913 se sestanejo v soboto, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji na južnem kolodvoru in napravijo drugi dan v nedeljo izlet na Šmarjetno goro nad Kranjem. Odhod z južnega kolodvora ob 6. uri 47 min. zjutraj.
— MaturantinJe ln maturanti goriškega učiteljišča iz leta 1918. se pozivajo, da se oglase na podpisani naslov glede domenjenega sestanka, ki bi se vršil koncem avgusta v Ljubljani. Cas ln kraj se objavi naknadno po dogovoru. Vabljeni so tudi g. profesorji. — Mira Aichholzer, Ljubno, pošta Podnart, Gorenjsko.
— Narodno zavedno občinstvo še enkrat opozarjamo na zlet celjskega so-kolskega okrožja v Konjice, ki je zlasti za nas Konjičane velikanske važnosti Prihodnjo nedeljo v Konjicah zbrano Sokolstvo naj konjiškim Nemcem in nemčurjem, ki jih ni baš malo in ki še vedno žive v trdni veri, da bodo kmalu zopet popolnoma zagospodovali nad našim življem, pokaže, da je v našem narodu Jaka narodna zavest ter da se njihove nakane ne bodo nikdar več uresničile. Zato 8. t. m. vsi v Konjice!
— Zdravstveno stanje mesta Ljubl*ane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 24. do 30. junija izkazuje to-le statistiko: Umrlo ie 19 oseb, 9 moškega in 10 ženskega spola (tujcev 7). Smrtni vzroki: fetika 3, pljučnica 1, dušljivi kašelj 1, možganska kap 1, srčna hiba, bolezni ži-Ija 4, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 7. V tem času se je rodilo 21 otrok, U moškega in 10 ženskega spola (mrtvorojeni 3). Naznanjene nalezljive bolezni: davlca 1, škrlatica 1, dušljivi kašelj 1.
— Stavka tipograf o v na Sušaka in v Novem Sadu. V ponedeljek 2. trn. so stopili tipografi na Sušaku v stavko, ker jim lastniki tiskaren niso hoteli zvišati plače Isti dan so stopili v stavko tudi tipografi v Novem Sadu, radi spora s poslodajavci, ki so hoteli tipografom zvišati plače že od 17. junija nazaj, ali pod pogojem, da se sporna vprašan'a rešijo pred izplačilom. Tipografi na to niso pristali, temveč so zahtevali, da se tako} izplača in se šele nato rešijo spori. Ker lastniki podjetij niso spremenili svojega mnenja so tipografi stopili v stavko.
— Celjske vesti. Mestno g 1 ed al i -Šče celjsko prevzame s prihodnjo sezono v svojo režijo »Udruženje gledaliških igralcev« v Ljubljani. Umetniško vodstvo prevzame dosedanji član ljubljanske drame g. Železnik. — Profesorska skupščina se je v ponedeljek 2. t. m. vrš;la v risalnici realne gimnazije. Iz tajniškega in blagajniškega poročila je bilo razvidno, da šteje ljubljanska sekcija 303 člane. Šolski nadzornik W e s t e r je imel zanimiv referat o svojem informativnem potovanju po srednješolskih zavodih v Srbiji. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik dr. K o r u n, podpredsednik J e r a n, odborniki : Vrhovnik, dr. S t r m Ž e k. Pavlic, dr. Debevee. Preželi, dr. Sam-s a. dr. § m a J đ e k. namestniki; Hočevar. Tej k al. M a sel j. Ovsene k: pregledniki: Mazi, dr. Bevk, Lov le. — Krajevna borza dela se v kratkem ustanovi v Celju. Mestna občina ji bo preskrbela potrebne prostore. — Kot »leda-HSki mojster v mestnem gledališču se nastavi dozdafa! tape tnik narodnega gledališča v Ljubljani Ivan Matejček. — Seja občinskega sveta se je vršila v ponedeljek zvečer. Napravili so se med dru. gimi sledeči važnejši sklepi: Uredile so se plače trem nastavi)encem mestne klavnice. Pokrajinski upravi se bo predložilo v razveljavljen] e definitivno imenovanje nekaterih mestnih uslužbencev, katere Je nemški občinski svet definitivno nastavil tik pred preobratom. Vojaška oblast bo v kratkem odstranila barake na Spodnjem Lanovžu. Mesto zahteva, da se prostori postavijo v svoje prejšnje stanje, V domovinsko zvezo so se sprejeli prosilci: Marija Zagode. Rezali j a Rupprich, Ivan Kave in Ivan Bizjak. Z Dramatičnim društvom se le sklenfla najemninska pogodba za 10 let. Odklonile se se nekatere prošnje za povišanje mezd nekaterim uslužbencem. Za vzorno ureditev mestne registratore se Je izreklo uradniku Poznlču priznanje in se nru dovolila nagrada. Sklenile so se izredne podpore nekaterim društvom. Mestna občina bo pod gotovimi pogoji prevzela vse stroške za vzdrževanje gospodinjske šole razun plač učnih
moči. Preuredili se bodo prostori Glasbcae
Matice ter se bo s preurejeniem pridobilo eno stanovanje. Mestna občina bo parcelirala par stavbišč, katera namerava prodati kupcem pod ugodnimi pogoju če bi se zavezali, da bi še letos pričeli zidati. Na mestnem pokopališču se bodo priredili novi grobovi za vojake in invalide. Občinskemu odborniku Korenu je župan dal na njegovo vprašanje -glede otvoritve rotovške kleti zadovoljivo pojasnilo. Razpravljalo se je tudi o tem, da je zaprta po vojaški straži pot mimo avgmentacijskega skladišča, katera je bila dosedaj javna. Razpravljalo se je še o nekaterih drugih stvareh in je župan okro 22. ure zaključil sejo.
— Mariborske vesti. Razstava v meščanski deški šoli. Na Vidov dan se je v meščanski deški šoli otvorila razstava, na katero Je Maribor lahko ponosen, pa ni, ker po večini niti ne ve za to prireditev, ki obiskovalcu pokale naravnost neverjetne sadove učiteljskega deia, pri čemer prednjači ravnatelj g. Humek. b je na polju strokovne praktične naobrazoc v risbah, slikanju, posebno pa v rokotvor-nem pouku strokovnjak prve vrste. Ta raz. stava predočuje predvsem tudi uspehe gojencev te šole. da mora človek ostrmeri. da je taka praktična naobrazba v tako dovršeni obliki sploh možna že na meščanski šoli. Vaš dopisnik Je bil posebe opozorjen na to razstavo, ker je še le pred kratkim prav »Slov. Narod« v debati o praktični vzgojni naobrazbi naše inteligence zastopal idejo, ki jo najdemo na tej razstavi ze vresničeno in sicer počenši že od 1. razreda te šole. Kakor znano, se je to idejo v »Slovenskem Naroduc od gotove strani skušalo pobijati in celo osmešiti. Zato se po končanem pregledu te razstave k njej še povrnemo. Med tem pa opozarjamo zlasti vse one izletnike, ki sedaj obiskujejo Maribor, naj ne zamude tc prilike. To velja tudi za starše v oddaljenejših krajih, ki imajo aH so imeli svoje sinove na tej Šoli. Razstava traja samo Se do konca tega tedna. — Za-strupljenie z bencinom. 42 let stara žena delavca Marija Schvarz v VVildenraj-nerjevi ulici se je zastrupila z bencinom. Rešilni oddelek jo je še pravočasno prepeljal v bolnico. Kot vzrok se od ene strani navaja nesrečno naključje, od druge strani pa brezupen čin. — Stekel pes in mačk a. Slučaj, o katerem smo že poročali, se Je izkaza! še bolj zanimiv. Mačka, o kateri se je domnevalo, da je stekla, se je vrnila v hišo v Vilharjevi ulici, izkazalo pa se je, da nima stekline, pač pa Je stekel pes, katerega je ta mačka ugriznila. Pes je tako norel, da je pregriznll verige in popadel tudi konjača. Nekateri domnevajo, da je pes za-dobil steklino po zastrupljenih mačk'nih krempljih. — Lovi za tatovi. Zadnja dva dni se je posrečilo ujeti zopet več tič-kov. ki so zelo na sumu kot člani vlomilske-tatinske družbe. V torek so prijeli celo nekega stavbenika. V ponedeljek ponoči so iskali tudi »prijatelja« specijalnih knjig, ki so bile ukradene novinarju Pircu.
— Morilca Pasklfevlča pripeljejo danes v Zagreb. Po telefonskem poročilu iz Zagreba so morilca Hrvoja Paskiievića včeraj Izročile reške oblasti našim policijskim oblastem na Sušaku ter je bil z avtomobilom pripeljan v Bakar. Od tam ga po železnici pripeljejo do postaje Jaška, kamor pridejo zagrebški detektivi z avtomobilom da ga odvedejo v zagrebške sodne zapore. Policija je način te eskorte za to odredila, da se izogne prevelikemu navalu zagrebškega radovednega občinstva pred kolodvorom.
— Smrtna nesreča 31etnega dečka. Jeraj Franc, 31etni posestnikov sinček iz Blatne Brezovice pri Vrhniki je 3. tm. doma na dosedaj še nepojasnjen način prišel do očetovega samokresa, ki se je sprožil in je kroglja zadela dečka v trebuh. Prepeljan je bil takoj v ljubljansko bolnico, kjer pa ie danes zjutraj za poškodbo umrl.
— fTiene. Pišeo nam: Na pokopališču pri Sv. Krištofu v zadnjem Času sistematično kradejo cvetke z grobov, očividno v namenu, da jih potem proda'ajo na trgu. Daleč smo že prišli, da ljudska pokvarjenost nima več spoštovanja niti do grobov, ki so sveti celo divakom. Pozivamo poli-ci'o naj posveti svojo pažnjo tudi pokopališču, da ne bodo človeške hijene še nadalje onečašcale gomil, ki so sicer svetišče tudi Hotentotora.
— Prvovrstni koncert v hotelu »Tivoli« vsak večer od pol 19. ure naprej. Vstopnina prosta.
— UgodU ie vsem zahtevam modernega pisalnega stroja edinole »STOEWER«. zastopstvo Ljubljana. Selenburgova ul. 6/1.
— Nevrastenikom z oslabelim spodnjim delom telesa pripravi grenčica »Franz-Josel« redno delovanje želodca in črevesa, čisto glavo in mirno spanje.
Kino Matica. Danes zadnji dan ve-lezanimivega in senzacionalnega filma »Ljubljenec kraljice«. Od četrtka 5. do nedelje 8. julija se predvaja velika zgodovinska drama »Madame Sans Gdne« z glasovito filmsko krasotico Ellen Richter v glavni vlogi
Kino Tivoli. Danes se predvaja zadniikrat II. del velikega pustolovne-ga filma »Čuda džungle«. Od jutri, četrtka 5. t. m. do nedelje 8. t. m, se predvaja tretji del.
Gospodarstvo.
Poizvedbe.
— Našel se ▼ Tivolskem parku len-ski dežnik. Dobi se pri tivolskem stražniku Arzenšku.
— Izgubil se le brfljanten kamen o$ glavne pošte do konca parka TfvoB 28. ranila od S. do 9. zvečer. Ker Je spominske vrednosti, se prosi pošten najditelj, naj za odda proti visoki nagradi na upravo Slovenskega Naroda.
— Zgubili se le v ponedeljek dne 2. lulija med 11. in 12. uro dopoldne v restavraciji »Slon«, odnosno na potu od tu do mestnega trga zlata damska ura - zapestnica. Pošten najditelj naj Jo izvoli oddati v Krojaški ulici št 1, IL oadstr., pri Busba^s, proti nagradL
—g Novosadska blagovna borza, 3. julija. Na produktni borzi notirajo: Baška pšenica 78 kg, 1%, 2 vag. 440. ista 76/77 kg, 2 do 3% 2 vag. 428.75, ista 77/78 kg. 2—3% 3tt vag. 430 do 435. baški oves iskanje 305, baška koruza prompt 26.5 vag. 275—283.75, okrogla baška iskanje 2S5, bela baška na potu ponudba 305, baška defektna 3 vag. 170, okrogla baška ponudbo 2^0 banatska 1 vag. 275, beli baški fižol iskanje 675 banatska moka »0- 1 vas. 667.50, *2* ponudba 635, »5« ponudba 570, »6« ponudba 500, krušna po vzorcu 10 vag. 440. Baški otrobi v vrečah iz jute, ponudba 135. Tendenca za moko in drugo mlačna, za koruzo čvrsta.
—g Tržne cene v Mariboru. Novo iz* dani tržni cenik izkazuje še vedno povišanje cen mesa, čeprav so med tem cene Žt-vini na svetovnem trgu zdatno padle. Opetovano smo že poudarjali, da špedlelno glede mariborskega trga nekaj, pravzaprav zelo veliko ne more biti v redu. Nekdo mora biti gospodar nad mesarji, pa tudi na ži-vlnjskem trgu, če se po vseh večjih našili mestih najdejo poklicani faktorji, ki regulirajo samovoljnost pretiranih cen. kako to, da v Mariboru delajo izvozničarji in mesarji kar hočejo. Prišli smo že tako daleč, da kakor neka odlična uradna oseba Vašega dopisnika zatrjuje, si tudi višje uradništvu že po cele mesece ne more privoščiti koščka mesa. Isto velja tudi glede krfž in usnja. Da se kože draže umetno in brez potrebe, to nam je pokazal eden zadnjih porotnih slučajev, ko je neka večja usnjarska to-varna od navadnega sleparja nakupila kože za 40% dražje nego je bila takratna prodajna cena. V to stroko, ki v posledicah zadene slehernega človeka — ker danes vsakdo rabi čevlje — se sploh ne upa pogledati nobeno oko pravice. Pa bi bil skrajni čas. da padejo vsi privatni oziri pred rešpektom renomiranih rvrdk — pred zakonom moramo biti vsi enaki. V ostalem novi tržni cenik ne izkazuje izrazitejših posebnosti, izvzemši morda postavke pri cenah za črešnje, kjer čitamo preveliko difirenco med 6 in 16 Din za kilogram: dotlej štajerska ni imela še takih črešeni. da bi v ceni diferirale kar za 10 Din pri 1 kg. V špecerijskem blagu opazimo malo nazadovanje cen pri kavi od SO na 60 Din, pri sladkorju kristal za 1 Din, v prahu za 2 Din (sedaj 27, prej 29 Din), v kockah za 1 Din (sedaj 27, prej 28 Din). Cena kvasa pa je zdatno poskočila od 20 na 20 do 35 Din za 1 kg. Pšenica je padla od 4.50 na 4.25. pšenična moka >Qc od S na 7.50. »1« od 7.50 na 7, »4« od 7 na 6.50, »6* od 625 na 5.75. Kljub slabemu vremenu je tudi pri krmi opaziti za slabše blago nazadovanju cene od 150 na 75 Din. Tudi slama je padla za 25 Din. Zgodnji krompir se Je znižal od 15 na 3 Din. kar ie bilo že skraini čas, tako se največ rodbir Svl vsaj od krompirja in zelenjave. Mleko in mlečni izdelki so ostali pri prejšnji ceni. V tržnem ceniku pogrešamo seznama za marsikatere vsakdanje potrebščine, n. pr. gobe, črnice, jagode, sploh razno sadje, ki je zda' na prodaj in za katerega cene nimamo nobene kontrole.
—g Letošnje čebelarstvo ne obeta prav nič prida vsled neprestano hladnega In deževnega vremena. Pravi čebelarji, ki svoie čebele pitajo, so že dosedaj Izdali za sladkor in med toliko, d3 se jim bodo stroški jedva povrnili, ako bj tudi prihodnje mesece imeli izdamo pašo. Kdor pa ni svojih čebel pital, ima oslabljene roje brez zaloge. Marsik?e so začele čebele iz bojazni pred preživljenjem zaroda zalego trgati in iz panjev metati. Seve so zaradi vremena in pičle hrane tudi roji letos redki in slabotni. Prvcev je še nekaj bilo, družci in tretjevci pa so zelo redki. Sploh storijo pametnj čebelari letos prav, ako roje zabraniujeio, ker skupne rodbine se bodo lažje preživljale kakor deljeno. Največ upanja so imeli čebelarji v kostanj, ki je začel ravno sedaj cveteti. Zadnjo nedeljo so si s kostanjevim cvetjem nekateri panji opomogli za 30—50 dkg, toda vsled zopetnega deževja je cvetje porjavelo ter ni več za pašo. Ako se tudi ajda obnese, bodo čebelarji splošno udarjeni.
Julijska krajina.
— Italijanski samoupravni demokrat iz em. Iz Gorice poročajo, da so italijanske oblasti razpustile 1. julija občinski svet v Šentpetru in imenovala za vladnega komisarja g. J. Galetisiga, fašista in renegata. Razpust so izvršili
I brez vsakega razloga. Poročajo nam tudi, da je g. Gradnik, odstavljeni me-danski župan prejel kraljevski dekret, s katerim se definitivno odstavlia z mesta medanskega župana in se mu tudi jemlje pasivna volilna pravica za dobo Šestih mesecev.
— Skladate!] Sattner gotovo ni nikdar mislil, da bo doživela njegova nedolžna kantata v »Pepelnični noči« prepoved izdajanja. To se je zgodilo v Julijski Benečiji, kjer so italijanske oblasti prepovedale »Pevskemu in glaz-benemu društvu v Gorici« izvajati jo na koncertu v Sv, Luciji. Boje se nacl-jonaJne moči naših kulturnih del!
— Kraljevska prefektura v Furia-nOI ie sporočila predsedniku »šolskega društva« v Gorici, da prepoveduje ustanovitev podružnice v Gorici, »ker odbor ne vzbuja zaupanja, da bo društvo razvijalo svojo delavnost v zakonsko dovoljenih mejah«! Potem se še bahajo S svojo tisočletno kulturo!
— Na današnji C hrfl-Metodov kres ln na zabavni večer na vrtu Ciril Metodove hiše na Dolenjski cesti št. 14 nasproti vojaškega strelišča opozarjamo napredno občinstvo. Vstopnine na zabavni .večer ni nobene,.
NAJNOVEJŠA POROČILA.
POLICIJA ZAHTEVA RAZPUST FA-ŠISTOVSKIH DRUŠTEV.
— Zagreb. 4. julija. (Izv.) Snoči okoli 22. so se zopet ponovili na treh krajih spopadi med jugoslovanskimi nacionalisti in pa banovjj, hrvatskimi separatisti. Zelo ljuti spopadi so bili v Frankopanski ulici. Policija je več oseb aretirala. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je objavilo, da bo storilo vse korake, da se tc organizacije razpuste.
PROCES PROTI MORILCU DR. RAŠ1NA.
_ Praga, 4. julija. (Izv.) Danes se
prične pred sodiščem razprava proti morilcu finančnega ministra dr. Rašina Šoupeku.
PRED IZBRUHOM STAVKE tiskarjev NA DUNAJU.
_ DunaJ. 4. julija. (Izv.) Podajam za-
Stopnikov grafične organizacije z delodajalci so se razbila. Organizacija objavlja, da delodajalci niso hoteli vpoštevati davnih zahtev stavcev. Komunike oftOZarja dalje da lahko izbruhne stavka, ker so diference med organizacijo in delodajalci nepremostljive.
GENERALNA STAVKA  KOVINARJEV v
NEMČIJI.
— Berlin, 4. julija (Izvir.) Glavno vodstvo kovinarskih organizacij proslava r d aro >n? m dn^m generalno stavko kovinarjev.
REPARACIJ5KE    ZAHTEVE FRANCIJE.
— Pariz, 3. iuli'a (Izvir.) Kakor poročajo listi zahteva Francija na račun reparacij 31 milijard zlatih frankov in sicer 26 milijard iz naslova reparacij in ostanek  v  krit;e   stroškov   rubrike okupacije.
Borzna poročila.
— Zasreb. 4. julija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.32. 16.375. Pariz 5.50, 5.575. London 426.50. 428.—. Berlin &J053 0.057, Praga 2.8125, 2.8375, Trst 4.05. 4.08, Nevvvork 93.25, 94.—. Budimpešta 1.0>. 1.08. Valute: dolar 92.25. 92.75. lira —.—. 4.04.
— Curih. 4. julia. (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.25, Berlin 0.00246, Amsterdam 223.75. Ne\vyork 5.7225. I.nn-don 26.12, Pariz 34. Milan 24.80, Praca 17.17 Budimpeštu 0.065, Bukarešta 2.^7 Varšava 0.0045. Dunai 0.00875, avstr. ži*. krone 0.0081, Sofija 5.50,
— Trst, 3. julija. Beograd 24.90, Berlin 0.013, Praga 69.75, Pariz 137, London 105.40. Newyork 23. Curih 403.
Turisfika in sport.
— Uspeh Jiigoslovenov na OUnrpIfadi v Goteborgu. V nedeljo so započele olimpi-iadske igre v Goteborgu. Svečani otvoritvi so prisostvovali princ Karel in princesa In-geborg:. Prvi dan so se vršili teki in pred-teki, pri katerih ie startalo okoli 50 konkurentov. Jugoslovani se niso placirali. Pri metanju z obema rokama kroglic pa ie dosegel Jugoslovan Narančić velik uspeh. Pri včerajšnjih plavalnih tekmah so biJi Madžari v prsnem plavanju na 100 m prvi, drugi Jugoslaveni in istotako pri sprintu na 100 m Kakor le razvidno, naši atleti v tujini častno zastopajo naš šport.
— Klub kolesarjev in motocikHstor »Ilirija« in S. K. Primorje prirede v četrtek ob S. uri, na čast zmagovalcem pri mednarodni kolesarski dlTki Graz-Cmu-rek-Graz, pozdravni večer, združen s kolesarsko dirko na aparatih v salonu restavracije pri »Leva«. Vstopnina prosta. Dolžnost vseh športnikov ln prijateljev kolesarstva je, da se čim Številnejše udeleže tega zmagoslavja.
— S. K. Primorje. V sredo 4. tm. se vrši važen sestanek 1 ah koa ti etične sekcije S. K- Primorje oh 17. na Igrišču. (Dunajska cesta). Udeleže naj se ga gotovo vsi člani, ker je na dnevnem redu vprnšanr rednega treninga za bližnje nastope za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije. Načelni k.
Društvene vesti.
— Kolo jugoslovenskih sester   ima v
Četrtek 5. julija ob 17. zadnjo odborovo sejo pred počitnicami. Udeležba odbornic ie 'dolžnost. — Tajnica.
— Vpisovanje za otroško igrišče društva «Atena» se vrši v sredo in v četrtek dne 4. In 5. tm. od 4. do 7. ure zvečer v pisarni Športne zveze. Narodni dom T. levo. Mesečnina za otroka Din 10. Otroke se pošilja na igrišče od 10. tm. dalje lahko brez nadzorstva, ker prevzame isto priljubljena vrtnarica gdč. Ebrova. Starši, skrbite za svo'o deco, nc Sledite pri vzgojil Dajte ji v počitnicah zraka, razvedrila, skrbnega nadzorstva, koristite n^ih dusi ir telesu.
— »Beneško noč« priredi mladinsko Izobraževalno društvo -»Mladost« v Trnovem v nedeljo 15. julija ti. na lepem senčnatem vrtu ob Malem grabnu. Srvored bo jako obširen in se bo čimprej objavil. Prosimo bratska društva, da se na to prireditev  ozirajo  in prelože  everrt. prireditve
na drugi dan. Nai velja ie v naprej klic; Vsi na prvo beneško noč v Trnovo!
— Važno za invalide, vdove In sirote, bivajoče v območju liublj. magistrata. Podružnica udruženja vojnih Invalidov v LJubljani vabi, da se zanesljivo zglase vsf člani m članice, ki bivajo v ljublj. polit, rajonu do 7. tm. v društveno pisarno, St. Peterska vojašnica, vrata 3, kateri se do-slei še niso odzvali. Gre za velevažnn stvar (morebitno podporo). Sabo naj pri-neso Člansko knjižico. Zglase naj se tudi oni, ki zadnji cas članskih knjižic niso prejeli. Uradne ure so od 9. do 12. in 15. do 18.
Glavni urednik;
RASTO PVSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik:
VALENTIN KOPITAR. J <.
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 5. julija 1923.
Stev. 150.
Kupim MOTOR
2 HP, 300 V, istoimenski tok in TRANSMISIJO.
FLORJANČIČ. Ljubljana.
50 do 80 tisoč Din
POSODIM PROTI VKNJIŽBI NA POSESTVO in sigurnosti za primerne obresti. — Pisme* na vprašanja na upravo »Slo* venskega Naroda« pod »Sigur* no/6752«.
gumaste pete in gumasti podplati
so se pocenilil
Kontoristinja,
vešča  vsega  pisarniškega dela
SE SPREJME ZA TAKOJŠEN NASTOP. — Ponudbe je po* slati pod »Kontoristinja/6828« na upravo »Slov. Naroda«.
Prvovrstno metliško
belo, rdeče i n črno
Obnovite
naročnino •
vino
Ima v zalogi po nizki ceni „EKONO osi*etiffija gospodarska zadruga v  Ljubljani,   Kolodvorska   ulica Stei
7.
pisemski pagir v kesetab in
a a
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
Rozmane 8 Komp.
LJUBLJANA. Nirje 4.
Enostafiovanfska vila,
neva. v bližini deželne vlade, s nrostim velikim prostornim sta* novanjem. PO UGODNI CENI NAPRODAJ. — Ponudbe pod »Lepi donV6tJ97« do upravo
»Slov. Naroda«.
STEZNIKE
(moderoe)
po životni meri priporoča
Ana Huttor
Dunajska cesta 6-11
poleg lekarne Pfccoli.
C o I o r",
najboljša, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljane. — Raz* poSilja tudi po pošti. 2922
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Dražba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra tre 8.
Telefon 220. 2243
200.000 do 300.000 K
posodim proti vknjižbi
onemu, ki mi da v najem stanovanje v mestu, obsto* ječe iz treh do štirih sob in pritiklin. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6805
Iščem pekarno
v najem, bodisi v mestu ali na deželi, za takoj ali za pozneje. — Ponudbe na: Fran Pavlin, Kranj, Kokri* ško predmestje. 44. 6809
Instrukcije
iz vseh realskih predmetov daje dijak, ki je z dobrim uspehom dovršil peti razred realke. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda* pod »Res alec/6811«.
izvršuje tiskarska dela v vsaki
MNožmi in sicer:
URADNE   TISKOVINE, CENIKE, KOVERTE, RAČUNE, HRANILNE IN ZADRUŽNE KNJIŽICE, POROČNA NAZNANILA, VABILA, CIRKUL AR JE, STOPNICE,    ETIKETE,   MRTVAŠKA NAZNANILA,  ZAVITKE,   ČASOPISE   IN  VSA V TISKARSKO rROKO SPADAJOČA DELA OKUSNO IN CENO. NAROČILA JEMA TUDI »NARODNA KNJIOARNA«, PREŠERNOVA ULICA
IIB1BHI
LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5
Podpisana tordfea prodala:
Trbovelj ski V premog in bukDoo oglje
iz svojega skladišča na jlfiZ. kOlOdUOfU, ter
svba, trda in mehka drva
rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah4 ali en gros v celih vagonih z 10% popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom.
Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki:
i m pek"
eksportna in importu družba 1 iL w liiHui
W Kreka« tra Stcv. to, L nMropic.
99
SOBO IŠČE TRGOVEC za malo uporabo.
Ponudbe pod »Zagreb.'6832« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se sokolski kroj (za jezdeca) in fotografski aparat.
Naslov pove uprava »Slo ven s skega Naroda«. 6-549
Zastopstva isce
proti proviziji POTNIK, ki je vpeljan v Sloveniji. — Ponudbe pod »Provizija/6740« na upravo »Slovenskega Naroda«.
I Ireni-a iz dobre hiše* ki
UbUlIKd je dokončala me* ščansko šolo (3) SE SPREJ* ME v papirno trgovino IV. BONAČ, Ljubljana. 6818
Enovprežni voz,
poprej vporaben za prevažanje peciva, zelo dobro ohranjen, SE RADI POMANJKANJA PROSTORA TAKOJ PRODA. — G. Kraus, pekarna Rogatec.
AbsoMran jurist
t vsemi izpiti, želi službe v Ljubljani pri odvetniku ali kas kem podjetju. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »1023/6635*.
Prostorno sobo
in nemeblovano IŠČEM ZA TAKOJ proti dobri nagradi ali plačilu za eno leto naprej. — Ponudbe pod »Brez otTok/6795« na upravo »Slov. Naroda«. 6795
Samostojen tesar,
dobro izvežban zlasti za izde* lavo stopnjiSč in nodstrešnih sob, SE TAKOJ SPREJME. — Z glasiti se: Ljubljana, L in h ar* tova ulica 12. 6763
Prazna mesečna soba
s posebnim vhodom v pritličju ali I. nadstropju za ortopedični atelje SE IŠČE. Pogoji postrans ska stvar. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Atelje 6854«.
Dvonadstropna h!ša
v sredini Ljubljane SE PRO* DA. Cena 100.000 Din. — Radi potovanja nujna kupčija. — — Natančneje pove H. PrivSek, Ljubljana. Miklošičeva cesta št 18, L nadstr., desno (polej? sodišča V 6676
Lote! — llimm.
V sredini mesta na prometni cesti Iščem loHsl. Kot 'nagrado dam stanovanje, obstoječe iz 3 sob in pritiklin. — Ponudbe pod .Člnmreje 6834■ na upravo Slov. Naroda. 6834
Leoo solnčno STANOVANJE,
obstoječe iz treh dr* petih sob v rovi vili v sredini mesta SE ODDA dotičnemu. ki plača nas :emnino za tri leia naprej. — Ponudbe pod »Lepo stanovanje 6696« na upravo »SI. Naroda«.
Suhe gob? Vrnimo* Janež, Hporo cvetje SfdL KUPUJE  uo na; ->uh dne virih cenah
M.  GERŠAK  & COMP.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
6732
Učence ? pouk,
in sieer za gostu računstvo, francoščino in nemščino za vse razrede srednjih šol — SPREJMETA DVA GO* SFODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6847
Kdor ima kako željo za Zagreb. Karlovac- Su-š&*r  'Tumor se rje!jem
te iLxL naj pošiie svoj cenj. naslov pod »Prilika/6842« * a upravo »Slov. Naroda«. 6842
tabernakljh se: kretarji, komo: de, garniture, ure itd., SE KUPUJEJO PO NAJV1Š* JIH CENAH. — Natančen popis z navedbo cene na: Julij pl. Huebnershofem SitbernagI, Zagreb, IHca br. 131 a. °S59
Lovski pes-pticar
(SturnvLauchatal), poležen dne 1. junija 1918. vpisan v nemško m jugoslov. rodovno knjigo na razstavi in na tekmi v Nemčiji odlikovan s I. ceno. — Pes je za lov dober, potre* buje pa trde roke in veliko dela. Cena 3000 Din. — Ponud* be pod »Ptičar/3000'6675« na 4|m *5to*t N«©4a*. ______
Stavbna parcela
V MESTU SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6840
Sprejemajo se vagon-ske vožnje od K 600, 700 do 800.
Vegova ulica 12 L 6846
Moško kolo,
skoro novo. SE PRODA. — Poizve se: Poljanska cesta 54 (pri g. Repotočniku). 6861
Proda se dekoracijski divan in več nagačenih ptičev-
Poizve se: Hrenova ulica št. 16. pritličje. 6536
Cand. med. in abituri-jenta gimnazije sprejmeta instrukcije*
Ponudbe pod »Vestnost/6762« na upravo »Slov. Naroda«.
Strojnik
ISCE PRIMERNO SLUŽBO; najraje na kaki parni žagi. — Ponudbe pod »Strojnik ,'6S 39« na uoravo »Slov. Naroda«.
Mesto hišnika
IŠČE MIRNA STRANKA ZA TAKOJ. — Ponudbe pod »Hišnik/6843« na upra* vo »Slov. Naroda«.
HeMovaiia seba
SE ODDA DVEMA GO* SPODOMA. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Na* roda«. 6841
Proda ss KLAVIR
v prav dobrem stanju in PI* SALNI STROJ »Remington« Sch. z nevidno pisavo. Ogleda se lahko celi dan. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 6853
Meblovano sobo
IŠČE ZA TAKOJ MIREN IN    SOLIDEN BANČNI
URADNIK. — Ponudbe pod »Miren/6851« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se f
prvovrstne     znamke fBremik^
PO ZELO UGODNI CENI radi selitve iz Ljubljane. Ogle* da se Inhko od 10. do 12. in od 2. do 5. ure popoldne. — Trg Tsbor št. 6, pritličje, levo.
6S50
Enodružinska hiša
V bližini Ljubljane, z malim trgovskim lokalom SE VZAME
V NAJEM, event. tudi kupi. —- Ponudbe z navedbo pobojev in cene je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Mala hiša 6838«.
fanferalka
želi primernega mesta v trgovini — v mestu ali na deželi. Zna tudi nekoliko šivati. — Ponudbe pod »Pro* dajalka/6844« na upravo »Slov. Naroda *.
Na si
tovarne
SE SPREJME GOSPOD. —
Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6S57
Gostilna se odda v najem pod ugodnimi pogoji za 2 meseca enemu samcu.
Naslov pove uprava »Slov. Na« roda«. 6S56
F
t
konc. zobafshnih
do 31. jniifa.
realitetna pisarna LJUBLJANA, Poljanska cesta 12.
Kapi:
Hišo s prostim trgovskim lokalom in stanovanjem  na prometnem kraju v mestu ali na deželi.
Proda:
Hišo v predmestju Ljubljane s 3 trgovskimi lokali in stanovanjem, vse takoj na razpolago.
Lokal za ureditev male trgovine na prometnem kraju v mestu, cv. adaptacijo na lastne stroške
i,G0Cllyiir" ep s 61 jalna tvornica za muške cipele i (fiexibe) sandale u Apatinu trati za odmah vrst nog
Boden-majstora ©leiitsi)
koji je sa svim „Goodvear" strojevima (Atlas) dobio upoznat, Kao
i jedrog tFinisch- majstora pod najpovoljnim uvetima. Ponude sa životopisom, referencama i plačevnim zahtjevima i. t. d. na ,,Eizr.',
tvornica cipela, Apatln — Vojvodina. 5778
LJUBLJHNfi, So. Petra nasip ?.
Priporočamo na velike in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Najnižje seas. Postrežba Sofcna.
F?g£stifiietio naznanil
Ceni. naročnikom vljudno naznanjam, da sem p.,^eHl svoja
tapetnih Mamico IBSSS Rpls^perske nHco 27.
Priporočam se tudi v bodoče za naklonjenost ter zagotavljam solidno in točno postrežbo.
Fr&flC »53325% tapetn. mojster. LJn&Sf^na, Kolodvorska u. 27.
? Ali fotografirate ?
tedaj zahtevajte pri Va?em  foto trgovcu samo nenadK; iljivo
PLOŠČO, s "ca"c ro ste zaščičenl od vsakerja neus« pehal Generalno zastopstvo in skladi?.v:c za SHS
ISO WEI5S| ZAGREB, Palmotlćeva ulica 66, veletrgovina
vseh fotografskih notreh^^in.
fl!usninli§¥0 ln m&i-'^
BBBBBBBBBm
kuhinjsko posodo
železne potrebščine za stavbe, razna orodja za obrtnike, stroje za poljedeljstvo, štedilnike, vse \TSte obiičev in 2a^ ter vse drugo v železninsko stroko spadajoče blago dobite po zn;2anih cenab pri
novo ustanovljeni tvrdki
Ta*Iglav, Stanko F!or|?nčič, ljubljena.
Sv. Petra cesta št. 35  (preje 9f.^ncir?rr.r^v lokal),
A. I 1
Z3 to JI 3E3Cfi!
i C uus
IC| MESTNI
laibuana,
IG lb
nm □ □
R PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
K S A V E R  MESKO: Lj
= Nase = i
□
enj e I
Cena broširani knjigi Din IS'—, po pošU Din 21 ^. Cena vezani knjigi Din 25"—, po poŠti Din 28*—.
R  Narod, knjigarna, LjuilDljana. o
H Prešernova ulica 7. M
H □
ni ii h n ouon rmnncoannrTTX3c^^
Znižanj® nara6siis^©.
Naročnina na dokazano najražširjenejši nemški dnevnik v Češkoslovaški Republiki in v tujini
Prager
znaša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mesečno samo
za jutranje in večerno izdanje.........Din 40'—;
samo jutranje izdanje.............Din 28"—;
poedina števUka jutranja z večerno........Din 180;
Številka nedeljsko izdanje z ilustrovano prilogo  . .  .Din 3—.
WB^mmmmg%m  Dfl»JPCCa?   prinaša   najboljše in obiektivne
^■alHiSr rlKaaK informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male Antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne zveze vsake vrste (iskanje in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji in najuspešnejši oglasnik. Številke na ogled ln ponudbe oglasov brezplačno.
Uprava FRAGE3 Praga 111»
Nedudova 5. (Češkoslovaška Republika.)
Račun poštnega čekovnega urada v Zagrebu 40.156.
.   . Ljubljani 20.264. s     pri Podružnici Lfubljanske kreditne
banke v ^dariboiu 11.258