11 Pred oltarjem majniške Kraljice.
Enodejanjka.
Oseb e:
Ivanček, Mihčev brat.             Mihec.
Joško.                                   Tonče.
Prizorišče:
Marijina kapeltca v gozdu.
1. prizor,                                                 Joško:
Tonče, Joško, Ivanček.                         Povej, povej! Kaj te teži,
(Vii trije se bližajo kapelici in tam obstancjo.)          jf0^ Ž^nkega se strupa!
aaj lazje včasi se trpi,
Tonče:                                     če se komu gorje zaupa.
Kako je vse povsod veselo,                (Oba obstopita Ivančka in ga zvedavo gle-
narava bujno zeleni,                                                        data.)
se polje s cvetjem je odelo,                                         Ivanček: in ptičje petje se glasi.
r        .        - •    ,   ,     ¦-     „1    ,   '             °J< kdo bl se ne zaloshl?
(Od  strani  se  cuie  kukavicm glas.)                m   • u    t   i •            ^                 i- t--i
1                           '                                          Moj brat, ki sem ga vroce ljubil,
Joško:                                     je še pred kratkim dober bil,
Čuj, kuka v logu kukavica,                       a zdaj se je pa vcs izgubil.
prija ji pomladni cvet,                               V brezbožno družbo je zašel,
ker to je lahkoživa ptica,                          in tam so mu nedolžnost vzeli,
kot je dandanes mladi svet.                      lažnikom zlobnim je verjel,
(Kukanje se vedno glasneje ponavlja.)              in v svo'e zanke so Ža ujeU.
_     „                                            (Hip vse mirno, nato Tonče.)
Tonce:
In cvetke te, poglej, po trati,                                        Tonče
kako prežlahtno nam duhte;                                     (pomilovalno):
jaz v šopek hočem jih nabrati,                  Nesrečen, Ivan, tvoj jc brat,
Manp ga v darilce dati.                            a gc .    možno mu      moči:
Le n,i na, v čast duhte.                            Marija ključ je rajskih ^
Joško:                                     priprošnji njeni ga izroči.
Saj res, hitfmo v log zeleni!                                        Ivanček:
Pomladno solnce vabi nas —
— in Ivanček! — Povej ti mcni,              Pustita me, naj molim zdaj
^akaj obračaš se od nas?                          tu Pred Marijino podobo:
jonžc                                     Marija, vrni ga nazaj,
,r        ,                                     Ti, ki zatiraš svetno zlobo.
(IvanuJ:
Zakaj si žalosten, tovariš?                                        (Tovarišema:)
Mogoče je, da si bolan;                             Vidva pa rožic naberita,
saj treba ni, da samotariš,                         Mariji v dar jih prinesita.
doklcr pomladni sije dan.                   (Tovariša odideta,   Ivanček pa poklekne in Ivanček                                                         moli:)
(m'l°):                                     Marija, majniška Kraljica,
Pustita me! — Saj še nc vesta,                izvir vse sreče in radosti,
kaj mi tako sfce teži.                                saj kličemo te: »Pomočnica«,
Le poslušajta, pa izvesta,                          najlepši vzor si nam mladosti.
kaj moje mlade dni mrači.                        Usliši me, goreče prosim,
78
in brata skoro mi povrni.                                             Ivanček
To prošnjo v svojem srcu nosim,                     (osupljen, vendar veselo):
nikar, nikar me ne zavrni.                         _    ,   ,          ....
Kako doma žalujc mati,                          ?°&d. vesel'a *? f"'.
ker zgubil drag se njen je sin;                  kl bl1,»« še Pred.dnevl ™"aCen ~
ko pride noč, ne more spati                     povej! Ka, v tebi se godi,
od silnih srčnih bolečin.                             da SI naenkrat v« drugacen?
0, vrni spet ga v nje naročje                                       Mihec:
in ne zavrzi prošnje te otročje!                 0, Ivanček, ti bratec moj,
(V bližini se čuje šum.   Ivanček posluša,            Mariji nekaj sem obljubil.
vstane in reče tišje:)                           Le pridi! — Nič se me ne boj,
Moj bratec tu? Kaj ncki vodi                   odzdaj te bratovsko bom ljubil.
ga sem v zeleni, senčni gaj?               (Ivanček pride, poljubi Mihca, poklekne in
Saj on navadno sem ne hodi,                                         moh.)
in skoro tuj mu je ta kraj. —                                     Ivanček:
Proč! Tukaj najti me ne smel                   ^^ to .    tvoje delo,
Uver,en sem, da me sovrazi.                     Ti bfatca meni g. vrnjla
Za grmom tukaj skn,em se,                       Zato bo vekomaj    lamtelo
Manja, Ti mu srd ublazi.                           src- 2af. in duša Te ]jubi]a
(Zaupno Zroč v kip počasi odide.)           (y ozadju šum   TonLe jn Jo_ko prjhajata ,
šopki.)
2. prizor.
3. pnzor.
Mihec, pozneje Ivanček.
Ivanček, Mihec, Joško, Tonče. (Mihec pride počasi iz šume ter se ustavi
pred kipom.)                                                     Tonče
Mihec:                                        .       .        (sW):
Kaj vidiva? Je li resnica?
Dovolj je zmot, dovolj prcgreh,                Kako s{< MiheCf sem zašel?
nl? K,t0 ^r^511'01 >-u 41 u                     In resna so ti rožna lica'
Obljubljam tu na svetihtieh,                     da človek skoraj bi strmd
tu pri kapeh pred Manjo!
Joško:
(Poklekne in skesano moli:)
M    ..       ., ,         ., j          x                         Marija ga je pnpeljala,
Manja, mkdar   mkdar več                         ki .    otrokom skrbna matL
ne bom med zlobneže zaha,al,                  y. zahyalo rož sya .. nabrala<-
otrok na, bodem tvoj gorec,                      saj Qna jih stoterQ plat{
spet v cerkev pridno bom prihajal.                                             ,»«..,
r                         e                                             (Polagata šopke pred Manjo.)
(Otožno-veselo:)                                                 Ivanček
0 mamica, predraga vi,                                               (slovesno):
dozdai ste solzice točili,                            _,    ..        ,    . .         .
zdaj hočem vas ubogati,                            Ta Ma!! darcek vsak povrae,
še boste me ljubili.                                    fa) Prebo^a[a 'e Kral'lca-
kar se lzgubi, vse ona vrne,
(Ivanček se počasi bliža Mihcu.)                  saj je kristjanov Pomočnica.
Zagrinjalo pade.                                         A. B.      „