r




EMIL N A VINŠEh

ILUSTRIRANA

LEPA MASKA

NAVODILA
ZA ŠMINKANJE

DRUGA S SLIKAMI IZBOLJŠANA
IN RAZŠIRJENA IZDAJA

SPISAL EMIL NAVINŠEK
ŠEF-LASULJAR KRALJ. NAROD. GLEDALIŠČA
SLOV. OPERE IN DRAME V LJUBLJANI

LJUBLJANA 1926 // SAMOZALOŽBA
TISKARNA JOSIP KRMPOTIČ, VIR-DOMŽALE

VSE PRAVICE PRIDRŽANE.

56095

3  oo^b^L- 0

PZG

EMIL NAVINŠEK

LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 1.

. . . kretnjo prilagodite besedi in
besedo kretnji; in pazite posebno na
to, da ne presežete naravne zmer¬
nosti. Zakaj vse, kar je pretiranega,
nasprotuje namenu igre . . .

Shakespeare: Hamlet
II. dej. 2. prizor.

Uvod k drugi izdaji.

K ako potrebna je bila moja prva priročna knjiga o
šminkanju „Lepa maska",  dokazuje dejstvo, da je

..nul  bila prva izdaja tekom eden in pol leta razprodana.

Strokovna kritika o knjigi je bila zelo laskava in številna
dramatična društva in odseki so mi sporočili pismeno svoje
priznanje; obenem pa sem prejel od mnogih strani prošnje
\  željo in nasvetom, naj drugo izdajo izpopolnim s slikami.
Čeprav mi je bilo ob tem času težko zadostiti vsem željam,
izdajam to drugo knjigo bogato opremljeno z barvastimi
predlogami, ki bodo lajiku in diletantu močno olajšale
njegov trud.

Priložene barvaste predloge raznih tipov so izdelane v
naravnih barvah onih šmink, katere ima uporabljati masker.
Med slikami se nahajajo tudi take, ki predstavljajo tipe iz
raznih naših domačih iger, in bodo vsled tega tembolj dobro-
došle, ker je v njih zarisana vsaka poteza v isti barvi, ka-
kršna mora biti uporabljana barva šminke. Izbira priloženih
slik obsega sicer le skromen del vseh tisoč in tisoč raz¬
ličnih fizijonomij, vendar bo zadoščala vsem potrebam kot
izhodišče in podlaga. V nadaljnem sem skušal oblikovati v
besedo one mnogobrojne izkušnje, katere sem pridobil tekom
dolgih let pri raznih gledališčih doma in v inozemstvu.

Šminkanje je gotovo umetnost in vendar za to ni ni-
kakih šol. Na dramatičnih šolah, v akademijah se govori
gotovo tudi o šminkanju," vendar neizčrpno in zato ostane
edina prava in tehtna šola: šminkaj se sam in pridobi iz¬
kušnje potom lastnega lica!

V zadnji dobi so priredila razna kulturna društva te-
čaje za šminkanje, pri katerih se je praktično demonstriralo
to umetnost Mnogobrojne udeležbe teh prireditev in pa
zanimanje govorita o potrebi, da se podobni tečaji vrše
čim pogosteje. Kar se tiče praktičnega uspeha teh tečajev
lahko mirno izjavim, da je pridobil vsak udeleženec vsaj
one osnovne pojme o šminkanju, da lahko opravlja posle
maskerja v okvirju svojega društva in oddaja svoje znanje,
povečano zopet z osebnimi izkušnjami, novodošlim lajikom.

V moji dolgoletni praksi kot masker in gledališki la'
suljar sem pridobil toliko izkušenj v tem poslu, da lahko
na podlagi tega znanja podam stvarna in pregledna navo¬
dila o šminkanju. Imel sem pogosto priliko gledati kake
maske izvršujejo diletantski maskerji; srečati pri takih pri¬
reditvah pošastne spake, ki naj predstavljajo ljudi. Starci
so sivi, kakor od mrtvih vstali, ljubimci, dekleta pa žare
v žlahtni rdečici kar neprestano. In potem, tiste brke, tiste
brade — pri vsej resnosti situacije se ni mogoče vzdržati
smeha! Vse to seveda izvira le iz nevednosti, neizkušenosti
maskerja, ki žal ni imel prilike zadostiti svojim ambicijam
potom strokovnega šolanja in poduka. Celo igravcu-začet¬
niku ni lahko pogoditi maske, čeprav ima priliko gledati dan
na dan maske svojih starejših kolegov. Ob koncu naj povem
še to: poslednjega pri kreiranju maske se priučiti ne da,
z nobeno knjigo, nobenim tečajem. To je umetnost zase in
človek jo ima v sebi ali pa je nima. Pač pa si lahko pri¬
svoji vsak z majhnim trudom zunanjo, tehnično plat šmin¬
kanja in to je namen moji knjigi. Z njo hočem ustreči onim
neštetim majhnim odrom, posameznikom, ki so stali doslej
brez nasveta in pripomočkov pri svojem skromnem, zato
pa tem bolj požrtvovalnem delu.

Ljubljana,  1926.

Emil Navinšek.

O šminki in razsvetljavi.

S redi minulega stoletja je uporabljal igravee za preobličenje
svojega obraza suho šminko, ki je obstojala iz razno¬
barvnih zmletih kemičnih sestavin. Kot taka je bila ta suha
šminka ne samo težko uporabljiva, temveč je izpostavljala
igravca pogosto zastrupljenju krvi, lišajem in podobnemu.
Sredi stoletja pa je iznašel Baudius, svoječasno član gle¬
dališča v Lipskem, takozvano maščobno šminko, ki je v
najkrajšem času zmagala in se udomačila v vsem gleda¬
liškem svetu. Princip maščobne šminke si je kmalu osvojila
industrija. Kot prva je pričela s tovarniškim izdelovanjem
te vrste šmink tvrdka Leichner v Berlinu, ki je tekom let
izpopolnila svoje proizvode do popolnosti, in ima danes
odjemalce po vsem svetu.

Maščobna šminka je podobna oljnati barvi in je v bistvu
zmes suhe šminke z lojem ah mastjo. Maščobna šminka ima
izvrstno lastnost, da jo lahko mešamo eno z drugo in do¬
sežemo na ta način zaželjeni osnovni ton kože, oziroma
sence, katere se pojavijo. Nadaljna prednost maščobne šminke
je, da zabriše pri uporabljanju lasulj platneno čelo popol¬
noma. —

Glavne barve, ki naj se nahajajo v šatulji šmink, so
sledeče: črna, rujava, siva, starordeča, mladordeča in bela.
Potom teh barv doseže spreten masker vsak učinek na svoje
lice. Boljše je imeti v svoji šatulji manj šmink, kakor pa
celo skalo različnih barv — kajti začetnik se izogne na ta
način izbiri in uporablja edino ono pri čemur ne more
grešiti.

Velike važnosti pri šminkanju je razsvetljava. Od nje
je odvisno, kako močna bodi maska, kako silne poteze in
gube. Čim močnejša je- razsvetljava, tem pazljivejša mora
biti izbira barv, in tem finejše morajo biti izvršeni vsi pre¬
hodi, kjer se izliva ena barva v drugo. Ako pa je luč medla,
mora hiti kolorit lica živahnejši in podkrepitev prirodnih

7

gub, obrvi i. t. d. tem močnejša. Luč petrolejke je rdečkasta,
zato moramo v takem slučaju vzeti kot osnovni ton lica,
svetlejšo šminko. — Plinova in električna razsvetljava ne
pomenijo za naše svrhe nikake bistvene razlike, ker njih
luč je svetlomodrikasta. Svetujem pa, da si vsak masker
ogleda razsvetljavo odra predno prične s šminkanjem in da
se posvetuje z režiserjem, ob kakem dnevnem ali večernem
času nastopajo ljudje. Razlogi za to so popolnoma jasni.
Čim bolj močna je razsvetljava tem skrbnejše mora biti izde¬
lana maska. Vse te okolščine izrablja tudi vsak spreten
masker upoštevajoč opasnost, da maska ne bi bila dovolj
markantna.


8

Štiri najizrazitejše dobe človeškega življenja.

(Leva plat lica kaže barve šminke, katere moramo uporabljati,
desna plat pa izgotovljeno masko.)


Št. 2. Moška doba od 25 — 40 let. Osnovna
barva 3, 3 Sence, lica, brada z mladordečo
mešano s starordečo. Ustne za spoznanje tem¬
neje mešati s starordečo. Rahla guba ob nos¬
nicah in pa rast brade (razura) z rujavo.

Št. 1. Mladostna maska do 25 let. Osnovna
barva štev. 2, 3 ali Lit K; sence, lica, brada,
uho z mladordečo, ustne mladordeča mešana
s starordečo; obrvi, trepalnice črne.

Št. 4. Starček od 60 — 80 let. Osnovna barva
štev. 2 mešana s štev. 6. Očesne votline, lice
in sence s sivo šminko, obrvi bele. Gube s
starordečo. Pod spodnjimi očesnimi vekami
tenka rdeča črta obsenčena z belo.

Št. 3. Starejša doba od 40 — 60 let. Osnovna
barva Lit K. Očesne votline ob senceh in brada,
zunanji deli lica s sivo šminko. Rdečica lica
s starordečo. Vse gube z rujavo.

Skupina I.

Ljubimci,

Št. 5. Maska ljubimca ali ljubimke v starosti
20 — 25 let. Osnovna barva štev. 2, Sence,
brada, ustnice, lica in uho z mladordečo. Obrvi
in črte krog trepalnic črne. Puder rožnate barve.
Lasulja ali frizura in brke kakršne zahteva
vsakokratni značaj uloge.

Št. 6. Mladostna maska modernega ali mest¬
nega človeka. Osnovna barva 2—2 1 / 2 , Včasih
v salonskih komadih tudi Lit K. Ostalo kakor
štev. 5.

Št. 7. Ljubimec v starosti 30 — 35 let. Osnovna
barva 3 ali 4, ostalo kakor št. 5. Isto velja za
paže, le poldolga baroka pride polej*. Brke,
odnosno bradica se doda po potrebi značaja.

Št. 8. Vitez, star 30—40 let. Osnovna barva
štev. 3—3 1 / 2 , 4. Ostalo kakor štev. 2. Lasulja
dolga z visokim čelom. Brke in brada po po¬
trebi dolge in urejene. Puder rumen.

Skupina II.

• O šminkanju v splošnem.

IDredno pričnem s stvarnimi izvajanji moram konstatirati
-®- razveseljivo dejstvo, da je posebno pri nas Slovencih
uprizarjanje raznih iger, deklamacij in živih slik močno raz¬
širjeno. Igra se povsod. Skoro vsaka vas ima svoj oder in
skoraj vsako društvo svoj dramatični odsek in iz njih reper-
toirja lahko sklepamo o njih agilnosti in sposobnosti. Da
ne govorim o važnosti takega početja, ki gotovo odvrača
sodelujoče od onih priprostih čutnih užitkov, povdarjam,
da je treba to plemenito stremljenje podeželnih odrov pod¬
pirati kolikor le mogoče. Ta pomoč pa naj ne bo samo v
prijaznih nasvetih, katerih nihče uporabljati ne more, temveč
v čisto realnih in praktičnih oblikah. In predvsem v ta
namen je napisana ta moja knjiga!

Da gremo dalje! Tam kjer prirejajo igre, morajo imeti
tudi prostor za maskerja. In ta mora biti v znamenju miru
in treznosti. Tam je opustiti nepotrebno glasno govoričenje
ali petje in sploh vse, kar bi utegnilo motiti maskerja pri
njegovem opravilu. Vsak masker, ki ljubi svoj posel ima
samo eno brigo: da so maske kolikor mogoče prirodne,
čiste in solidne — to pa je mogoče le v popolnem miru.
Opazil sem pogosto na podeželnih odrih, da vlada ravno v
prostoru, kjer se šminkajo, največja zabava in „hec", kar
je gotovo napak. Najurnestneje bi bilo, da se na tem prostoru
nezaposlenim dostop sploh zabrani! Nadalje mora biti pro¬
stor zadostno velik, dobro razsvetljen in zrak ne sme biti niti
premrzel, a tudi ne pregorak, kajti premrzel zrak otežkočuje
enakomerno razmazanje šminke, pregorak pa povzroča, da
se šminka cedi in maže po licu, predno je maska dogotov-
ljena. — To so gotovo zahteve, katere marsikje ni mogoče
ugodno rešiti, — vendar se najde prav gotovo povsod vsaj
v neposredni bližini odra soba, v kateri se sodelujoči obla¬
čijo in šminkajo. — Važno je tudi poglavje, kako bodi de¬
lavnica maskerja opremljena in iz česa obstoje njegove po¬
trebščine in pripomočki. Na srednje veliki mizi, kjer je pri-

9

pravljen za predstavo potrebni materijal, ne sme biti razen
njega prav nobenih drugih predmetov. Zgodi se pogosto,
da odlagajo igralci na to mizo kose garderobe, rekvizite in
s tem zamešajo kak važen kos šminke; iz tega nastane
iskanje, iz iskanja razburjenost in ta razburjenost rodi po-
gosto — slabo masko. — Iz razlogov reda in štedljivosti
svetujem vsakemu maskerju, da si nabavi v svrho shranje¬
vanja šmink, primerno leseno škatljo (šatuljo) v razmerju
50X30 cm, v višini pa 20 cm. Spodnji del bodi razdeljen
v 8—10 predalov, v katere se razvrste posamezni komadi
šminke, puder, mastiks (lepilo za brade), vaselin, kfep (ma¬
terijal iz katerega se delajo brade in brke), glavnik in škarje.
Na notranji strani pokrova naj bo pritrjeno zrcalo, ki kaže
čisto in jasno. Radi poenostavljenja praktičnega dela, sve¬
tujem tudi vsakemu maskerju, da si nabavi paleto, ki jo
uporabljajo slikarji za barve. Na isto pritisne majhne (3 — 4 cm)
ploskve šminke vseh barv razen osnovnih in se izogne na
ta način zamudnemu seganju za vsako novo barvo v škatljo,
obenem pa izrabi vsako barvo popolnoma. — To bi bile
nekako vse predpriprave in masker lahko prične z delom. —
Glede šminkanja in uporabe šminke naj si postavi vsak
masker sledeči paragraf na prvo mesto: zmernost je pred¬
pogoj ! Ravnati moramo vedno po zakonih, ki nam jih stavi,
proži in nudi narava v posnetek. Paziti moramo vedno na
zmerno in zmiselno uporabo šminke, kajti nosovi, ki svetijo
v svoji bohotni rdečini in pa gube, ki igrajo vse barve
mavrice, so vse kaj druzega, okusne pa gotovo ne. — Pre¬
misliti je, da take vrste maske ne uplivajo posebno ugodno
na gledalca, ki sedi v prvih vrstah, a tudi onemu bolj od¬
daljenemu te vrste spak niso baš povšeči. — Šminka naj bo
samo pripomoček, da doda, kjer je bila narava preveč skopa,
in odvzame ali zakrije — zato povdarjam še enkrat: raje
manj šminke, kakor zabresti v nezmernost. — Gotovo najdemo
slučaje, kjer lahko uporabljamo vse registre naše škatlje z
šminkami, recimo v tej ali oni komični ulogi. V resnih ulogah
bodimo pa oprezni, kajti slaba ali pogrešna maska utegne
pokvariti vsako še tako imenitno ulogo, ako pokvari notranji
zmisel uloge.

Igravec po poklicu se šminka sam. Kajti to je umetnost
zase in vsak si lahko izteše z dobro masko še poseben
uspeh. Razen tega pa pozna vsak svoje lice najbolj točno
in maska se rodi v njegovi glavi že tedaj, ko ustvarja značaj
uloge. Pri vsem tem mu je pa izkušen masker pogosto dober
svetovavec posebno kar se tiče lasulj in brad. Omenim naj
samo mimogrede, da določi pri velikih gledališčih, pri novih
uprizoritvah vselej režiser vse lasulje, brade, brke, kar je v
redu, da ni pokvarjena celota.

10

Končno naj omenim, da je šminkanje umetnost, ki ima
za svoj objekt človeško obličje, torej ne ploskve, temveč
nekaj plastičnega in jo vsled tega ne moremo primerjati s
slikarsko umetnostjo. Primerjati bi jo mogli edino le z umet¬
nostjo dekoracijskega, kulisnega slikarja, ki doseza na ploskvi
z majhnimi potezami, lučmi in sencami učinek plastike.


11

Šminkanje posameznih delov
obraza.

I Jredno se pričnemo pečati z različnimi tipi, katere sre-
-*• čarno neprestano na odru, si oglejmo kako se šminkajo
posamezni deli obraza, to je: čelo, oči, uho, nos, lica usta,
brada in vrat. Vsi ti deli skupno tvorijo masko, zato je važno,
da vemo prav natančno kake posebnosti ima vsak del zase
in kako ga šminkamo.

Čelo.

Šminkanje čela sicer ni težavno, vendar zahteva vest-
nosti. Oblika, oziroma ploskev čela nudi v svoji širini in
višini razne znake, ki so v zvezi z značajem človeka. Visoko
čelo poda izraz misleca, genijalnega človeka ali pa osebe
plemenitega značaja; dočim je nizko čelo znak omejenosti,
povprečnosti, pa tudi zlobnosti in zahrbtnosti. Široko, odprto
čelo je tudi znak jasnosti in duhovitosti. V slučajih, ko
uporabljamo lasulje, moramo na omenjeno obračati primerno
pažnjo. Napačno in značaju maske in tipa na kvar bi bilo,
ako bi uporabljali pri izrazitem značaju bebca ali intrigana
lasuljo z visokim čelom, oziroma nasprotno, pri maski du-
hoviteža- umnika, pa lasuljo z nizkim čelom ali, z lasmi, ka¬
terih rast sega globoko v čelo. — Povdarjam pa, da nizko
čelo zlobneža ah bebca za vedo o šminkanju nikakor ni
nepremakljiv zakon in da mora predvsem igravec iz zna¬
čaja in besedila svoje uloge izbrati tudi masko. Bebec po¬
stane ta ah drugi lahko tudi vsled nesrečnega slučaja, padca
ali podobnega, plemenit človek pa se izpremeni vsled usode,
nesreč v zlobneža in cinika. Torej v takih slučajih pozor
pri maskah!

Gube, ki se pojavljajo na čelu, naj se ravnajo in zarišejo
vedno po naravnih gubah, kvečjemu te naravne gube pod-

12

črtamo in poglobimo. To napravimo najenostavnejše na
ta način, da nagubamo čelo vodoravno, si ogledamo, kje se
nahajajo naravne gube in jih potem z svinčnikom (najbolje
iz papirja, kakršnega rabijo risarji in slikarji za risbe s kredo
(Wischer), namočenim v primerno rujavo, sivo ali starordečo
šminko v 3 mm širokih črtah poglobimo preko vseh črt
naravnih gub. Konci naj ne bodo ostri, temveč lepo, mehko
zabrisani. V principu šminkamo čelo z osnovno barvo (tenom)
vedno svetleje kakor ostali obraz. Da izgleda čelo oglato,
napravimo s sivo šminko ob senceh majhen trikot. Eden in
pol cm široka svetla poteza nad obrvimi poda izraz duho-
vitosti, ako pa potegnemo vodoravno sredi čela 3 cm široko
in okrog 8 cm dolgo sivo (ali sploh temno) senco, dobimo
izraz temne ličnosti. Ako uporabljamo lasuljo in ima ista
platneno čelo, moramo natakniti isto predno začnemo delati
masko. Prehod platnenega čela v naravno čelo mora biti
enakomeren, da ga sploh ne ločimo. Pri maskah mladostnih
figur, šminkamo prehod čela k sencem, na senceh z mlado-
rdečo, pri starejših z starordečo in pri starcih pa s sivo
šminko — a zelo na lahko!

Obrvi,

Temeljito izpremembo lica dosežemo lahko potom obrvi,
kajti obrvi spreminjajo zelo urno svojo lego in obliko. Oko
slabo razpoloženega ali nezadovoljnega človeka je temno,
obrvi pa se stisnejo in povesijo. Izraz jeze ali žalosti lahko
dosežemo na ta način, da zašminkamo (izbrišemo) naravne
obrvi z osnovno šminko popolnoma in zarišemo nato pod
temi nove navzdol viseče. Veseljaki in dobričine imajo vedno
visokoležeče obrvi. Obrvi, katerih rast ne seže do nosne
korenine, izražajo začudenje, one pa, ki so močno oddaljene
od nosa — omejenost. — Komičen izraz lica dosežemo tudi
na ta način, da zašminkamo zunanje konce obrvi. Pri izrazito
komičnih figurah, debeluhih, tepčkih i. t. d. pa obrvi lahko
popolnoma pokrijemo z osnovno šminko in narišemo po
potrebi od nosne korenine navzgor 3 — 4 eden in pol cm dolge
tenke črte z rujavo šminko. — Obrvi ljubimcev in mladih
ljudi naj bodo tenke, lepo izbočene in proti koncu, to je v
smeri proti ušesu, tanjše in tanjše. Pri blondinih opravimo
to z rujavo, pri temnolasih z črno šminko. V slučaju, da je
barva las ali lasulje močno svetla, lahko potegnemo tik nad
obrvmi še prav tenko , n  nežno črto z mladordečo šminko.
— Pri zlobnežih zašminkamo naravne obrvi in položimo
lego narisanih nižje proti očesni votlini. — Bedakom in
lahkoživcem naravne obrvi po potrebi lahko zašminkamo

13

in potegnemo nad njimi v precejšnji izbočenosti tenko, rujavo
črto; isto velja tudi za maske Židov in podobnih značajev,
razlika je samo v tem, da je vzbočenost črte dvakrat tako
močna in črta bolj dolga. — Pri starejših maskah potegnemo
preko naravnih obrvi narahlo s sivo ali pa tudi z belo šminko,
pri starcih pa samo z belo in sicer krepko in proti rasti
obrvi. S tem dosežemo, da so obrvi tudi košate in izgledajo
razraščene. Ko je celotna maska že gotova in lice pudrano,
je neobhodno potrebno, da obrvi še enkrat narahlo prevle¬
čemo s šminko. — Pravilno šminkanje obrvi je važno vsled
tega, ker odvisi od tega sijaj očesa.

Oči,

Oko je zrcalo človeške duše. V njem odseva žalost in
veselje, jeza in obup in iz izraza oči spoznamo lahko tre-
notno razpoloženje človeka in pa osnovno noto njegovega
značaja. Iz tega ie razvidno, da je šminkanje očesa težka
naloga, ki zahteva premisleka in skrbnosti. Netočno in ne¬
vestno šminkanje oči napravi iste brezizrazne, da včasih
dobimo celo utis da človek škili. Celo poklicnemu igravcu
dela šminkanje oči pogosto preglavice, kajti le ena nepravilno
položena senca in že je maska pokvarjena. — Oko zdravega
človeka je živo in bistro, oko bolnega pa izgleda upadlo in
je brez bleska. Temno-šminkana očesna votlina podaja izraz
trdega značaja, ako pa jo šminkamo z svetlejšim tonom, do¬
bimo utis ljubeznjivega, prijaznega pogleda. — Pri starejših
; maskah šminkamo očesno votlino s sivo, mešano s staro-
rdečo barvo in to povzroči, da očesna votlina ni pretemna in dela
naraven utis. Trikoti, ki jih naredimo pod očmi, morajo biti
v barvi svetlejši, ob robih pa temno obsenčeni. — Vsa ta
navodila dajem pred vsem zato, ker sem opazil, da šminka
večina maskerjev očesne votline temno, pa naj bo to mlad
ali star človek, dober ali podel. To pa je bistvena napaka,
kajti potom šablone se pri šminkanju sploh, posebno pa
še pri šminkanju očesa ne doseže lepih uspehov. — Pri mla¬
dostnih in srednje starih maskah, ki morajo izgledati prijazno,
šminkamo notranji očesni kot precej močno z mladordečo
šminko. Oko ljubimcev in mladih ljudi sploh dobi tik ob
trepalnicah 1 — 2 milimetra široko fino črto s črno šminko.
Ta črta obrobi celo oko zgoraj in spodaj in konča v zu¬
nanjem očesnem kotu v fino zabrisan repek. To je zelo te¬
žaven in počasen posel, ki zahteva mnogo pažnje, da ne
ostane med trepalnicami in med črno potezo prazna, bela
brazgotina. — Komični značaji navadno ne rabijo na prav
kar popisan način povečanih oči. — Globoke, motne oči

14

bolnikov, starcev, šminkamo v očesni votlini s sivo, notranje
kote pa z rujavo. Pod spodnjo očesno veko potegnemo fino
črto z mladordečo šminko, kar nam podčrta utrujenost,
prečute noči. — Pri temnem in prežečem pogledu zahrbt-
nežev, intriganov in skopuhov šminkamo očesno votlino s
temno in starordečo šminko, pod trepalnicami pa potegneno
dvojno črto: belo in črno. Te dve fini črti povzroče, da
stopi oko iz globine in izgleda majhno in prežeče. Oko
slepca šminkamo lahko na več različnih načinov. Važno je,
da upoštevamo v tem slučaju tudi okoliščine, ki so bile vzrok
oslepelosti — slepota od rojstva ali po nesreči. V prvem
slučaju šminkamo očesno votlino s sivo šminko in sicer precej
močno tik ob robu očesa pri trepalnicah pa pordečimo oko
nalahko z starordečo, in jo zabrišemo v lep prehod k sivi.
Vse ostalo narede geste in igra. - Druga stvar pa je pri
slepcu, ki je izgubil eno ali obe očesi vsled nezgode in mora
igrati potemtakem z zaprtimi očmi. Epizode in uloge z dvemi,
tremi kratkimi nastopi je mogoče igrati z zaprtimi očmi.
Izključeno pa je to v velikih ulogah osobito takrat, ako je
pokvarjeno samo eano oko. Da premagamo to težavo, napra¬
vimo sledeče: Iz fine, prozorne svilene mrežice, slične kot jo
uporabljajo za fina sita, izrežemo elipso v velikosti očesne
votline. Ta izrezek šminkamo s sivo in starordečo šminko
v sredi pa z belo in črno. Ko smo to izvršili, namažemo
notranji rob mrežice z mastiksom in jo pritisnemo na očesno
votlino. Ta mrežica ne ovira igravca prav nič in gleda ta
lahko z odprtim očesom. Iluzija je pa popolna. — Ako je
slepi, katerega predstavljamo, starec, je dobro, ako prelepimo
naravne obrvi s takimi iz volnenega krepa, kar učinek še
mnogo bolj poveča. — Ljubimcem in mladim ljudem nare¬
dimo v notranjih kotih očesa tik zraven, kjer pričenja oko,
tri milimetre veliko piko z mladordečo šminko. Ko je maska
že popudrana, je neobhodno potrebno, da počrnimo pri mla¬
dostnih maskah narahlo obrvi, ker izgledajo sicer sivo in
izgubi oko vsled tega svoj sijaj.

Nos.

Šminkanje nosa je v veliki večini slučajev zelo površno
in omalovaževano, kar pripisujem nevednosti maskerjev.
Običajno se zadovoljijo s tem, da osenčijo s sivo šminko
stranice nosa, po nosnem hrbtu pa potegnejo svetlo ali belo
črto. Ta način šminkanja nosa je sicer prikladen za marsi¬
kakšno masko, nikakoif pa ne zadošča za vse povprek. —
Ako gledamo nosove pri različnih ljudeh, opazimo takoj,
da niti dva nista enaka, Dolgi, kratki, špičasti, topi, zavihani

15

kvišku — vse to so oblike, katere ne moremo imenovati
normalne. Vseh teh oblik nikakor ne moremo dobiti samo
potom šminkanja, temveč moramo izpremeniti lastni nos s
pomočjo kita v zaželjeno obliko. — V naslednjem hočem
opisati to početje in opozarjam, da je tudi pri nadevanju
umetnega nosa potrebna zmernost. — Pri izrazito komičnih
značajih rahlo pretiranje oblike nosa sicer ne škodi, vendar
je pametnejše, da hodi masker edino mogočo in solidno pot,
ki vodi do pravega uspeha, in ta je: ostati vselej zvest na¬
ravi! — Pri mladostnih maskah, izvzemši komičnih, šminkaj si
nos le v osnovni barvi. Pri starejših in pri komičnih tipih
nadenimo na nos starordečo, pomešano starordečo, z kar-
minom pa označi pijanca. Iluzijo velike nosnice dobimo na
ta način, da obrobimo nosnice s črno šminko in naredimo
pod njimi dve črni piki, ki se strnejo z naravnimi nosnicami.
Pri tem moramo paziti, da ostane hrustanec, ki deli nosnice
svetal. — Na isti način označimo močan nahod; razlika je
le v tem, da uporabljamo mesto črne rujavo ali pa staro¬
rdečo šminko. Pri močnem nahodu je na mestu ako oni del
zgornje ustnice, ki je tik pod nosom, šminkamo precej močno
s starordečo. Ako želimo doseči ostro, oglato ali ravno
obliko nosa, potegnemo po njega hrbtu belo ravno črto;
kriva črta pa da izraz zavihanega nosa. Prehodi med po¬
sameznimi barvami šminke morajo ‘biti skrbno zabrisani.
Pri izvedbi karakternih mask, to je pri onih, kjer uporab¬
ljamo umeten nos iz kita, ravnamo na sledeči način: Tisto
množino kita, ki mislimo, da bo zadoščala za umeten nos
(1 1 / 2  — 2 cm 2 ) gnetemo med prsti, dokler ni popolnoma mehak.
Nato položimo kit na levi zbočeni kazalec in modeliramo na
njem obliko nosa, kakršno rabimo. Ko je oblika gotova, na¬
mažemo oni del nosa, kamor mislimo nastaviti umetni del,
z mastiksom in pritisnemo nanj zmodelirano obliko. Konce
prstov obeh rok namažemo rahlo z glicerinom ali tudi z
vazelinom in oblikujemo formo novega nosa do popolnosti.
Najvažnejše pri tem je, da ni opaziti prehodov med pravim
in umetnim nosom. Na ta način delamo lahko najrazlič¬
nejše oblike nosov in to ne samo kakor je pogosto navada,
samo za velike uloge — ne, majhne so prav tako važne,
včasih celo še mnogo bolj — zato naj bo maska tem zgo¬
vornejša. — Ako moramo nosni hrbet samo neznatno po¬
večati ali vzbočiti, ni treba, da delamo obliko najprej na
prstu, temveč nadenemo majhen košček kita (V 2  cm 2 ) kar
naravnost na nos. Važno pri nadevanju kita na nos je, da
je dotičen košček nosa, kamor hočemo namestiti kit, popol¬
noma suh, čist in brez šminke. Iz tega razloga je najumest-
nejše, ako nalepimo nos predno smo namazali lice z osnovno
šminko. Da je masa umetnega nosa bolj sigurna in da sedi

16

Karakterne ženske maske.

Št. 9. Ljubimka (mestno dekle). Osnovna
barva št. 1—1 */*• Lica, ustne, uho, brada z
mladordečo. Obrvi črne alijrujave. črte pod
trepalnicami s črno šminko. Puder rožast.

Št. 10. Ljubimka (kmečko dekle). Osnovna
barva št. 2. Ostalo kakor 1 in 5. Puder rožast.
Lasulja s kitami.

Št. 11. Starejša ženska (40 — 50 let). Osnovna
barva Lit K, mešana s štev. 2. Lice, brada z
Lit K. Sence s sivo. Gube z rujavo ali rdeč¬
kasto - rujavo barvo. Puder rumen. Lasulja po
potrebi siva.

. 12. Unjentalka. Osnovna barva štev. 4,
mešana z mladordečo. Ostalo, kakor slika
štev. 1, 5 in 10. Oči potom močnejših črt krog
trepalnic povečane. Puder rujav. Lasje črni,
po potrebi kodrasti.

Skupina III.

Karakterne moške maske

Št. 16. Pesnik ali umetnik (50 — 60 let). Osnovna
barva štev. 2. Celo, lice, stranice nosa Lit K.
Očesne votline, rast brade s sivo barvo. Gube
z rujavo. Puder bel. Visoko čelo na sivi baroki.

Št. 14. Starejši gospod (50—60 let). Osnovna
barva štev. 3. Celo štev. 2. Lice s starordečo.
Sence, rast brade in stranice nosa s sivo
šminko. Lasulja siva.

Št. 13. Kmet (star 45 — 50 let). Osnovna
barva štev. 3. Celo in nos štev. 2. Lice, brada
s starordečo, rast brade s sivo. Gube z ru¬
javo. Puder rumen, Lasulja po potrebi
značaja.

Št. 15. Krčmar (starejši človek do 60 let).
Osnovna barva Lit K. Colo štev. 3. Lic©y» stra¬
nice nosa, brada in spodnje ustnice s staro¬
rdečo. Zgornje ustnice in gube, ki so zaokro¬
žene s sivo.

Skupina IV.

čvrsto na nosnem hrbtu lahko nalepimo nanj prav kratko
narezanega krepa svetle barve. — Na ta način oblikovani nos
uporabljamo lahko večkrat, ako smo pri snemanju oprezni.
To naredimo najbolje s tanko nitjo, s katero odrežemo ob
robu nalepljeni model. — Modeliranje nosov ni tako težavno
kakor se marsikomu dozdeva in z majhnim trudom dose-
žemo lahko prav čedne uspehe.

Uho.

Šminkanje ušes je važno specielno v slučajih, kadar
šminkamo tipe temne osnovne polti. Močno neprijetno upliva
na gledalca ako vidi šminkanega indijanca ali zamorca, ki
pa nosi lepo bele uhlje. Podobne pogreške so pri površnosti
in komodnosti maskerja kaj lahko mogoče. A tudi sicer je
potreba več pozornosti pri šminkanju ušes. Princip pa je:
Vse kar je svetlo, se kaže veliko, in ta princip naj rokovodi
maskerja. Pri mladostnih in karakternih maskah silijo ne-
šminkana ušesa nekako nenaravno v ospredje in to naredi
maski nezaželjen izraz, ki je tem vidnejši, ako ima igravec
že od narave velika ušesa. V takih slučajih je neobhodno
potrebno, da šminkamo tudi ušesa v osnovni barvi. Ako pa ho¬
čemo doseči iluzijo majhnih ušes, obsenčimo robe s sivo
šminko. Uho bolnega človeka je drugačno kakor ono zdra¬
vega. Jetičen človek ima bleda ušesa, brez krvi in zato izgle-
dajo običajno velika. Da ostanemo zvesti naravi, šminkamo
uho bolnega človeka svetlejše od ostalega obraza, ušesno
votlino pa poglobimo s sivo šminko. Uho ljubimca in zdravih
tipov šminkamo prav narahlo z mladordečo, pred vsem oni
del, kamor utikajo ženske uhane. — Pri tipih, ki zahtevajo
velika ušesa, dosežemo tak učinek na ta način, da prilepimo
z mastiksom na rob ušesa kit, katerega prej oblikujemo in
svetlo zašminkamo. — Ušesa, ki stoje močno naprej, nare¬
dimo na ta način, da pritrdimo zadaj, tik pri korenini ušesa
precejšen kos kita, ki tišči ušesno školjko naprej. — Torej
tudi uho je treba šminkati!

Lice.

Predno preidem k šminkanju lica, naj omenim na kratko
poglavitne izpremembe, ki se pojavijo tekom let in raznih
period našega življenja na človeškem licu. V mladosti in pa
pri zdravih ljudeh približno do 35. leta je lice polno, sveže
in rdeče. Izraz te svežosti pa se izgublja polagoma stop-
njevaje in v rastoči starosti se pojavijo prvi znanilci poznih

17

2

let — zgibe in brazgotine kože. — Barva lica postaja ru¬
menkasta, očesne votline globlje in vse lice dobi nekak trši
izraz. Vse te izpremembe postajajo pri rastoči starosti vedno
bolj izrazite in o teh bom v naslednjem obširnejše razpravljal.

Lice ljubimcev in mladostnih mask šminkamo z mlado-
rdečo, vendar je važno, da se razliva ta rdečica proti nosu,
očem in sencem. — Pri resnih mladostnih maskah je naj¬
boljše, ako omejimo šminkanje z rdečo barvo samo na
lično kost (tam naredimo 3 cm veliko okroglo piko) in
razmažemo šminko v omenjene smeri. Vse ostalo pa ostane
v osnovni barvi. — Pri starejših maskah naredimo na licu
z starordečo šminko sledeči trikot: V razdalji 1 x / 2  cm pod
očesom potegnemo 3 cm debelo vodoravno črto; drugo enako
močno napravimo 2 cm od nosu in sicer v navpični legi.
Obe črti razmažemo, in sicer prvo v smeri proti očesni vo¬
tlini in sencem, drugo pa navzdol. Sredino trikota, ki na¬
stane na ta način, pa šminkamo rahlo s sivo. Vsi prehodi
barv morajo biti lepo zabrisani. Ako mora biti lice še bolj
upadlo dodenemo k sivi barvi še rujavo. — Če pa hočemo
doseči ravno nasproten učinek, to je, polno, debelo lice,
opustimo šminkanje tega trikota s sivo in rujavo, temveč
šminkamo ta del z belo. — Pri komičnih mladostnih maskah
šminkamo celo lice precej močno z mladordečo, zabuhlost
in napihnjenost lica pa imitiramo z veliko (4 — 5 cm) okroglo
belo liso sredi lica. — Viseča lica, ki jih srečamo včasih pri
debelih ljudeh (kuharjih i. t. d.), naredimo na ta način, da
potegnemo od nosu (nosnic) pa do ušes s starordečo barvo,
močno, okroglo črto, katero osenčimo z rujavo. Jasno je, da
je treba črto lepo razmazati. — Pri šminkanju lica začetnik-
masker kaj rad pretirava in pogostoma izgledajo ljubimci
rdeči kot purani, oni starejši pa sivi kot pergament. Torej
zmernost! Opozarjam tudi na važnost pudranja izgotovljene
maske, ker puder odvzame svit maščobe in krije prehode
raznih barv. Če je maska dobro popudrana, izostane tudi
neprijetno potenje lica, ki masko razmaže. Po vsakem de¬
janju je treba masko s čisto cunjo izsušiti, to je, potne kaplje
s previdnim polaganjem te krpe upiti in masko sveže pu¬
drati. — Kar se tiče lepljenja brad pri mladostnih maskah,
moramo paziti na to, da ostanejo lica prazna, pri starejših
karakternih maskah pa seže rast brade tudi globlje v lice.

Usta.

Pri šminkanju ust imejmo vselej pred očmi starost osebe,
ki jo imamo predstavljati. Razlike, katere lahko opazujemo
pri ustnicah, oziroma ustih, so v obliki in barvi. Tudi med

18

ustnicami zdravega ali bolnega človeka srečamo bistvene
razlike. — Resen, zamišljen ali žalosten človek ima navadno
stisnjene ustne, dočim imajo bebci, klepetulje, veseljaki vedno
široko odprte. Pri šminkanju karakternih mask je treba obra-
čati pažnjo na vse te okolščine. — Ako so usta od narave
zelo velika, šminkamo cele ustnice z osnovno barvo in na¬
slikamo šele potem nove ustnice, ki so majhne in lične z
mladordečo. Pri ustih ljubimcev in mladih ljudi sploh je
izredne važnosti srčna oblika ustnic.

Izrazito komičnim tipom povečamo lahko usta na ta način,
da zarišemo z mladordečo šminko preko naravnih ustnih
kotov. Istotako ravnamo, ako hočemo doseči visečo spodnjo
ustnico, Od levega ustnega kota rišemo črto proti sredi ob
robu naših naravnih usten — sreda pa je oddaljena od na¬
ravnih usten 2, 3, 4 mm. Nato izpolnimo vse z mladordečo.
— V starosti nad 40 let šminkamo ustnice z starordečo, pri
starcih pa narahlo s sivo. Isto velja za bolnike. — Zlobnežem,
intriganom in podobnim značajem šminkamo zgornje ustnice
z starordečo, spodnje s sivo. Pri alkoholikih uporabljamo
starordečo mešano s sivo. — Usta na smeh označimo s po¬
tezicami, ki jih naredimo z rujavo šminko iz ustnih kotov
navzgor proti ušesu. Usta, ki izražajo trpkost ali prezir, pa
podkrepimo z enakimi (eden cm dolgimi) črticami iz zunanjih
ustnih kotov navzdol.

Brada,

S pravilnim šminkanjem brade dosežemo lahko prav
lepe učinke in je zato potrebno, da povem par besed o
pravilnem ravnanju. — Pri mladostnih maskah šminkamo
brado zelo narahlo z mladordečo; isto tudi pri komičnih,
samo da nadenemo pri poslednjih več rdečila. Da postane
brada bolj vidna in izrazita šminkamo isto s svetlejšo
osnovno barvo in jo obsenčimo ob straneh z rujavo šminko.
— Rast brade (las) oziroma neobrito lice naredimo z ru¬
javo ali pa s sivo šminko. Pri tem moramo paziti, da ne
sega rast pregloboko v lice. Pri maskah do 40 let šminkamo
brado vselej samo z osnovno barvo in dodenemo samo
one sence s sivo, katere izvirajo od britja; starejše tipe pa
šminkamo na bradi svetleje in z močnimi sencami. — V
mnogih slučajih, kjer je potrebna posebno izrazita brada,
uporabljamo nosni kit. Način je isti, kot pri umetnem nosu,
samo pazljivost, da je umetna brada čvrsto prilepljena, mora
biti še mnogo večja. Brade iz kita uporabljamo običajno
pri čarodejih, veščah, starih ženicah i. t. d. — Na bradi se
pojavijo pri starih ljudeh pogosto bradavice. Te naredimo

19

2 *

iz nosnega kita in sicer ugnetemo krogljice (V 2  cm 2 ) in jih
prilepimo na brado, ter šminkamo z rujavo ali starordečo
šminko.

Vrat.

Spretni masker ne bo nikoli pregledal šminkati vrat.
Jasno je, da šminkamo vrat le v takih slučajih, ko ni zakrit
s suknjo, srajco ali ovratnikom. Šminkamo ga s osnovno
barvo, kakor obraz, kajti nešminkan vrat je bel in zato bi
izgledala ostala maska lica kot krinka. — Pri maskah, ki
ne presegajo 50 let, se le redko pojavijo na vratu gube, iz¬
vzeti so le slučaji bolezni ali fizične izčrpanosti. Pri sta¬
rejših maskah pa moramo posvetiti vratu in njega šmin¬
kanju več pozornosti. — Ob robih brade pa do prve prsne
kosti (ključnice) potegnemo široko temno črto; istotako črto
potegnemo tudi zadaj od ušesne školjke navzdol. Obe črti
lepo zabrišemo in obsenčimo še z belo šminko kakor tudi
prostore nad in pod goltancem. Da stopi goltanec močno iz
vratu ga zgoraj in spodaj omejimo s kratko temno črto. Ako
nosi igravec močno odprto srajco in mora značaj njegove
uloge izražati močno fizično oslabelost, šminkamo vse vidne
kosti z belo šminko in jih ob robih močno obsenčimo z
rujavo šminko. Učinek, ki ga dobimo na ta način je zelo
velik in prepričevalen.

*

*

*

S tem sem končal opis šminkanja posameznih delov
obraza in bo vsak masker s primerno pozornostjo lahko
praktično preizkušal učinke mojih navodil. Jasno je pa eno;
vsako lice ga bo stavilo pred nove naloge in zahtevalo od
njega samostojnosti.

Gube in brazgotine.

Pri šminkanju gub in brazgotin bodi narava naša uči¬
teljica in masker se ravnaj vselej po onih črtah, katere so
zarisane v našem licu kar od prirode. — Veselje, sreča, za¬
dovoljnost je pri gubah izražena vselej s tem, da streme
gube navzgor; lega potez, ki jih rodi jeza, obup, žalost pa
je vselej obrnjena navzdol. Lahko bi tudi rekli: gube pri¬
jetnih občutkov, dobrih ljudi, so okrogle, gube trpkih, ne¬
lepih občutkov in slabih ljudi pa so oglate in ostre. Pri
nasmehu dobi lice okroglo obliko, pri jezi pa se raztegne.

20

Stare, karakterne maske

Št. 17. Maska zdravega starca (60 — 70
Osnovna barva štev. 3, mešana z Lit K.
s štev. 3. Lice z mladordečo. Stranice
in rast brade z rujavo. Puder rožnat.

brade ali zalizci sivi.

Št. 18. Komična devica. Osnovna barva štev. 3,
čelo pa štev. 1 '/•>• Lica, spodnja ustnica, brada
s starordečo. Očesne votline poglobljene in po¬
večane s sivo. Ustnice (zg.) povečane s sivo. Nosne
stranice, gube, obrvi z rujavo. Puder rožnat. La¬
sulja po potrebi. Lahko ima ob straneh »polžke«.

Št. 29. Starka (70—90 let). Ta maska je
enaka maski štev. 19. Gube krog nosa, ust
so močnejše. Lasulja bela.

Št. 19. Starček (70 — 90 let), Osnovna barv;
Lit K, mešana s št. 6. Rumena in bela šmink;
prevladuje. Očesne votline sive. Gube z rujavc
mešano s starordečo. Pod sp. očesnimi vS
kami tenka črta z mladordečo. Obrvi in brad;
beli. Lasulja bela s plešo.

Skupina V.

Vse te opazke se dozdevajo morda bolj primerne za vaje o
mimiki, vendar pomenijo za maskerja mnogo več. Saj masker
mora poznati svoje „platno", na katero riše človeške strasti. —
Narava skrbi sama, da so vse one poteze, gube, katere rabi
masker, že v našem licu. — Ako šminkam jaz sam nekoga
in hočem doseči smejoči se izraz v maski, mu porečem:
„Prosim, nasmejte se." Ali pa v drugem slučaju: »Naredite
jezen obraz." Oblika obraza se spremeni po moji želji, po-
teze, katere rabim postanejo vidne in moje delo ne obstoji
v ničem drugem, kot v tem, da poglobim te naravne poteze
z rujavo ali sivo šminko. Šminkanje gub je za igralca veli¬
kanske važnosti, ako je pravilno, kajti pravilne gube ga
podpirajo v njegovi mimični igri, nasprotno mu pa nepra¬
vilne gube lahko marsikaj skvarijo. —

Gube ne smejo biti nikoli slikane v večjih ploskvah, a
tudi ne kot črte, temveč vedno kot sence in lepo zabrisane.
Gube, sence in prehodine ne smejo biti nikdar vidne, temveč
morajo biti vselej skrbno izdelane. — Za šminkanje gub
priporočam papirnate svinčnike (Wischer) ali pa tenke čo¬
piče s kratkimi, trdimi ščetinami. Pri mladostnih maskah
pridejo gube le redko v poštev, pri starejših maskah šmin¬
kamo iste s starordečo, pri starcih pa s sivo šminko. Zlob¬
nežem in sploh značajem, ki zahtevajo trd izraz v in krepkih
potez, rišemo poteze deloma lahko tudi s črno. Število gub
na čelu znaša običajo 4 — 6. Kratka navpična 2 — 3 cm po¬
teza med obrvmi izrazi zamišljenost, jezo in jo najdemo pri
vsakem starejšem človeku. — Takozvane ptičje noge, ki se
nahajajo ob zunanjih očesnih kotih, delamo samo pri sta¬
rejših ljudeh. Te zgibe ne smejo biti nikoli tik očesa, temveč
vsaj dober centimeter vstran. Njih število naj ne presega
5 — 6 črt. Razdalja med posameznimi naj znaša 1 / 4  cm. —
Gube, ki se pojavijo ob nosu, srečamo pri vseh starejših
ljudeh. Iste začenjajo ob obeh straneh nosa v obliki kljuke
in gredo do ustnih kotov. Pri starcih jih potegnemo lahko
še globlje navzdol, nekako do srede brade. — Pri veselih,
zdravih značajih so nosne gube zaokrožene, pri resnih pa
ostanejo ravne. — Isto velja tudi za ustne gube, ki gredo pri
osebah ljubeznjivega značaja od ustnih kotov navzgor, pri
resnih osebah pa navzdol. — Ako hočemo dobiti iluzijo
dvojne ali preklane brade, naredimo sredi brade 1 cm dolgo
navpično črto, stranice pa obsenčimo z rujavo. — Udarce,
rane i. t. d. šminkamo z starordečo in jih obrobimo z belo
in rujavo. Kozavo lice naredimo na ta način, da odrežemo
celi komad starordeče šminke ob enem koncu čisto ravno
in izdolbemo kos šminke tako, da ostanejo samo ostri robi
kroga. S tako prirejeno šminko delamo na lice kroge, ka¬
tere zapušča izdolbeni del. Krogi naj se tišče po možnosti

21

eden drugega. Notranjščino teh majhnih krogov izpolnimo
z belo ali rujavo. (Eden krog z belo, drugi z rujavo). Opo¬
zarjam maskerje posebno pri šminkanju gub, da se ozirajo
na razsvetljavo in oddaljenost odra od gledalcev.

Šminkanje roke in prstov.

Tudi roke in prsti se ne smejo izogniti maskerjevi po¬
zornosti. To veljaj posebno pri šminkanju ljudi tujih plemen, ki
so temne polti. Seveda, ako dopušča značaj uloge rokavice,
potem uporabljamo iste, ker pri šminkani roki se ni mogoče
izogniti raznim madežem na obleki. — Razen z osnovno
barvo, rok ne šminkamo. Izjemo tvorijo le bolni, jetični
tipi. Izsušeno roko težko bolnega človeka šminkamo na ta
način, da potegnemo med vsakim prstom 3 — 4 cm dolgo
črto z rujavo barvo. Strani vsake črte obsenčimo z belo.
Nad vsakim členom prsta potegnemo kratke vodoravne črte.
Na opisani način šminkana roka naredi popoln utis okost-
njaške roke.

22

Šminkanje tipov.

P red vsakim šminkanjem si moramo namazati ves obraz
z vazelinom in ga potem rahlo obrisati s suho brisačo.
To naredimo radi tega, da so kožne luknjice zamašene z
vazelinom, in da ne more barvasta šminka v kožo, kar bi
povzročilo lahko neznatne lišaje ali povečanje kožnih luknjic.
Drugi razlog, da si namažemo lice z vazelinom pa je, da se
šminka lepše in lažje razmaže.

1. Ljubimec — mladostna doba.

Mladostne maske, katere morajo izražati svežost in
zdravje, šminkamo z osnovno barvo 2 — 2 i / 2 .  Lica, očesne
votline, ob senceh, brado in ušesa pordečimo z mladordečo.
Pri resnih mladostnih maskah moramo paziti, da ne šmim
kamo lica preživo rdeče. Razen tega je važno, da razmažemo
rdečo šminko proti nosu in sencem, spodnji del proti bradi
ostane pa svetlejši (v osnovni barvi), s črno ali rujavo barvo
zarišemo lepo linijo obrvi, nad katerimi potegnemo tudi še
fino (2 mm) široko črto z mladordečo. Tik ob trepalnicah
(zgornjih in spodnjih) naredimo fine črte ob robu prav do
zunanjih kotov. V notranjem očesnem kotu naredimo še
3 mm široko rdečo piko, kar da očem zdrav blesk. — Ust'
niče šminkamo tudi z rdečo (najbolje je ako mešamo mlado
in starordečo), a paziti moramo, da ne izgledajo prevelike.
Tudi na srčno obliko zgornje ustnice je treba polagati važnost.
— Ako mora biti zunanjost ljubimca nezdrava, bolehna, opu-
stimo šminkanje z mladordečo na senceh in licu. Lahko ob'
senčimo lica, ki naj bodo upadla s sivo, poleg tega pa pO'
globimo očesne votline istotako s sivo. Tudi stranice nosa,
brada, roke in prsti morajo- biti pri bolnem mladem človeku
šminkani narahlo s sivo barvo. — Pri vseh maskah do 40 let
ostane način šminkanja skoraj enak. Razlika obstoji le v
tem, da dodenemo k mladordeči še nekoliko starordeče, da

23

opustimo šminkanje ušes in brade z mladordečo, očesne
votline pa poglobimo z rujavo. Gub in brazgotin v teh letih
ne šminkamo. — Pri šminkanju zdravih, močnih ljudi upo¬
rabljamo rožnat puder, pri bolehnih pa bel.

2. Moška doba nad 40 let.

Pri tej starosti in vseh poznejših dobah je za maskerja
velike važnosti značaj in poklic osebe, katero ima igravec
predstavljati. Bilo bi zategadel nemogoče opisati vse tisoče
različnih tipov, detajlov in malenkosti, katere rodi življenje
in kateri so prenešeni na oder. — Masker naj opazuje vsled
tega pridno ljudi, ki jih sreča dan na dan, njih obraze in
lica, rast brade in las. Pridobil bo kmalu primerno prakso
in uporabljal svoje izkušnje pri izvrševanju svojega opravila

Prvi znaki starosti so, da izgublja lice polagoma svojo
svežo, zdravo barvo. Rdeča barva lic polagoma izgineva,
očesne votline postajajo bolj globoke, to je temnejše in ob
straneh nosa, tja do ust se zarežejo prve gube. Te postajajo z
rastočo starostjo vedno močnejše. Tudi na čelu se pojavijo vo¬
doravne gube, pod očmi in ob bradi. Pri šminkanju vseh teh
gub imej masker pred očmi starost in bodi zmeren. Ome nil
sem že, da se je držati pri šminkanju gub vselej naravnih
zarez v našem licu. — V starosti nad 40 let uporabljamo
kot osnovno barvo št. 3. Gube šminkamo z rujavo. Ako
mora izgledati lice suho in upadlo, šminkamo mehke dele
obraza s sivo — ako hočemo doseči utis zabuhlosti, pa iste
dele šminkamo s svetlejšim tonom od osnovne barve.

3. Šminkanje starejših mask.

V letih 50 — 60 in črez se barva lica zopet izpremeni
in postane rumenkasta. Očesne votline so globoke, lica in
senca upadla, gube na čelu, očeh in ostalem obrazu bolj
goste in sploh postane izraz obraza medel in utrujen. — To
so seveda samo zunanji znaki ostarelosti, sicer samo neznaten
del ostane in igralčeva naloga je, da z iskro svojega talenta
pričara gledalcu popolno iluzijo starega človega. — Za mas¬
kerja je važno, da premisli in povpraša, pod kakimi pogoji
je človek ostarel, kajti ni vseeno, če je osivel v brezskrbnem,
prijetnem življenju, ali pri delu, skrbeh in pomanjkanju. Razlika
dveh tipov, kot sem jih pravkar navedel, je gotovo taka, da
izgleda oni srečnež gotovo vsaj deset let mlajši od trpina.
Tudi oni, ki je sedel vse življenje za pisalno mizo in pa
kmet, ki se je kretal ves čas na svežem zraku, bosta kazala

24

Komične maske

Št. 21. Bebec. Osnovna barva štev. 2. Razen
čela celo lice z mladordečo. Umetni nos iz
kita ima s črno barvo povečane nosnice.
Obrvi v obliki majhnega trikota s črno. Sreda
lica z belo šminko. Ustne povečane z mlado^
rdečo. Puder rožnat.

Št. 22. Sluga. Osnovna barva 2 ‘/a« Lice,
ustnice z mladordečo. Zgornje očesne včke
bele, spodnje z rujavo. Obrvi kratke. Zalizci
podolgasti. Močne nosne gube z rujavo.

Št. 23. Tip krojača. Osnovna barva štev. 2.
Sence, stranice nosa, rast brade ob straneh
— s sivo barvo. Očesna votlina, ušesa z ru-
javo, mešano s starordečo. Gube z rujavo.
Umetni nos zavihan. Bradica.

Št. 24. Policaj. Osnovna barva štev. 3. Nos
in lice s starordečo. Sence, ob robu lic in
očesne votline s sivo barvo. Obrvi košate —
z rujavo. Brke mogočne, preko ust raztegnjene.

Skupina VI.

Karakterne maske

Št. 25. Tip hinavca. Osnovna barva štev. 2.
Očesne votline, stranice nosa, rast brade
precej močno sivo. Celo, sence in konec
brade s štev. 2. Obrvi dvignjene nad naravno
rast. Zgibe ob nosu in ustnih kotih z rujavo.

Puder rumen.

Št. 26.  Maska skopuha. Osnovna barva Lit K,
mešana s štev. 8. Zunanji očesni koti in črta
pod trepalnicami s starordečo. Zgor. očesne
v£ke z belo. Obrvi, ki so risane s korenino glo¬
boko v nos, štrle ob koncih navzgor. Barva obrvi
siva in del. rujava. Gube na čelu, ob nosu z rujavo.

Št. 27.  Maska Žida. (Kultiviranega). Osnovna
barva štev. 3, mešana z Lit K. Lice s staro¬
rdečo. Očesne votline in rast brade z rujavo.
Obrvi fine. Nos zapognjen iz kita.

Št. 28. Lahkoživec. Osnovna barva štev.
1 1 /a—2. Vse lice je brez barve. Gube, ki so
zaokrožene z rujavo. Pleša. Brke in zalizci po
značaju uloge.

Skupina VIL

bistvene razlike v obrazu, čeprav sta istih let. — Vse te ma-
lenkosti so za maskerja važne. — Pri šminkanju starejših
tipov uporabljamo kot osnovno barvo Lit K, kateri dodenemo
pri šminkanju bolehnih tipov še štev. 2. Za te tipe igra pri ma¬
skiranju bela in siva šminka glavno ulogo. — Tudi pri teh
maskah šminkamo vse mehke dele obraza s sivo šminko.
Vse gube podčrtamo v svrho plastike z belo. Očesne votline
pokrijemo s sivo, mešano s starordečo, senca in lica s sivo.
Pod spodnjimi trepalnicami potegnemo ob obliki očesa tenko
belo črto, tik poleg te drugo, z mladordečo, kar da licu izraz
neprespanosti, utrujenosti. Ako mora biti starček zdrav in
krepak, nadenemo samo primerno sivo ali belo lasuljo, lica
pordečimo in maska je gotova. — Važne v tej starosti so
tudi obrvi. Te šminkamo s sivo, ali z belo najbolje proti
rasti; lahko pa tudi nalepimo umetne obrvi iz krepa. — Ni
pa zakon, da so obrvi tudi sive ali bele, če so sivi lasje,
kajti najdemo sedemdesetletnike, ki imajo popolnoma bele
lase, obrvi pa so jim ostale črne ali rujave.

4, Intrigan (zabrbtnež).

Običajni osnovni ton te vrste mask je štev. 2 mešana
z Lit. K. Obraz je vsled te barve pust in rumenkast. Ustnice,
katere tudi pobarvamo z osnovno barvo, šminkamo zelo
narahlo še s sivo, vsled česar izgledajo manjše. Iz ustnih
kotov potegnemo po eno, navzdol ležečo kratko črto, kar
poda utis zakrknjenost, molčečnosti. Rdeča barva na licih
običajno odpade in jih šminkamo s sivo. Tudi očesne votline
poglobimo in sicer z rujavo. Lično kost osvetlimo z belo
šminko, pod njo pa napravimo sivo senco. Velike važnosti
pri tej maski so tudi oči in obrvi. Prežeče oko napravimo
na ta način, da potegnemo tik pod spodnjimi trepalnicami
z belo šminko kratke črte; zgornji pokrov očesa šminkamo
z belo. Na ta način šminkano oko dobi oduren izraz, kakor
je n. pr. pogled sove. Naravne obrvi zašminkamo z osnovno
barvo popolnoma, pod njimi pa naredimo črno, ravno črto.
— Vse ostale gube na obrazu naj bodo izrazite, trde in vsled
tega ravne. — Barva lasulje naj bo črna ali rdečkasta; pri¬
kladna je pa tudi oblika takozvane mefistovske lasulje z
redkimi lasmi. — Z malimi spremembami uporablja masker
ta navodila k maski zahrbtneža tudi pri maskah sleparjev,
zločincev, kvartopircev i. t. d.

25

5. Smrt.

V mnogih igrokazih se pojavlja smrt bodisi kot simbol
ali pa tudi kot realno govoreča oseba. Zato hočem o tej maski
podrobno razpravljati. — Smrt se pojavlja na odru večinoma
pri slabi razsvetljavi in to je za naše svrhe ugoden fakt, kajti
s tem odpadejo mučni detajli. Poglavitna stvar pri tej maski
je, da pride mrtvaška lobanja do pravega učinka. — Pri tem
uporabljamo samo belo in črno šminko. Vse mehke dele
obraza šminkamo s črno, torej: vse kar je na licu mesa,
odpade; kar pa je kosti, čelo in lobanjo, šminkamo z belo.
Važen je tudi vrat, odnosno goltanec, katerega šminkamo z
belo črto, ki je 4 cm široka in sega od podbradka do prsnega
koša. Razen tega potegnemo preko goltanca 4—5 kratkih,
vodoravnih črnih črt. Ostali vrat je črn. — Ako so roke
vidne, jih moramo šminkati, kakor sem to opisal v poglavju
»Šminkanje roke in prstov". Usta in zobe šminkamo sledeče:
Ustnice šminkamo s črno, nad njimi pa naslikamo zobe z belo.
Pri šminkanju zobovja opozarjam, da se bela barva ne zamaže
s črno. Najprej moramo ugotoviti s črno šminko kje leže
zobje, in sicer zelo narahlo s finimi črtami — nato slikamo
šele zobe.

Pri tej vrsti mask je učinek pogostokrat močno odvisen
od razsvetljave. Če mogoče bodi taka maska zeleno osvet-
ljena. Tam kjer nimajo reflektorja ali celo električne razsvet¬
ljave, se uporablja lahko električna žepna svetilka ali pa celo
kolesarska karbidka. Steklo svetilke se pobarva z zelenim
lakom ali prelepi s tenkim zelenim papirjem in preizkusi
razdaljo, v katero morajo segati žarki. — Čeden efekt dose¬
žemo tudi na ta način, da si sveti oni, ki predstavlja smrt,
sam v lice, to je, da ima v rokah zakrito električno laterno,
s katero ob pravem času obseva obraz. — Za pokrivalo take
maske je najprikladnejši širokokrajen črn klobuk ali kapuca;
preko ramen pa visi dolg črn plašč. — Maska smrti mora
narediti mogočen, pretresujoč utis, zato ne svetujem, da se
sega po krinkah ali drugih podobnih pripomočkih, ki so
sicer zelo enostavni in morda komodni, — med gledavci pa
vzbujajo smeh in zabavo.

6. Kristus.

Tudi ta maska je uporabljana zelo pogosto pred vsem
v pasijonskih igrah, ki so se zadnje leta pri nas zopet udo¬
mačile. — Tudi oseba Kristusova nastopa v igrah redko pri
polni luči, vendar je v redu in prav, ako se tudi v tem slučaju
obrača pažnjo na lučne efekte, ki so isti, kot pri »smrti."

26

Za to masko ni treba, da se šminkamo z osnovno
barvo. Le oči poglobimo s sivo in ob ličnih kosteh poglo-
bimo lica z rujavo. Seveda v slučaju, da se vrši dejanje pri
polni luči, šminkamo lice s štev. 2. Čelo bodi visoko, svetlo.
— Najvažnejše pri tej maski je dolga, na sredi počesana
lasulja rujave barve, redka, kratka bradica in nepredolge
brke. — Kaplje krvi, ki teko od trnjeve krone, šminkamo z
mladordečo in sicer v podolgasti obliki (kakor podolgasta srca
s konico proti čelu). Maska Krista je zelo delikatna stvar,
kajti vse poteze morajo biti plemenite, mile.

7. Žid.

Pri tej maski je najznačilnejši faktor nos; zato naredimo
istega pri važnih ulogah iz nosnega kita, vseeno če so mladi
ali stari tipi. To sem že popisal v odstavku; „Nos." —
Ako uloga ni ravno velike važnosti ali pa ako razpolaga
nosilec uloge s prilično razvitim nosom že kar od narave,
potem potegnemo krepko belo črto po hrbtu nosa, ob straneh
nosnic pa naredimo okroglo črno črto, katera seže v ravni
črti ob licu prav do ustnega kota. — V ostalem šminkamo
te vrste mask na podlagi značaja in potrebe. — Tipe mo¬
dernih Židov šminkamo z osnovno barvo Lit. K, ostale pa
kakor nanese potreba plemenske polti. Pri trgovcih, bankirjih
in Židih iz boljših slojev uporabljamo običajno črno lasuljo
s prečo ah plešo in nalepimo kratko bradico. Poljski in ruski
Židje pa naj bodo karakterizirani z dolgimi bradami, ki se
svedrajo in tipičnimi kodri ob senceh.

8, Anglež.

Angleža karakteriziramo najbolje z dolgimi svetlimi ah
rdečkastimi zalizci in lasmi zelo svetle barve. Oblika lica je
običajno podolgasta — To dosežemo ako šminkamo vse črte
ravno, to je ne okroglo. V splošnem veljaj, da so Angleži
športniki, torej zdravi rdeči in sveži tudi v starejših letih.
Masker se ravnaj po direktivah, ki jih daje značaj vloge. —
Kakor je omenjeno nosijo Angleži zalizce vseh vrst in kratko
pristrižene, takozvane angleške brke. Večinoma so pa gladko
obriti.

9. Ribiči, mornarji, cigani.

Ta vrsta ljudi se giblje mnogo po zraku in solncu, zato
je barva njihovega lica zdrava in zagorela. Mi uporabljamo
osnovno barvo št. 4. in Lit K. Kakor povsod prihaja tudi pri

27

teh maskah v poštev starost, vendar za oder jih šminkamo
večinoma kot zdrave in krepke. — Očesna votlina je izrazito
temna, pod trepalnicami pa potegnemo tenko črno črto in
povečamo oko. Lasulja in brada naj se izbira vselej po po¬
trebi značaja in plemena.

10. Zamorec.

Zamorce šminkamo s črno barvo, katero mešamo z
rujavo, ali pa z žgano probkovino. Vse poteze naredimo z
belo šminko, katero mešamo s sivo. Maske mladih zamorcev
šminkamo enostavno s črno barvo, oko povečamo z obi¬
čajnimi črtami, ustnice pa z starordečo. V notranjem očesnem
kotu, tik ob očesu naredimo rdeče pike z mladordečo barvo.
Ako imamo šminkati starejšega zamorca je najenostavnejše,
ako šminkamo gube na ta način, da s suho treščico (žve-
plenko) odvzamemo osnovno barvo na tistih mestih, kjer
hočemo imeti gube. Paziti moramo seveda, da so te bele
črte popolnoma očiščene črne šminke. — Pri teh, kakor pri
vseh maskah temne polti opozarjam na šminkanje rok in
vratu. Zamorci imajo tipične kodraste lase, — zato je po¬
trebna lasulja. Brade imajo samo stari zamorci.

11. Mongoli (Kitajci in Japonci).

Maske Mongolov šminkamo z osnovno barvo štev. 8.
Poglavitno pri tem plemenu je, da podamo pravilno, to je
poševno lego oči in pa močno vzbočenost ličnih kosti. Po¬
ševne oči napravimo na sledeč način: od notranjega očes¬
nega kota potegnemo pod trepalnicami s črno šminko črto,
ki sega 1 l a  cm iz zunanjega kota v smeri navzgor. Isto nare¬
dimo nad zgornjimi očesnimi trepalnicami. Tik ob nosni
korenini pa nastavimo obrvi. V zunanji in notranji očesni
kot, med omenjene poševne črte zarišemo dvoje kratkih belih
črt. Naše prirodne obrvi moramo zašminkati z osnovno barvo,
ako hočemo dobiti potrebno obliko poševnih. — Lične kosti
vzbočimo na ta način, da jih osenčimo z belo barvo. Utis
podolgovatega lica dobimo, ako naredimo pod očesom rujav
trikot, katerega spodnji konec teče v ravni črti do ustnic. —
Običajna lasulja, katero uporabljamo pri Kitajcih je popolna
pleša z dolgo kito, pri Japoncih pa je glava pol obrita s
kratko kito na sredi. — Modernizirani Japonci in Kitajci
nosijo dolge lase oziroma frizure kot vsi civiliziranci. Zna¬
čilne za Mongole so tudi dolge, tenke, navzdol viseče brke.

28

Maske tujih plemen

Št. 31. Maska Mavra (Araba). Osnovna barv
štev. 13a, mešana z Lit K. Vse gube z močni
rujavo. Ustnice s starordečo. Puder rujav
Brada kratka, kodrasta.

Št. 32. Maska zamorca. Osnovna barva
št. 12, ali žgana probkovina (Kork). Pod
spodnjimi očesnimi včkami bele in rdeče tenke
črte. Usta povečana s starordečo, mešano z
mladordečo. Puder rujav. Lasulja kratka in
kodrasta.

Št. 29. Maska Kitajca. Osnovna barva št. 8.
Poševna lega oči s črnimi črtami. Lica ir
podbradek z rujavo. Puder rumen. Lasulji
črna, ali obrita glava s kito. Brčice
tenke, viseče.

Št. 30. Maska Indijanca. Osnovna barva št. 9,
mešana s starordečo, rujavo in Lit K. Obrvi
ravne s črno. Po robu nosa bela črta. Risbe
na licu s starordečo ali modro
Gube z rujavo.

Skupina VIII.

12. Indijanci.

Polt Indijancev je osnovna barva štev. 9. Z modro, ze-
leno in belo šminko naslikamo na čelu in licih različne kroge
in znake, po nosnem hrbtu pa potegnemo krepko belo črto.
Lasje so dolgi, črni in okrašeni z raznim nakitom, peresi i. t. d.

13. Komične maske.

Vse komične maske šminkamo z osnovno barvo št. 3.
Lice, brada, ušesa, sence in nosnice pobarvamo precej močno
z mladordečo. — Pri opisu mladostne maske sem omenil,
da se mora rdeča barva razlivati navzgor, to je proti sencem,
dočim je tu pri komični ravno nasprotno, kajti lice naj bo
pred vsem rdeče. Da dobimo utis debelega lica naredimo v
sredi močno belo liso. Obrvi igrajo pri komični maski zelo
veliko ulogo in iz tega razloga zašminkamo naše prirodne,
nad nosno korenino pa narišemo majhen trikot ah pa
3 — 4 kratke črte s sivo ah črno šminko. Na zgornjo in spodnjo
očesno zaklopko naredimo v sredi črne pike, kar nam da
iluzijo zamaknjenega očesa. Potom nosnega kita preobra-
zimo nos, ki naj štrli navzgor, nosnici pa povečamo s tem,
da jih obrobimo črno. Te vrste mask so prikladne za bebce,
pastirje, sluge i. t. d. Opozarjam ob tej priliki ponovno, da
ni treba komičnih tipov z nemogočimi maskami karikirati.

Primerne baroke za te vrste ulog so: rdečkasta-ku¬
štrava, svetla pleša s čopom. Brke so potrebne zlasti pri
slugah ah policajih, brada pri krojaču.

14. Maska lahkoživca.

Ta maska izgledaj vedno, kolikor se da doseči, pusta.
Rdeča barva izgine popolnoma in istotako vse izrazite po¬
teze. Izraz te maske je zanimiv v toliko, da kroži krog usten
neprestan nasmeh brezskrbnosti — torej so zgibe zaokrožene.
Kot osnovno barvo uporabljamo Lit K. Lastne obrvi zašmin¬
kamo in potegnemo nad njimi lepe, zaokrožene obrvi. Očesne
votline šminkamo s sivo šminko, nad in pod trepalnicami
pa obrobimo oko s finimi črnimi črtami. Da pride nos do
prave veljave, ga šminkamo svetlejše od ostalega obraza, ob
straneh ga pa obsenčimo s sivo šminko. Že omenjene, zao¬
krožene gube napravimo na licu, v očesnih kotih in ob
straneh brade in sicer z rujavo šminko.

Pri teh maskah uporabljamo lasulje, ki imajo malo las
in sicer večinoma svetle barve. Brke so ah angleške, ah pa
tenke zavihane.

29

15. Maska skopuha.

Narava sama nam najjasnejše tolmači značaje ljudi.
Posebno izrazite in zanimive zunanje oblike pa nam nudijo
kontrasti. Tako tudi skopuh, ki je prototip dobrohotneža.
Tak ne privošči ne sebi, ne drugim dobrega, ne besede, ne
dejanja in smisel njegovega bitja je: zbiranje denarja — bo¬
gastva. Njegovo telo je izžeto, obraz suh, koščen in voščen.
Vse to je vidno v licu, ves boj njegovih strasti, želja in temnih
naklepov. - Spreten masker izrabi vsa ta dejstva in zato mu
njegova fantazija pomaga preko vseh težkoč. — Osnovna
barva pri maski skopuhov je štev. 2, mešana s sivo. Očesne
votline so starordeče — sivkaste in isto gube. Na lica na¬
denemo z rujavo šminko močne sence, nos in brado pa
šminkamo svetlejše „kot je osnovna barva. — Obrvi so ko¬
šate in njih konci štrle kvišku. V tem slučaju uporabljamo
lahko tudi obrvi iz krepa, katere nalepimo v primerni obliki
nad svojimi. Da izgleda oko motno, neprespano, dosežemo
s tem, da zarišemo tik pod trepalnicami črte z mladordečo.
— Brke štrle v usta, brada ni negovana, zmršena. Lasulja
je siva, skoraj brezbarvna z redkimi lasmi. —

16. Maska pijanca.

Rdeča barva prevladuje pri tej maski vse ostale barve.
Osnovna barva je štev. 3, mešana s starordečo. Nos, lica in
prostor nad obrvmi šminkamo krepko z rdečo očesne votline,
in spodnji del lica s sivo. Obraz alkoholika je napet, za¬
buhel, zato je gub le malo, iste naredimo z rujavo šminko,
— Ako je tip, ki ga imamo predstavljati od pijače popol¬
noma izžet, šminkamo lica upadla in gube s sivo-belo
šminko. Ustne šminkamo pri zdravih značajih s starordečo,
pri bolehnih pa s sivo. — Maski pijanca-dobrovoljčka pri-
stoje brke, ki vise preko ust. Lasulja bodi kuštrava ali rdeč¬
kasta. — Te vrste mask so primerne za komične tipe kot
n. pr. črevljarja, vaškega čuvaja i. t. d. Ako mora biti tip
škrbast, si opomoremo na ta način, da namažemo one zobe,
katere bi radi skrili z mastiksom in nato z črno šminko.
Iluzija je popolna in tudi barva se ohrani par ur na zobeh.
Zobe očistimo po uporabi s špiritom.

17. Eksotična maska.

Ta maska se uporablja lahko izjemoma pri izredno ko¬
mičnih tipih, bebcih, slugah i. t. d. Njeno bistvo obstoji v
tem, da skuša masker dobiti čim bolj veliko podobnost z

30

opico. — Kot osnovno barvo vzamemo ono, ki odgovarja
starosti. — Važno je, da stopi sredina lica v ospredje. V ta
namen zarišemo s starordečo barvo krog, ki sega preko
srede lica, nosa in ust. Ti deli se šminkajo z belo, ostalo
lice pa ostane v osnovni barvi. Da izgleda oko majhno na¬
pravimo okrog očesa bel obroč, v notranji votlini pa obroč
s sivo šminko. Nosnice so povečane s črno, sence poglob¬
ljene s sivo. — Utis, ki ga dela take vrste maska, je čudovit,
a treba je da je masker izredno pazljiv pri njenem izvrševanju.

K tem maskam so prikladne lasulje z redkimi lasmi,
rujave barve in ščetinaste brke. Tudi brade, ki rasto samo
na podbradku, so priporočljive.

18. Maska klovna.

Klovne šminkamo najbolje z belo osnovno barvo. Na
licih in čelu narišemo razna znamenja, kot n. pr. oblike asov.
Ustnice povečamo z mladordečo, prirodne obrvi zašminkamo
in potegnemo nad njimi nove močno vzbočene. — Lasulja
je lahko pleša, ali pa tradicionalna klovnska lasulja s čopom.

19. Fantastična maska.

Te vrste mask uporabljamo pred vsem v pravljičnih
komadih. Kot vsa nenaturna bitja se pojavlja tudi ta vrsta
ob slabi, medli razsvetljavi, kar nam delo olajša. — Kot
osnovno barvo vzamemo starordečo, pomešano z rujavo ali
celo črno. Očesne votline in lične kosti so bele; sredi čela
je velika okrogla bela lisa, ki izgleda kakor rožiček. Obrvi
so povečane, košate, brada svetla. Glavno pozornost pa je
treba posvetiti ustom. Zgornjo in spodnje ustnice povečamo
za 1 cm in zašminkamo v elipsi z belo šminko, preko te pa
zarišemo zobovje v njega naravni legi. — Tudi tu je paziti
na zmernost.

20. Šminkanje mramornih kipov.

Pri mnogih prireditvah, produkcijah in telovadnih aka¬
demijah se prirejajo tudi žive skupine, odnosno kipi. — Take
skupine so pogosto zelo smešne, ker se sodelujoči ma¬
žejo z moko, magnezijo in 'vsem mogočim, kar seveda nikoli
ne more vzbuditi- iluzijo marmorja.

Vsi, ki tvorijo skupino, naj se šminkajo enako z belo
barvo. — Aranžer skrbi, da bo padala luč samo od ene

31

strani (leve ali desne) in od zgoraj, ker vse ostale luči ubi-
jajo sence. — Lase naredimo lahko iz vate, belega blaga;
najpriporočljivejši pa je svileni papir, iz katerega spreten
masker lahko naredi popolen utis marmorja odnosno las
iz kamena.

21. Šminkanje ženskih mask.

Ze v prvi izdaji te knjige sem omenil, da se šminkajo
ženske ravno tako, kot moški z mastno šminko. Isto po¬
navljam tudi sedaj. — Ta zahteva rodi pri diletantskih odrih
mnogo neprilik in težav; vendar bo energičen režiser lahko
uveljavil svojo voljo. Vzrok, da se dame branijo mastne šminke
je ta, ker se čisto po nepotrebnem boje za lepoto svoje kože;
drugi vzrok pa je, da hočejo biti vselej lepe in mlade. Bil
sem pogostokrat priča pri diletantskih predstavah, kjer je
bila mati v maski mlajša od sina ali hčere. To pa je nemo¬
goča in smešna stvar, ki pokvari gledalcu lahko ves utis. Zato
opozarjam še enkrat gospode režiserje, da pazijo z vso stro¬
gostjo na to, da se dame šminkajo in sicer pravilno, kakor
zahtevajo njih uloge. — Maščobna šminka ne škodi niti
najbolj občutljivi koži in je vsaka bojazen odveč.

Kot osnovno barvo rabimo iste številke kot pri moških,
upoštevajoč starost, značaj in pleme. Tudi gube, poteze, sploh
vse je opravljati prav tako, kakor pri moških maskah.

*

* *

Ker je za začetnika težavno razbrati iz besed točno sliko
opisanih tipov, razvrščene so v knjigi barvaste predloge, iz
katerih si vsak lahko na enostaven način predoči posamezne
tipe. Slike so delane v osmih naravnih barvah in je iz njih
razvidna vsaka poteza in senca. Tudi so navedene vse barve,
katerih naj se masker pri izvrševanju posameznih mask
poslužuje. — Vsakdo, bodisi diletant ali poklicni igravec bo
iz navedenih opisov lahko zbral ono, kar rabi za svojo
masko, čeprav o dotičnem tipu v tej knjigi ni izrecnega
govora.

Ako pa nastopi morda slučaj, da o edni ali drugi stvari
ni spregovorjeno, mi bo vselej prijeten dolg biti dobri stvari
z dobrim nasvetom na razpolago.

32

Lasulje in brade.

K o je masker izvršil masko, nastopi drugo važno vprašanje,
to je, izbira lasulje in brade, ki bi najboljše odgovarjala
značaju, plemenu in dobi. — Masker mora vsled tega dobro
preštudirati različne oblike frizur in brad, ki so jih nosili
v različnih stoletjih. — To je sicer režiserjeva naloga, vendar
mora tudi masker poznati vsaj one varijante dob, ki spa-
dajo v njegovo stroko. — Običajno uporabljene lasulje so
sledeče: Allonge, vitežke, pazi, rokoko in empirske; vse ostalo
spada že v sedanjo dobo in se razlikuje le v kolikor zahteva
značaj, to so lasulje resnih tipov, komičnih i. t. d.

Pravilna izbira lasulj je velike važnosti in moje mnogo¬
letne izkušnje so mi pokazale, da se pogosto le potom la¬
sulje posreči maska, ki živi. Isto velja o bradi. — V da¬
našnjih razmerah je težko in skoraj bi dejal, izključeno, da
bi si društva nabavila zadostno število lasulj, kajti tucat ali
dva še nikakor ne zadošča za vse svrhe. Uporabljati vedno
iste lasulje pa rodi stereotipnost in ponavljanje, kar dolgo¬
časi sodelujoče, maskerja in gledavce. — Vsled obstoječega
pomanjkanja sem ustanovil moderno urejeno izposojevalnico
lasulj, ki šteje preko tisoč komadov najrazličnejših lasulj —
od historičnih do modernih. — Tudi ta prilična kolekcija
ni popolna in nikoli ne bo, ker se pojavljajo vedno nove
želje in potrebe. — Iskati nova pota pa bodi vsakemu ma¬
skerju prijetna naloga. — Društva, katera nimajo lastnih
lasulj, opozarjam na mojo izposojevalnico in naj mi blago¬
hotno sporoče samo sledeče podatke: Ime komada, število
lasulj, kakšna je starost posameznih tipov, čas, v katerem se
dejanje vrši, in po možnosti obseg glav onih, ki potrebujejo
lasulje, da se izognemo neljubim zamenam. — K naročilu
bodi priložen poverilni list ali potrdilo. — Tudi lasulje po¬
trebujejo negovanja in zato je v redu, ako jih od časa do
časa počešemo, na novo friziramo in operemo s špiritom
staro šminko, ki se drži čela in las. — Naravno je, da vsa
ta dela more opravljati le strokovnjak.

33

3

Maska bodi v skladu z lasuljo in brado in le ta pot
privede do pravih učinkov. Pogosto šminkanje sploh od'
pade, ker opravita že lasulja in brada vse potrebno. Kot
primera navajam komad „Amnestija", kjer predstavlja eden in
isti igravec pet različnih zločincev, ki nastopajo v zelo kratkih
predsledkih. V takih slučajih ni misliti na šminkanje in mo¬
rata brada in lasulja prevzeti vso moč iluzije.

Glede mladih vlog, ljubimcev, sploh modernih tipov
svetujem, da se uporablja lastne lase. Iz teh se da narediti
nebroj frizur, ki tudi močno izpremene lice. Seveda, ako je
igravec, ki predstavlja ljubimca, plešast ali pa so njegovi
lasje redki, ali nepravilne barve, potem sežemo tudi v takih
slučajih po lasulji. — Osivelost označimo lahko narahlo
tudi s tem, da pudramo lase ob senceh, ali pa jih šminkamo
z belo šminko. Ako je igravec od narave prav malo plešast,
poveča to svojo prirodno plešo s tem, da šminka ob robu
svoje pleše lase belo, ako pa se hoče pleše iznebiti, nariše
nanjo s črno barvo tenke črtice. — Na podoben način za¬
rišemo lahko lase s črno ali rujavo barvo, da segajo v čelo
ali sence.

Pogosto se čuje na diletantskih odrih krilatica: „Nič
lasulje ne maram, saj imam klobuk na glavi!" To seve ni
v redu in marsikdaj se pokvari vsled takega početja pravi
utis. — Devati na glavo kaj drugega kot lasulje, na primer
krep ali lanene štrene, je povsem nenaravno in nemogoče,
pa če govori ne vem kako velika štedljivost za to.

Z lasuljami je treba ravnati lepo in pravilno pa vzdrže
nebroj predstav. — Tudi svetujem vsim podeželnim odrom,
kateri imajo lastno zalogo lasulj, da iste vsakoletno enkrat,
in to po odigrani seziji, operejo v čistem bencinu ter potem
osuše in izzračijo na solncu. Končno se posamezno vsako
lasuljo posebej zavije v papirni ovoj. Na ta način negovane
lasulje so zavarovane pred vsakim mrčesom.

34

Izdelovanje brad in brk.

I zdelovanje umetnih brad in brk zahteva od vsakogar, ki
se prične s tem pečati, mnogo truda, vstrajnosti in lju¬
bezni do odra. Podeželni maskerji obupajo pogosto sredi
pota, mesto da bi se ravno tedaj najenergičnejše oprijeli.
Pogosti so slučaji, da nastopajo igravci brez brad in brk
vsled pomanjkanja maskerja in učinek njih ulog je močno
oslabljen tako, da včasih rode take slučajnosti popolnoma ne¬
mogoče tipe. — Iz izkušnje vem, da je zeio malo maskerjev po
deželi, ki bi pravilno izdelovali brade in brke. Velika ve¬
čina nima niti pojma o vsem tem. — Vzrok, da nastopajo
igravci podeželnih odrov tako pogosto brez brk in brad tiči
torej delno tudi v nesposobnosti maskerjev.

Radi lažjega pojmovanja izdelovanja brad in prikro¬
jevanja krepa sem priložil tej izdaji številne slike in skice.
Iz skic se da točno posneti vse prijeme prstov, oblike brad
in razvrstitev krepa. Maskerjem podeželnih odrov svetujem,
da se ne vadijo šele ob predstavi, temveč da urede, prikroje
in prirežejo ves potrebni materijal krepa v brade in brke
že pred predstavo. Tako pristrižene dele brad in brk naj
zlože lepo v vezano knjigo in ob predstavi je njih posel
popolnoma enostaven: samo nalepiti brade in jim dati pravo
fazono. Ker so oblike brad zelo različne in pestrost zna¬
čajev ogromna, sem razvrstil razne oblike na način kakor
kaže skupina IX. (1 — 9) v sledeča nazvanja:

1. Mladostne brčice.

2. Moderne angležko pristriženo.

3. Isto za starejše tipe.

4. Brke uporabljive za ljubimce.

5. Madjarske niuštace.

. 6. Redke, stoječe brke.

7. Goste, stoječe brke.

8. Brke, ki segajo preko ust.

9. Mefistovske brke.

3 *

35

Skupina IX. kaže v skicah 10 — 14 razne oblike zalizcev.

10. Mladostne maske.

11. Zalizci kmetov.

12. Podolgasti zalizci.

13. Bankirski zalizci.

14. Zalizsci in podbradek mornarjev.

Skice 15 — 19 kažejo razne oblike brad.

15. Muhica brez brk.

16. Francoska bradica.

17. Koničasta brada.

18. Štirioglata brada.

19. Polna brada.

Polno brado se razdeli lahko zopet v kratko, dolgo
koničasto, široko ali razdeljeno brado. — Najprimerneje je,
ako si vsak masker izbere primerne slike in ilustracije, na
podlagi katerih študira izdelovanje, ker je jasno, da se ne
da opisati vseh tisoč variant.

Da bodo maskerji lahko uspešno izdelovali brade in
brke, je potrebno da se seznanijo prej z manipulacijami pri
krepu. Skica 20 a in 20 b kaže najvažnejše in najtežje delo
to je pravilno razvlečenje krepa. To je dovolj težavno, ker
je treba obračati pažnjo, da je isti prvič enakomerno raz¬
vlečen, da ni med lasmi nikakih vozlov in končno, da osta¬
nejo konci izvlečenega krepa med palcem in kazalcem leve
roke. Na lice morajo biti prilepljeni vsi konci krepa. To je
edno najpoglavitnejših pravil, kajti nalepljeno brado je treba
tudi razčesati in to bi bilo sicer izključeno. Drug način raz-
vlečenja krepa kaže skupina IX., skica 21. in se razlikuje v
tem, da ga razvlečemo potom glavnika. Ta način razvlečenja
priporočam za goste kratke in štrleče brade in brke. Skica 22.
kaže gotove v sredi presekane brke. Skica 23. v roki izgo¬
tovljeno zgornjo plat konične brade. — V skupini X. iz
skic 1., 2., 3., 4. je razvidno kako nastane polna brada. Polna
brada obstoji iz štirih ali šestih delov in sicer: (X. št. 1)
spodnja plat, (X —2) oba stranska dela od ustnih kotov na¬
vzdol v svetlejši barvi, (X —3) zgornja plat v temnejši barvi
s stranicami, končno (X —4) izgotovljena polna brada z
brkami. — Iz vseh teh skic je točno razvidna lega krepa in
in iz njih posnamemo tudi, da so konci krepa lepo prilep¬
ljeni na bradi. — Pri vsaki bradi je potrebno, da mešamo
primerne barve krepa, kar daje bradam plastičnost in na¬
ravnost. Kar se tiče tega mešanja (meliranja) krepa svetujem
sledeče: plavkasti krep mešamo z rdečim, črnega z rujavim
ali rdečim, sivega z belim ali črnim, belega z rdečim ali
črnim. Razlike v barvah dobimo lahko tudi s šminko, kar

36

Brke in brade.

1 — 19. Različne oblike brk, brad, zalizcev. 20 a —23. Prikrojevanje krepa.

Skupina IX.

Umetni nos. Izdelava brade.

a — h. Razne oblike nosov. Črne ploskve so iz kita. 1 — 4. Štirje momenti
pri izdelavi brade iz krepa.

^^ 2^3

Skupina X,

pa ne svetujem, ker se kvari brada. — Količine krepa, ki ga
uporabljamo naj bodejo čim manjše, čim temnejši je krep,
kajti goste brade delajo utis neprirodnosti. Dobro izgo¬
tovljena brada mora prevarati celo iz neposredne bli¬
žine in delati utis prave. Pri svetlih ali belih bradah upo¬
rabljamo večje množine krepa, pri koničastih ah štirioglatih
pa je boljše, ako opustimo leplenje krepa ob straneh lica
in šminkamo potom kratkih črtic rast brade. Pri tenkih
bradicah nalepimo samo spodnjo plat krepa, jo zavihamo
in ostali konec nalepimo na zgornjem delu brade. Tako izvr¬
šene brade so zelo prirodne in poslednje omenjena je upo¬
rabljiva za Kristovo masko. — Polno, na sredi predeljeno
brado, naredimo na isti način, kakor je pisano v skupini X.
(1—4) samo, da isto na dvoje razčešemo in vsak del lepo pri¬
strižemo. — Neobrito lice naredimo s sivo šminko, a paziti
moramo, da ne sežemo pregloboko v lice. — Zmršene, ne
negovane brade pa delamo na sledeči način: iz odpadkov
krepa naredimo klobčič in ga s škarjami razrežemo na kratke
dlake in te nalepimo brez vsacega sistema po licu, odnosno
pod nosom. Te vrste brad uporabljamo pogosto pri pote¬
puhih, zločincih a tudi pri bolnikih, siromakih in kmečkih
tipih. — Za kodraste, kratke brade uporabljamo tudi žimo
posebno pri tipih tuje polti (Arabcih, Zamorcih). Važno je
tudi snemanje brade, ki se mora vršiti tako, da ostane brada
v celoti nepokvarjena in je uporabljiva še za par predstav.
Cim večkrat je bila brada uporabljana, tem bolj je prepojena
z mastiksom, ki ji daje čvrstost in jo konservira. Spretni
masker si bo znal na ta način pridobiti v kratki dobi celo
kolekcijo dobrih brad in si prihranil mnogo truda.

Še par pojasnil o lepljenju brk: Predpriprava krepa
ostane skoraj ista, razlika je le v tem, da rabimo mnogo
manjšo množino, katero svaljkamo trenotek med dlanmi in
jo oblikujemo po potrebi. Ko smo to opravili prerežemo ta
pasek krepa na dva dela in jih nalepimo pod nosom. V
sredini pod nosom mora biti med obemi deli presledek. —
Pri vseh vrstah brk je važno, da so konci dobro prilepljeni,
ker ovirajo sicer lasje igravca pri govorjenju, igri, gestikulaciji.
— Dober utis narede tudi brke, ki so do polovice slikane
s šminko, druga polovica, to je konec brk pa je iz krepa.
Zelo majhne brčice šminkamo lahko z rujavo šminko. — Za
brke, ki segajo močno preko ust, izvlečemo primerno količino
krepa (glej navodilo skice 21), vendar je ne razrežemo na
sredi. — Ako morajo štrleti brke navzgor, kakor se pravi po
domače „na dež“, namažemo spodnjo plat štrlečega konca
z mastiksom, počakamo, da se mastik posuši, — in brke
so gotove.

37

Najboljše brke so one, ki so izdelane na svili, vendar
izdeluje iste samo izvežban, profesionalen lasuljar. Dobi se
jih v prodaji v vseh barvah, oblikah in varijantah. — Kot
lepilo za brade in brke pride v poštev predvsem mastiks,
stopljen v etru. Tudi šelak, stopljen v špiritu, je uporabljiv,
samo se ne suši tako hitro. — Uporaba mastiksa bodi zmerna!
Mesta lica, kamor mažemo mastiks, morajo biti popolnoma
očiščena šminke, ker sicer mastiks, ne prime in je igravec
izpostavljen neprijetnostim, da mu odpadejo brada ali brke.
— Čopič, s katerim mažemo mastiks, naj ne bo pretrd in
ščetine ne prekratke (1V 2  — 2 cm). Mastiks pripravimo, ako
zmešamo v steklenici polovico mastiksovih zrn z enako po¬
lovico etra. Steklenica mora biti dobro zaprta, ker eter hitro
izhlapeva. Tudi pregosta ne sme biti tekočina mastiksa, ka¬
tera se strdi v belo maso, kar posebno pri temnih bradah
ne napravlja najboljšega utiša.

*

* *

Šminko izmijemo z lica z vazelinom, oljem ah mastjo.
Ko je igravec odigral svojo ulogo, sname najprej lasuljo,
nato nos, ako ga je bil nadel, zatem brado, brke in končno
namaže celo lice z vazelinom in obriše lice s čisto brisačo.
Prostor, kjer so bile brke in brada, naj se očisti mastiksa z
čistim špiritom. Ko je lice prazno šminke, ga pudramo in
s tem posušimo. Takojšnje umivanje lica ni priporočljivo,
ker je koža razgreta.

w

38

Maskerjevi pripomočki.

M anjšim odrom, dramatičnim društvom in posameznemu
igravcu zadošča običajna garnitura Leichnerjevih maš¬
čobnih šmink. Ta vsebuje debel kos osnovne barve št. 2 in
št. 3, belo, črno, sivo, starordečo, rujavo in mladordečo. Razen
teh osmih šmink, ki se nahajajo v vsaki garnituri, je potrebna
še Lit K in štev. 4. Poleg teh mora imeti masker še črno in
rujavo za obrvi, modro za očesno votlino in rdečo za ust¬
nice. Puder: bel, rumen in rožast, nosni kit, mehke palčice
(višerje) za risanje gub, mastiks za leplenje brad in vse barve
krepa. Končno se mora nahajati v maskerjevi šatulji še va¬
zelin, špirit, brisače, glavnik in škarje. Večji odri naj si na¬
bavijo kompletno garnituro vseh barv, ki so navedene v pri¬
loženem seznamu barv.

*

S tem izročam knjigo javnosti in želim, da bi zmanjšala
napake podeželnih odrov glede šminkanja in upam, da bo
našel vsak masker, kakor tudi posamezni igravec, v njej vsaj
del^onega, kar rabi.

< 3 $=>

Seznam osnovnih barv.

Z * označene številke se nahajajo v garniturah.

40

SLIKE

DRAMSKIH IGRAVCEV V RAZNIH
VLOGAH IN SKUPINE PRIZOROV
NA ODRU

Nestor slov. drame g. DANILO v svoji garderobi.

Rizba akad. slikarja  g. L VAVPOTIČA.

Shakespeare: KOMEDIJA ZMEŠNJAV.
V vlogi Kneza: G. DANILO.

-

Jurčič'Govekar: DESETI BRAT.

V vlogi Martina Spaka: G. SKRBINŠEK.

Zupančič: VERONIKA DESENISKA,
V vlogi Hermana: G. LEVAR.

KRISTUSOVA DRAMA (Pasijon).

V vlogi Kristusa: G. EDVARD GREGORIN.

Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI

V vlogi župnika: G. LIPAH.

Shakespeare: HAMLET.

G. ROGOZ.

Golia: PETERČKOVE POSLEDNJE SANJE.

V vlogi očeta Hrasta: G. GREGORIN.

Fr. S. Finžgar: NAŠA KRI,

V vlogi mežnarja: G. PLUT.

I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLORJANSKI.

V vlogi zlodeja : G. B. PEČEH.

Tolstoj: ŽIVI MRTVEC.

V vlogi Fedja: G. O. ŠEST.

I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLORJANSKI.

V vlogi cerkovnika: G. ZV. ROGOZ.

Dostojevski: IDIJOT.

V vlogi kneza Miškina: G. ROGOZ.

Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA.

V vlogi potovke: GDČ. RAKARJEV A.
Krčmarja: G. LOČNIK.

I. Cankar: ZA^ NARODOV BLAGOR.

V vlogi dr. Grozda: G. I. CESAR.

F. Govekar: MRAKOVI.

V vlogi Mraka: G. DANILO. Rupnika: G. GREGORIN.

Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA.

V vlogah: Lenčke: GA. JUVANOVA, Tone: GA. V. DANILOVA.
Ferjana: G. TERČIČ.

Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA. (III. dej.)

V volgi Lenčke: GA. JUVANOVA. Martina: G. GREGORIN.

Govekar: MRAKOVI.

Tučič: GOLGOTA.

V vlogi Makarija: G. PREGARC.  — Dejmetria: G. ROGOZ.

Ch. Dickens: CVRČEK ZA PEČJO.
Caleb : G. KRALJ.

G. Hauptman: POTOPLJENI ZVON.
G.. DANILO kot povodnjak.

Kje najdem?

Na strani

Uvod k drugi izdaji.5

O šminki in razsvetljavi.7

O šminkanju v splošnem.9

Šminkanje posameznih delov obraza.12

Čelo.12

Obrvi.13

Oči.14

Nos.15

Uho.17

Lice.17

Usta. ‘ .18

Brada.19

Vrat. 20

Gube in brazgotine. 20

Šminkanje roke in prstov.22

Šminkanje tipov.23

1. Ljubimec — mladostna doba .23

2. Moška doba nad 40 let.24

3. Šminkanje starejših mask.24

4. Intrigan (zahrbtnež).25

5. Smrt.26

6. Kristus.26

7. Žid.27

8. Anglež.27

9. Ribiči, mornarji, cigani.27

10. Zamorec.28

11. Mongoli (Kitajci in Japonci).28

12. Indijanci.29

Na strani

Šminkanje tipov:

13. Komične maske.29

14. Maska lahkoživca.29

15. Maska skopuha.30

16. Maska pijanca.30

17. Eksotična maska.30

18. Maska klovna.31

19. Fantastična maska.31

20. Šminkanje mramornih kipov.31

21. Šminkanje ženskih mask.32

Lasulje in brade.33

Izdelovanje brad in brk.35

Maskerjevi pripomočki.39

Seznam osnovnih barv.40

Slike  dramskih igravcev v raznih vlogah in skupine

prizorov na odru.41—65

NAJVEČJA IZBIRA IN ZALOGA VSEH
POTREBŠČIN ZA MASKIRANJE

EMIL NAVINSEK

L1113L ANA. SELENBURGOVA LIL.

Pravilne, maske dosežete le z izpo-
sojevanjem mojih vlasulj in brad.
Pri nakupu gledaliških predmetov
obrnite se vedno le na mojo stro¬
kovno tvrdko. Pojasnila in oferte
brezplačno.

EDINA IZPOSOJEVALNICA GLE¬
DALIŠKIH VLASULJ IN BRAD

TER VSEH V TO STROKO SPADAJOČIH DEL

'V'

UI3L ANA, SELENBURGOVA UL.


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA