/*HERi$k/t Domovi ima
&MCMCAN IN mm šmmtf m unoua«« om®
jEJMAM&JM-- WO
Nstfosal and Intematienal CircnlatioB
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 9, 1970
SLOVENIAN
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVHI
Nixon med 'narodom'!; Novi grobovi
Predsednik It. M. Nixon je šel za dva dni “med narod’’ na Srednji zahod naše dežele poudarjat potrebo hoja za čistočo vode in zraka.
CHICAGO, 111. — Po srečanju z župani 10 srednjih mest v Indianapolisu, s katerimi je razpravljal mestne probleme in poudaril, da je to zgodovinski preobrat, ko je zvezna vlada iz Wa-singtona prvič v poldrugem stoletju prišla med ljudstvo, je predsednik Nixon s člani svoje vlade odpotoval v petek v Chicago. Predsednika je spremljal v Indianapolis “svet za mestne zadeve”, v katerem je 6 članov vlade. Posebni predsednikov svetovalec P. Moynihan je razlagal v Indianapolisu zbranim mestnim županom vladin načrt za reševanje vprašanj, ki more naša mesta.
V Chicagu je predsednik Nixon posvetil posebno pozornost vprašanju zdravega prirodnega okolja, čistoče vode, zraka in vsega drugega, kar človeka obdaja. O tem je razpravljal z guvernerji štirih držav, ki leže o-koli jezera Michigan, skupaj s svojim “svetom za kakovostno okolje”. Predsed. Nixon je dejal, da bo v 15 letih okolje neprimerno za zdravo življenje, če se ne bomo takoj resno in načrtno lotili dela in poskrbeli za čistočo vode, zraka in omejili onesnaževanje narave na splošno.
Predsednik ima namen v naslednjih štirih letih vložiti v boj za ohranitev čistoče voda vsako leto po en bilijon zveznih sredstev, k čemur pa naj bi države m krajevne uprave prispevale še vsako leto do 1.5 bilijona. Skupno naj bi torej bilo porab-heno za te namene vsaj 10 bilijonov v prihodnjih 4 letih.
Ko so časnikarji vprašali Predsednika, kaj misli o očitkih, da je prevzel program boja za čisto okolje od demokratov, je dejal: Če uspemo, bo dovolj zaslug za vse. Če ne uspemo, potem ne bo važno, kdo je kriv. Predsednik je povedal, da je študija položaja pokazala, da bo 10 bilijonov dolarjev zadoščale 2a potrebo izboljšanja kanaliza-cije in higienično uničevanje 0dpadkov.
Sovjetski satelit lahko Uničuje vesoljske ladje
LONDON, Ang. — Ameriški Jn angleški strokovnjaki za ve-s°lje so prišli do sklepa, da so Sovjeti zgradili in preskusili ve-s°ljsko ladjo — rušilca — ki z h jo lahko uničujejo druge ve-s°ljske ladje. Pred 16 meseci so poslali v vesolje Kosmos 248, ki je dosegel Kosmos 249 in Kosmos 252 in oba uničil.
Vojno letalstvo ZDA se je s tem problemom začelo pečati že Pred 11 leti, toda ga še ni rešilo. Pomaga si lahko z raketo Thor, ki je baje sposobna zadeti in u-hičiti okoli Zemlje krožeča ve-s°ljska vozila s tal.
RAIN
'rernenski
prerok
pravi:
hlačno, verjetnost snežitve. ajvišja temperatura 36, proti Večeru in ponoči hladnejše.
Mary Zupančič (Supanick)
V	soboto je umrla v Euclid Manor Nursing Home nad 100 let stara rojakinja (rej. 11. aprila 1869) Mary Zupančič (Supanick), s 686 E. 157 Sl, roj. Gorše v Meniški vasi pri Toplicah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1900, vdova po Franku, umrlem leta 1930, mati Anne Pierce, Mary Weed, Josephine Supanick, Franka Supa-nicka, pok. Josepha, Carolyn Bernot in Rose Fakult, 19-krat stara mati, 52-krat pramati in 4-krat prapramati, sestra pok. Antona (Jug.), pok. Louise Weil in pok. Ane Medic (Jug.). Pokojna je bila članica KSKJ št. 169 in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo jutri ob 8.15 iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na pokopališče jv. Pavla.
John Persin
V	soboto zjutraj je umrl na svojem domu na 11021 Revere Avenue 75 let stari John Persin, doma v Bratini na HrvašJtem, od koder je prišel v ZDA pred 55 leti. Naselil se je v Gary, Ind., kjer je bil zaposlen pri U.
S.	Steel Co. kot voznik žerjava, dokler ni stopil leta 1960 v pokoj in se pred 8 leti preselil v Cleveland. Bil je član HBZ št. 103 in Kluba upokojencev v Newburghu. Zapustil je ženo Francesa roj. Per (Larish), pastorka Johna Larish (N.Y.), Josepha in Johna Mihelič v (Indiani) ter Paula (Calif.), vnuke in pravnuke, v starem kraju brata Toma in sestro Marijo Svarčan. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.30 zjutraj iz Ferfolia pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
John Kopač
V	petek je umrl 92 let stari John Kopač z 21341 Fuller Avenue, oče Anthonyja, Johna, Adolpha, Mrs. William (Mary) Janis in Mrs. Nelson (Estelle) Dailey, stari oče in praoče. Pokojnik je bil član ADZ št. 3. Pogreb je danes ob 9.30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Avenue, v cer-
(Dalj e na 3. strani)
Za oko kar cel obraz!
Nekdaj je veljalo pravilo oko za oko, sedaj so proglasili Izraelci novo načelo v boju proti Arabcem: Za oko kar cel obraz.
TEL AVIV, Iz. — V petek ponoči so egiptski “Žabarji” potopili pred pristaniščem Elathom v Akabskem zalivu eno izraelsko prevozno ladjo, drugo pa močno poškodovali. Izraelske o-borožene sile niso dolgo pustile čakati na odgovor. Izraelska letala so napadla celo vrsto vojaških ciljev globoko v Egiptu, vse v dolino srednjega Nila in seveda tudi ob obali Rdečega morja. Potopila so tudi neko e-giptsko topni čarko pred pristaniščem Hurgada.
Izrael trdi, da je bila potopljena egiptska ladja vrste T43, oborožena s topovi, strojnicami in sredstvi za boj proti podmornicam. Imela naj bi 80 članov posadke. Egipt to zanika in izjavlja, da je bila potopljena pomožna ladja 13i) ton obsegajoča El Minia. Vsa njena posadka je bila rešena.
Egipčani trdijo, da so potopili dve izraelski ladji, 1600 ton obsegajočo Beit Shafei in 990 ton obsegajočo Beit Yam. Moštvo naj bi bilo v celoti potonilo z ladjami vred. Izrael to odločno zanikava. Potopljena je bila le ena ladja, druga pa je nasedla na obalno pečino, moštvi nimata nobenih izgub.
Tekom letalskih napadov na Egipt v odgovor na napad egipt-skih Žabarjev, najobsežnejših od vojne junija 1967, so po vesteh iz Kaira izgubili Izraelci tri letala vrste Mirage. Tel Aviv je objavil, da so se vsa izraelska letala vrnila na svoja oporišča. Škodo, ki so jo izraelska letala v 6 urah bombardiranja in obstreljevanja ciljev v Egitpu napravila, mora biti vsekakor obsežna, četudi Egipt o njej ni dal nobenih natančnejših poročil.
Lani ukradenih 22,279 avtov v Clevelandu
COLUMBUS, O. — Po podatkih Ohijskega zavarovalniškega instituta je bilo lani ukradenih | kradli v Ohiu skupno 53,225 avtomobi-1 rrjanj kot leta 1968.
Sen. F. R Harris t odstopil kot načelnik demokratske stranke
WASHINGTON, D.C. — Sen.
Fred R. Harris iz Oklahome je pretekli petek objavil, da bo na seji vodstva demokratske stranke 5. marca uradno odstopil kot glavni načelnik strankine organizacije. Izjavil je, da bo to storil v glavnem zato, da bo lahko svobodno govoril o vprašanjih, ki zadevajo deželo. Po svoji sodbi je tudi že opravil, kar je bila “njegova dolžnost”.
Za načelnika stranke-je bil izbran v začetku preteklega leta po republikanski zmagi pri Afnko- Na Poti bo ostal
Državni tajnik Rogers je na poti po Afriki prišel danes v Tunis
Po dveh dneh obiska in razgovorov v Maroku je ameriški državni tajnik William P. Rogers danes priletel v Tunizijo, drugo izmed arabskih držav v Afriki, ki jih bo obiskal tekom svojih 16 dni potovanja.
predsedniških volitvah. Prevzel je odgovornost za plačilo preko 8 milijonov strankinega dolga. V tem pogledu ni veliko storil. Izjavil je, da zapušča svojemu nasledniku $400,000, čisti dobiček večerje pretekli četrtek v Miami Beach v Floridi. Ko so ga vprašali, kaj misli, kdo ga bo nasledil, je dejal, da ne ve prav nič.
Ugibljejo, da misli sen. F. R. Harris na kandidaturo za predsednika ZDA v letu 1972 in hoče zato imeti proste roke za popolnoma svobodno razpravljanje o “narodnih vprašanjih”. Sam je zanikal vse take namere.
Nixon čaka na obisk Pompidouja in Brandta
WASHINGTON, D.C. — Predsednik francoske republike G. Pompidou bo prišel v ZDA na uradni obisk 22. in 23. februarja. S predsednikom Nixonom bosta prebila dober del časa v znanem predsednikovem zavetišču Camp David.
Obisk nemškega kanclerja W. Brandta je dogovorjen za sredo aprila.
lov, 32% več kot v letu 1968. Največ avtov je bilo ukradenih v Clevelandu.
Po podatkih omenjene ustanove je bilo prijavljenih v Clevelandu lani 22,279 ukradenih avtomobilov, celih 57'J več kot v letu 1968. Najvarnejši so avtomobili v Day tonu, tam so jih u-lani le 2,225, za 6.7%
TUNIS, Tun. — Ameriški državni tajnik William P. Rogers je prvi državni tajnik ZDA, ki je kdaj šel na uradni obisk v
16 dni
bo skupno obiskal 10 držav, med med njimi le dve v severnem islamsko-arabskem delu. Iz ZDA je poletel naravnost v Maroko, kamor je prispel v soboto zvečer. Na letališču ga je pričakal in sprejel zunanji minister Abdelhadi Boutaleb z drugimi uradnimi predstavniki. Rogers je ob sprejemu dejal, da je njegov cilj odstraniti "nesporazume” o politiki ZDA na Srednjem vzhodu in poudariti, da je glavni in edini cilj ZDA na Srednjem vzhodu doseči mir.
Rogers je opozoril ob pozdravu 'predstavnikov Maroka na to, da imajo ZDA pogodbo o prijateljstvu z Marokom že od 1. 1783 in da je to najstarejša mednarodna pogodba, ki so jo ZDA sklenile in je še vedno v veljavi. Sprejem na letališču in v javnosti sploh je bil bolj uradno hladen, prijateljski pa je bil v privatnih razgovorih.
Maroška vlada in kralj Hasan II. ne marata kazati javno prevelike naklonjenosti ZDA, ker te večina arabskega sveta zaradi njihovih odnosov do Izraela gleda postrani. Maroko je poleg Tunizije najbolj zmerna država islamsko-arabskega sveta do Izraela, vendar stoji javno na arabski strani. Tako je zunanji minister na letališču Rabata v soboto zvečer opustil vsak pozdravni govor in kralj Hasan II. je odpovedal slavnostni banket, ki je bil določen za sinoči. Napetost na Srednjem vzhodu je namreč v zadnjih dneh tako porestla, da bi arabski svet smatral vsako posebno prijaznost do ZDA v Rabatu že kot nekako
Hanoi ne odgovarja na ameriške pobude za premirje
HANOI, S. Viet. — V Ha-noiu ne tajijo, da je predsednik Nixon napravil zadnjih par mesecev cele vrste poskusov, da prebije led pri razgovorih na pariški konferenci, nočejo pa iz tega izvajati nobene posledice. Kot nalašč jim je prav prišla sprememba v vodstvu ameriške delegaei-jev Parizu. Odšel je delegat H. C. Lodge, njegov naslednik pa nima podobnega .položaja v ameriški politiki. Zato je Hanoi poklical tudi svojega vodilnega delegata domov, ker mu na ameriški strani ne sedi nasproti delegat, ki bi bil take veljave kot delegat iz Hanoia. Seveda je to stališče izvito iz trte in ga lahko vietnamski komunisti m e n j ajo vsak trenutek, pa jim ne bo padel z glave niti las časti. Tako je postala pariška konferenca formalno “brez prave glave”, torej nesposobna za stvarna pogajanja.
S tem je padla v vodo tudi Nixonova alternativa: Ali pogajanja v Parizu ali pa vojskovanje v Vietnamu, toda s tem pristavkom, da bodo težo vojskovanja v Vietnamu pre-
vzele oborožene sile saigonske vlade. Ta zamišljeni in zaenkrat tudi le namišljeni sistem v o j s k o v a nja je dobil ime “vietnamizacija”.
Ali se bo vietnamizacija obnesla? Odgovorov na to vprašanje je dosti. Redki so taki, ki pravijo, da se bo 100'/o obneslo, redki so pa tudi taki, ki trdijo, da se bo popolnoma ponesrečila. Stvaren odgovor bi torej moral tičati nekje v sredini. Kaj govori za tako pričakovanje?
V Hanoiu vedo dobro, da jim oborožene sile saigonske vlade niso dorastle. To je neštetokrat pokazal dosedanji potek vojskovanja. Saigonske čete so bile že velikokrat premagane, pa so si vendarle zmeraj opomogle, ko so dobile potrebno ameriško pomoč. To se utegne dogajati tudi za naprej, pa vendarle verjetno z malo razliko. Saigonske čete se do sedaj niso udeleževale bojev s posebno vnemo, so zmeraj računale bolj na ameriško pomoč. Sedaj bodo morale priti do spoznanja, da se je treba odločnejše vojskovati, kajti drugače 'bodo
Amerikanci odšli domov. To bi vodilo do sledečega stanja: vojskovanje bi se nadaljevalo, ameriška udeležba bi pojemala, pri čemur bi pa udeležba nihala. To bi pomenilo, da bi jo bilo včasih treba imeti več včasih pa manj. Iz tega bi se rodilo za Ameriko sledeče politično vprašanje: kolikšno stopnjo udeležbe na vojskovanju v Vietnamu bi ameriška javnost politično prenesla. Od tega bo namreč odvisno, kako dolgo se bo Amerika hotela še mešati v vietnamsko vojno.
Vietnamskim komunistom gotovo ne more biti po volji tak razvoj bojev na frontah. Ne bodo z njim zadovoljni, skušali bodo na vsak način u-stvariti tak položaj, ki bi jim dal več inicijative v roke. Prvi poskus so že napravili: prešli so od vojskovanja na debelo k vojsko v anju na drobno, k pravemu gverilskemu vojskovanju. Ne bi mogli reči, da so s tem korakom dosegli pomemben uspeh, posebno ne najvažnejšega: da bi namreč trajno pobijali veliko število ameriških voj a k o v.
Vedo namreč, da je Amerika ravno v tej točki najbolj občutljiva, pa tudi najbolj ranljiva. Morda jih mika, da bi šli nazaj na vojskovanje na debelo. Zdi se pa, da jih ta skušnjava še ni zapeljala. Značilno je namreč, da sta se proti vojskovanju na debelo izrekla javno ravno dva vodilna vietnamska komunista: glavni poveljnik gen. Giap in glavni sekretar stranke Le Duan.
V Hanoiu še premišljujejo. Se skrivajo za stališče, da je treba deželo gospodarsko obnoviti in ne samo misliti na vojskovanje. Med tem pa priganja čas. V maju nastopi deževna doba. Do takrat mora dozoreti načrt, kakšno naj bo vojskovanje v drugi polovici letošnjega leta.
Seveda v Hanoiu škilijo z enim očesom tudi v Saigon. Se zmeraj gojijo upanje, da se bo saigonska politika začela hitreje podirati kot se že. To je sicer res, toda pravih znakov pa še ni, da bi tak razvoj mogel kmalu prevladati.
L A.
izdajo arabske stvari.
Pred svojim odhodom je Rogers dejal novinarjem, da je imel prijateljske razgovore z zunanjim ministrom Boutale-bom. Vsi privatni razgovori so potekeli v prijateljskem duhu in razpoloženju.
Danes zjutraj je odletel W. P. Rogers s svojim spremstvom \ Tunizijo, ki je podobno kot Maroko zmerna in stvarna v presoji položaja na Srednjem vzhodu. Predsednik Burgiba je edini v arabskem svetu, ki se jt javno zavzel za neposredne razgovore z Izraelom in za mirno rešitev spora na temelju priznanja izraelske države.
Zadnje vesti
KAIRO, ZAR. — Tu se vrš* posvet petih arabskih držav, ki se vojskujejo z Izraelom. Četudi je Naser izjavil, da jc edino z vojno mogoče osvoboditi zasedene arabske predele, so zastopniki Egipta, Jordanije, Sirije, Iraka ir* Sudana nakazali, da le niso proti politični rešitvi spora. \ času konference včeraj sc izraelska letala napadla vojaške cilje v neposredni bližin glavnega mesta. Izrael trdi, da so njegova letala sestrelila dve egiptski MIG-21 jet letali, kar pa Egipt zanika in trdi da je njegovo protiletalske topništvo sestrelilo dve izraelski letali. To zanika Izrael. Danes so priletela egiptska letala preko Sueškega prekopa in napadla izraelske položaje na Sinaju, poroča Kairo.
RIM, It. — V soboto je bil v avdienci pri papežu Pavlu VI. clevelandski župan C. Stokes z ženo. Sv. oče se je zanimal za razmere v Clevelandu in izjavil, da bo molil za župana in za Cleveland, pa z nasmeškom pripomnil pri tem, da je to njegova “naloga”. Župan C. Stokes spremlja posebno skupino podjetnikov, ki je na poti po Evropi s ciljem pospešiti in razširiti tr[/>vske in druge gospodarske zveze Clevelanda z Evropo.
SEATTLE, Wash. — Tu so zvezne oblasti prijele sovjetskega zastopnika pri ZN v New Yorku in ga obtožile vohunjenja. Sodnik je določil za izpust $100,000 varščine. Rus je bil danes zjutraj še vedno v zaporu.
WASHINGTON, D.C. — Danes sta odletela v Saigon obrambni tajnik M. Laird in načelnik skupnih glavnih stanov gen. Wheeler, da pregledata vojaško stanje v Južnem Vietnamu in poročata predsedniku Nixonu, predno bo ta objavil novo zmanjšanje ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo pretekli petek, da je število brezposelnih v januarju pora-stlo za 0.4% na skupno 3.9% ali 3.4 milijona ljudi. Povečalo se je predvsem število belih brezposelnih, četudi je to s
Iz Clevelanda in okolice
Slov. pisarna sprejema darove za Lemont—
Slov. pisarna v Baragovem domu sprejema darove za Dom ostarelih v Lemontu. Imena darovalcev bodo objavile sestre v Lemontu, ko bodo darove sprejele.
Posnemanja vredno—
Louis Majer Shoe Store na St. Clair Avenue je poslal Slovenski šoli pri Sv. Vidu za božič lepo denarno darilo. Preko AD je isti šoli darovala $5 Josephine Gustinčič z Maple Hts. Sola se obema darovalkama lepo zahva-vjuje.
AD išče zastopnika—
Ameriška Domovina išče zastopnika za senklersko okolico. Sprejme tudi upokojenca. Ogla-;ite se osebno v uradu ali kličite tel. 431-0628.
Seja—
Klub slov. upokojencev za Waterloo Rd. okrožje ima. jutri )b dveh popoldne važno sejo v 3DD na Waterloo Rd.
Vaj javi naslov—
“Zvesti čitatelj AD”, ki bi rad melo pojasnilo glede prijave patentov, je pozabil navesti svoj raslov ali telefon. Naj tega spo-'oči uredništvu AD, da bo lahko dobil odgovor.
Svet za ekonomske priložnosti v Clevelandu—
Svet za ekonomske priložnosti, ki vodi “boj proti revščini”, ma svoj urad tudi na 1523 E. 55 St., tel. 881-1766. Nanj se lahko jbrnete za pojasnila za vseh /rst pomoči, “znamk za hrano” n drugo. Vprašajte za Annette Ponikvar.
\sesment—
Tajnica Društva sv. Katarine it. 29 ZSZ bo pobirala asesment 11. februarja od 6. do 8. zvečer / SND na St. Clair Avenue. Seje :aradi Pepelnice ne bo.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva :are Marije Vnebovzete so va-oljene nocoj ob 7. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Mary Zupančič.
Članstvo Društva sv. Jožefa it. 169 KSKJ je vabljeno nocoj jb 7. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi »a pok. Mary Zupančič.
Pri poskusu ugrabitve
letala v Čilu ustreljen
SANTIAGO, Čile. — Dva štu-lemta sta v petek hotela ugrabi-i potniško letalo in ga prisiliti '.a polet na Kubo. Ko je letalo •akalo na tukajšnjem letališču ’.a preuderitev za dolgi polet, se ;e vtihotapila vanj policija in orišlo je do streljanja, v katerem je bil eden od študentov, 19 let stari P. L. v Bravo smrtno ■’anjen. Na poti v bolnišnico je umrl.
V spopadu je bil ranjen tudi ?n član posadke letala, en mehanik in dva detektiva. Drugi štu-ient, ki je hotel leteti na Kubo, ni bil ranjen. Pri podobnem poskusu ugrabitve nekega letala sta pilot in njegov namesnak v preteklem novembru sama razorožila dva fantina.
Oba poskusna ugrabitelja sta člana komunistične partije — njenega kitajskega krila.
Streljanje v letalu je sprožilo 12-urni štrajk letalskega osobja, ki hoče imeti jamstvo, da se kaj tako nevarnega ne bo več ponovilo.
■■	——1	—— t -j:
3.6% še vedno veliko manjše
od 6.3% za črne brezposelne.
Ameriška Domovina
/»•;%/» * i*ir-/i iv—iiorvii
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Fditjr: Mary Debevec NAROČNINA:
» * Združene države:
flG.OO na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 mesece &a Kanado in dežele Izven Združenih držav: f $18.v0 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 montha Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 27 Monday, Feb. 9, 1970
Federalni proračun za 1. 1970-1971
Prvi proračun, ki ga je sestavila Nixonova administracija — dosedanjega je imela v rokah še Johnsonova — ni presenetil nikogar, ki pozna stanje naših federalnih financ in ve, kako pogumen je Nixon v postavljanju ciljev federalne politike. V tem pogledu se ne razlikuje dosti od svojih neposrednih demokratskih prednikov; le eno razliko mu je življenje naložilo, da ima na razpolago omejena sredstva in da ima nekaj ciljev, ki jih do sedaj federalna administracija ni jemala preveč resno v poštev.
Na vrhu stoji naravno boj proti draginji. Sedanji val draginje se je začel pred 5 leti. V začetku je bil komaj opazen, politika se zanj ni zmenila; potem nas je začel skrbeti, pa se Johnson za to ni menil, akoravno je bil opozorjen. Šele s prihodom republikanske administracije je naraščanje cen udarilo z vso silo po naših žepih pa tudi po naši domišljiji, da se bo kar samo po sebi spravilo v pravi tir. Pa se ni in vprašanje je ostalo odprto kot preje, le da je postalo bolj boleče.
Proračun bi bil prilika za začetek boja proti draginji, pa jo je sedanji proračunski načrt močno prezrl. Osnutek proračuna je podoben prejšnjim, menjajo se v njem le številke. Doslej so bile od leta do leta višje, letos so prvič v nekaterih slučajih nižje. To je preokret, ki ga moramo toplo pozdraviti, zato pa ne smemo biti z njim popolnoma zadovoljni. Preokret bi bil moral biti večji in globlji.
Osnutek bi ga bil moral začeti z novo razporeditvijo proračunskih ciljev, ki bi morala postaviti na ključna mesta boj proti inflaciji, zatem socialno politiko, šele potem pa vse ostalo. Ostalo je dejansko vse pri starem. Čuti se, da se Nixonova administracija ni mogla ali ni upala upreti dosti odločno znanim pritiskom gospodarskih krogov, posebno vojaško-industrijske koalicije, da bi zmanjšala izdatke za narodno obrambo vsaj tam, kjer ni nobenega pravega večinskega mnenja, da so res potrebni. Slučaj ABM to jasno priča. Proračunski osnutek je v tem pogledu preveč popustljiv, kar bi pa ne smel biti, še iz posebnega razloga. Kot v vsaki svobodni demokraciji, ima tudi pri nas zakonodajno telo — pri nas Kongres — nalogo, da podpre zdrave gospodarske in politične tendence tam, kjer javna uprava odpove. Pri nas tega ni, je ravno narobe. Pri nas mora federalna administracija vetirati previsoke izdatke, dočim bi jih Kongres sploh ne smel izglasovati.
Na drugi strani je naša dežela premalo sistematična pri določanju bremen, ki jih mora ves narod nositi. Davčni sistem res temelji na zdravi podlagi: direktnih davkih, toda to zdravo načelo je preveč preluknjano že dolga leta. Vsakih nekaj let začne politike gristi vest in mislijo na davčne reforme. Toda tudi rezultat takih davčnih reform ni praviloma zadovoljiv. Politika ga spremeni v skrpucalo, kot je tekom desetletij spremenila v skrpucalo tudi naš davčni sistem. Zgodba o lanski davčni reformi je zgovoren dokaz za to. Vsak problem smo v njej rešili le na pol, dogodilo se je pa tudi to, da smo vse, kar so dali novi davčni viri, hkrati tudi takoj porabili za mašilo pri raznih defi-citnih postavkah.
In tako smo prišli tako daleč, da moramo govoriti že o novi davčni reformi, ko niti stara ni zaživela. Kongres bi moral zato misliti na potrebo po novih davkih, obenem pa tudi črtati celo vrsto izdatkov, ki se dajo odložiti. Dvomimo, da se bo Kongres podal na to pot. Na vsako proračunsko postavko je namreč navezana usoda premnogih družin, ker so njihovi hranilci zaposleni ravno tam, kjer bi bilo treba obratovanje ustaviti. Vzemimo samo slučaj podjetij NASA, ki jih ni ravno malo. Precejšen odstotek teh podjetij bo moral biti zaprt, ker jim je delovni program potekel, novega programa pa ni, ker administracija ne ve, ali bi se že sedaj lotila tega posla. Ali je res potrebno, da investiramo na primer v raziskovanje vesolja na bilijone, ki jih administpacija črpa iz inflacije? Ali ne plačujemo teh investicij s čisto draginjo, ali ne gredo torej take investicije v breme revnih slojev.
Vzemimo izdatke za narodno obrambo! Le poglejmo, kaj res potrebujemo za vojskovanje v Vietnamu in kaj vse se nabira na zalogah v naših vojaških skladiščih. Tam leži blago, ki smo zanj dali bilijone dolarjev, pa vemo, da ga ne homo nikoli rabili, ker sproti zastari. Zakaj ga sploh naročamo? Naročila niso posledica potrebe po predmetih, ampak posledica pritiska podjetij, ki jih federaciji prodajajo za drae denar. Zakaj ne hi vseh teh naročil gladko črtali? Pa pridejo ugovori, ki se sklicujejo na socialne ozire in vsa črtanja zamrejo. To se godi od leta do leta, pa nihče nima poguma, da bi zahteval red.
Za vsako tako postavko v federalnem proračunu tiči interes tega ali onega volivca ali politične skupine ali podjetniških želj in vsaka potrebna reforma utone v pozabi.
Imamo pa v proračunu celo vrsto zacementiranih izdatkov, ki temeljijo na tradiciji; podpore bogatim farmar-
jem, davčne olajšave velikim davkoplačevalcem, podpore prometu, brodarstvu itd. Vsi ti tradicionalni koristniki imajo v Washingtonu dobro organizirane lobistične službe, ki že skrbijo, da se interesom njihovih klijentov ne bo zgodilo nič hudega.
Če se torej nočemo oddaljiti od stvarnosti, lahko rečemo o novem načrtu za federalni proračun: narejen je po znanem kopitu, iz svojega obsega ni izpustil nobenih izdatkov, ki gredo v korist tradicionalnim koristnikom, je reven na novih idejah, še manj pa najdemo v njem poguma do novih akcij. Dobil ga bo v roke Kongres, ki bo bolj gledal na novembrske volitve, kot pa na blagor ameriškega gospodarstva in javne blaginje. Zato se to, kar nam bo iz njega ustvarila politika, ne bo dosti razlikovalo od tega, kar so nam dali prejšnji proračuni: običajno ameriško povprečje, ki bo ameriškemu gospodarskemu napredku prepustilo nalogo, da naj si sam pomaga, kot ve in zna.
1 BESEDA IZ NARODA |
Pismo
Vrhenikega
Mm Tine,a
Waukegan, 111. — Raznih novic in dogodkov okrog nas in pri nas nikoli ne zmanjka. Seveda, novice so pa take in take. Največ je novic o nezgodah, ki se dogajajo na natrpanih avtomobilskih cestah. Posebno na tako-zvanih “freeways”, kjer je dovoljena visoka vozna hitrost. Tam dirjajo avtomobili po 70, 80 milj na uro in več. Vozila vodijo razni mladci, ki so mnogi nadvse drzni v hitrosti. Pa tudi nekateri starejši so taki, posebno še, kadar si razgreti od raznih pijač, v takem stanju oči gledajo po svoje, noga na “pospeševalcu” pritiska na bencin po svoje in vozila drčijo in vozijo res, kakor je rekel tisti hrvatski seljak, ki je prvič videl drčati avto, da “prdijo in vozijo, kako sam vrag . ..” In ko se v takih dirkah in vožnjah zaletijo drug v drugeg, so posledice, da prenekaterim taki zaleteli vpih-nejo življenja, drugim polomijo kosti in telo . . . Sledijo žalostna poročila, tožbe in še druge sitnosti. Ali je vse to potrebno? Na to niso mislili preje, po takih nesrečah pa mnogi prenašajo grenke spomine na take dogodke.
V okolici našega mesta in tudi v mestu samem in v okrajih našega okraja Lake je bilo tekom zadnjega leta silno veliko smrtnih avtomobilskih nesreč. Nekaj nad 100. Leto preje pa okrog 85. Teh nesreč je vsako leto več. Poškodb, to je telesnih, pa tudi na avtomobilih nič koliko.
Ali ni rešitve, ki bi take nezgode omejila? Je, samo uporabljajo jo ne. Rešitev bi bila, to je za tiste, ki se jim mudi in katerim take službe in položaji potrebujejo za vožnje take hitrosti. Takim naj bi bili na razpolago, po dovoljenju seveda, taki avtomobili z visoko hitrostjo. Drugim pa ne, ki nimajo potreb in vzrokov za taka vozila z visoko hitrostjo. Seveda se mnogi s tem ne strinjajo. A dalo bi se urediti, samo če bi bila volja za to. če bo šlo pa tako naprej, kakor gre, da bo lahko vsak divjal s hitrostjo, kakor se mu ljubi, to je z nepremišljenostjo, kakor zdaj dirjajo in vozijo nekateri, bo pa nesreč in nezgod na naših cestah več in več.
Pri vsaki stvari in zadevi so meje, ki povedo in določajo do tu in tu tako in tako. Zakaj bi ne bilo tudi pri vožnjah glede hitrosti tako, da tisti, ki ne znajo računati, kdaj so prehitri pri vožnji, ne bi mogli poganjati avtov hitreje, kakor pa bi bili izdelani za določeno hitrost?
* KAKO VPOŠTEVA DANAŠNJA MLADINA razne določbe in predpise po šolah in učnih zavodih? V sosednem mestecu Gurnee; ki se nahaja kakih 7 milj ali kaj takega zahodno od našega Waukegana, imajo ‘Warren High School’. Že prve dni v
decembru se je kakih 18 učenk v starosti vse od 14. do 16. leta, ali morda malo več, odločilo, da bodo začele pohajati v šolo v hlačah. To da je bolj praktično zlasti pozimi itd. Šola pa ima določbe, da morajo biti učenke dostojno opravljene, to je, da morajo nositi primerna krila itd. In tako se je zgodilo, da je kar 16 učenk “primahalo” v šolo v hlačah. Odločile so se za to, pa naj sledi, kar že hoče. Današnja mladina ni več tako ponižna in pokorna, kakor smo bili mladi ljudje nekoč.
Kaj se je zgodilo in kaj je sledilo? Učiteljice so jih poslale v urad šolskega nadzornika, da naj on razsodi in slučaj uredi. Ta je deklicam, ki so se odločile in ki jim po glavicah brnijo misli in želje, da je bolje nositi hlače kakor kikljice, malo po-pridigal, da ljudje moramo biti dostojni, kako se oblačimo in kaj nosimo. Namignil je tudi, da deklicam in ženam že vsled raznih obzir o v prijajo bolj ženska oblačila kakor pa moška, med katera spadajo hlače. Učenke so ga pa začudeno gledale in kar z njihovih oči se je bralo, kaj so mislile o šolskem nadzorniku, ki jim je takole pridigal in svetoval. Sledila so pregovarjanja in ugovori. Nazadnje je pa nadzornik namignil učiteljicam, naj previdno in pametno razsojajo v takih slučajih. Ne odobrava, kar se dogaja, ampak današnja mladina, kar vidi kje, to rada posnema in temu sledi, kar imajo v današnjih časih pri naši mladini.
Tako je, novi rodovi rastejo, dcraščajo in na vse gledajo po svoje. Kaj starejši, pa naj bodo to učitelji, starši ali kdorkoli že, mislijo o tem, to jim ne teži vesti. Svet, svet, mislim ljudje, ljudje, kako se spreminjajo od roda do roda. Ni čudno, da je na svetu toliko sitnosti in težav, kakor jih je! ,
* POGOVORI O ARISTOKRACIJI. — Pozimi je več časa. Po vrtovih in okrog hiš ni toliko dela kakor spomladi in poleti in ljudje se radi kje shajamo in pogovarjamo o tem in onem. Tako smo pred nedolgim v narodnem hramu na Deseti cesti sedeli za mizo ter se pogovarjali o tem in onem. Največ smo govorili o gospodarskih in socialnih razmerah po svetu. Med tem, ko smo malo tu in tam pozabav-Ijali čez razne uredbe tu med nami v Ameriki, je eden izmed navzočih vzbudil s svojo opazko pozornost, če je še kaj aristokratskih rodovin po svetu in če jih še kdo kaj vpošteva?
Mladi rojak se je oglasil k temu: “Še jih je, še!” in nato nadaljeval:
“Nekaj po nekih malih državicah, kar seveda nima takega pomena. Najmočnejši pa so še vedno v Angliji. Tam posedujejo gradove, razna posestva itd. Sorodniki kraljevske družine so deležni in uživajo marsikaj. Knezov, grofov in drugih tako tituliranih a r i s t o kratov je še precej.” Nato je omenil, da je pred kratkim bral, “da člani angleške kraljevske družine nekam jamrajo. Da so oddali nekaj posestev v najeme itd. Omenil je, da je bral nekje, da bri-
tanske davkoplačevalce stane monarhija okrog $4,500,000.”
Potem je omenil, da kraljici plačajo okrog $1,140,000 letno in od tega da ne plačuje nobenih davkov. Stara kraljica Elizabeta še vedno prejema $144,000 na leto. Sorodniki kraljice Elizabete so dobro preskrbljeni po odo-brilih p a r 1 a m e nta. Njen sin Charles, ki je dosegel 21 let starosti v novembru lani, je deležen $480,000 na leto. Lepe plače prejemajo tudi drugi. Mati kraljice dobiva letno $168,000, princ Philip $96,000. In še drugi naprej.
Well, če tako, kakor to pove, je zanimivo, kakšne vzroke imajo ti velikaši za godrnjanje, da jim ne gre tako gladko, kakor bi radi. Kaj bi pa radi?
Na drugi strani pa preprosti ljudje, posebno delavci, ki so odvisni od vsakdanjega zaslužka, morajo zadnje čase bolj in bolj zategovati pasove, ker njihovi dohodki od trdega, težkega dela jim ne prineso dovolj za potrebni vsakdanji kruh.
Stara Anglija je še vedno “stara Anglija” v teh ozirih. Dvoje vrste ljudi živi tam. Aristokratski stan pri veliki mizi — delavski revni stan pa za vratmi in za pečjo . .. Tako je soditi vsaj po poročilih.
Pa še drugič kaj o čem drugem.	Vrhenšk Tine
------o------
Klub slov. upokojencev za Bfofmes Ave. okrožje
CLEVELAND, O. — Klub slov. upokojencev na Holmes Ave. ima redno mesečno sejo v sredo, 11. februarja 1970, v Slov. domu na Holmes Ave. ob dveh popoldne. Vsi člani in članice vabljeni, da se gotovo udeležijo. Ker bo na dnevnem redu prihodnja veselica, večerja in ples v nedeljo, 15. februarja t. L, je potrebno, da se še vse podrobnosti ukrene in dobi dovolj delavcev.
Vsi člani in Člbriiče, ki so vzeli vstopnice v prodajo, so prošeni, da prinesejo denar za prodane vstopnice ali pa vrnejo neprodane. Ker je prodanih 400 vstopnic, ne moremo več prodajati vstopnice. Ne bo nič vstopnic pri vratih, samo za ples po $1. Pričetek večerje bo ob 5. uri popoldne, ples ob 7. uri zvečer.
Imeli bomo več častnih gostov, med njimi bodo kongresnik C. Vanik, mestni odbornik John Prince, jugoslovanski konzul Anton Kacjan, Tony Petkovšek od Slovenske polka radio, in direktorij Slov. doma. Ker je veliko mladih kupilo vstopnice, bo vesela družba kot vsako leto.
Federacija klubov upokojencev, h kateri sedaj spadajo tudi klubi iz Barbertona in Girarda, O., je imela sejo 29. jan. 1.1. v SND na St. Clair Avenue.
Sklenjeno je bilo, da letos zopet organiziramo potovanje v stari kraj. Piknik Federacije bo v sredo, 5. avgusta t. L, na ADZ i izletniških prostorih v Lerroyju, O. Glede potovanja v stari kraj je sledeče: Potovali bomo direktno iz Clevelanda na Brnik pri Ljubljani. Za ceno vprašaj-te vašega tajnika ali odbornika Krista Stokla, Andyja Božiča in Jos. Okorna. Najbolj primeren datum je 22. junija, do 15. avgusta z JAT Boeing 707. Za potovanji 3. in 18. junija so sedeži razprodani. S skupino upokojencev gredo lahko tudi nečlani, za otroke do 12. leta je polovična cena. Toliko zaenkrat v pojasnilo članstvu.
John Trček, tajnik ------o------
Dvojčki na 88 rojstev
Dvojčki so bili povprečno rojeni na vsakih 88 porodov, trojčki na 7,600 porodov, četverčki .samo na nekako 670,000 porodov. Peterčkov je bilo rojenih, v kolikor je znano, le okoli 50.
Odkar so v rabi sredstva za povečanje plodnosti, so dvojčki trojčki in četverčki seveda bolj pogosti. Rodili so se celo že še-š to reki in sedmorčki!
Pesnik dr. France Prešeren ob sioletnici svoje smrti v ljubljanskem rdečem zaporu
Lani je zšla pri založbi Obzorja v Mariboru Jožeta Javorška knjiga “Kako je mogoče”. V njej premišlja in razglablja ter išče vzroke za samomor svojega mladega sina. Na straneh, ki jih navajamo tu, pripoveduje, kako je proslavljal 100-letnico Prešernove smrti v ljubljanskih zaporih. Poročilo je dokumentarično, vredno branja, čeprav človeka pri tem branju skoraj stresa groza.
“Da bi vzdržal, sem se lotil neke čudne igre: v mladih letih sem znal docela Prešernove poezije na pamet in mi jih je seveda čas, ki je tekel prek mene, skoraj docela izbrisal iz glave. Pozabil jih nisem, v meni sc vsekakor bile pričujoče, a treba jih je bilo poloviti na produ spomina, izbezati iz zaraščenih lu-kej podzavesti, sestaviti z razbitih koščkov vednosti. Igra je bila torej takale:	v nagnusni gol:
temnici, kjer nisem imel ne knjig ne papirja ne pisala, serr moral priklicati celotne Prešernove Poezije v red spomina. Te je bilo izredno naporno in hkrati mikavno delo, zlasti ker mi je včasih manjkal en sam stih — pa bi imel celo pesem “pod streho”, a se prav do tistega stihe nisem mogel prikopati. Dostikrat se mi je zgodilo, da se m: je stih prikazal v spanju. Tedaj sem se zbudil: Ležal je pred mojimi nogami, poželjivo sem ge pograbil in ga vključil v tkivc pesmi. Hujša muka je bil zame dvom, ali je Prešeren res uporabljal tisto besedo, ki sem jc napol svojevoljno vtaknil v stih da je bil poln — ali ne. O kaj b bil dal, če bi mi na videz gluhonemi 'jetniški paznik vedel povedati eno samo besedo iz Sonetnega venca ali pa da bi je bil šel zame vsaj pogledat v knjigo! A kaj! Reči ni znal niti dober dan, kako naj bi izrekel kakršnokoli prešernovsko žlahtnost. Bil je ali mutec ali pa je tulil kot živina. Človeške besede nisem slišal iz njegovih ust. — Tudi z zapovrstnostjo pesmi samih Poezij sem se mučil. Nisem vedel, ali pride prej “Zdravljica” ali “Soldaška” in kakšen je pravi red povenčevskih sonetov. Bodi že kakor bodi, moja igra s Prešernom me je reševala, in ko so me nagnali spat, je “dan” prekratek.
Spričo moje histerične poti za Prešernovim besedjem in spričo mojega novega moralnega odnosa do zasliševalca, ki je bil predstavnik oblasti, se pravi moje usode, mi je bilo čisto vseeno, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo. Zato sem zapisnik o zasliševanju prebral skoraj z brezbrižnostjo. Bil je sicer v glavnem sestavljen iz mojih besed, ampak tako izstniženih in tako zvarjenih skupaj, da nikakor ni bil podoba tega, kar sem na zaslišanjih izjavljal jaz. Bil je fal-zifikat in hkrati ni bil falzifikat. Ko sem ga bral, sem čutil, kako moj zasliševalec zadržuje sapo: cd tega, kaj bom storil z zapisnikom, od tega, ali ga bom podpisal ali ne, je bilo marsikaj odvisno. Ko sem izjavil, da je zapisnik samo spretno izoblikova-
držali. To je bila malta med zidaki. Ampak Poezije kot take so bile cele; da bi bile do zadnje oike zveste Prešernovim, si seveda nisem domišljal.
Prišel je 8. februar. Dan Prešernove smrti. Dan, ko Slovenci slavijo svoj kulturni praznik. Dan, ko so se Prešernovi sovražniki oddahnili, saj jim je zoprni pesnik umrl. Dan, ko so pred sto leti mislili, da je izginil posebni umetniški problem slovenstva ne samo v grob, temveč tudi v pozabo. Na ta kočljivi dan vsesplošnega kulturnega praznovanja sem zjutraj, po črni vodi, ki sem jo pogoltnil' tudi jaz priredi]/ svojo proslavo. Postavil sem se ob zid celice ter začel recitirati Poezije. Od začetka:
Strune, milo se glasite, milo, pesmica, žaluj; srca bolečine skrite ...
Kmalu so se vrata rožljajoče odprla in paznik se je sitno zatrl, kaj počnem.
“Pss-st..sem dal prst na u-sta. “Prešernova proslava . ..” In nadaljeval:
Ne letajo čebele, krog cvetja ne šume; c’lo ribice vesele se klavrno drže.
Nekaj časa je poslušal, me z odprtimi usti občudoval, končno pa velel, naj bom tiho.
Za hip sem res utihnil. Ko pa je paznik za seboj zaklenil vrata, sem z glasnim recitiranjem nadaljeval:
Žaluje vsaka živa stvar . .. itd. itd.
Dolgo sem imel mir in dolgo užival v zmagoslavju svojega Prešerna.
Nenadoma pa so se vrata hrupno odprla, odprl sem tudi jaz oči in čisto zraven sebe zagledal grozljivi paznikov obraz in še bolj grozljivo pest tik pred svojim nosom.
“Ali boš tiho ali ne, hudič?” je zatulil.
Cisto mirno, kot da se res nič ne bojim, sem s strogo norim o-brazom govoril pazniku v brk:
V koga si tak’ zamišljen?
Kaj gledaš tak plašno?
Od nje al’ od pomladi zmišljuješ pesmico?
Noben ni človek zvedel, kaj mislil je ta čas,
so usta omolčala, obledel je obraz.
Ni se upal udariti. A ker je bil vsekakor namenjen storiti kakršnokoli nasilno dejanje, se je iznenada znesel nad čebulo, ki sem jo kot edino cvetje svoje prdslave postavil sredi celice iz
na literatura, sestavljena iz mo- skrivališča, v katerem sem jo jih besed, a da ne ustreza resni-j gojil. Kako je tista čebula osta-ci, je dejal, da je pač tak, kakr-j la v goli celici, je bilo zame prošen je, in če ne bo tak, bo vse , čudovito vprašanje. Našel sem slabše. Videi sem, da se je ta-j jo zadaj za kiblo kmalu po svojem prihodu ter jo skril pod pograd. Ampak čudo, o čudo! Nekega dne, ko sem si hotel ogle-
jo
krat skremžil kot hudič, ki pogoltnil lesniko.
Meni pa je bilo tako in tako vseeno. Oziroma vse jasno. Pod- dati njene oblike, sem ves prepisal sem. Ampak nikdar ne J srečen opazil, da je začela kaliti, bom pozabil tistega obraza, ki Kakšna nežnost me je napolnila! je zlezel iz majorske uniforme V tej zavrženi luknji brez Svetin zmagoslavno zasijal. Pograbil! lobe in pravega zraka — je
je dokument in odšel. S tem je bila moja usoda zapečatena.
To je bilo v času, ko je slovensko ljudstvo proslavljajo stoletnico Prešernove smrti. Jaz sem takrat imel Poezije že na novo napisane. Spet sem jih znal na pamet, čeprav v nekatere stihe nisem zatrdno veroval, za nekatere pa sem bil prepričan, da sem jih Prešernu vsilil. Tudi celo vrsto svojih besed sem moral vtakniti v stihe, da so
vzkalilo življenje. S čebulo sem poslej ravnal kot z nosečnico: božal sem jo in obkladal s prijaznostmi, predvsem pa sem pa-bil nanjo, da se kakorkoli ne bi pretegnila. Vsak dan sproti sem seveda pogledal, kako daleč je že s svojim poganjkom. Bil je slabokrven, svetlommen in silno šibak, a bil je, to mi je več kot zadoščalo. In celo presenečal me je: mislil sem, da bo pritli-(Dalje na 3. strani)
AMERIŠKA DOMOVINA,
KRIZ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar
Ljubimca, mestnega škrica, je igral dolg študent, zelo še mlad in brez brk. Hodil je neokretno, napoti so mu bili stoli, zadeval se je ob mizo. Oblečen je bil v široko in dolgo suknjo, ki najbrž ni bila njegova, ko je 5;topil v izbo, je pozabil snet visoki cilinder, zardeval je in ječal. Neroden in smešen je stal pred njo, ki jo je ljubil in kakor sramežljivo dekle je povešal oči.
Občinstvu v ozadju je bilo pogodi, da je bil mestni škric tako neroden in smešen. Prepočasi se je vršila igra, kar precej naj bi ga napodili, koder drži cesta čez hrib, tujca, ki nosi črno suknjo! ...
Neroden je bil, komaj se je je doteknil, ona pa ga je objela brez strahu z lepo golo roko.
“Tako je objela njega!”
Pod temnimi lasmi so žarele velike vabljive oči, ustnice, polne in rdeče, so se napenjale.
“Tako se je sklanjala k njemu, tako ga je poljubila!”
Ljubimec je pokleknil, padel je nerodno na kolena tako, da je zabobnelo in se je vzdignil z odra oblak prahu. Smfehr je završal preko dvorane, debeli gospod je zaploskal in nasmehnila se je sočutno tudi lepa županova hči.
“Tako se je nasmehnila njemu, tako ga je pogledala vroče, ko sta sedela sama, čisto blizu drug ob drugem in ji je ovil roko okoli vratu ter jo prosil ljubezni...”
Sredi odra je stala županova hči, njen glas se je nenadoma izpremenil, poln je bil in blagoz-veneč in zapela je zvonko: “Ljubek pa pride, milo objame, brž je spet zdravo to bolno srce!”
In ko je pela, je bila vse lepša nego prej. Lica so nekoliko zardela, nagnila se je glava pod težo bujnih las, položila je bila roko na nemirne prsi.
“Nanj je mislila zdaj in ski-pelo ji je srce, trepetalo je od hrepenenja ... Glej, veselo so se nasmehnile ustnice, začutila je, da je tudi on mislil nanjo ...”
Pri kraju je bila igra, županova hči je praznovala svatbo s čokatim kmečkim fantom in škric je romal osramočen koder drži pot preko hriba. Ploskanju ni bilo konca, igralci so se priklanjali, sladko se je smehljala učiteljica, spet so bile prešerne in zapeljive njene oči.
Hrupno so vstajali s sedežev ter se odpravljali. Vsem se je zelo mudilo, gnetli so se pc tesnih hodnikih med klopmi, črni gospodje so prihiteli, prenašali so žametne klopi ter jih postavljali ob stene, da bi napravili plesalcem prostora. Hanca in Tone sta bila poslednja med durmi.
“Kaj ne bi rajši dol?” je pra-šal Tone. “Gneča je tukaj in mize so postavljene za samo gospodo!”
“Ostaniva tukaj!” je odgovo-rila Hanca.
Široki, svetli mostovž je bil °krašen z zelenjem; na obeh straneh so bile postavljene mize °b zidu.
Učitelj je begal po hodniku, Po stopnicah gor in dol, stopil Je mimogrede k tej k oni mizi Spraznil je kozarec ter odhitel.
“Kaj tukaj sta ostala? Dobro ' mi iz globeli sodimo v boljšo družbo! .. . Kaj sc ne počutite dobro, Hanca?”
“Dobro se počutim!”
Učitelj se je začudil njenemu klasu, bil je globlji in zrelejši. Njene oči so gledale mirno, sko-r° osorno.
“Nič ne mislite, Hanca, da je kuj posebnega na tisti stvari! Same budalosti! ... To je nam-reč ženska, ki bi še mene premotila za en večer, recimo za
eno uro, nato bi se pa stresel in bilo bi me' sram .. Lepa je res, ubijte me, če ni lepa!”
Prišla je mimo v svetli poletni obleki, belo rožo v laseh. Učitelj je poskočil s stola, pridružil se ji je in je sedel z njo za mizo, kjer se je zabavala še večja družba. Smehljal se je neprestano in je govoril drugače nego po navadi.
“Sprejmite, gospoda, tudi mene, tujca iz globeli v svojo družbo in nikar me ne zaničujte!”
Hanca in Tone sta sedela za malo mizico v kotu ob stopnicah. Dvoje vrst belo pogrnjenih miz je bilo postavljenih blizu vhoda v dvorano in tam je posedla boljša družba. Debeli gospodje, tej ene gospe, tanke gospodične V svetlih oblekah, črno oblečeni mladi gospodje s šopki v gumbnicah. Razgovor je bil Vesel in hrupen, natakarice so prihajale in odhajale, kozarci so žvenketali. Neprestaho so hodili po stopnicah in Hanca se ni ozrla, toda nenadoma je strepe-tala, ko je začula še čisto spodaj pod stopnicami urne korake. Malo zasopel je bil, premeril je z enifh Jobrakom po dvoje stopnic, šel je hitro mimo naravnost po mostovžu do belo pogrnjenih miz. Pozdravili so ga veselo: učiteljica se je okrenila z vsem životom in je iztegnila roko preko stola. Mate se je poklonil in je sedel poleg nje.
Obrnjen je bil proti zidu, ali Hanca ga je videla natanko, tudi če se je okrenil z životom in je pogledal stran z vsem obrazom. Luč mu je sijala naravnost na lice, ustnice so se mu gibale in Hanci se je skoro zdelo, da razume njegove besede. Sladke so bile in ljubeznive, mehak je bil njegov glas. Toda nekak nemir je bil na njegovem obrazu, senca je ležala na čqlu, kakor spomin na nekaj neprijetnega davno minulega. Nemirno neodločno so gledale oči, nikamor se niso ozrle naravnost, kakor prikrita oojazen je bila v njih.
Tone je pripovedoval, ali Hanca ga ni slišala. V sanje so gledale njene oči in poslušala je v sanjah. Šumno so se razgo-varjali naokoli, ali onadva, Mate in ona, se nista menila za nikogar, kakor da bi hodila sama po tihem večernem polju.
“Zakaj si tako razmišljen in žalosten?” je prašala ona in oči so vabile in očitale prijazno.
“Domislil sem se nečesa, kar je bilo davno in ni več!” je odgovoril Mate.
Hanca je videla, da se-j e igrala pod mizo njena roka z njegovo; oklepali so se prsti, umikali so se igraje in so se iskali.
Učiteljica se je sklonila k Mateju, njene ustnice so se premaknile. Hanca je strmela nanju, ki sta sedela daleč v svetlobi; njeno oko je videlo vse in vse je slišalo njeno uho.
“Pozabi!” je govorila ona. “Saj je zdaj lep večer — kaj bi se spominjal na preteklost, kaj šele bi mislil na prihodnjoSt! Ne smeš zdaj misliti drugega, nego da te imam rada!”
In resnično se je Mate nasmehnil, resnično je pozabil; Hanca je opazila natanko, dasi se je bil v istem hipu obrnil z vsem obrazom od nje, ki je sedela v temi.
“Rad te imam!” je govoril smehljaje. “Samo zdi se mi, da je šinila senca mimo in da sem ga nekoč poznal... Toda šinila je mimo in zdaj ne mislim nič drugega, nego da te imam rad!”
“Ne glej tja, Hanca!” je iz-pregovoril Tone glasneje in se je doteknil njene rame. ‘ Ne glej tja — vsa si prebledela! Pojdiva!”
(Dalje prihodnjič)
------o-------
PESNIK DR. FRANCE PREŠEREN
(Nadaljevanje s 2. strani)
kov in čisto zanikrn, ampak nenadoma se je začel poganjati v višino in skoraj da se je celo nekaj zelenila pokazalo na nežnih listih. Kako sem jih ljubkoval! Kakor da bi ljubkoval tebe! Zame so bili tisti poganjki priče življenjske vztrajnosti, ki se ne da ugnati, ki ne klone in ki po slednji katastrofi spet pokaže svoje pravo trmoglavo lice. Ta čebula je gnala svojo življenjsko pesem, kot sem jaz gnal Prešernovo. Enaka sva si bila. Zato je morala biti na proslavi.
In zdaj jo je jetniški paznik z jezo in s škornjem pomandral in do kraja izničil. Ležala je na tleh kot odpadek, kot nesreča, a sredi njenega razcefranega tre-ouha sem vendarle še videl svetlo stebelce, ki se niti pod škornjem ni pustilo uničiti. No-Dena muka, ki sem jo dotlej prestal v zaporu, zame ni bila hujša od nasilne smrti te čebule. Po licih so se mi udrle solze. Prvič po dolgih dolgih letih.
Ampak s Prešernovo proslavo sem kljub grozodejstvu, ki se je zgodilo pred mojimi očmi, nadaljeval. Naglas. Stoje ob zidu. S čedalje bolj jeznim, nepopustljivim glasom. S čedalje večjim in s čedalje bolj trmastim ponosom. Miže. Morda celo zaneseno.
Ko sem prišel do Sonetnega venca, je pazniku minila potrpežljivost. Ampak kaj je, revež, mogel? V celicah je morala vladati tišina in za tisto zapovedano tišino je bil odgovoren on, ja:z pa sem s svojim močnim baritonom govoril stihe sonetnega venca, kot da bi jih govoril zbranemu slovenskemu narodu. In zato mi je s pestjo tiščal usta, izpod tiste policijske pesti pa so kljub vsemu uhajale najlepše slovenske besede in čeprav so bile napol zadavljene in izmaličene, so se vendarle bleščale v docela nadnaravni luči.
Ko je videl, da me ni moč u-krotiti drugače, mi je tako pri-mazal, da sem se ves, kolikor me je, zvrnil po tleh. In v tista u-studna tla sem vpil:
In gnale bodo nov cvet bolj veselo.
ko rože, kadar mine zima huda
in spet pomlad razklada svoja čuda,
razsipa po drevesih cvetje belo.
In toplo sonce vabi ven čebelo,
pastir rumene zarje ne zamuda,
v grmovju slavček poje spet brez truda,
veselje preleti naturo celo.
O vem, da niso vredne take sreče...
Sodil sem, da bo paznik storil
z mano isto kot s čebulo, da me bo pomendral in stlačil in da bo Prešernova pesem — kot tisti poganjek — ostala skoraj nedotaknjena v mojih ustih, jaz pa docela razkozlan na cementu. Vendar je nad mano obupal in je odšel.
Pobral sem se. S težavo. In nadaljeval z deklami ranjem Prešernove poezije. Mimogrede pa sem si mislil, da je paznik prav gotovo odšel na upravo po pomoč in da se bo vrnil z nevarno okrepitvijo. Sicer pa mi je bilo vseeno. Od prešernovske lepote in od skrivnostne vneme, s katero sem se z njim toliko časa ukvarjal, pravzaprav reševal, sem bil docela očaran.
Mimo so šli Soneti nesreče, mimo Memento mori in Uvod h Krstu pri Savici. Bil sem že daleč v Krstu, ki sem ga zelo kočljivo sestavil in se zelo tresel za svojo zgradbo, ko so se vrata spet hrupno odprla. V vratih se je prikaza! cel trop uniformiranih postav. Prav nič se nisem zmenil zanje, temveč govoril naprej. Nagovarjali so me, naj bom tiho. (Mimogrede sem videl, do so bili v svetlih škornjih in da so nosili zlata znamenja. Zdeli so se mi pravljični! Slišal sem skorajda tople glaske, češ da me razumejo, ampak da je disciplina vendarle disciplina in da bi jo moral predvsem jaz spoštovati. (Eden je imel prekrasne brke in je tako prijazno mežikal z očmi, da sem se ga spomnil iz partizanov.) Zdaj so me začeli nagovarjati preteče. (Zdelo se mi je, da jih je čedalje več in da so čedalje bolj visoki in debeli!) Nagovarjati so me začeli jezno in hkrati čisto obupano.
Mislim, da je v cerkvi, ki ni daleč od jetnišnice, začelo zvoniti poldne, vsekakor so zvonili na vse pretege zvonovi, ki se je iz mojih ust iztekel Krst pri Savici:
Domov je Bogomila šla k očetu,
nič več se nista videla na svetu ...
Takrat sem se od estetske, duševne in telesne izčrpanosti zgrudil. Popadlo me je tako krčevito ihtenje, da sem se v krču kar valjal po tleh, podobno kot tisto noč, iko sem te našel mrtvega v tvojem ateljeju. Hkrati sta me prevzela takšna groza in takšen obup nad slovenstvom in z njim vred nad mojo usodo, da res nisem imel druge izbire kot najbolj neodgovorno tuljenje. Visoko nad seboj pa sem od časa do časa videl docela spačene uniformirane postave, in zdelo se mi je, da jih gledam iz groba, da name že mečejo prst in da me bodo kmalu dokončno zagrebli v grob, ki sem si ga izkopal s Prešernom.
Ampak niti sram me ni bilo. In še danes me ni. Groza ne pozna opravičevanja.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
kev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo.
Rose Ann Oberstar
V	petek je umrla v Holy Earn-ily Home v Parmi Rose Ann Oberstar, 391 E. 272 St., hčerka Josepha Bruder in Frances, roj. Jiblonowski, žena Matthewa, mati Patricie Armstrong, stara mati, sestra Marthe Gallo, Josephine Gartroza, Leona Bruder in Stephanie Perko. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda jutri, v torek, ob 9.15, v cerkev sv. Viljema ob 10., nato na Kalvarijo.
Gasper Bashcl
Po dolgi bolezni je umrl v Highlandview bolnišnici 74 let stari Gasper Bashel, 18913 Cherokee Avenue, mož Marion, roj. Ster, oče Freda in Alice Robinson, 4-krat stari oče, rojen v Stari Voselici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 58 leti. Zaposlen je bil 40 let pri Fisher Body Corp., dokler ni stopil pred 9 leti v pokoj. Bil je član SNPJ št. 53, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in Dra-matskega društva “Naša zvezda”. Pogreb bo v sredo ob 1.30 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Knollvvood pokopališče.
Lottie Popovich
V	Hillcrest bolnišnici je umrla pretekli četrtek 66 let stara Lottie Popovich, roj. Smiciklas, 2615 Marlboro Drive, Cleveland Heights, sestra pok. Elle Kozan, teta Roberta in Normana Kozan, roj. v Chicagu, 111. Pogreb je danes zjutraj iz cerkve sv. Petra in Pavla v Chicagu v družinski grob na Resurrection pokopališču. Pogreb je v oskrbi Zelotovega pogrebnega zavoda.
Joseph J.Carey
V	Lake County Memorial West bolnišnici je umrl 88 let stari Joseph J. Carey, ki je živel pri svojem 'sinu''Michaelu na 736 Pendley Rd., Willowick, O., vdovec, rojen v Litvi. Poleg Michaela je zapustil še sinove Georgea,- Josepha, Anthonyja, Vincenta, Franka in Johna ter hčer Roso. Pogreb je iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 8.30, v cerkev sv. Marije Magdalene na Vine St. ob 9.30,'nato na Kalvarijo.
-----o------
že nad milijon žrtev
-Število smrtnih žrtev v avtomobilskih nesrečah od uvedbe avtomobila na naše ceste je preseglo en milijon. Samo v preteklem letu,je bilo na naših cestah preko 56,000 mrtvih v prometnih nesrečah.
Kar lepo število
V ZDA je okoli 5,000 farmarjev, kjer goje živali zaradi njih dragocenih kož (mink).
Vesti iz Slovenije
Komercialne zaloge velenjskega lignita za letno 4 milijonov ton produkcije je še najmanj za 80 let. Letos bodo velenjski rudarji nakopali 3,300,-000 ton lignita, za povečanje produkcije na 4 miljone ton pa bodo morali do leta 1985 investirati okrog 146 milijonov dinarjev.
Malokdo ve, da žive na Madžarskem poleg porabskih Slovencev tudi Slovenci v Taranju ob hrvaško-madžarski meji severno od hrvaške Koprivnice. Prav malo jih je še, saj niso nikdar niti v cerkvi slišali slovenske besede. So potomci Prekmurcev, ki so se po izgonu Turkov 1. 1735 naselili na zapuščeni posesti zemljiškega gospoda Fe-štetiča.
*
V župnijski cerkvi v Celju so zaključili 7-letno delo restavriranja gotske kapele. Pri otvoritvi obnovljene kapele je govoril direktor zavoda za spomeniško varstvo, Ivan Stopar, akademik dr. France Stele pa je predstavil skulpturo Žalostne Matere božje, ki je edinstvena skulptura v Evropi in je ena osmih kipov baročnega sloga v Celju. Restavracijo kipa in fresk je opravil akademski slikar Viktor Povše.
•
Na Jesenicah so praznovali 95-letnico Piha Inega orkestra jeseniških železarjev, ki ga sedaj vodi Rado Kleč. Začetek orkestra je bil pravzaprav v Bohinju, kjer je bila ustanovljena pred 95 leti kovaška godba.
*
Mežiški rudnik svinca je v letu 1968 imel veliko izgubo, lani pa se je položaj precej izboljšal. K izboljšavi so tudi pripomogle boljše cene svinca na svetovnem tržišču in povečana prodaja. V devetih mesecih so izvozili za
3.120.000	dolarjev svinca, kar predstavlja tretjino celotnega dohodka mežiškega rudnika in topilnice. Kljub temu so predlanski primankljaj znižali na
1.400.000	dinarjev od 2 milijonov.
*
Po podatkih soboškega zaposlovalnega podjetja se je lani po redni poti zaposlilo v tujini 4,750 delavcev iz soboške in lendavske občine, nad dva tisoč pa jih je ostalo v tujini od predlanskega leta. Precej jih odhaja na delo s turističnim vizumom in sodijo, da se je zaposlilo v tujini leta 1969 kar osem tisoč Prekmurcev v Avstriji in drugih evropskih državah.
•
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem, v kateri je zaposlenih okrog 1500 oseb, je morala v decembru delno u-
TEZAVNA NALOGA — Vlačilec se je napotil z Malte proti Jamaici v Srednji Ameriki z vrtalnim stolpom in umetnim otgkom, na katerem je stolp pritrjen. Kakih 300 milj zahodno od Gibraltarja je vihar vrtalni stolp prevrnil.
staviti delo, ker ji manjka celuloznega lesa. Zaradi omejitve dela so v decembru že morali poseči pri izplačilu osebnih dohodkov po rezervnem skladu, kar bo prav tako treba narediti v januarju. Pomanjkanje lesa je zaradi velikega snega, ki onemogoča dobavo lesa. Razen tega pa gozdarji nimajo posebnega zanimanja za dobavo lesa zaradi nizkih cen celuloznega lesa, čeprav imajo s tovarno sklenjene pogodbe.
V	hrastniški steklarni so 23. decembra pogasili peči, v katerih segrevajo stekleno maso. K temu so bili prisiljeni, ker jim je zmanjkalo mazuta, ki ga uporabljajo za gretje peči. Rafinerija v Lendavi, ki oskrbuje hrast-niško steklarno s tem gorivom, od prejšnjega tedna ni pošiljala dogovorjenih količin, ker ji je zmanjkalo nafte za predelavo. Steklarna potroši na dan 65 ton mazuta.
V	steklarni so zjutraj skušali tešiti nastali položaj. S postaje Zidani most so sicer dobili dve cisterni mazuta, kar bi bilo dovolj za proizvodnjo za dva dni, vendar prepozno. Peči so že pogasili. Gmotno škodo, ki je precejšnja, saj je prizadeta celotna proizvodnja, še niso ocenili.
Hrastniški steklarji se te dni ubadajo še z drugim neprijetnim problemom. Za proizvodnjo jim primanjkuje tudi kalcinira-ne sode, ki jo porabijo 20 ton na dan. Tovarna v Lukavcu te surovine ne more dostavljati, ker nima na razpolago železniških vagonov.
------o------
Umori mladih žensk v Washingtonu, D.C., so povzročili preplah
WASHINGTON, D.C. — Tri brhke plavolaske so bile na sličen način umorjene v zadnjih pičlih treh tednih v predmestjih glavnega mesta, ki se razteza ob glavnih avtovelecestah. Vse tri so imele na svojih telesih na ducate vbodi j a jev z nožem ali škarjami.
Ti umori so povzročili med mladimi ženskami, ki žive same, hud preplah. Oblasti sodijo, da utegne biti morilec vseh treh kake vrste duševni zmešanec in sadist, ki mori nemara pod vplivom mamil.
MALI OGLASI
Hiše naprodaj
Novejše zidane 2-družinske hiše pri Lake Shore bulevarju. Pol-ranč hiša na Richmond Heightsu, v celoti podkletena, dvojna priključena garaža. Kličite Millie: 261-1182.
WM. T. BYRNE Real Estate 261-5101»
(27)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dobro 6-sobno hišo v st. clairski slovenski okolici. Vsa podkletena, ima plinski ogrev. Kličite po 5. uri pop. 881-
(mwf feb 27)
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pošljite na naslov:
Misijonski krožek
Attn: Fr. Feryan)
Collegio San Anton.o 124 Via Merulžma Rome, Italy — Europe ____	(x)
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.v RAČUN POMOČI DRŽAVE OHuJ ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
5t. mnl*- A ■*•>» * ssth Vt • rv	-
Avto naprodaj
Volkswagen 1970 “Fastback”, skoraj nov, samo 3600 milj, prodaja lastnik. Kličite 431-9673.
JAN PLESTENJAK:
H E R O D E Ž
Krava se sprva sena še dotaknila ni, samote je je bilo strah, pogrešala je domače družbe. Nazadnje ji je pa seno le zadišalo, trudna je bila in lačna. Prostorni hlev jo je spet oživel.
Vodnik, Rožnik in Adarnovec so šli za Tonetom in Nežo, med njima je bil Tonček in stopili so v hišo. Bilo je vse lepo pospravljeno, le strop je kazal goličave in stropnjaki svoje zaseke, ki so držale omet. Toneta je zabolelo, ko je videl, da so se oči vseh zapičile v strop in da so se potem vrgle nanj, češ ali je treba tega.
“Nekaj malega sem pripravil, ni posebnost!” je povzel, kot da ničesar ni videl in kot da se ni nič zgodilo. Nežo je posadil zraven sebe, Tonček se je pa držal matere, precej zraven se je usedel Adarnovec in potem Rožnik in Vodnik.
Iz omarice v steni je izvlekel steklenico z dolgim vratom in velikim trebuhom.
“To je pa gosposka steklenica!” je ošvrknil Vodnik, ki je pri loškem notarju pokušal iz take steklenice.
"Hm!” mu je pritrdil in točil najprej Neži, ki se je pa bra-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
JEREMY’S OPENING SOON
Is now accepting applications for head hostess, hostesses, cashiers, cocktail waitresses, and waitresses, cooks. Some part time and short hour positions available. National chain. Major company benefits. Above-average earnings, excellent working conditions. Apply in person to.
MISS STAUNTON Mon. thru Sat, 9 a.m. to 4 o.m. or call for appt. 325-3715
Jeremy’s 112 Oak Brook Mall, Oak Brook, 111.
(27).
nila, potem pa srknila in odložila, kot bi hotela reči, drugim daj, bolj so potrebni.
“Ni slaba gosposka kapljica!” je priostril še Rožnik in se skremžil, kot da mu je žganje jezik ožgalo.
Na mizi je že bilo belega kruha, mesa in sira in čez čas so se obrazi razjasnili, jeziki so se razvezali in govorili so med seboj, kot da so prišli le na obisk, ne pa da so bili odtujeni in da so pravkar zakrpali raztrgani zakon.
Večerilo se je že in dobrote na mizi so se posušile, ko so možje odhajali.
“To ti pa povem, za besedo te bomo prijeli, če se kaj primeri!” je grozil Vodnik.
“Nikoli več te ne pogledam!” se je pridušal Rožnik, “če se je le dotakneš z roko!” Jezik mu je že cmokal in oči so mu bile kalne. Gosposko žganje ga je res ožgalo.
“Jaz grem. Malo me sicer skrbi, upam pa, da boš vsaj zdaj pometen. Če bom videl, da si mož, ti bom že pomagal, da se skobacata iz najhujšega. Seveda pa ne bi rad metal denarja v brezno, ne da bi videl uspehov. Saj bomo prijateljski marsikaj lahko popravili, kar bi se drugače ne dalo,” je mehko in oče-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
MALE HELP
JEREMY'S OPENING SOON
Is now accepting applications for Chef, cooks short order, and broiler men, bartender, janitors, dishwashers, utility personnel and bus boys. Some short hour and part time positions available. National chain with major company benefits. Above average earnings. Excellent working conditions. Apply in person to Miss Staunton, Mon. thru Sat. 9 a.m. to 4 p.m. or call for appt. 325-3715
Jeremy’s, 112 Oak Brook Mall, OAK BROOK, ILL.
(27)
INSPECTORS
WANTED
(1) — Day Shift (1) _ Night Shift Should be able to use Micrometer & Caliper, read Blue Prints.
This is a stable position with better than the usual benefits. Quality Mfrs. of Fasteners & Screw Machine Products.
Call MR. KAMMINGA
378-2050	(28)
RESTAURANT — By Owner Good loc. Must sacrifice. Illness forces sale.
Call SH 3-9109 bet. 6-6
(27)
REAL ESTATE FOR SALE
FRANKLIN PARK — BY OWNER 3 bdrm. brk. ranch, 2 frpls., newly crptd., mod. kit., bath, panl. rec. rm., fin. att. gar. sernd. Florida rm ced. closet. Beaut. Indscpd. Full bsmt. even, under gar., patio. $45,900 455-2518	(27)
ELMHURST — BY OWNER.
6 Room Bungalow. Remodeled. Close to everything. $28,900.
Call 279-6046	(27)
WEST ROGERS PARK. OWNER TRANSFERRED.
6035 N. Whipple, $37,777.77 - IVz rm. Georgian. 3 Ige. bdrm. 2 ba. Air cond. Extra Ige. pnld. fam. rm. on main fir. New crptg. Immed. occup. 614% assum. mtge.
Ph. 973-7926	(27)
Nr. 87th & Damen — Owner 2 Bedroom custom built brick. Heated knotty pine back porch. Full basement, % blk. shos, transp., schools.
239-3342 after 5 p.m.
(28)
HOUSEHOLD HELP
CLEANING WOMAN 1 day wk. (possibly 2 days). Vic. N-W side.
Call 457-1741 or 457-0760
(27)
CLEANING WOMAN Dependable. One day a week, in Downers Grove. Permanent.
Phone 969-2599
(28)
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK AND COOKING. Vic. Bryn Mawr & Sheridan - 5 days. Good salary. Refs. Ph. 254-4344 Mon. thru Fri. 10 to 5 and 334-5183 weekends.
28)
FURN. Apt. Bldg. Logan Square. Exc. transp. 32 apts. O-rig const. Yel. Octagon brk. court type. 6-2 V2 s, 18-3,s, 8-4,s. Inc. $57,000 yr.
By Owner. Must Sell. AL 2-4016
(28)
3 STORY BRK. 6-4 Rm. apts. Comp. furn. Inc. $12,500 yr. Lot 37%xl25. 3 car frame gar. Yard. Inquire 2623 N. Kimball or call AL 2-4016.
(28)
LOGAN SQUARE - OWNER 3 Story Brick. Furnished apt. 1 -6 and 2 - 7,s. Stoker, steam heat. 2 car gar. Immed. Occupancy AL 2-4016
HOUSE - 2 car gar., full bsmt. Vic. 1500 Diversey. $13,500 Ph. 935-3702
(28)
tovsko govoril Adarnovec.
“Neža, ti pa potrpi, kolikor moreš, seveda so ti pa vrata zmerom odprta, če bi te pretepal ali pa bi ponorel in te hotel morda še ubiti. Vem, kaj je nagla jeza,” je naročal Neži, ki se je cmerila, bila pa prečudno vdana in ponižna ter je le pritrjevala.
“Pozdravite mamo! Recite ji, naj se kaj oglasi,” mu je naročala, ga držala za roko, kot bi ga prosila, le tu še ostani, doma so na varnem.
Tone je bil nasmejan, srečen. Sedaj mu dom ni bil več mrtvašnica, temveč s'vetišče, v katerem je dihalo dvoje njemu posvečenih bilij — žena in otrok.
Vodnik, Rožnik in Adarnovec so jo mahali že ponoči proti domu. Mesec je svetil in jim kazal pot in bili so glasni in veseli.
“Za to pot smo si ga pa zaslužili!” je razsodil Adarnovec in oba zavlekel v svojo hišo. Ada-movka je še bedela, čakala je moža, da ji pove, kako je Tone Nežo sprejel, ali jo ima rad, kako se je Tonček vedel in vse vse drobnarije, ki jih moški zmerom spregleda.
“Manca, kar dobro smo opravili, prav brez greha si ga lahko privoščimo kozarček,” je govoril Adarnovec medeno kot izlepa ne. “Po sreči je šlo!” si je mislila Adamovka in bila je tako vesela, da se ji češnjevec prav nič ni smilil. Sama ga jim je točila in še kolača priložila.
In so ji morali pripovedovati o vsem, o Tonetu, o Neži, o Tončku, kakšna je hiša znotraj, kakšno je ognjišče, hlev, kašča, kakšne so njive in košenine, ali je ostalo še kaj kostanjev, ali je do čista vse posekano, kako je s streho, kako s skrinjo, ki jo je Neža za balo dobila, če niso morda postelje segnile in bi oba, Neža in Tonček obolela in si jetiko nalezla in vse mogoče malenkosti, na katere vsi trije še pomislili niso.
“Kako ste se pa poslovili!” je silila Adamovka in še m še nalila.
“Kar lepo!” se je odrezal Vodnik in mislil, kako zelo da je ustregel gostiteljici.
“Že! Pa kako se je vedel Tonček?”
“Kot mati. Samo nje se je držal, kamor je šla, je šel z njo in, ko je ostala pri Tonetu, je ostal tudi Tonček,” je modro razlagal Rožnik, Adamovka ga pa poslušala z dušo in s srcem.
Trda in gluha noč se je vsrkala po melinah, po grapah in po gričih, zdaj pa zdaj je mesečina, ki se je razlila izza oblakov, oplazila kos planjave, kos košenine in gozda in prebudila ptice na gredeh, prepodila sove in netopirje in pokazala pot Vodniku in Rožniku, ki sta jo vsa zgovorna mahala proti domu. Kadar sta zavila na pot, ki je bila posuta s kamenjem, je
kar Hrustalo in se drobilo pod nogami in pod težkimi okovanimi škornji.
“Ti, meni se pa zdi, da iz tega grunta ne bo nič!” se je ustavil Vodnik. Nekam zasopel je bil in vroče mu je bilo.
“Meni se zdi, da ima hitro jetiko!” je dodal modro in samozavestno Rožnik.
“Le meni verjemi, ne bo dolgo, pa bo Tone spet ponorel. Nič pravega pogleda nima. Kot bi bil potuhnjen, se mi zdi, in nekaj ga teži. Jaz sem ga dolgo opazoval. Dobre oči imam,” je razlagal Vodnik in zasajal palico predse, kot da bi roso otepal.
Pri Stiskarju je zalajal pes, oglasil se je Močeradnikov. Obema se je čudno zdelo, da so ob tako pozni uri še ljudje na poti.
“Pa brez zamere!” sta se poslavljala. Rožnik je bil že doma, Vodnik jo je moral krevsati pa še v hrib.
“Zakaj? Dobro delo sva napravila!” se je pobahal Vcdnik, rekel lahko noč in se pognal v hrib.
Tisto noč sta oba spala, ne da bi se do jutra prebudila. Opravila sta dobro delo in sta bila nanj ponosna.
“Neža, saj nisi huda?” jo je poprosil, ko je prižigala luč. Še zmerom se mu je zdelo, da je Neža nekam vase zaprta in so njene misli doma pri Adamovcu. Kar odtujila se mu je in le po sili in ne iz ljubezni je prišla
ANZLOVAR’S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO 44103
20% popusta RAZPRODAJA
Cene vsega blaga v zalogi so znižane za najmanj 20%
DAJEMO IN SPREJEMAMO EAGLE ZNAMKE, DVOJNE OB TORKIH. RAZPRODAJA KONČA V SOBOTO, DNE 14. FEBRUARJA.
nazaj. Da opere hišo in da ne bodo ljudje rekli, da Adarnovec daje potuho raztrganemu zakonu.
“Nisem!” je odgovorila Neža čudno hladno, kot da ji je bilo vprašanje odveč in da je vendar povsem razumljivo. Če bi mu ne odpustila, ne bi šla pod njegovo streho. Vprašanje: “Ali si huda?” se ji je zdelo neumno.
Tonetu je bil ta odgovor premalo. Želel je mehke in vonjave besede, ki bi izžarevala ljubezen, želel je njene drobne roke okrog vratu in njenih oči, ki so bile zmerom tako lepe in so sedaj še lepše, njenega obraza, ki ga je bila mladost in zdravje.
(Dalje prihodnjič)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
FEBRUAR
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MIRKO
ANTL0GA
6516 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 Phone: 431-3500
TRAVEL - NOTARY - TRANSLATIONS - IMMIGRATION
M. L TRAVEL SERVICE
Vršimo posle JAVNEGA NOTARJA — Pošiljamo denar
Uredimo emigracijske zadeve in z.a obiske sorodnikov
Uredimo vse potrebno za potovanja skupin in posameznikov Polet New York - Ljubljana, na obe strani:	— predsezonska cena $230
sezonska cena $280 za skupine od 80 potnikov — 4 do 6 tedenska cena za posameznike: predsezonska $313, sezonska $343.
Prošnja in obvestilo uprave
Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi do nadaljnega poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve.
Tudi v zadevi smrtnih naznanil, zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad.
Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo list bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628.
Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo pozdravljamo!
AMERIŠKA DOMOVINA
MED PREPEVANJEM — Vodnik “Rolling Stones” Mick J agger prepeva pri nastopu v zaprti dvorani na Angleškem. To je bil v treh I letih prvi tak nastop.	I
FEBRUAR
15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop.
15. — Kosilo v korist Slovenske
šole pri Sv. Vidu v farni dvorani pri Sv. Vidu.
MAREC
1. — Pevski zbor Jadran priredi
za 50-letnico obstoja Slavnostni koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., ob pol štirih popoldne. Po koncertu ples.
7.	— Slov. telovadna zveza priredi svojo redno pomladansko akademijo v dvorani pri Sv. Vidu ob 7.30 zvečer.
8.	— Dramatsko društvo LILIJA poda F. S. Finžgarjevo dramo “Veriga” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
14.	— Klub slov. upokojencev za
Waterloo Rd. okrožje priredi večerjo v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob petih.
15.	— Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi letni zajtrk s omletami in klobasami (Pancakes and Sausages)
15. — Federacija slov. narodnih domov počasti “Slovenskega moža leta” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Začetek ob 4. popoldne.
15. — Dramatsko društvo Naša zvezda priredi večerjo in domačo zabavo v SDD na Recher Avenue.
22.— Glasbena Matica poda svoj
pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih popoldne.
APRIL
4. — Podr. št. 8 SMZ priredi
ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester.
4.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
5.	— Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci.
5. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Za-
četek ob 4. popoldne.
18. — Slovenski športni klub
priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu.
25.	— Folklorna skupina KRES
priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Pevski zbor Planina poda
svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
MAJ
L — Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
10. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16. — Koncert pevskega zbora
Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci.
30. — SKD Triglav v Milwau-
keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne.
JUNIJ
7. — Društvo SPB Cleveland
pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 8. pa ekademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu.
13.-14. — Slovesna proslava 25-letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
20.	-21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
21.	— Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970.
JI. — SKD Triglav v Milwau-
keeju priredi v svojem parku piknik.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu.
4. — SKD Triglav v Milwau-keeju praznuje žegnanje sv.
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici.
5.	— Piknik Slovenske pristave na njenih prostorih.
11.-12. Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue,
18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer.
AVGUST
16. — Fara Marije Vnebovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
23. — Društvo Najsv- Imena pri
Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
6.	— Piknik Slovenske pristave.
7.	— Piknik v jesenskem zatonu
na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
20. — Trgatev na Slovenski
pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorafi. Od 11.30 do 2. pop.
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
4. — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
11. — Dramatsko društvo Naša
zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. NOVEMBER
1. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar.
domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
14. — Belokranjski klub priredi
v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
23. — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.


V RlfiG SP0MM9
OB PETI OBLETNICI — ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG-OČE IN STARI OČE
John Tanko Sr.
Odšel je k Stvarniku 9. februarja 1965. leta.
Ura slovesa pred petimi leti je bila, težke ločitve spomin se budi. Ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori.
V miru božjem sladko snivaj. dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj!
Žalujoči:
ANTONIJA — soproga JOHN JR., FRANK — sina LILLIAN — hčerka VNUKI IN VNUKINJE OSTALO SORODSTVO
Cleveland, O., 9. feb. 1970.