Poštnina, plačana v gotovini. Leto II. -— Št. 48. Ajdovščina, 7. decembra 1946 Tekmovanje je zavestno darovanje svoje sile, svojega znoja, vseh svojih umskih sposobnosti Titu, domovini in ljudstvu — vseeno komu izmed teh, ker so vsi isto. Cena 4 jugolire — 8 metrolir. Nasa domovina je JugosSavlfa OBLETNICO ROJSTVA MOGOČNE TITOVE JUGOSLAVIJE JE PRAZNOVALA VSAKA PRIMORSKA VAS, VSAK PRIMORSKI DELOVEN ČLOVEK Razvoj in rast republike Jugoslavije, vsak njen dih, vsak uspeh, vsak napor je obenem last naie Primorske, ki ni več trpeča in bolestna, temveč borbena in ponosna. Ob obletnici zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ-a in proglasitve FLRJ so na predvečer zagoreli kresovi, sprevodi z baklami. Partizanske borbene pesmi in vzkliki naši materi Titovi Jugoslaviji so izpričS& ponovno visoko zavest in odločne zahteve primorskega ljudstva. Na dan 29. novembra pa so se vasi, trgi in mesta prebudile v zelenju, in zastavah: množična zborovanja so zajela sleherno vas, ljudski govorniki, množice prebivalcev, organizacije, vse je podoživljalo velike zgodovinske dni, ko je iz teme in krvave borbe pričela vstajati nova Jugoslavija, katero so ustvarjali s silnimi napori in žrtvami narodi Jugoslavije, kjer je tudi Primorska storila vse, da bi v novi skupnosti zaživela svobodno življenje, svobodna med svobodnimi bratskimi narodi, ljudske domovine Jugoslavije. Iz vseh ljudskih zborovanj je bilo odposlanih več sto resolucij, kot dokaz odločnosti, volje in borbenosti primorskega ljudstva. Povsod je izražena slična misel; »Z vztrajno borbo ne bomo prenehali, ker hočemo mi vsi v J' N živeti tako kot ndši bratje v Titovi Jugoslaviji. Naj živi veliki 29. november, praznik vseh jugoslovanskih narodov! Naj živi naša domovina FLRJ in njen veliki sin maršal l'ito! Par besedi o odkupu krompirja Ce spremljamo vestno gospodarske dogodke, bomo spoznali, da na tem področju, beležimo napore ljudske oblasti v ■‘dgoslaviji in tudi pri nas, da zagotovi preskrbo delovnega ljudstvu. Ne gre tu zo anarhično zalaganje trga z vsemi mo-9° cimi življenjskimi potrebščinami, ki daj bi omogočale pridelovalcem mastne dobičke na račun potrošnikov, kakor smo doživljali v bivši Jugoslaviji in kar moremo danes videti tudi onkraj demarka-cijske črte v coni A. Pri nas gre v stvari za načrtno prehrano našega delovnega ljudstva, ki na vseh delovnih področjih z vsemi svojimi silami dela' na tem, da si ustvari svoj družbeni red in da si s lem zagotovi lepše in boljše življenje. ™ok ukrep je kampanja za odkup krompirja. Brez dvoma je odkup krompirja, kot onega izmed temeljnih predmetov ljudske prehrane, vseljudskega pomena. Zla-sJi moramo pri tem imeli v vidu še dejstvo, da je letos v prenekalerih predelih naše domovine suša občutno prizadela vse kmečke pridelke in da je treba torej razdelili pridelek pravilno, tako da bo onemogočena vsaka špeku-lacija z ljudstvu nujno potrebnimi živili. Pobudo za odkup krompirja je dala Osvobodilna fronta in naši odbori ljudje oblasti. Poštene delovne množice so v celoti razumele potrebo kampanje za °dkup krompirja ter se tudi dostojno odzvale. Tako so samo štiri vasi v postojnskem okraju: Ilrcnovich, Prestranek in Razdrto v nekaj dneh zbrale in oddale šest V(>gonov krompirja, tolminski okraj je zbral 2e 13 vagonov krompirja in je pri vseh teh številkah treba upoštevati, da jf odkup še v teku, kar govori za to, dj se bo število še precej povečalo. Ena-uspehe moremo zabeležiti po vseh okrajih. Nemogoče pa je prezreti dejstvo, da so potrebo o odkupu krompirja prve razumele in se tudi najbolje odzvale prav "‘ste vasi, ki so bile v teku vojne naj-oolj zavedne in so največ žrtvovale. To 'oelja tudi za poedince. Zanimivo pa je, da stoje do sedaj ob strani poedini premožni kmetje, ki so Pridelali mnogo več krompirja, kot ga Potrebujejo za domačo prehrano. Nekateri izmed teh so se celo ob vsaki pri-’ki trkali na prsi, da so zvesti in po--rlvavmlni pristaši Osvobodilne fronte. *Janes pa nočejo razumeti, da je sedaj ias, da z dejanji dokažejo, da so res trovi pristaši Osvobodilne fronte, da dokažejo to danes, ko moramo s krompir-'lf>n Preskrbeti naše južne predele cone ki so bili od suše skoraj požgani. Da-aes _ je čas, da se oddolžimo našim rudarjem v Raši, ki dan za dnem rijejo P°d zemljo, kopljejo za nas premog, da-nes je čas, da se oddolžimo delavcem, ki ® tovarnah tekmujejo, da se naša držaja čimprej obnovi, da nam dajo čim cenejše industrijske proizvode. Vedeti moramo, da pri teh ni najvažnejše vprašanje plača, temveč je najvažnejša služba skupnosti, služba domovini, ki sc odraža ? tem, kdo bo proizvajal več in boljše ld s tem omogočil nižjo ceno proizvodnji. Rrav zaradi teh dejstev je naša sveta dolžnost, da le delovne ljudi oskrbimo s čim večjo količino krompirja. Naše kmečke delovne množice, ki so oddale celo del svojega krompirja, ki bi jirn bil za družinske potrebe nujno po-morajo letos z vso budnostjo pariti, da se letos pri odkupu ne bodo ponovile grde škodljive napake, kakršne s»io imeli lansko leto pri odkupu. Naši i ‘Judje sami morajo paziti in onemogočiti, i da bi špekulanti in razni vaški magnati špekulirali s krompirjem, čakali »višjih een« in upali na možnosti, da krompir Prodajo po črni borzi. Imamo primer, ko ‘C lani nekaj špekulantov v grgarskem 'Jeraju hranilo krompir prav do pomladi ln ga tudi spomladi niso hoteli prodali ta seme, ker so ves čas računali, da bodo s svojim izdajalskim početjem prisilili dvig cene krompirju, ali pa da ?)orfo **ili možnost, da bodo krompir peljali v cono A in ga prodali po črni borzi. Ko so pa spoznali, da so se urezali v svojih, ljudstvu škodljivih računih, v svojih verižniških nakanah, pa so dvignili krik in vik, kako da so oškodovani. Takih pojavov letos naše ljudstvo ne sme več dovolili. Tiste, ki na lihem kujejo špekulacije s krompirjem, je treba razkrinkati, oni so naši sovražniki, sovražniki našega gospodarskega proevita in proti njim je treba postopati z vso močjo naših oblastnih organov, in če bo potrebno, tudi s pravočasnimi ukrepi o prisilni oddaji, če pa še lo ne bo pomagalo, pa bodo občutili zakon, ki ga ima ljudstvo v svojih rokah, da se zaščiti pred gospodarsko sabotažo in špekulacijo. Danes se mora vsak zavedati, da se borimo za svoj samostojen in neodvisen gospodarski in politični položaj in da ne bodo naše ljudske množice dovolile, da bi jih poedini brezvestneži in špekulanti na tej poti ovirali. Generalisim Stalin in predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov sta čestitala maršalu Titu Ob dnevu republike je poslal gene-ralisim Stalin maršalu Titu naslednjo čestitko: »Vam in bratskim narodom Jugoslavije čestitam k obletnici ustanovitve FLRJ. Želim nadaljnjih uspehov in procvit Vaši deželi!« Georgij Dimitrov v svoji čestitki pravi: »Zgodovinski dogodek, na katerega ,nas spominja današnji dan, nas prepričuje, da bo delo za svobodni mir in demokracijo na Balkanu kljub vsemu vedno trdno.« SOVJETSKA ZVEZA — STEBER PRAVICE, PO NJENI ZASLOCI JE BIL DOSEŽEN NOV SPORAZUM V SVETU ZUNANJIH MINISTROV Glavna vprašani a statuta in organizacije svobodnega tržaškega ozemlja rešena V New Yorku se vrše dan za dnem seje Sveta ministrov za zunanje zadeve. Kakor je znano, člani Sveta zunanjih ministrov niso in niso mogli doseči sporazuma o najvažnejših stališčih glede načrtov mirovnih pogodb, kjer so najobčut-ijivejša vprašanja členi načrta mirovne pogodbe z Italijo, ki govore o jugoslo-vansko- itati j ansk i meji in o statutu svo-bodnega tržaškega ozemlja. Kakor že v Parizu, tako se je delo razvijalo tudi tu na podoben način. Sovjetska zveza je zahtevata, da se upoštevajo demokratična načela pri reševanju vprašanj, kot je organizacija svobodnega tržaškega ozemlja in njegov način upravljanja. To stališče Sovjetske zveze ni našlo razumevanja pri ostalih članih, kakor so to predvsem ZDA in Anglija, ki sta hoteti spremeniti tržaško ozemlje v »zamorsko« kolonijo, kjer bi gospodoval in samovoljno odločal le guverner, ljudstvo pa bi bilo popolnoma brez moči in pravic. Ves čas poteka mirovne konference v Parizu je bito opaziti, da se je SZ trudila, da bi bilo delo konference pravično izvedeno. V ta namen je SZ zastavila vse svoje sile, da bi se dosegla pravična rešitev sklepov, ki so predstavljali sila trd oreh. Borba, ki se je vodila v Parizu, je bila ostra, in ker SZ od svojih načel ni odstopala, se je zapadni imperializem po-služil »glasovalnega stroja«, da bi nezakonito in nasilno preglasoval pravico. Zapadno časopisje pa se je izpoza-bilo tako daleč, da je že govorilo o. »zmagi« • zapadnih držav- nad SSSR. Sovjetska zveza pa je ostala še vnaprej zaščitnica prave demokracije. Delegaciji ZDA in Anglije sta bili prisiljeni, da sta nekoliko popustili, kar je privedlo do gotovih sporazumnih rešitev. S tem se je izvršil bistven preokret v delu Sveta zunanjih ministrov pri izdelavi mirovnih pogodb z Italijo in dalje z Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. V glavnem imajo spremembe, ki so se izvršile v stališčih članov Sveta zn' nanjih ministrov zadnje dni namen, omejijo guvernerjevo oblast. Sovjets' delegacija je s svoje strani tudi predlagala nekatere spremembe. Slednjič jd prišlo do sporazuma. Tuje čete se bodo umaknile po 90 dneh Potem ko so bila ponovno razložena mnenja članov, je bil dosežen sporazum. Guverner mora izvršiti sklep, da se bodo v teku 90 dni po prevzemu njegove oblasti na svobodnem tržaškem ozemlju tuje čete umaknile. Vojaški strokovnjaki ZDA in Anglije bodo to izvedli. Na ozemlju bo ostalo zmanjšano število britanskih, ameriških in jugoslovanskih čet, in sicer 5000 ljudi za vsako državo. Umik čet se mora izvesti enakomerno na tak način, da bo številčno stanje čet vsake države enako. Volitve v ljudsko skupščino — štiri mesece po prevzemu guvernerjevih dolžnosti Sprejet je bil nadalje sklep o določitvi datuma volitev v ljudsko skupščino svobodnega tržaškega ozemlja, ki je gotovo prav tako važen kot umik tujih čet. Sovjetska delegacija je dala predlog, da bi se volitve izvršile najmanj po 4 mesecih, ameriška in britanska delegacija pa sta bili proti temu. V zadnjih dneh so se ministri sporazumeli, da bodo volitve v ljudsko skupščino najpozneje 4 pe. Sovjetska delegacija pa je vztrajala pri predlogu, da mora imeti začasni vladni svet izvršno oblast. Zunanji ministri pa so dosegli sporazum, da bo guverner po prevzemu oblasti na svobodnem tržaškem ozemlju izbral po posvetovanju z jugoslovansko in italijansko vlado izmed prebivalstva začasni vladni svet, s katerim bo vršil svoje funkcije tako. kot je določeno z določbami stalnega statuta. Svojčas sta ameriška in britanska delegacija načeli vprašanje o začasnem statutu svobodnega tržaškega ozemlja, kjer naj bi imel guverner neomejene pravice, to je v času med njegovim nastopom in volitvami v ljudsko skupščino. — Toda v zadnjih dneh je tudi tu bil dosežen sprozaum. da bodo tudi v dobi. ko volitve še ne bodo izvršene, veljale določbe stalnega statuta. Namestniki zunanjih ministrov ponovno razpravljajo, kako bodo uporabljene določbe stalnega statuta v dobi prehodnega režima. Na več sejali se ie govorilo tudi o oblasti policijskega šefa, kar je velikega mesece potem, ko bo guverner prevzel ! pomena za svobodni razvoj svobodnega sit Fašizem smo oceniti po dejanjih -zapadno demokracijo prav tako - razlike ni! V teh dneh mam je čudno pri srcu, zazeblo nas jè, ker smo se nehote spomnili na čase, ko je rimska justica položila svoje krvave in zločinske roke na nas in nam grozila, da bomo v njenem besu in zločinih utonili kot onemogle žrtve. Kakor niso prizanesli nobenemu, ki je bil Slovenec, tako tudi niso prizanesli ničemu, kar je bilo slovensko. Morili so in požigali, v grmadah jo gorela slovenska knjiga. V enem letu in pol, odkar deli v coni A pravico ZVU, smo bili priča 'kaj sličnim dejanjem, ki so ovenčali režim Mussolinijevih črnosrajčnikov, •sedaj pa »slavno« zapadno demokracijo. Ljudstvu spočetka ni bilo jasno in ni moglo razumeti, počemu ves bes in sovraštvo proti vsemu kar je ljudskega, proti vsemu kar je pošteno in moralno zdravo. Sedaj smo spregledali, prav nič zavezniškega ni v upravljanju angloameriške okupacijske oblasti, pač pa prihaj ado izraza gniloba za- -isrpi svoje dolžnosti. Guverner bo sporazumno z začasnim vladnim svetom določit dan in način volitev. Začasni vladni svet Da bi bilo delo pospešeno, so gotova vprašanja reševali namestniki zunanjih ministrov. Tako so se sporazumeli, da bedo v dobi pred volitvami veljale določbe stalnega statuta svobodnega tržaškega ozemlja in še o vrsti drugih sklepov. Niso se pa mogli zediniti o vprašanju oblasti začasnega vladnega sveta. Glavna nasprotja so obstojala v tem, da so delegacije ZDA, Anglije in Francije smatrale, da začasni vladni svet nima tržaškega ozemlja. Sklenjeno ie bilo, da bo policijski šef delal pod vodstvom vladrfega sveta, čeprav ga ima pravico postavljati guverner. V vseh teh dejstvih in v delu Sveta zunanjih ministrov je treba spet in spet podčrtati jasno politiko delegacije Sovjetske zveze, ki stremi za tem. da bo ljudstvu svobodnega tržaškega ozemlja zagotovljena svoboda in možnost demokratičnega razvoja. Posebno je treba po-vdariti, da je pri teh novih uspehih, ki bodo svetovni mir še bolj utrdili, Sovjetska zveza tista, ki z vsemi svojimi močmi in vplivom rešuje vsa vprašanja po načelih resnične ljudske demokracije in spet nam je podan dokaz, da je So- nikake izvršne oblasti, temveč samo po-1 vjetska zveza resnična zaščitnica malih 'svetovalno in izvršuje guvernerjeve skle- 1 narodov, miru in razvoja. Komunistično partijo Francije zahteva vodilno vlogo v vladi, ker fe to liudska volja Generalni sekretar KP Francije Maurice Thorez je na sestanku Centralnega 'komiteja imel govor, kjer je med drugim dejal: »Komunistična partija je dobila največ glasov pri volitvah. Uspeh Komunistične partije predstavlja sijajno nagrado za njeno požrtvovalno borbo za osvoboditev dežele in za obnovo iste. Ljudstvo je s svojim glasovanjem pokazalo, da mora imeti Komunistična partija v vladi vodilno vlogo. Ljudstvo pričakuje izprememb v vladni politiki ter smatra Partijo za najsposobnejšo, da vo- di vlado, ki bo z demokratično enotnostjo rešila številna vprašanja. Od tod izvira tudi naša zahteva po vodstvu v vladi. Vsi oni, ki niso zaslepljeni, priznavajo, da pripada zasluga za velike dosežene uspehe delavcem, sindikatom, komunistični partiji. Treba bo izbrati: ali stopiti na levo, ali se ponovno prepustiti reakcionarnim vladam, ki niso niti včeraj niti ne bi danes skrbele za interese ljudstva in ki bi lahko ponovno privedle deželo do katastrofe.« ZAPADNA DEMOKRACIJA TEMELJI NA POLITIKI OBOROŽENEGA NASILJA V New Yorku že več tednov zaseda generalna skupščina Združenih narodov. V zadnjem času je Sovjetska zveza dokazala, kako je moči zagotoviti mir. Sovjetski delgat Molotov je imel več govorov, v katerih se je dotaknil vprašanja tujih čet, ki se nahajajo v drugih državah. Znano je, da vzdržujejo ZDA in Anglija veliko štev čet, ki se vmeša-' vajo v zasedenih d .. . ah v njih notranje zadeve in je nasplošno znano, da povzročajo čete v Grčiji, Palestini, Egiptu in drugod nemire. Molotov je tedaj pred- Dokaz zapadne »visoke« kulture so ostanki pogorelih slovenskih knjig na občinskem smetišču v Gorici padne miselnosti, kjer morajo interesi ljudstva kloniti pred interesi P°edin-cev, vladajočih. Ni dovolj, da se ZVU pajdaši s fašisti in tolovaji v pravem jiomcnu besede, ni dovolj, da jih hujska in podpira, ni * dovolj, da skupno s civilno policijo pretepa antifašiste. Že zdavnaj so se lotili naših zastav, delavskih emblemov in slik narodnih voditeljev. Povsod, na vsakem koraku so dokazali svojo moralno ničevost in neciviliziranost, tako da dvomimo v bistvo njih kulture in to mofno. Višek nasilja nad primorskim ljudstvom predstavlja zločin, kulturen zločin, ki je dovolj zgovoren, da bolj ne more biti. Na občinskem smetišču v Gorici so ameriški vojaki skupno z nemškimi vojnimi ujetniki zažgali knjižnico, arhive, zastave in slike, ki so jih zaplenili v Ljudskem domu v Gorici. lagal, da bi ugotovili številčno stanje teh čet in njihovo oborožitev. ZDA in Anglija se bojita priznati svojih imperialističnih ciljev. Sovjetska zveza je tako pokazala svetu demokratičnost kot zaščitnica miru in ponovno zmagala i moralno i politično. Na naslednjem zasedanju je spregovoril Višinski, ki je predložil dovolj jasen in neizpodbiten načrt o zmanjšani oborožitvi, ki mora zajeti vse države in vse vrste orožja. Dejal je. da tu ne more biti nikakršnih vzrokov za sum. Ta predlog je dovolj jasen, točen in določen. To je najbolj pravilen pogoj za zagotovitev splošne varnosti. Varnost ni mogoča, če bo nad glavami človeštva visel vedno meč. Napačna pot bi bila, če bi govorili o načrtih oboroževanja, ko vemo, da je tu glavna in bistvena naloga vseh miroljubnih ljudi, da se oboroževanje omeji, ne pa načrtno izvaja. Višinski je dalje podčrtal, da se morajo vključiti vse vrste orožja, tudi atomska bomba, če se je že odločilo, da se atomsko bombo ne bo uporabljalo, čemu se tedaj proizvaja? Čemu se jih ne uflfiči. Čemu naj bi ne uničili teh bomb, ko so že narejene, ki jih hranijo zaradi bodoče uporabe, kakor branijo ljudje kumafice ali zelje za zimo? Nihče namreč ne more jamčiti, da bi teh bomb ne mogli uporabiti ob »ugodnem trenutku«. Višinski je končal z besedami, v katerih izraža upanje, da se bo delo za mir nadaljevalo in še bolj učinkovito kot doslej. Stran 2. Sef sovjetske delegueije Molotov je predlagal, da bi velesile predložile poročila o številčnem stanju čet, ki so na tujih ozemljih. Znano je, da so angloameriške čete posejane po vseh kontinentih ZDA in Anglija na sumljiv način ustvarjata »svetovni mir« Da si bomo na jasnem Pred kratkim je bil v »Vprašanjih naših dni« ponatis članka, ki ga je napisal lija Ehrenburg pod naslovom »Boj za mir«. Izvajanja Ehren-bnrga nam nad vse krasno osvetle mirovno konferenco, kjer se vodi po eni strani boj za mir, po drugi strani pa boj proti miru. Demokratične države na čelu katerih je močna Sovjetska zveza, se borijo za svobodo in enakopravnost vseh narodov za dosledno izkoreninjenje fašizma v vseh njegovih oblikah pri vmešavanja posameznih držav v notranje zadeve drugih, za mirno sodelovanje med posameznimi državami in družbenimi sistemi in to politiko izvajajo v praksi in s tem najbolj dosledno vodijo boj za mir. Drugi pa so mednarodni imperialisti, to so predstavniki preživelega sveta, ki se zaradi svojih lastnih protislovij boje mirnega sodelovanja med posameznimi državami in se boje mirnega tekmovanja. Ti predstavniki naj-i-iolj napadalnih sil angloameriškega imperializma delajo z vsemi silami na to, da bi ovirali mirno sodelovanje in nasilno preprečili mirno tekmovanje s svojo politiko nasilja. Te dve smeri moremo najjasneje razbrati, če temeljito skupno s piscem Iljo Ehrenburgom zasledujemo potek mirovne konference. BOJ ZA MIH V Londonu je zdaj v veliki modi svojevrsten klub »Proučevanje polžev*. Elegantni člani kluba pijo na večernih sestankih whisky in ogledujejo polie. Nedavno sem čital v »News Chronicleu«, da se gentlemani razburjajo nad nečem: enoličnostjo — polži so namreč brez fantazije in se v svoji počasnosti jTonavljujo. Preostane mi še svetovati razočaranim gentlemanom, naj pogledajo v Luxem-burško palačo, tam bodo našli mnogo več iznajdljivosti, saj sta minila ie d,va meseca, odkar se nekatere delegacije pečajo samo s lem, kako bi zavlekle delo kon- ference. Te delegacije izdelujejo na le-i črne in zolle rase si ne upam imenovali kočem traku stotine »popravkov*, izmed \ zastopnikov Južne Afrike ali Avstralije katerih naj vsak postane veriga na ro-1 narobe »zamorce*. Dobro pa vem, da če kali tega ali onega naroda. Tudi te jelše bo na seji komisije ali podkomisije tak »popravek* odklonjen, je storil svoje j obravnaval parasgraf pogodbe, ki sta ga — zavlekel je delo konference, kajti v' odobrila ministra Velike Britanije in Luxemburéki palači so ljudje, ki hočejo Združenih držav Amerike, se bo za popustiti svet čim dlje brez miru. i tovo našel Avstralec, Novozelandec, Ka- Ce bi prišel prebivalec drugega pla- \ nadec ali v najslabšem primeru Uolan-neta po čudežni poti sem, bi najbrž ne dec, ki bo ognjiči to nastopil proli ti- ngami, da ima pred seboj konferenco, na kateri si narodi, ki so razbili fašizem, prizadevajo zajamčiti Evropi mir. Prebivalec drugega planeta bi mislil, da ga je zanesla usoda na sodni dan, kjer neka povsod pričujoča in vsemogočna Avstralija odloča o usodi starega kontinenta. Ne, menda ni v življenju Rumunije ali Bolgarije nobene podrobnosti, za katero bi se delegacija Avstralije z vso vnemo ne zanimala. Priznam, v začetku šepa mislil, da je vzrok, da hoče bili Avstralija na vsak način na jarvem mestu, temperament mistra Ewatta — njega si težko mislimo mirujočega; komaj se je pričela konferenca, že je planil jtokonci in začel govoriti, protestirati. Toda v resnici ne gre za osebne lastnosti mistra Ewatta — saj je odpotoval domov, avstralska mrzlica pa še vedno divja in mister Hudson ali mister Bisley prav malo zaostajata za mistrom Ewattom. Včasi izmenjajo Avstralce drugi. Zdaj pokaže zastopnik Nove Zelandije izredno zanimanje za Balkan, zdaj začne delegat Kanade govoriti o Rumuniji, kakor da je Bukarešta nekje v Manitobi, zdaj zopet se pokaže, da imajo strokovnjake za vprašanja Severne Evrope prav v Južni Afriki. Gopori slede govorom, »popravki* »popravkom*. V Franciji imajo originalen poklic — siromašni pisatelji pišejo romane, ki izhajajo kot dela bogatega, toda lenega in netalentiranega človeka. Literato-nesreč-nike imenujejo »zamorci*. V Luxemburéki palači se lahko seznaniš s deli bogatinov, pod katerimi so podpisana imena njihovih siromašnih svojcev. Upoštevajoč »Ijubgzen* Anglosasov do narodov stemu paragrafu. ‘'Tedaj pa bo zastopnik Združenih držav Amerike ali Velike Britanije vzdihnil in se spomnil »pravic malih narodov* ter z odkritim zadovoljstvom predložil, naj bi proučili »popravek*, ki je zdaj na vrsti. Dečki — boy skauti strežejo delegatom, raznašajo papirne svežnje. Celo oni so spoznali to premeteno (točneje rečeno nepremeteno) mehaniko. Oni dan mi je tak boy-skaut pokazal Avstralca, ki je govoril z enim izmed članov ameriške delegacije, in rekel mi je: »Takoj bo predložil popravek.* Mi, sovjetski ljudje nikoli nismo priznavali in nimamo namena priznavati hierarhije narodov. Toda vsakomur je jasno, da v borbi za tisti mir, ki ga je treba zdaj upostaviti, vloge raznih držav niso bile razdeljene enako: pred- meseci debat v Luxemburiki palači so bila Velike Britanije, ki je trpela bolj kakor druge dežele* in ki se ne glede na to odpoveduje reparacijam. Zadrhtel sem — v duhu sem zagledal pred seboj pogorišča Belorusije in Ukrajine, rane Leningrada, pot od Volge do Labe... Kar se tiče »velikodušnosti* sem jo ocenil, ko sem zvedel, da zahtevajo Angleži vsega skupaj menda enajst ali štirinajst milijard dolarjev... Dvomim, da je Velika Britanija v tej vojni izgubila največ, toda kaj bi govoriti, njeni računi so veliki. V govorih Anglosasov lahko največkrat slišiš naslednje besede: »pravičnost*, »velikodušnost*, »humanost«, »demokracija«, »mir«. Američani zahtevajo recimo, naj Rumimi plačajo odškodnino trustom, ki so izkoriščali petrolejsko industrijo. Vstane zastopnik Kanade in pravi: Mi osebno nismo zainteresirani na tem vprašanju, toda kol zagovorniki pravičnosti podpiramo predlog Združenih držav Amerike.« Ali pa mika zastopnika Brazilije, ki se sklicuje na neko skrivnostno »škodo«, ki naj bi jo bili povzročili Italijani njegovi deželi, da bi dobil italijanska aktiva; mož vzklikne: »To zahteva pravičnost... Pri tem se pa velikodušno odpovedujemo reparacijam.« Včasi se spremene strastni diplomati v čudovito trezne poslovne ljudi; pošte-jejo ne samo dolarje, temveč celo cente. Dve meri sta: če hočejo dobiti ameriški kapitalisti od Rumunov milijone, se ime- n i I /\ _•»»»> «i J,, *,** *. *. ! X~ i : r _ u _ leta krvave vojne. Takrat nikomur ni | nuje to »zmagoslavje pravičnosti«, če pa rvr Ì &] n n n *11 ioni /In hi klimi »i /• *•/«///> mn n*>n etn .. -, .. »,> * i _ prišlo na misel, da bi klical narode po abecednem redu... Avstralski vojaki so se borili dobro, toda kazalo bi ojiozoriti na to, da je v mestu, kjer zaseda mirovna konferenca, Stalingrajski trg; trge ali ulice, ki so dobile ime po mestu-heroju, imajo stotine mest osvobojene Evrope. Morda Parižani slučajno niso dali svojim trgom imen Melbourna ali Rio de Janeiro?... Celo pri izpolnjevanju diplomatskih naročil je treba imeti nekaj takta i« govoreč o miru pomnili, kdo je odprl pot do tega miru. Nekega dne sem bil na seji komisije, kjer se je obravnavalo vprašanje o italijanskih reparacijah. Vstal je zastopnik Kanade in ne da bi se nasmehnil, je gre za delno poravnavo škode, ki so jo povzročile osvajalčeve armade sovjetskim državljanom, pravijo temu »atentat na italijansko ekonomijo«. Rumuni so pripravljeni plačevati Sovjetski zvezi reparacije v naturi. Sovjetska zveza temu ne ugovarja. Ugovarjajo pa... Avstralci in še kdo z njimi. Kaj briga prebivalce Amerike, Afrike pii Avstralije, ali bodo Rumuni plačevati dolgove z valuto ali v naturi? — bi vprašal naiven čitalec. Dovolile, na tuji bedi se da zaslužiti. Če morajo Rumuni plačevati Sovjetski zvezi z dolarji in funti, pomeni to, da bodo Rumuni dajali blago Združenim državam Amerike in Veliki Britaniji. Tu je »btissines« — posli, tu izjavil, da je vzhičen nad »velikodušnostjo 'je tudi visoka politika -~ Rumunijo bodo / vl-ìlK'T lahko vzeli v roke. Trgovci izračunavajo na računskih strojih milijone, diplomati pa drobe s svinčniki zemljevid Evrope, ne da bi pri lem pozabili že tisočkrat omeniti »pravičnost« in »velikodušnost*- Rad bi omenil slikovito podobnost: nekoč se je na seji komisije pokazalo, da so v angleškem besedilu osnutkov p°' godb besede »dolar« in »funt slerlingov« označene z začetnicami. Tudi pravopis je lahko zgovoren... Hrepenenje po zaslužku se očividnp ne da združili s hrepenenjem po svobodi: ljudje, ki visoko cenijo velike zneske, ne kažejo nobenega spoštovanja do tako imenovanih malih narodov. Posebno ja*-no se je pokazalo to v vprašanju o Trstu-Zastopnik Anglije je govoril o »demokraciji, kakor jo pojmuje Velika Britanija«. Pokazalo «e je, da je to kaj originalno pojmovanje: stari kolonizatorji so, očividno upoštevajoč, da se njihova kolonialna moč maje, sklenili ustanoviti majhno kolonijo prav v centru Evrope-Vse to se seveda servira v obliki zaščite Tržačanov, kakor da bi kamni Trsta zavidali kamnom Kalkute, ki jih v obilni meri obliva kri »tuzemcev«. Treba bo na novo izdati enciklopedijo in vrinili za besedo »demokracija« še drugo — »demokracija v angleškem pojmovanju«: 0U' vernar, . inozemske čete, streljanje P° indijsko, ječe po grško, pokolji po palestinsko... * Zastopniki Anglosasov radi Česlo 9°; »..re kot oznanjevalci etike: veste, I* ljudje uče narode jugovzhodne in srednje Evrope demokracije, humanosti, strpnosti. Prisostvoval sem taki lekciji Češkoslovaški, eni izmed najbolj kulturnih republik sveta. Kdo je učil? Avstralec Američani dajejo lekcije o nacionalni strpnosti Jugoslovanom. Bil sem v Jugoslaviji in videl, kakšno svobodo uživajo tam ne samo slovanski narodi, temveč tudi Italijani, Madžari, Albanci, Knco-vlahi. Pripominjam, da sem bil tudi v Ameriki. Ko sem poslušal zastopnika Združenih držav Amerike, sem se nehote spomnil na zamorce, ki jih v državi Južna Karolina redno linčajo in ker jfl bil ta zastopnik svojčas poslanec Južno Karoline, sem se spomnil njegove davno (Nadaljevanje na 4. stranij PRED ZAKLJUČKOM TRIMESEČNEGA TEKMOVANJA »ZA PRIKLJUČITEV PRIMORSKE K JUGOSLAVIJI« 15. XII. bomo položili naš obračun tekmovanja: nihče ne more preprečiti, da sl primorsko ljudstvo ne bi zgradilo in uredilo svoje domovine Stopili smo v mesec december, s katerim se zaključuje leto in obenem naše tekmovanje »priključitve Primorske k Jugoslaviji«. Kakor v vseh dosedanjih tekmovanjih tako tudi v tem našem posled-njem tekmovanju je prišla do izraza visoka stopnja politične zrelosti in domovinske ljubezni primorskega ljudstva do naše demokratične svobodne Titove Ju-goslavije. Trimesečno tekmovanje za priključitev je bilo ponoven dokaz silne odločnosti našega ljudstva ter visoke stopnje njegove državljanske zavesti. Seveda o tekmovanju ne bi mogli govoriti, če ne bi bili za to podani gotovi Pogoji, ki jih predstavlja ljudska oblast. 'Jbenem to pomeni, da se naše ljudstvo zaveda, da ima oblast v svojih rokah, to se pravi, da mora aktivno uresničevati vse naloge, da to svojo oblast utrdi, kakor na gospodarskem, tako tudi na poli-tičnem, na kulturnem in na vseh ostalih Poljih. Imamo neizpodbitne dokaze, da )e ljudstvo pravilno doumelo kakšne dolž-nosti ima državljan novega sveta in nove ljudske države. Iz osvobodilne borbe vstala svobodna Primorska tvori s svojim ljudstvom in s svojo ljudsko oblastjo ueločljivo celoto, kar bi lahko z drugimi besedami označili, da je ljudska oblast izšla iz ljudstva in da je ljudstvo tisto, ki tvori ljudsko oblast. Po tako strašni in težki vojni smo kot zapuščino dobili pregaženo in opustošeno domovino, ki je ni bilo mogoče obnoviti io postaiviti v normalno stanje v nekaj dneh, niti v nekaj mesecih. To nam je j bilo zelo jasno. Toda še bolj nam je bilo j lesno, da moramo k obnovi pristopiti čim- | Prej in da pri tem delu ne smemo uporabljati starih metod, niti starega načina dela. In tako je prešlo v našo kri iz- i kustvo, da le s plemenitim tekmovanjem, ! kjer svojih sil ne bo štedil niti poedinec, niti skupnost, bomo zmogli silno nalogo, katera nas čaka, namreč, da bomo iz ruševin in iz pepela dvignili naše domove in zgradili sebi in našim zanamcem | srečnejšo bodočnost. Nad vse vidni so rezultati Titovega tromesečnega tekmo-vanja, ko je bilo s silnim poletom obnovljenih 1492 poslopij, ko je bilo popravljenih veliko število cest, mostov, ni vse. Klicu domovine se je odzvalo tudi vse delovno in pošteno ljudstvo, frontaši, žene, mladina in celo naši najmlajši — pionirji. Ni slučajno, da smo si v tem tekmovanju zadali cilje, da smo si postavili načrte, kar je obenem že pomenilo, da bomo v tekmovanju uspeli, da bomo načrte in svoje naloge izvršili, ker sicer ne bi poznali volje in odločnosti našega človeka. Primorsko ljudstvo je pač tako, kakršno mora biti. S svojimi žilavimi pestmi, s svojo neustrašenostjo, s prezirom do smrti si je naše ljudstvo priborilo oblast in s svojim pridnim delom in z vztrajnostjo ter tekmovanjem pa bo obnovilo in zgradilo novo Tako si hoče utrditi svojo oblast, kajti zaveda se, da je ljudska oblast temelj ljudskega blagostanja in kakor so se v borbi izkristalizirali heroji, tako v tekmovanju raste- jo in se pojavljajo novi in novi udarniki. Naša domovina je srečna, ker ima tako ljudstvo, katero spada med najnaprednejše na svetu. Vsak, kdor je bil resničen prijatelj ljudstva, se temu tekmovanju ni odrekel. Če si član ljudstva, če so ti pri srcu ljudske koristi, tedaj tudi veš, kaj je ljudstvu prav, kaj ljudstvo potrebuje, kajti določno se zavedaš, da si tudi sam stotisoče lir. Končen obračun pa bo dokazal, da je uspeh tekmovanja dosti večji, namreč da je vrednost udarniškega | dela zrasla v milijone. Mislim, da ne bomo izdali nikake taj- ; nosti, če povemo, da je še pred tedni bilo izvršenega udarniškega dela v vrednosti nad 45 milijonov lir. Če bi hoteli ta uspeh razčleniti, tedaj bi morali pojasniti, da je bil temelj vsemu tekmovanju načrt, ki so ga izdelale razne obnovitvene zadruge, tehnične baze, okrajni Narodno-osvobodilni odbori, na vaseh pa odbori osvobodilne fronte, ki so zajamčili, da bo načrt uspel in da bo delo opravljeno. Menda ni človeka, ki danes ne bi vedel, da vodi tekmovanje Osvo- ! bodilna fronta, ker je pač edina zmožna, da tekmovanje uresniči in to z uspehom. Imamo že nebroj dokazov o veličini in odločnosti naše Osvobodilne fronte in zato ni čuda, da ji ljudstvo zaupa, kajti kakor je Osvobodilna fronta uspela zak-tivizirati najširše ljudske množice v narodno osvobodilni borbi, prav tako je znala s svojimi izkustvi iz preteklosti razgibati in navdušiti ljudske množice za obnovo osvobojene domovine. Vse naše delovanje, vsak naš gib in vsak naš utrip je obenem utrip močne in nad vse velike Titove republike, kar tudi hočemo na vsakem našem koraku in pri vsakem najmanjšem delu tudi dokazati. Tovariš Kidrič je nedavno povedal, ! da je predpogoj za izboljšanje državnega gospodarstva in boljše bodočnosti narodov Jugoslavije elektrifikacija in industrializacija. Če to velja za jugoslovanske narode, potem velja prav gotovo isto tudi za nas, ker nismo nič drugega, kakor eden izmed jugoslovanskih narodov. Tako se na primer danes grgarski okraj pripravlja na elektrifikacijo 15 vasi v svojem okolišu. S tekmovalnim poletom je ljudstvo že pristopilo k uresničevanju tega velikega načrta. Sklenilo so, da bodo pripravili 2000 kub. metrov drv, ki jih bodo prodali, da bodo tako nabrali potreben denar za nabavo materiala, ki je potreben pn elektrifikaciji. Vsa ostala dela pa bodo izvršili udarniško in prostovoljno. Prav tako bodo brezplačno pripravili potrebne električne drogove. K delu so pristopili s polnim razumevanjem in tam so se pokazali že prvi večji uspehi. Tako si najbolj požgani in porušeni predeli Slovenskega Primorja ustvarjajo predpogoje za boljšo bodočnost in to s svojim znojem in s svojim lastnim delom. Vipavski okraj si je v tekmovanju ravnotako zadal nalogo, da bo elektrifi- Nov kmečki dom v Črnem vrhu }e posledica odločne in silne volje našega ljudstva in njegovega plemenitega tekmovanja Elektrificirali bomo vso deželo železnic itd. Veliko je bilo storjenega, Vendar še davno nismo mogli reči, da je naša domovina taka, kakor si jo želimo. Kljub velikim uspehom so se še vedno Poznale tolike težke rane, ki nam jih je zadala uničujoča fašistična zver in ka-*®re nas spominjajo na slavno osvobodilno borbo, katero je izvedlo primorsko ljudstvo s tem, da se je množično odzvalo klicu domovinske ljubezni. Novo tekmovanje, ki smo ga pričeli P° končanem Titovem trimesečnem tekmovanju je postalo tako odraz globoke moralne zavesti primorskega ljudstva, ki Priti k svoji materi Titovi Jugosla-mji že z gotovimi gospodarskimi uspehi ‘n ne praznih rok, kar bi pomenilo, da nismo mi Primorci svesti novega časa m novega življenja, za katerega se je žrtvovalo na desettisoče naših sinov in .^ra. Še bolj smo se zagrizli v delo pre -?®li z neomajno vero, da bomo le z uspe-m svojih rok zmogli prebresti vse teža Ve- Izkušnje, katere smo si pridobili, so nas obogatile in nam pomagale, da smo ahko Se bolj načrtno zagrabili za delo am, kjer je bilo najbolj potrebno in najbolj nujno. Lahko rečemo, da se je Pozvala vsa Primorska, sleherna vas, slegai trg in sleherno mesto. Toda to še’ sicer le droben člen, toda člen, k? veže ljudstvo v eno samo, nepremagljivo in jekleno vez. S svojo borbo smo dokazali in z vsem dosedanjim življenjem ravnotako, da smo napredni, da hočemo naprej in kot taki vemo, da ne zadostujejo samo besede, temveč pred vsem dejanja. Če govorimo o boljši in srečnejši bodočnosti, tedaj se razume samo po sebi, da imamo v mislih naše gospodarstvo. Kot predpogoj naše bodočnosti si moramo zgraditi trdno materialno podlago in to je najnaprednejše gospodarstvo, katerega p? moramo zgraditi ne v dvajsetih ali petnajstih letih, temveč mnogo, mnogo preje. Svoboda in neodvisnost narodov ne more temeljiti samo na bojnem junaštvu. Ljudstvo, ki si je s svobodo priborilo neodvisnost, mora stremeti za tem, da svojo neodvisnost utrdi in nadalje razvija na trdni in zdravi ljudski gospodarski podlagi. Staro je treba nadomestiti z novim, zaostalo z naprednim. Zastarel način dela je treba nadomestiti ravnotako z novim in to smo že pričeli izvajati in uresničevati s tekmovanjem. Najboljši primer ljudskega razumevamja in udarniškega dela so številne delovne brigade in delovne skupine, ki so opravile v tem tekmovanju nad vse veličastno nalogo in podarile domovini tisoče, desettisoče in ciral 16 vasi, ki so bile za časa fašističnega režima zapostavljene iz enega samega razloga, ker niso nudile fašistom nikakega posebnega dohodka. Vaščani so se obvezali, da bodo vse delo, ki je po- Gradimo tudi mostove Povsod gradimo boljše ceste trebno za elektrifikacijo vasi, izvršili na kolektiven udarniški način. Kmetje so naleteli na polno razumevanje pri delavcih in tako so električarji po vzgledu vaščanov sklenili, da bodo napeljavo izvršili brezplačno. Tako bodo stroški elektrifikacije obsegali le neobhodno potreben električni material. Že pred tedni se je delo pričelo, izkonale so se jame, pripravljali so se drogovi, ki bodo pripeljali v nekoč zapuščene vasi električno energijo, svetlobo in boljše razpoloženje. Vipavski okraj je v nekaterih točkah celotnega načrta že prekoračil zadane naloge. To je samo ponoven dokaz, da uspehi dela rastejo iz zavesti, velike delavnosti in domovinske ljubezni primorskega ljudstva, ki se pripravlja z delom in z uspehi na priključitev k svoji materi Titovi Jugoslaviji. Če te pot zanese v različne dele naše Primorske, opaziš, da imamo še porušene hiše in da še delo ni dovršeno. Vendar je grgarski okraj v novem tekmovanju zabeležil uspeh, popolnoma in deloma je obnovil v tekmovanju za priključitev okrog 50 kmečkih domov. In če pogledamo, kako delajo drugi okraji, potem moramo ugotoviti, da je tekmovalen duh in borbenost, da se naloge izvršijo, prešel v kri in meso. Prav-tako kakor delajo v vipavskem okraju, prav tako delajo in tekmujejo tudi v koprskem, v ilirsko-bistriškem, v herpelj-sko - kozinskem, postojnskem, idrijsko-cerkniškem, grgarskem in tolminskem okraju. To nam je najlepši dokaz, da se je Primorska izoblikovala kot celota, ki na skupen način v bratski vzajemnosti rešuje vprašanje obnove in dvig narodnega gospodarstva. Prebivalci koprskega okraja šo pred časom že dosegli znaten uspeh. Popolnoma so obnovili 15 hiš in delno 44, njihove apnenice, katere jim nudijo za obnovo potrebno apno, so producirale nad 100.000 kg apna. To je le nekaj primerov, kako izvr- šuje delavno ljudstvo svoje obveze, svoj obračun pa bomo polagali 15. decembra, ko se bo tromesečno tekmovanje »za priključitev« zaključilo. Že danes smo prepričani, da je Osvobodilna fronta, ki je tekmovanje vodila, zabeležila ponovno zmago, ker drugače biti ne more. Tako nam bo 15. decembra dan ponoven dokaz, da lahko le z Osvobodilno fronto rešujemo vse naloge, katere stojijo danes pred očmi primorskega ljudstva in po vsem kar smo doživeli vemo, da je Osvobodilna fronta tista, ki bo pravilno rešila tudi vse ostale naloge, ki bodo stopile pred nas po 15 decembru, to je ko bomo prešli spet v novo tekmovanje; Na Osvobodilno fronto gleda primorsko ljudstvo z zaupanjem. Ni čuda. Osvobodilna fronta je izvojevala veliko vojaško zmago, ki je postala temelj novemu življenju in prav Osvobodilna fronta nas bo povedla k novim zmagam, kjer si bomo v obnovljeni domovini priključeni veliki federativni ljudski republiki Jugoslaviji kovali skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi novo in srečno življenje. Študent) in Str mica »Z,a priključitev« Ljudstvo tekmuje za priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji. Na drugi dan zasedanja Ustavodajne skupščine naše LRS so se zbrali vaščani vasi Stu-deno in Strmice z namenom, da proslavijo s prostovoljnim delom ta veliki zgodovinski dan. Šli so popravljat pot in izdelali 30 m poti .prepeljali 15 voz materiala in 20 voz kamenja. Opravili so 142 delovnih ur. kar znaša 12.400 lir. Tako in nič drugače odgovarja naše ljudstvo vsem svojim nasprotnikom, ki bi ga hoteli znova zasužnjiti. Ne! Svobodo. ki jo uživamo, smo si težko priborili, bilo je preveč žrtev, da bi dopustili komur koli omadeževati spomin naših padlih. Smo in ostanemo vedno borbeni in čuječi! Bogo. Z dobro voljo naprej! Tolminski Lom je mala vasica, a vendar živahna; tako pa jo označuje njena živahna in borbena mladina. Ni dela na vasi, kjer bi mladina ne prekašala vseh ostalih. Treba pa je poudariti koliko je sodelovala pri obnovi v drugih krajih: tov. Olgica se je udejstvovala že na Lokvah, pri graditvi mostu na Prestranku in ravnokar se je povrnila z udarniškega dela v Nemškem Rutu. Z njo pa seveda ostala mladina. Le s tako dobro voljo bomo čimprej dosegli tiste uspehe, ki bodo doprinesli lep obraz naši novi domovini. In kakšen ponos bo za mladino, ko bo pri tej izgraditvi toliko njenega doprinosa! Cestarji iz cerkniškega okraja popravljajo most med Želinom in Cerknem 'Železniški most v Grahovem pri Sv. Luciji je dograjen V torek, dne 3. decembra je bil slavnostno otvorjen železniški most v Grahovem pri Sv. Luciji. Pri otvoritvi so bili navzoči načelnik prometnega oddelka železniške direkcije v Ljubljani, šef prometa VU JA, delavci, ki so obnovili most, in vaščani iz Grahovega, Koritnice in /.arakovca. Most sam je bil ves v ze-enju in zastavah, vaščani iz Grahovega so postavili še slavoloke. Ob 'tvoritvi mostu je spregovoril načel-iik prometnega oddelka železniške direkcije Ljubljana. Poudaril je besede maršala Tita, kako velike važnosti je obnova prometa. Most so pričeli graditi pred 4 me- seci. Da je že dograjen, je velika zasluga delavcev, ki so delali vse nedelje in praznike tudi po 12 ur dnevno. Delo mosta je bilo težavno, ker most ni raven, ampak je grajen v loku. Celoten most je dolg 3 kolon po 30 m, od tega je bilo porušenega 3 kolone po 30 m, višina mostu pa je 125 m. Dograjen je bil že v soboto. Prva poskusna lokomotiva je šla preko mostu v torek ob pol 12. uri. Prvi redni osebni vlak je stekel preko obnovljenega mostu v torek ob 3. uri popoldne iz Sv. Lucije na Ljubljano. Most je velike prometne važnosti, ker veže progo Ljubljana-Jesenic® in Ljubljana-Sv. Lucija ter Gorica, $ PRVEGA KULTURHO-PROSVETNEGA POSVETOVANJA PROSVETNIH DELAVCEV V AJDOVŠČINI Naše kulturno prosvetno delo mora imeti za svoj slavni cilj vzgoio najširših ljudskih množic Odlomki iz pozdravu tajnika P1PNOO tov. Franceta Perovska »Vaša poročila o kulturno prosvetnem delu dokazujejo, da smo na tem polju pri nas na Primskovem že precej napredovali. Naše vasi, mesta in tovarne so se razgibale, skoro dnevno imamo povsod prireditve. Jasno pa je, tovariši prosvetni delavci, da se s to ugotovitvijo ne moremo zadovoljiti, kajti samo dejstvo, da se na kulturno prosvetnem polju vršijo razne prireditve, še ni dovolj. Prav vi, ki stojite na čelu našega kulturno prosvetnega dela, morate jasno vedeti, kaj mora prinesti kulturno prosvetno delo našim množicam, zlasti primorskemu ljudstvu, ki je bilo pod fašizmom brutalno zatirano tudi na kulturno prosvetnem polju, saj nam je znana raznarodovalna politika fašistične Italije. Vi veste, da imamo v OF zlite v eno samo fronto naše delavce, kmete in delovno inteligenco, toda razen par primerov niste podrobneje govorili o uspehih vašega dela med posamezniki. Vedeti moramo, kaj je treba dati našim delavcem, posebej še delavski mladini, kmetom, predvsem pa šolski mladini. To sicer ne pomeni, da lahko naše kulturno prosvetno delo razbijemo na razne ločene sekcije, poudariti hočem samo, da moramo pri kulturno prosvetnem delu imeti natančen program, ki bo zadoščal današnji družbeni ureditvi in dejansko prinesel vzgojo med širše plasti našega1 ljudstva. Tovariš iz Bistriškega okraja je pokazal, da so poleg vsega ostalega kulturno prosvetnega dela še posebni strokovni tečaji prinesli to, da so letošnje delo obnovitvenih zadrug vodili domači — vaški kadri, ki so imeli v obnovi — kot znano — velike uspehe. Ta primer ni osamljen. Pri diskusiji je bilo govora o nekaterih krajevnih odborih oblasti v Istri, koder so tovariši iznesli pa ravno nasprotno kot v prvem primeru. Kadri, ki delajo v teh odborihh, so dobili od strani naših kulturno prosvetnih delavcev vse premalo podpore, konkretno bi se podpora naših kulturno prosvetnih delavcev morala poznati poleg ostalega v obliki administrativnih večernih tečajev, kateri bi olajšali administrativno uprav-^anje omenjenih odborov, če zraven pristavimo to, da so v pretežni večini tamkajšnji krajevni odbori oblasti sestavljeni iz politično zavednih in prekaljenih ljudi, katere je fašistična Italija narodnostno najbolj zatirala. To pomeni, da mora imeti naše kulturno prosvetno delo za cilj predvsem kot smo že poudarili, vzgojo najširših plasti ljudstva, zato je treba sektor vzgoje dobro osvojiti in je zelo važno, kako delate vi in kako delajo kulturno prosvetni sveti po vaseh. Naša današnja konferenca mora potegniti zelo jasne račune o kulturno prosvetnem delu pri nas. Mislim, da je treba imeti v prvi vrsti pred očmi besede podpredsednika Zvezne vlade tov. Edvarda Kardelja, ki je pred nekaj dnevi na zasedanju Ustavodajne skupščine LRS v svojem govoru med drugim dejal: »Nikjer ni toliko te gnile vode, o kakršni sem preje govoril, kakor na področju naše kulture. Potrebno je, da vsi naši kulturni delavci do kraja razumejo velike spremembe, ki so nastale in zlasti velike naloge, ki so pred nami.« Kljub nekaterim prejšnjim pozitivnim ugotovitvam moramo vedeti, da je pri nas v šolah še vse polno starih sistemov učenja in vzgoje, da po naših vaseh kulturno prosvetno delo mnogokrat dobiva stare oblike dela, škrati« tako v enem kakor v drugem primeru je treba stari sistem odriniti, ga vreči v staro šaro. Naši kulturni delavci pa morajo narediti v sebi dokončni preobrat. Kakšen mora biti ta preobrat, bolje bi bilo rečeno, kakšen bi i zasedanju Ustavodajne skupščine LRS je že moral biti ta preobrat? Preobrat mo- j bil pri gospodarstvu' dan glavni pouda-ra biti tak, da dejansko vsebina dela j rek industrializaciji in elektrifikaciji dr-naše kulture in prosvete — naših kul- , žave, zato je tudi predviden velik del turno prosvetnih delavcev odgovarja na- ' investicij za te namene, manj za lažjo ši sedanji družbeni ureditvi. To velja či- j industrijo itd. Saj vemo, da bo naša sto jasno za vse naše kulturno prosvetne ; država utrdila svojo politično neodvisnost delavce, ki so v dobi narodno osvobo- | prav s tem, da se dokončno gospodarsko dilne borbe stali precej ob strani. Gre j utrdi, da postane gospodarsko popolno-zato, da se zavedamo te korenite druž- i ma neodvisna. Če pa primerjamo, da je bene preobrazbe v tem smislu, da je v | bila Jugoslavija pred vojno v pogledu Jugoslaviji zmagala ljudska demokratična i industrije precej zaostala dežela, je jas-revolucija,, da je torej ljudstvo nosilec no, da se ne smemo zadovoljiti s tem, te zmage, kar ima za posledico ljudsko oblast, republiko in v sedanjem času. podvojeno utrjevanje pridobitev te revolucije (utrjevanje družbenega — socialističnega sektorja). Na osnovi vsega tega je jasno, da naša sedanja družbena ureditev ni nekaka začasna stvar, temveč je stalna — zacementirana, od nje ne more biti povratka nazaj, temveč samo pot naprej. To je tisto, kar morajo imeti pred očmi naši kulturno prosvetni delavci danes, če hočejo, da bodo široke ljudske množice z njihovim delom zadovoljne. Prej ste obravnavali to, kakšno je bilo kulturno prosvetno delo v preteklosti in ste ugotovili dvoje: na eni strani smo dejansko imeli na literarnem polju velikane, pri nas v Sloveniji Prešerna, Cankarja, Levstika itd., ki so izšli iz ljudstva in svoja dela posvečali ljudstvu in njegovi borbi za zmago nad zatiranjem: na drugi strani pa je vaš današnji glavni referent na tej konferenci zelo podčrtal dejstvo, da je v stari izkoriščevalski družbi v večini imela monopol nad znanostjo in izobrazbo ozka izkoriščevalska klika. Ta izkoriščevalska klika, ki je imela oblast v svojih rokah, je kulturno prosvetno delo na vsakem koraku podrejala svojim izkoriščevalskim ciljem, bala se je tega, da bi široke ljudske množice postale izobražene, hotela je imeti množico zaostalo. Povsem drugačna pa je situacija danes. Ljudske množice imajo oblast v svojih rokah, zatorej je jasno, da se je tudi vloga kulturno prosvetnega dela v temeljih izpremenila, da se je na osnovi tega v temeljih izpremenil odnos oblasti do kulturno prosvetnega dela. Če torej vemo, da je danes naša ljudska oblast inštrument vseljudske OF, potem je čisto jasno, da mora naše kulturno prosvetno delo imeti do potankosti takšno smer, kakršno daje naša OF. Zaostal, ljudski oblasti sovražen človek bi dejal, da je v tej trditvi nekaj protislovja; da ne moremo danes reči, da se mora kultura in prosveta, naša znanost podrediti današnji oblasti — ljudstvu, če že obsojamo monopol režima nad znanostjo in prosveto v preteklosti. Odgovor na to je že dan, zraven bi pa še pripomnil to, da tako govorijo tisti, ki so bili pred vojno in med vojno najzvestejši hlapci fašistov, tisti, kateri so študentom v šoli grozili, da jih ovadijo, če ne izpolnijo višjega ukaza in ne pozdravijo »s fašističnim pozdravom« itd. Tov. Kardelj je v svojem govoru na zasedanju Ustavodajne skupščine dejal o nalogah naše kulture in prosvete — znanosti — naslednje: ». • . treba je prezračiti naše znanstvene kabinete, povezati znanost s produkcijo, z ljudstvom, prenesti težišče na tiste panoge znanosti, od katerih je odvisen uspeh naše glavne bitke, t. j. bitke v produkciji.« Mislim, tovariši, da moramo prav na tej konferenci ugotoviti, da so pri nas naše šole, razni študijski krožki itd večkrat precej odtrgani od tega. Zato mislim, da ne bo napak, če na tem mestu podam nekaj misli o našem gospodarstvu Na prvem da se upostavi predvojni nivo proizvodnje. Ni nobenega dvoma, da je danes v Jugoslaviji ogromno uspehov na polju obnove, da so narodi Jugoslavije pod Titovim vodstvom v ogromni večini spravili proizvodnjo na predvojno višino, da so delavci v mnogih primerih že daleko prekoračili predvojni nivo proizvodnje. Toda, jugoslovanska vlada pod Titovim vodstvom je jasno povedala ljudskim množicam, da to še ni dovolj, da je treba iti naprej in glejte, zakaj pride sedaj najprej na dnevni red industrializacija, zakaj se vsa dosedanja proizvodnja in vse te velike gradnje podrejajo splošnemu državnemu načrtu. Vemo, da je bilo gospodarstvo v stari Jugoslaviji anarhično, zato, ker so bili lastniki raznih industrijskih podjetij, rudnikov itd. tujci, v ostalem domači kapitalisti, ki je vsak za sebe imel načrt, toda ta posebni načrt je bil načrt izkoriščanja delavskega razreda kot delovne sile in pa naravnega bogastva Jugoslavije. Ali sme biti naš kulturno prosvetni delavec pri svojem delu od teh stvari odtrgan? V nobenem primeru se to ne sme dogajati. V šolah morajo naši učitelji in profesorji dejansko vzbuditi zanimanje naše mladine za politično ekonomijo, za tehniko sploh itd., kajt nova industrija bo potrebovala ogromno dobrih, narodu zvestih kadrov. Ti kadri bodo morali znati upravljati velika^ podjetja Ob zaključku prve petletke SZ je generali-sim Stalin med drugim deial: » . osvo- jitev novih podjetij in nove tehnike je neprimerno težavnejša, kakor pa obratovanje starih in prenovljenih tvornic, katerih tehnika je že osvojena. Ona zahteva več časa zato, da bi se povečala kvalifikacija delavcev in inženirsko tehničnega personala, in zato, da bi setde-lavci, inženirji in tehniki privadili delu s polnim izkoriščanjem nove tehnike . . .« Te izkušnje bratske SZ se moramo posluževati že sedaj, že sedaj moramo misliti na nove kadre za našo povečano industrijo. To pa pomeni, da se naši profesorji, inženirji in znanstveniki sploh ne smejo zadovoljiti s starim znanjem, kajti znanost je zlasti v letih vojne naredila ogromen korak naprej, predvsem na polju tehnike, koder ima SZ eno izmed prvih mest. Zato morajo naši profesorji in vzgojitelji sploh preštudirati razvoj SZ, med drugim tudi na znanstvenem polju in to ne samo v zadnjih letih, temveč tudi v letih pred vojno. Torej, gre tukaj za nek pogoj, kateri se postavlja pred naše strokovnjake, če hočejo imeti zavest, da so danes strokovnjaki in da kot taki morejo dajati to mlajšim kadrom.« Pri svojem delu bomo poskušali iskati nove oblike dela in dvigati nove kadre petrolejske magnate, ne za angleške guvernerje, ne za avstralske skrbnike. Pariška konferenca s težavo premaguje jarke in »ježe«, ki jih razpostavlja-jo razni delegati. Malo je bilo še storjenega v pogledu izdelave mirovnih poliste ófideine Grčije,'ki se ne bori prvo godb. 0 Avstralcih bo treba še večkrat leto proti Grkom, ki je skupaj s Španijo | govorili. Toda storjeno je bilo veliko in • •• i vi • T. J.... I*..*.* «.t ,1 «tl r\ • /t. rt » onsnt et d n i OS n L.’fi V Naduljeoanje z 2. strani, izjave: »Na jugu ni dela za nobenega človeka črne rase, ki stremi za politično enakopravnostjo.« Taki so zdravniki, ki bi radi zdravili zdrave ljudi. Kaj čuda, če si je drznil zastopnik nosilka niirnberikih tradicij, obdolžiti delegate herojske Jugoslavije »hitlerjevske terminologijef. Pred vojno je zasedal v Luxembur-ški palači francoski senat. Vsi pariški kuplelisli so se posmehovali matuzalem- korislno delo: ves svet zdaj ve, kdo v resnici hrepeni po miru. Slišal sem, ka ko so v zakotnih vaseh Francije, kjer razvaline mostov in hiš, grobovi ustreljenih vsako uro spominjajo na preslano tragedijo, kmetje pri čilanju časopisov skfm senatorjem' ki so se bali napredka govorili: »»Rusi se bore tudi na konje-■ • • • * • /n_ j----------- h:,‘' renči za nas.* Teh kmetov niso mogli bolj kakor ognja. Toda senatorji so bili lihi, Grki, Avstralci in Novozelandci pa so zelo zgovorni. V želji, da bi zavrli delo konference, jim pride prav vse: tako je na primer ena obravnavala vprašanje o mejah med Grčijo in Bolgarijo. Ko je čas za »popravke« minil, je Grk predložil še en »popravek«. Predsednik je smatral to za nezakonito in je zaključil sejo. Novozelandec in njegovi somišljeniki pa so se pri priči spremenili v »puntarje«. Začeli so zasedali brez predsednika. Vse to bi bilo smešno, če bi ne bilo povezano z usodo milijonov in milijonov poštenih ljudi Proti avstralski mrzlici, ki seveda ni napadla samo Avstralcev, je zdravilo, če ne uničujoče, pa. vsaj bolezen blažeče, namreč 'javnost. Ne čudim se, da so Angleži večkrat predlagali, naj bi zastopnike tiska odstranili iz dvorane, kjer delajo komisije ali podkomisije. So stvari, ki se boje javnosti. Delegati Sovjetske zveze so neomajno vztrajali in vztrajajo na polni javnosti — oni nimajo kaj skrivati, oni ne delajo samo za blaginjo našega ljudstva, temveč tudi za 'blaginjo drugih narodov Na tej konferenci se bore za mir, kakor se je borilo za mir naše ljudstvo skozi štiri leta velikega gorja in velikega ponosa. Borih smo se odkrito — ves svet je videl, da se ne izogibljemo bitkam. Odkrito se bo- preslepiti lažnivi članki drugih novinar jev: zdaj so se vsi naučili čilati časopi-ac pi*,. ■'■>■.. .se. Naučili so se razumeli razne Avstral-izmed komisij ' ce. Razumejo tudi druge; razumejo, da . . —j itnffau. g0Vore sovjetski ljudje o miru, ne štejejo dolarjev in centov, ne streme za tem, da bi zasužnjili druge narode, ne ponavljajo kratko in malo na pamet na učenih besed, temveč hočejo mir in znajo boriti se zanj. (»Izveslija«, 25. sept. 1946.) Motil pa bi se vsak, kdor bi mislil, da tudi naši domači sovražniki, ki pod raznimi krinkami skušajo napadati našo ljudsko oblast in slabiti naše gospodarstvo, niso samo zadnje lutke mednarodnega imperializma, ki samo čakajo no ukaze iz tujine. Ti naši sovražniki niso nič bolj smešni od avstralskega delegata, o katerem govorj lija Ehrenburg, samo da so še bolj podli in umazani, zato ker z izrabljanjem najbolj ostudnih laži skušajo ovirati velikanski razvoj ljudi v svoji domači domovini, izvršujoč skrbno in vestno naročila sovražnikov delovnega ljudstva. Tako spoznanje nam pomaga pri ocenitvi tiste usedline sovražnikov ljudstva, ki na noben način nočeio z ljudstvom, ampak z vsemi silami delajo na to, da bi kot najmanjši v impe- rinio za mir Jìn z nami gredo vsi narodi, rialističnem stroju hlapčevsko izvrše-ki zdaj, ko so se otresli fašizma in osvo- vali ukaze izkoriščevalcev delovnih iz inozemstva suženjstva, grade ljudi, sovražnikov ljudske svobode lan; ' bodili svoj dom, dom zase, ne pa za ameriške I angloameriških imperialistov. Prosvetno posvetovanje nam je prineslo celo vrsto zdravih misli. Saj je bilo posvetovanje sklicano s tem namenom, da poveže vse kulturno prosvetno delovanje v eno samo smer, to se pravi, v prevzgojo najširših plasti primorskega ljudstva. Tovariš, ki je diskutiral o ljudski prosveti, je zabeležil kot smoter dve smeri, in sicer kulturno-prosvetno izživljanje kot eno, polno razumevanje družbenega stanja, njegovega razvoja in gospodarskih nalog kot drugo. Kot glavno načelo veljaj, da se morajo v kulturno-prosvetno delo vključiti najširše plasti delovnega ljudstva, ki bodo na la način, da si osvojijo čim več znanja, dosegle popolno razumevanje za delo. Če govorimo o šolstvu, moramo zabeležiti osnovno ugotovitev, da na Primorskem primanjkuje domačih učiteljskih kadrov, kar pa je le posledica in to kričeča posledica fašizma, ki je na naših tleh skozi 2.5 let načrtno in organizirano vršil podlo raznarodovalno delo. Šola je namreč temeljni organ, ki vzgaja naše na j mla jše v nove l judi. Našo šolo bomo lahko ocenili samo potem, koliko novih, zavestnih in delavnih državljanov nam bo v prihodnosti dala, z eno besedo: šolo bomo ocenili po kriteriju, kakšen bo naš novi naraščaj. Jasno je, da če se zavedamo tega velikega pomena, da bomo šolskemu vprašanju, vprašanju naših najmlajših — pionirjev, posvečali vso svojo pažnjo. Ljudje, ki imajo opravka z našim zakladom — z našimi otroci, morajo temeljilo poznati okolje, v katerem naš pionir živi in se izživlja, njegovo socialno stanje, sposobnosti in usmeriti njegovo življenje takoj v začetku v to, da bo družba s tem mladim človekom sprejela novega in delavnega državljana medse. Tako nas je naša diskusija vodila v vse ostale panoge kultumo-pro-svetnega življenja, kjer se je govorilo predvsem o tem, kako bomo usposobili naše ljudi, da bodo postali mojstri svojega dela, oblikovalci prave kulture in res ljudske prosvete. V ta namen se morajo organizirati razni tečaji, leteče šole, kjer se bo ljudstvo množično izobraževalo, da bo tako lahko nadomestilo sušo, katere krivec ostane fašizem, česar ne smemo nikoli pozabiti. Obsoditi moramo nevaren pojav popačevanja ljudsko-prosvetnega dela, kjer prihaja do izraza predvsem hlinjena kultura in uživaški plesi. Sedaj, ko smo si na jasnem zaradi tega, moramo z vso resnostjo preprečiti, da bi se uveljavila ta vrsta kulture pri nas na Primorskem. Taka nezdrava kultura je ne-zaželjena, vendar jo skušajo ljudje uporabljali za masko, da bi še naprej vršili svoje razdiralno delo, ker jim pač ne ugaja, da je ljudstvo vzelo oblast v svoje roke in tako energično opravilo s svojimi izkoriščevalci. To je njihova zadnja bilka, za katero se oprijemajo, ker pač vedo, da je kultura in prosveta eden izmed važnih faktorjev pri prevzgoji in vzgoji našega človeka. Toda če oni to vedo, vemo mi še toliko bolj in bodo veljali vsi naši napori, da bomo znali to temeljito preprečiti. Potem je še drugi faktor, katerega m»ramo na vsak način ožigosati. S tem mislimo protiljudsko duhovščino, ki izrablja verski moment samo za to, da bi vnesla med naše ljudi duha neborbenosti, popustljivosti, nezdrava načela kar se tiče življenja in razvoja, in trdno brani miselnost malomeščanstva. Marsikje je prišlo to že do izraza, toda našlo nas ni nepripravljene. Z vsemi sredstvi si bomo zagotovili, da bo kultura in prosveta našla pravo pot, namreč da ne bo postala sama sebi namen, temveč da bo vzgajala, da bo krepila in svežila vse zdrave, duhovne sposobnosti našega naroda, katere so potrebne, da si novo življenje utrdimo in da ga bomo znali z razumom braniti povsod in pred vsakomur. Naj delamo kar koli, naj pripravljamo načrte za bodoče življenje, vendar nikoli ne smemo pozabiti na najvažnejši faktor, ki potrebuje največ pozornosti, in to je naša mladina. Tudi o mladinski organizaciji je bilo marsikaj dobrega na tem sestanku rečeno. Zastopnik mladine energično zahteva, da se nudi mladini vsaka pomoč in razumevanje. Mladino moramo vzgojiti tako, da bomo dobili močan kader strokovnjakov, ki bo sposoben izgraditi ne samo porušeno domovino, temveč tudi življenje sebi in svojim potomcem. S tako perspektivo nam ne bo težko izvrševati vse naloge, da mladini v kulturno-prosvetnem pogledu nudimo prav vse, da bo dobila res čut za skupnost in za skupne interese vsega ljudstva. Tovarišica, ki je zastopala žene, je nazorno pokazala, da je ena glavnih pridobitev osvobodilne fronte, ki so jo dosegle žene Slovenskega Primorja, njih enakopravnost, da se lahko izživljajo politično, kakor tudi kulturno-prosvetno. Opaziti je, da so polne ognja do ustvarjanja in se zato ne smemo čuditi, da so hotele v raznih primerih sa me ustvarjati in da se je zgodilo celo to, da so igrale na svojih prireditvah moške vloge. Vse to pomeni, da smo sé premalo zanimali za kulturno-prosvetno delo naših žena, da smo izpustili iz vidika ogroimno vlogo, ki jo dandanes lahko odigra žena. 25 let so hrepenele po kulturnem udejstvovanju in med njimi se najdejo tudi take, da se jim je ta polet že zadušil. Zato morajo naš] prosvetni delavci posvečati čim več pažnje ženam in jih razumeti, da so bile do sedaj vajene le domačih zidov in da se je njihova energija izživljala samo v fizičnem delu, vse drugo pa je bilo zamorjeno. Treba jih je zaktivizirati v dramatskih in čitalniških krožkih in naj ne bo nobene vasi, kjer ne bi bile v kulturno-prosvetnem delu vključene tudi žene. Žena je tudi tista, katera lahko vpliva na svoje otroke, in če hočemo, da si zagotovimo mladino, si moramo zagotoviti tudi žene. Protiljudski elementi sijajno razumejo. kako lahko ravno preko mater vplivajo na otroke in so to tudi izkoriščali. Organizacija AFŽ je potrebna vse pažnje, kajti pomislimo samo na narodno osvobodilno borbo, v kateri je prav naša žena s svojo organizacijo odigrala sila veliko vlogo. Celo aktivisti sami, kakor vse ostale organizacije in prosvetni aktivi, so dolžni, da z organizacijo AFŽ na vasi vedno računajo. 0 sindikalni prosveti smo slišali dokaj zanimive reči. Razčistiti se mora vprašanje kulturno-prosvetnega udejstvovanja našega delavstva, ki je igralo povsod in posebno sedaj pri izgradnji narodnega gospodarstva odločujočo vlogo. Povsod opažamo veliko željo našega delavstva. da bi si prisvojilo čim več znanja, da bi čim više dvignilo lastno kulturno raven. Dejstvo je, da delavstvo ni voljno sprejeti vsega, kar se mu nudi pod firmo kulturnih dobrin, kar pomeni, da ima delavstvo svoj čisto poseben odnos, čisto določene zahteve do kulture in prosvete. Kot najvažnejše dejstvo pa moramo omeniti, da tem njegovim zahtevam ni bilo ugodeno. Iz vseh teh ugoto- živiti delo v pevskih zborih, ki se številčno množijo iz dneva v dan, le da zahteva discipline in dobre organizacij ter kader novih pevovodij. Pevski pro grami morajo zadostiti P-J' ’ n0,v®t? časa, da bo pesem dvigala posamezni* kakor množico, krepila voljo do dela i veselje do življenja. Ne smemo pa P zabiti na kvaliteto petja in glasbe, na ta način zagotovimo tej kulturno-pr " kvetni panogi pravilen razvoj in ume niško višino. Delo na tem polju naj P ” teka tako, da bo šlo skladno z vsem ostalim delom brez motenj in časovni križank, tekoče in sistematično. Ko se je izneslo vprašanje naše dramatike, je tovarišica, ki je diskutiral , ugotovila, da se tudi na tem polju JHWP trpka doba tujega suženjstva. Mi bi n teli, da se dramsko življenje čim " .1 dvigne. Odrska igra ne sme ostati utes, njena, dobiti mora širok razmah po vse organizacijah, skratka, v vseh VjS j.,. v vsej vasi. Ne smemo ostati pri u0®6 njih uspehih, temveč moramo delo ci1 bolj pospeševati. Res, da nam primai kuje marsičesa, dvoran, odrov itd. K*] ne manjka nam veselja do igre, zato P segajmo po partizanski literaturi, ker predvsem borbena literatura lahko s sv jo načelnostjo vzgajala nove ljudi, n čas nam bo pa prinesel novega mat-riala, tako da bo vsem zadoščeno. uSiloviti moramo, da namreč stare igre, temeljijo predvsem na uživaštvu m n nezdravih družbenih odnosih, l'U'wt'L ne morejo vzgajati in mu ne morejo tu ničesar zdravega nuditi. . Naša naloga je, da zainteresiram čim širše plasti ljudstva za odrsko umetnost. Na podlagi .plemenitega tekmovanja v okviru krajevnih prosvetnih sv • tov in nadalje v obliki okrajnih ' okrožnih tekmovanj. Nevoščljivost s®iv®... ne sme tukaj najti mesta in izključi moramo vsako kvarno medsebojno mrz- inoramo vs.sat L ter njihova dela Snov črpamo iz na^. na novo ustanovljene knjižnice, v šteje sicer le 120 knjig, a jo •j011’0;:,,. najkrajšem času povečali nn 200 k n J V dolgih zimskih večerih b0,°0,. v polnili obveze, ki smo si jih zadali načrtu za trimesečno tekmovanj® priključitev k Jugoslaviji. Ob tretji obletnici IX. korpusa Iz borbe v borbo do hončne zmage je šel IX. korpus kot bojna pest primorskega ljudstva, kot hladivar svobode | mogoče zapirati partizane, oropati ljudstvo njegovih domov, če bi bila tam njegova armada, Jugoslovanska armada.. Tega se naše ljudstvo dobro zaveda, ker je raslo v borbi skupno s svojo armado in te svoje rasti ne bo nikdar pozabilo. Čimbolj nesramno in podlo bo blatenje sovražnikov ljudske svobode napram Jugoslaviji in njenim organom, tembolj trdna in nerazrušljiva bo zavest v Primorcih, da res raste taka Jugoslavija, za kakršno se je tudi Primorska borila, ta- ka Jugoslavija, v kateri ni prostora za sovražnike ljudstva. Tu, kjer pa imamo našo zaščitnico Jugoslovansko armado, tu pa se samo še poglablja ljubezen do nje in ljudstvo ponosno ve, da je to njegova armada, da je to ena izmed temeljnih pridobitev narodno osvobodilne borbe, ki ga ščiti pred vsemi sovražniki. S to zavestjo bo praznovala Primorska tudi letos obletnico ustanovitve IX. korpusa. Izredno dnevno povelje Načrt napada na Črni vrh (1. septembra 1944) Osvobodilni boj primorskega ljudstva ITI a „ 1 „ „ .<■ 1 • 1' 1_ J • 1 • Pozna celo vrsto zgodovinskih dni, ki predstavljaj0 nenehno, strnjeno verigo ludske borbe za osvoboditev. Od prvih Partizanskih četic, ki imajo globoke korenine v protifašistovskem borbenem razpo-ozenju primorskega ljudstva že iz let Pred pričetkom nar. osvobodilne borbe pa atje preko oblikovanja prvih rednih bri-’ 2avzetja osvobojenih ozemelj pa do rstih veličastnih dni narodno osvobodilne “nrbe, ko je skorajda vsak na Primor-skein bil partizan in borec za svobodo, vsak mladinec kurir, vse ljudstvo pa ena sama prebujena sila, ki si je zapisala za svoje osnovno načelo boj proti fašizmu, I?) za svobodo Primorske v Jugoslaviji, .1 nosi veličastno ime Goriške fronte, J® Potem rasla tudi oborožena sila pri-orskega ljudstva v okviru Jugoslovanske narodno osvobodilne armade. ko je zamenjal fašističnega imrskega imperialističnega zajedalca svabski škorenj«, se je visoka zavest mmorskih ljudi samo še stopnjevala. pojačenemu terorju združenih fa-«tov se je dvignila borbenost primor-m ljudi, ki se je odražala v edinstveni Požrtvovalnosti in pripravljenosti, da r vujejo vse v borbi za svojo popolno v, mtp- V takem okolju so se formi-brigade, nove divizije, v takem oko-*u se je bil boj za novo življenje pri-j1!, ih ljudi in v takem okolju se je tudi heroj primorske borbe IX. kor-si k i krez dvoma predstavlja osrednji mbol organizirane, vsesplošne ljudske orbe proti fašizmu. nekaj dni pred ustanovitvijo so Začele pomikati brigade primorskih «‘■zanov proti Lokvam, kjer se je res im °ecembra formiral naš IX korpus. Z ®nom IX. korpusa so potem povezane estevilne borbe, ie nevezano silno no- žrtv. 2 .pvanje ljudi, obenem pa je neločljivo n)lm povezano tudi uspešno udrihanje °, rasističnih hordah, ki so kakor stekli PS1 dirjali po Primorskem, ne da bi jim spelo razbiti globoko zasidrano borbe-nost Primorske. . Če se spomnimo samo zadnjega brez-K avega zločinskega napada v marcu in švhU k' so ga izvedle fašistične abske edinice tik pred svojim poginom c i Polizane in IX. korpus, moremo že v j- j 1 spoznati, kako visoko je primorsko borbe znalo ceniti pomen oborožene j. v ® proti okupatorju. V teh dneh nam-i eCb *-e Prišl° ponovno do izraza to, kar e Primorska dokazala v Goriški fronti 'rmi ■ ■ ? ^vabski avijoni pri bombardiranju '-crkno in Novakov. Cerkno majn 1944. 'n Potem neštetokrat. Vse ljudstvo je ^®mreč vodilo borbo. Vasi okrog Cerk-e2a, Zakriž, Ravne, Zakojc pa na drugo j Banjška planota in Lokavci ali pa ^ t>ršče, Šebrclje in Vojsko, tam so Iju-nišUV na)*eziib dneh bili ena sama upor-,. ke armada borcev, obveščevalcev, Iju-1 ki so skrbeli za prehrano in preskrbo, ^nitejcev in saboterjev proti sovražniku. lmo postojank skozi roparske horde u rc*v so se za ceno življenja in svode! Prebiiali kurirji in držali vez med q °m IX. korpusa, ki se je umikal proti k^fenjski in med delom ki sc je pomi-sr,01 Pro‘i Trnovskemu gozdu Kdo se ne rok”'1'-' P°^rtvovainib ljudi, ki so bili čutT 'n noža na*e armad® i{er 80 se doli * s svoi° armado eno telo in so ar vedeli, da pomeni življenje njihove ade njihov lastni obstoj in bodočnost. Sn V dneh se je kovalo nekaj, kar jji^žnikom ljudstva noče biti razum- i nih° ^ova^a se je prava svoboda delov-^ Pinožic, kovalo se je bratstvo ljudi, | v današnjih dneh dobiva že svoje iz- razite oblike. V teh dneh so ljudje spoznavali, kaj je njihova armada, kaj je njihov IX. korpus. In da so pravilno spoznali dokazuje to, da so matere po Cerkljanskem dajale zadnji košček kruha od hiše partizanom, da je vsakdo, ki je padel v klešče fašističnih besov, pod zločinskim mučenjem izdihnil prej, kot pa bi zinil eno samo besedo, s katero bi uteg-gnil škodovati partizanom. Mokri, pre-mraženi, izmučeni in često sestradani borci pa so udrihali po sovražniku in prezirajoč vsak napor rušili fašistične osvajače in jim zadajali udarec za udarcem. Tako se je porajalo tisto po čemer so primorski ljudje tako dolgo hrepeneli, za kar so se tako hrabro borili, porajala se je prava ljudska svoboda. Toda vse to je bilo tesno in nezdružljivo povezano na Primorskem z IX, korpusom, simbolom borbene svobode, členom zmagovite jugoslovanske armade. Zato je tudi obletnica ustanovitve IX. korpusa, na katero se pripravlja Primorska tudi letos, tako velikega pomena prav za primorske ljudi. Rojstvo fX. korpusa je rojstvo naše armade, je rojstvo zavestne borbe, je rojstvo organizirane vstaje primorskih ljudi. Seveda samo s takim pogledom na IX, korpus moremo razumeti, kakšen zločin so napravili mednarodni imperialisti nad najpožrtvovalnejšim borcem proti Štab IX. korpusa NOV in POJ Položaj 21. 12. 1944. štev. 834. V teh dneh je preteklo eno leto, kar je bil formiran na ozemlju Slovenskega Primorja iz takratne III. operativne cone »Alpske« IX. korpus NOV in POJ, deveti korpus jugoslovanske armade pod vodstvom velikega maršala Tita. Naši borci so v polni zavesti velikih nalog, ki jih je zahteval od njih narod, zlasti pa še do takrat zasužnjena Primorska Slovenija, in nalog, ki so si jih zadali sami, v velikem in požrtvovalnem boju vršili svoje poslanstvo osvobo- pri izgonu sovražnika z naše svete zemlje in pri končnem uničenju fašizma. Zato v tem poslednjem trenutku še čvrsteje strnimo naše vrste, še bolj poglobimo svoje vojaško znanje, stopnjujmo borbenost, postani- na Baška grapa. Pobitih je bilo čez 8600 sovražnikovih vojakov, ranjenih čez 6500 in ujetih 1033. V vseh teh bojih so naše edinice zaplenile veliko količino vojaškega materiala, zlasti velike količine orožja, med drugim: 9 topov, 9 težkih minometov, 29 lahkih minometov, 184 lahkih strojnic, 20 težkih strojnic, 118 brzostrelk, 1391 pušk, čez 200 samokresov in več kamionov municije. Poleg teh ofenzivnih bojev pa so naše edinice krepko izdržale in razbile 5 večjih sovražnikovih ofenziv, od katerih je ena trajala 25 dni in se je, kot vse ostale zaključila s popolnim neuspehom za fašističnega okupatorja. V vseh teh borbah so borci in funkcionarji pokazali svoje veliko vojaško znanje, ki so si ga nabrali tekom enoletnih vojaških izkušenj; borci, da znajo ravnati z orožjem in se boriti, podoficirji in oficirji, da znajo edinice voditi in z njimi manevrirati. Zato izreka štab IX. korpusa NOV in POJ v zvezi z vsemi uspehi, ki so bili doseženi tekom enega leta v boju proti nadmočnemu sovražniku, vsem borcem, podoficirjem, oficirjem in politkomisarjem IX. korpusa priznanje in pohvalo. Istočasno pa pozivamo vso vojsko IX. korpusa, da s podvojenimi silami pri poslednjem jurišu sddeluje in 1 tekmuje v sklopu vse NOV inPOJ | Gradnikova brigada (XXXI, divizija) na Ravnah pri Cerknem v mesecu marcu 1944. mo popolni mojstri svojega orožja in vložimo svoji vojski vse duševne in telesne sile, da bo zadnji udar po-polen. Dolžnost naših štabov je, da vse borce, ki so se v teku leta junaško zadržali, pa še niso odlikovani, takoj predlagajo za odlikovanje z redom, odnosno z znakom hrabrosti. Živela velika in močna NOV in POJ! Živel njen veliki komandant maršal tovariš Tito! Slava padlim junakom! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Politkomisar: Viktor Avbelj 1. r. Komandant, polkovnik: Stane Potočar 1. r. Po zavzetju sovražnega bunkerja na Trnovem leta 1945. fašizmu, nad primorskim Ij'udstvom, ko so mu vsilili namesto njegove armade tuje, takozvane zavezniške armade, ki pa so svoje orožje uporabile za zaščito fašistov in izdajalcev in začele odkrito podpirati nagnusne ostanke fašizma v enem izmed koščkov Julijske krajine. Tega jim primorsko ljudstvo nikdar ne bo odpustilo. Kdor ne razume tega ljudstva, oziroma, kdor ga noče razumeti, ko gre to nerazumevanje že tako daleč, da mu jemlje pridobitve iz narodno osvobodilne borbe, ta je zapravil v očeh naših ljudi svetlo ime zaveznika, zapravil ga je za vedno, ljudstvo je postalo mrzlo in tuje do njega. Kdor stremi za tem, da ljudstvu vzame njegovo armado, ta je storil zločin nad tem ljudstvom, zločin nad sto in stotimi, ki so v mrazu, bedi padali za svobodo svojega ljudsva, storil je zločin nad ljudstvom, ki je žrtvovalo svoje domove ,vse svoje imetje za to, da si je v borbi proti svojim sovražnikom ustvarilo svojega zaščitnika, svojo ljudsko armado. Kdor je storil vse to, je v očeh naših ljudi krutejši kot včerajšnji fašisti. Toda ljudstvo pred nasiljem ni nikdar klonilo. Moti se, kdor misli, da naši bratje v coni A ne vedo, da bi bilo nemogoče požigati slovenske knjige, da bi bilo ne- Borci Gradnikove brigade na osvobojenem ozemlju pozimi 1944. leta. diteljev skozi vse leto in tako pred vsem svetom dokazovali, da so edino oni borci za novo, federativno Titovo i Jugoslavijo in da so pripravljeni žrtvovati samega sebe za popolno zmago nad fašističnimi okupatorji. V teku borb, ki so jih uspešno izvedle v teku enega leta naše edinice, je bilo likvidifttnih več sovražnih postojank, med katerimi: Črni vrh, Rihemberk, Dornberg, Koritnica, Mohorc, Poljane, Železniki, Hotavlje, Gaberk, Prvačina, Razdrto, Plave, Avče, Srednja vas, Ribno, Kamna gorica, Gorje in druge. Bilo je uničene nekaj tisoč metrov železniške proge, porušenih več mostov, med njimi največji pri Avčah v Ka-nalški dolini, za več mesecev je bila za promet popolnoma onesposoblje- Civilno prebivalstvo beži pred Nemci iz vasi Trnovo, januarja 1945. ---------- * * * -------------------------- Prvi kulturno prosvetni nastop v radiu »Slovensko Primorje« Pisali smo že o tem, da imamo svojo lastno oddajno postajo. Najbrže pa je že marsikdo sam slišal oddaje naše postaje. Marsikdo pozna klic »Tito Primorska te kliče«. Kako je do tega prišlo? Na zelo enostaven način. Treba je bilo urediti poslopje, znotraj predelati ga, skratka stavba je spremenila svoje notranje lice, aparature so se nanizale v oddelek, da jih je kar lepo pogledati. Notranje lice študija je dobilo končno obliko. Danes jjredstavlja najmodernejšo dvorano, s težkimi zavesami, ki odgovarja vsem zvočnim potrebam. Studio je bil pred desetimi dnevi dokogčan in imenovan po našem narodnem heroju — študij Janka Premrla-Vojka. Seveda je ogromen pomen oddajne postaje v tem, da se osamosvoji s svo-! jim lastnim programom, da da oddajam svojstven prav primorski pečat, kjer bi prišlo do izraza kulturno-pro-svetno delo kakor tudi idejno-vzgojno, za vse naše ljudi. Oddaje vesti smo že osvojili, mogoče bi želeli, da bi bile še bolj po-jmlne, vendar zahteva ta predjmgoj, namreč, točno in redno pošiljanje vesti iz posameznih predelov Julijske krajine. Kakor pa sem že omenil, se pripravljajo samostojni nastopi, potrebno je, da se razne kulturno-prosveine ustanove pripravljajo na to. V obliki tekmovanja se bo pokazala zmožnost [josameznih skupin, njih kvaliteta in tako bo prav vsakemu pevskemu zboru, recitacijski skupini, prav vsaki kulturno-prosvetni panogi dana možnost, da nastopi pred mikrofonom. V nedeljo je bil naš prvi nastop. Nastopil je ženski pevski zbor iz Sovodenj, ki je s svojimi izbranimi pesmimi navdušil prav vse, ki so ga poslušali. Kot marsikateri drug zbor se je začel razvijati za časa borbe, pevovodkinja-domačinka tov. Marija Pelicon je znala pritegnili dekleta. Danes predstavlja zbor doživljajočo in za pevsko umetnost občutljivo celoto. Kot zanimivost moramo povedati, ‘da je v zboru devet parov sestra, najmlajša pa šteje šele 15 let. Zbor se tako izpopolnjuje in je, kakor so se lahko poslušalci prepričali, na višini. Spored, ki ga je zbor predvajal, je bil povezan z razlago o kulturno-pro-svetnem delu na Primorskem, ki je karakterizirala obstoj in zanimanje posebno za pevske zbore, ki jih Primorska premore v kar lepem številu. V samem programu so se lepo prepletli partizanski motivi z narodnimi, kar predstavlja verno sliko primorskega človeka, njegovo borbo za svobodo in ljubezen do domovine. Pesmi so bile tipično domače, saj so Vodopivec, Cerar in Pahor primorski ljudje, ki so z rodno grudo tesno spojeni in čutijo njeno mehkobo prav tako, kot silno narodno zavest in krik sto-tisočev, ki se prebija iz teme in trpke preteklosti v življenja polno in toplo sedanjost, kjer je možna samo ena pot, pot v svobodo in neodvisnost. Ne more biti drugače, vseslovenski upor in domovinska vojna je mobilizirala ljudstvo, ki je svoje zahteve podkrepilo z dejanji, podčrtalo s krvjo in danes ni čudno, če je naša žilavost, naša borbenost prav tako silna, saj nam je znano, da se dosežejo taki pre- obrati le z neomajno borbo, da je svoboda prečudna roža, ki raste le iz — gomil. Pevskemu zboru iz Sovodenj, ki je tako prvi nastopil v Vojkovem študiju je izreklo toplo pohvalo vse ljudstvo, ostali pevski zbori pa se pripravljajo prav tako, da bodo stopili pred mikrofon in izpopolnili s tem radio-na-stope. V plemeniti tekmi med posameznimi zbori se bodo isti še izpopolnjevali, tako da bomo stopili na tako višino, kakršno zaradi požrtvovalnega vežbanja in pravilne izbire zaslužimo. Tako hočemo zabrisati sledove brutalnega fašizma in dati kulturno-prosvet-nemu delu močan razmah. Povratniki iz Francije izjavljajo Tovariš Koren Janez, doma iz Ajdovščine, se je pred kratkim vrnil iz Francije in pripoveduje: »Preden smo odšli proti domu, so nam razni ljudje govorili, naj še nikar ne gremo domov, kjer niso razmere urejene in kjer je še težko življenje in ni še vsega na razpolago. Jaz pa sem jim dejal, da ne bom čakal na to in tudi ne verjamem, da je vsemu tako kot om pripovedujejo. Grem domov, da bom pomagal delati in graditi tako, kot to delajo vsi moji rojaki doma. Saj je to dolžnost slehernega državljana nove Titove Jugoslavije!« Tovariš Krapež Anton, doma iz Dolenje Otlice, se je tudi vrnil iz Francije. Tudi njemu so pripovedovali tako kot prejšnjemu. Rekel je: »Ne bom več delal za francoske kapitaliste, ampak grem domov gradit nov dom in boljšo bodočnost našim narodom, ki so se osvobodili s krvavo borbo vsakega hlapčevanja.« Bogo* FIZKULTURA TEKMOVANJE ZA ZREN Mladina Fiz-aktiva nižje gimnazije v Adovščini se je v nedeljo 24. novembra zopet udeležila tekmovanja za fizkultur-no značko ZREN. To je tretje tekmovanje za mladinski znak, katero so naši mladi tekmovalci tudi to pot častno in prav zadovoljivo izvršili Preizkusili so svoje mlade sile na ajdovskem športnem telovadišču in sicer v teku na 60 m. Tekmovanje se je pričelo v prvih popoldanskih urah ob krasnem jesenskem vremenu. Vseh tekmovalcev je nastopilo 76; mladincev 20 in 56 mladink, od katerih je 61 doseglo pozitiven uspeh. Tek je precej oviralo od dolgotrajnega deževja spolzko in vlažno tekališče, kar je bil tudi vzrok, da vsi tekmovalci niso dosegli predpisanih pogojev. Najboljši čas je dosegel med športno mladino že znani mladinec Dietz Franc, ki je izvršil svojo nalogo v osmih sekundah in tri desetinke. Med mladinkami pa je zopet prednjačila dijakinja Lemut Marija, ki je dosegla čas 9 sekund in 2 desetinki. Prav tako so tudi vsi ostali tekmovalci dosegli v tej športni panogi prav lepe in razveseljive rezultate. Od tedna do tedna vidimo napredek in sadove njihovega neumornega dela. Vsi se kot eden merijo in vadijo v vseh športnih disciplinah, jačajo svoje mišice in razvijajo svoja mlada telesa. Vzgled naj bodo vsem tistim, ki še danes stojijo ob strani in nočejo razumeti in videti poti, po kateri stopa danes fizkultura v Titovi Jugoslaviji. Le taka mladina, ki se duševno in telesno razvija, bo jutri kos vsem težavam in bo neustrašeno prešla preko vseh ovir in zaprek, ki se jim bodo stavile v življenju. Armada fizkulturnikov naj postane najmočnejša, živa trdnjava v naši svobodni državi, ki bo pripravljena vsak dan in vsako uro odbiti nasilne napade naših sovražnikov. VOJSKO PRI IDRIJI — CENTER PRIMORSKEGA PARTIZANSTVA — BODOČI SMUČARSKI CENTER PRIMORSKE Da bi se čimbolj populariziral smučarski pokret na Primorskem, da bi središče primorskega partizanstva na Voj-skem, kjer je bilo ravno v zimskem času najbolj živo, postalo živo tudi v času zime po krasnih terenih, je smučarski odsek Fizkulturne Zveze Slovenije odločil, da se bo vršilo v začetku meseca februarja prvenstvo Slovenije v teku na 30 km in v slalomu na smučarskih terenih na Vojskem Komisija smučarskega odseka Fizkulturne Zveze si je že ogledala terene na licu mesta in skupno z zastopniki fiz-kulturnega društva iz Idrije preučila vse organizacijske možnosti izvedbe te velike smučarske prireditve na Vojskem. Za vse tekmovalce bodo poskrbljena prenočišča na samem terenu, saj bodo Vojskani radi sprejeli pod streho v svojo zasilno obnovljeno vas vse prijatelje zimskega sporta. Preskrbljeno bo tudi za hrano v času treninga in pa tudi za ostale goste, ki bode prišli na to veliko smučarsko prireditev Center od koder se bodo vodila vsa pripravljalna dela bo v Idriji, kjer bo agilno fizkulturno društvo »Rudar« iz Ildrije pomagalo prirediteljem fizkulturne Zveze Slovenije pri njihovem organizacijskem delu za izvedbo te prireditve. Mladinci in mladinke iz Primorske! Pripravimo se za to veliko fizkulturno prireditev, da bomo dostojno manifestirali fizkulturno gibanje in dali pečat smučarskemu športu, ki mora postati last vseh ljudskih množic. ■"-< -v pi Smučarski tereni na Vojskem NOGOMETNO PRVENSTVO JULIJSKE KRAJINE Za prvenstvo Julijske Krajine šo se v nedeljo pomerila nogometna moštva sko-ro v vseh krajih. Bil je krasen dan in športna igrišča so privabila neobičajno mnogo gledalcev. Odigrane so bile tekme na Reki, Tržiču, Trstu in Ronkah. Bilo je tudi nekaj presenečenj. Tako je moralo moštvo iz Milj na Reki pustiti kar obe točki. F. D. Ajdovščina je tesno izgubilo v Ronkah 2:1 Gaslini je premagal Krmin z 1:0. Gorica je klonila pred Tržičem z 3:2. Tovarna strojev je s favoritom Skednjem igrala 1:1. Ko, per pa je na domačih tleh premagal Gradiško s 3 : 1. Ronki : Ajdovščina 2:1 (2:1) Lep izlet so imeli v nedeljo Ajdovci po Furlaniji. Bil je krasen sončen dan in v Ronkah so jih domačini ljubeznivo in tovariško sprejeli Visoka zavest in politična zgrajenost tamkajšnjega prebivalstva je na taki višini, da smo morali občudovati borbenost tamkajšnjega ljudstva. Tržaškemu sodniku sta se moštvi predstavili v najmočnejših postavah. Začetek so imeli domačini in takoj potisnili Ajdovce v obrambo. Hitra igra domačinov je Ajdovce nekoliko presenetila. Sele v 19 minuti so se nekako otresli pritiska Povezava v napadalni vrsti Ajdovskega moštva ie bila zelo slaba. Imeli so dosti prilik, ki jih niso znali izkoristiti. Nasprotno pa so domačini vsako kombinacijo izkoristili za strel na vrata. Vratar Ajdovščine je imel polne roke dela in je včasih rešil tako nevarne strele ki jih brani lahko samo vratar iz boljših vrst. V 37, minuti so domačini z naglim prodorom uspeli realizirati. Dve minuti kasneje je branilec domačinov zakrivil napako in so Ajdovci iz prostega strela izenačili. Pred sam konec prvega polčasa so pa domačini postavili končni rezultat 2:1. Igra je bila živa in napeta. Drugi del igre je bil večji del v rokah Ajdovcev, toda do izenačenja ni prišlo. Tako se je ta prvenstvena borba končala z zelo pičlim rezultatom Sodnik iz Trsta je bil strog in objektiven. Tablica prvenstva po VI. kolu je sledeča: Skedenj 5 4 Tovarna str. 6 3 Raša 4 4 Torpedo 3 3 Milje 5 2 Gaslini 4 2 Tržič 4 2 Izola 4 1 Koper 3 1 Montebello 2 1 Gradiška 6 1 Pulj 3 1 Krmin 2 0 Ronki 5 1 Gorica 5 0 Postojna 4 0 Ajdovščina 5 0 I nedeljo ob 14 uri je bila odigrana ■nstvena nogometna tekma na F. D. Ajdovščine. Nogometaši iz Pule 1 0 11:3 9 točk 1 0 12:7 9 M 0 0 22:6 8 • 1 0 0 10:0 6 M 1 2 14:8 5 It 1 1 4:3 5 If 1 1 10:7 5 tl 2 1 5:5 4 tt 2 0 5:3 4 <« 1 0 2:1 3 1 4 10:17 3 »t 0 2 5:6 2 »1 1 1 1:2 1 It 1 3 8:13 3 tf 1 4 4:13 1 It 1 3 5:16 1 It 1 4 4:22 1 «1 F. D. PULJ 2:1 flH) so bili tehnično na višini in zasluženo zmagali. Prvi gol so dosegli Ajdovci po Robiju v 24 minuti. Nekaj minut kasneje je sodnik radi roke prisodil enajstmetrovko in gostje so izenačili. Igra je bila v prvem polčasu zelo zanimiva in vse je kazalo, da bodo tokrat zmagali Ajdovci. V drugem polčasu so gostje stalno pritiskali na vrata Ajdovcev. Svoje najboljše moči so imeli v desnem krilu in v obrambi. V 15 min. drugega polčasa so uspeli postaviti končni rezultat 2 : 1. F. D. Ajdovščina mora svojo napadalno vrsto nekoliko spremeniti, če hoče doseči v bodoče kak uspeh. Tekmo je sodil tržaški sodnik nekoliko neobjektivno. Ostale nogometne tekme za prvenstvo Julijske Krajine so se končale s sledečimi rezultati: Torpedo : Izola 1 : 1, Gorica : Gaslini 3:1, Ronke : Gradiška 2:2, Krmin : Raša 1 :5, Koper : Postojna 3 :2. F. D. Ajdovščina : VIL udarna divizija (Idrija) 3:1. Na državni praznik je imelo F. D. Ajdovščina v gosteh zelo dobro vojaško moštvo iz Idrije. Igra je bila živahna in je nudila številnim gledalcem užitek. Obe moštvi sta dali vse od sebe, da si zasi-gura zmago. Več sreče so imeli Ajdovci in so kar trikrat zatresli mrežo. Ajdovci so nastopili samo z 10 igralci in so zmago popolnoma zaslužili. Okrožni smučarski koledar Po sklepih CO Fizkulturne Zveze Jugoslavije na plenarnem sestanku je sprejet sledeči smučarski okvirni koledar dela in tekmovanja v 1. 1946-47: (Po tem koledarju se ravnajo fizkul-turna društva in aktivi in okrožni odbor jim bo nudil pomoč pri tej organizaciji.) December: 1. Izvesti čim večjo kampanjo s propagandnimi sredstvi o potrebi in važnosti smučanja, za jačanje zdravja, za promet v planinskih predelih naše države in sploh delovne spoobnosti in pred-vojaške vzgoje naše mladine. 2. Izvesti kampanjo za izdelavo smučk in smučarskih potrebščin, ker naše specialne delavnice niso še v stanju, da zadostijo vsem potrebam izdelave zimskošportnega materiala. 3. Stopiti v zvezo s fizkulturnimi aktivi planinskih predelov, da se organizirajo prenočišča in prehrana tam, kjer ni planinskih domov. 4 Izvesti agitacijo pri fizkulturnikih, da se pripravljajo in trenirajo za tekme pri izpolnjevanju norm za ZREN. 5. S pomočjo sindikalnih organizacij, organizacije ZAMJK fizkulturnih društev in šol formirati zimsko-sportne postaje, kjer se bodo izposojale tudi smučke. 6 Takoj, ko pade sneg, organizirati prve tečaje in za učitelje mobilizirati one, ki že nekaj znajo, ako ni na razpolago specialnih učiteljev in inštruktorjev. 7. Organizirati skupne smučarske izlete na bližnje smučarske terene, kjer naj se vršijo tudi skupni treningi. 8. Za novo leto organizirati propagandne tekme in večji izlet v kraje partizanskih odredov, ter masovni smučarski tek čez drn in strn Povezati se s Poglejmo ka delamo Mladina iz črnega Vrha jc sklenila, da bo organizirala 5 dnevni tečaj. Tekom dneva bo hodila na udarniško delo, v večernih urah pa bo obiskovala pouk. Svoj sklep mladina že izvaja. Okraj Idrija—Cerkno je za pomoč bratski Albaniji dosedaj zbral 395.000 Lir. Primorsko ljudstvo čuti, da bratstvo skovano v slavni domovinski vojni jc tesno povezalo usodo hrabrega albanskega naroda z našo usodo, ker bomo oboji storili vse, da ljudsko oblast očuvamo in utrjujemo bolj in bolj. * V vasi Prestranek se je v nedeljo izvršilo pnostovoljno udarniško delo, kjer je delalo večje število udarnikov, ki so izvršili za okrog 3000 lir vrednosti različnega dela. V Kopru so se preteklo nedeljo razvile mogočne demonstracije proti določbam mirovne konference, ki vsiljujejo krivično >francosko linijo« in bi tako del Istre doživel guvernerjevo >svobodo«. Ogromna množica je zahtevala, da obdrži svojo ljudsko oblast, katero si je s težkimi žrtvami priborila in katere si ne da vzeti. Po vsej Primorski se je v okviru kampanje za našo napredno slovensko knjigo otvorilo veliko število knjižnic in preko 100 čitalnih krožkov. V tednu od 15. do 22. novembra je zbralo ljudstvo postojnskega okraja 42.325 lir v 22 vaseh, ustanovah in organizacijah za pomoč Albaniji. Okraj Grgar je za Albanijo nabral skupno 56.618 lir. Okraj Cerkno pa 20.648 lir. Po vsej Primorski so na predvečer 29. novembra zagoreli kresovi, vršila so se po vseh vaseh slavnostna zborovanja. Tako se je Primorska spominjala II. velevažnega zasedanja AVNOJ-a in proglasitve federativne ljudske republike Jugoslavije —• svoje matere. Delavci, nameščenci, vozniki gozdne uprave Snežnik v Ilirski Bistrici so v tromesečnem tekmovanju »za priključitev«, dali v obnovitveni sklad 132.000 lir, poleg tega so pripravili v 1260 udarniških urah 250 m3 lesa v vrednosti 50.000 lir. Osobje Avtopodjctja v Ilirski Bistrici je dosedaj napravilo v tromeseč-nem'tekmovanju >za priključitev« raznih udarniških del za 39.400 lir vrednosti. Le v skupnem delu je mogoč hitrejši procvit in napredek domovine. * V Ilirsko-bistriškem okraju je prebivalstvo nabralo v gotovini in v naravi za 129.000 lir pomoči za hrabro albansko ljudstvo. * Vas Kozjane, ki je bila od fašistov trikrat požgana v narodno osvobodilni borbi in si postavlja s vsemi silami nove domove, je kljub vsemu zbrala 460 lir za Albanijo. V teku enega meseca je ljudstvo vasi Štjaka popolnoma obnovilo 3 poslopja in delno 5 hiš. Prebivalstvo vasi Vrtovin je popolnoma obnovilo novo šolo, staro so jim Nemci porušili že leta 1943. V 35 dneh je Vipavski okraj popolnoma obnovil 5 stanovanjskih hiš in 17 gospodarskih poslopij in 1 šolo. Delno je bilo obnovljenih 44 hiš, 9 gospodarskih poslopij in 1 šola. V Selu pri Ccrnicah so dobri ljudje. Med drugimi tekmovalnimi deli so popolnoma obnovili poslopje Baučar-ja Cirila, pomagali in izvedli vsa dela. Prizadeti tovariš jc bival 40 mesecev pod tujo streho, vendar ni moral plačevati najemnine. * Pionirji iz Štjaka so si ustanovili lastno knjižnico. Mnogo jim je pripomogel rojak tov. Polde Rener. Velike smučarske tekme na Primorskem Mladina si že ogleduje smuči, popravlja različne vezi, maže smučke in se pripravlja na zimsko smučarsko sezono. Današnji pogovor vseh fizkulturnikov se suče okoli bodoče zimske sezone, kak šna bo letošnja zima, koliko bo snega, kje bodo smučarske tekme in smučarske prireditve. Kako bi se tudi mladina ne pogovarjala o tem, saj je enkrat pri nas že zapadel sneg, saj nas sedanje vremenske prelike že opozarjajo na zimo, saj v ozračju že, kakor pravimo, diši po snegu. Vsa fizkulturna društva, okrožni odbori in smučarski odsek fizkulturne Zveze Slovenije pripravljajo načrt zimskih ŠMARJE FRI KOPRU NAJ BODO ZA VZGLED Ta vas, ki jo je fašizem nazival trda slovenska vas, je izmed 418 poslopij izgubila med vojno 316 poslopij, druga pa so bila deloma poškodovane. Vas je po požigu izgledala kot en sam kup ruševin. Prebivalci so se vrgli na delo in brez vsake pomoči obnovili deset stanovanjskih hiš. Ko so ustanovili obnovitveno zadrugo, se je v okviru te obnovilo popolnoma 12 poslopij, eno pa deloma. Tehnična baza pa je z udarniškim delom postavila dve baraki za šest družin in eno za šolo. Pri gradnji ene same hiše so prebivalci te vasi napravili za 430.000 lir prostovoljnega dela. Čeprav nimajo še pravega prostora, so že ustanovili prosvetno društvo z nad sto člani. Dvakrat tedensko imajo večerni tečaj, katerega obiskuje 56 tečajnikov, njihova knjižnica šteje 150 knjig, v SIAÙ je vpisanih 420 članov. Predsednik KNOO-ja, ki je obenem tudi predsednik Obnovitvene zadruge, je mož, ki jo že 35 let v borbi za svobodo istrskega ljudstva. Danes je zadovoljen, četudi je včasih malo truden, in pravi, da dela z zadovoljstvom, ker dela za svoje ljudi. POMAGAMO USTVARJATI Tudi mi mladinci II. kvarta Ajdovščine smo sklenili, da se oglasimo v našem časopisu, kajti našel bi sé morda nekdo, ki bi dvomil v našo aktivnost, v naše delo za dvig novouslvarjene domovine na vseh poljih dela. prireditev, pripravljajo tečaje, pripravljajo zimsko športno orodje in naprave, da bodo letošnje prireditve tehnično m organizatorno boljše kot lani, da bodo pa tudi zajele vse fizkulturnike in sicer čimbolj masovno, saj naš cilj mora postati ta, da se bo naučil v letnem času vsak mladinec plavanja, v zimskem času pa smučanja. Ti dve vrsti fizkulturne panoge, ki morata postati osnovna last vse naše mladine, baza za nadaljnje delo, sta najbolj zdravi, saj nam dajeta možnost preprečavanja onih prirodnih s3" prek, ki jih človek brez znanja teh disciplin ne more premagati. pionirsko organizacijo v pogledu proslave novega leta in jim nuditi potrebno pomoč pri organizaciji tekem v sankanju, drsanju, smučanju in drugih iger. Pregledati možnosti za projektiranje zimsko-sportnih centrov v posameznih okrajih, kjer bi se v bodoče gradili zim-sko-sportni domovi. Ta okvirni koledar dela morajo sprejeti vse smučarske sekcije fizkulturnih društev in aktivov v svoj program, ter na osnovi tega razvijat-' svoje delovanje. Koledar dela in tekmovanja za mesce januar, februar in mare bomo objavili v prihodnji številki »Primorske Borbe«. OBROKI ŽIVIL ZA MESEC DECEMBER 1946 Zn mesec december t. 1. se bodo delile potrošnikom Slovenskega Primorja na živilske nakaznice sledeče količine živil, in to: 1. Na osnovne živilske nakaznice, a) Na vsak odrezek za kruh 375 gr kruha ali 300 gr krušne moke — skupaj na vse odrezke 11.625 kg kruha ali 9,3 kg krušne moke, ali 10 kg žita; o) na odrezke za zakuho od št. 1 do 10 — 1,500 gr koruzne moke, od št. 11 do 20 — 500 gr bele moke; c) na mesno odrezke Ila, Uh, Ilc ali 31a, 31b, 31c, 31d na vsak odrezek po 250 gr svežega mesa; d) na odrezek za sladkor — 150 gr sladkorja; e) na vse odrezke za maščobo skupaj 200 gr olja ali masti; f) na odrezek 12a, 22a, 32a, 42a — na vsak odrezek po 500 gr soli; gO na odrezek za milo — 150 gr pralnega mila. 2. Na dodatno nakaznico za dojenčke: a) na odrezek D^oj 115 — 500 gr sladkorja; b) na odrezek Doj 116 — 1,500 gr belo moke; d) na odrezek Doj 117 — 300 gr pralnega mila; d) na odrezek Doj 118 — 1 kom. čokolade (pribl. 12 dkg). 3. Na dodatno nakaznico za otroke v 2. letu starosti: ») na odrezek Otr 12o_— 500 gr slaidkorja; b) na odrezek Otr 126 — 1500 gr bole moke ; c) na odrezek Otr 127 — 300 gr pralnega mila: _ , , , dj na odrezek Otr 128 — 1 kom. čokolado (pribl. 12 dkg). 4. Na dodatno nakaznico za otroke v 3. do 7. letu starosti: «i) na odrezek Otr 134 — 400 gr sladkorja; b; na odrezek Otr 135 — 1000 gr krušne moke; c) na odrezek Otr 136 — 300 gr pralnega mila. 5. Na dodatne nakaznice za noseče žene: a) Na odrezek Nos 1 — 500 gr sladkorja; b) na odrezek Nos 2 — 500 gr bele moko; c) na odrezek Nos 3 — 400 gr olja ali masti. 6. Na dodatno nakaznico za lahkega delavca: a) na odrezek Dodatek L 49 — 500 gr maščobe: h) na odrezek Dodatek L 50 — 3;>0 gr sladkorja; c) na odrezek Dodatek L 51 — 100 gr surove kave; d) na odrezek Dodatek L 52 — 260 gr belo moke; _ e() na odrezek Dodatek L 53 — 3000 gr krušne moke; „ f) na odrezek Dodatek L .54 — 2«i00 gr koruzne moke. 7. Na dodatno nakaznico za težke delavce: a) na odrezek Dodatek T «57 — 700 gr maščobe; m I») n n odrezek Dodatek T 53 — 350 gr sladkorja; , m c) na odrezek Dodatek T 5o — l.>0 gr surove kave; , r„ Pnn d) na odrezek Dodatek T 60 — .>00 gr bele moke; „, . d na odrezek Dodatek T BI — 6 kc krus-ne moke; m , , f) na odrezek Dodatek T 62 — 4 kg koruzne moke. 8. Na dodatno nakaznico za gozdarje: a) na odrezek Gozdar 65 — 3.500 gr ma- b) na odrezek Gozdar 66 — 500 gr slad-k01*®)’ nn odrezek «ozdar B7 - 55 kfr komadi na odrezek Gozdar 68 — 250 izr aoli. Trnovcem ali zadrunam je prepovedano izda iati hraim na ■/,« odrezane odrezke. Vsak potrošnik mora pri prevzemu zml predložiti živilsko nnkaznieo, kjer «o mu odvzame prizadajoči odrezek na pripadajočo količino živil. . . Vsi okrajni NOO. nosjmdaraki odseki (trgovina in preskrba) so dolžni, da takoj no prejemu obrokov živil zn mesec december t. I. izdelajo rnzdcliinikc in te dostavijo podružnici »Preroda«, tako da hi s« z delitvijo hrano v mesecu deoembru t. I. takoj začelo. Kakor ostala mladina Primorske, tako tudi mi z udarniškim delom pomagamo upostaviti raven vsega tistega, ka^ nam je okupator uničil ali pa poskusa zatreti dvig. Vsako nedeljo delamo udarniško v Zapužah, na Casti ali pa v katerikoli drugem bližnjem naselju. Pri vsem tem pa ne pozabimo na ku ‘ turno-prosvetno delo. Prav v zadnjeih času študiramo igro ruskega pisatelj3 Gorbatova »Mladost očetov«, s katero hočemo dokazati resničen trud, ki smo ga položili v ta študij, s tem hočemo dokazati uspeh našega enoletnega ku prosvetnega dela. Prav tako nam je v veselje fizkultur no delovanje. Večina mladincev II. Ovatta sodeluje pri tekmovanju za značko ZREN. , Zavedamo se, da smo sc v vsem delovanju na vseh poljih dvignili in s tem izpričali našo veliko željo PRIKLJUČITEV K MATERI JUGOSLAVIJI! NAJ ŽIVI MARŠAL TITO — OCE JUGOSLOVANSKE MLADINE! Mladina 11. kvarta Ajdovščine Navodila za prodajo sladkorja Pred kratkim so dospele za potrošnike Slovenskega Primorja gotove količin sladkorja, katerega bo Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje, oddelek trgovino in preskrbo v Št. Petru na Kra su, stavilo doloma v prosto prodajo. Da se s tem sladkorjem, ki bo v najkrajšem času stavljen v prodajo, ne^ dogajale razne špekulacije in prenos cono A, se odreja, da se ima slad«« deliti na naslednji način; . Okrajni NOO — gospodarski odsein, trgovina in preskrba bodo nakazovat sladkor prvenstveno socialnim ustanovam, odseku za zdravstvo (bolnišnice), starčkom, udarnikom, otrokom, nesecun ženam, čebelarjem za prehrano čebel zimskem času, kavarnam, menzam, sia-ščičar jeni in restavracijam, a preosta* količino ie staviti v prosto prodaio. v kolikor bo na zalogi, tako da se količina izdanega sladkorja za vsakega potrošnika vpisuje v potrošniški register, katerega vodi vsaka zadruga in trgovina. ZAHVALA Ob priliki prekopa naše Ijuk’-j0?® hčerke, sestre in nečakinje, Borj'r NOV, Čehovin Pepce-Tatjane, padle 13. marca 1945 na Kozjem (okraj 1 “ ska Bistrica), ki je bil 24. novem t v Senožečah, okraj Postojna, se Pr. iz srca zahvaljujemo vsem krajevni in okrajnim organizacijam, godbi, Paškima zboroma iz Postojne in Slavi ; naši vojski za množično udeležbo P pogrebu in vsem darovalcem vence 111 Poscbn« zahvalo izrekamo tovarišu Bizjaku Lojzetu, za nagljiv posUmn govor, kakor tudi tov. Perku Jane®. Bizjaku Lojzetu, za ganljiv poloviim besede. .. Žalujoči starši, bratje, sestre in ostal» sorodniki. INVALIDI, POZORI Vsak invalid, ki prejema invalidnino od Invalidskega odddlka IV. ar m de, mora takoj čim se preseli 0ddP1K. poslati svoj naslov, ker se dogajaj često primeri, da poslani denar Pr»na-[ nazaj na oddelek. Zato pazite, “U v bodoče take stvari ne bodo več do- 'Pripominjamo, da v samem Invalid skem oddelku ne bo mogel nihče v dvigniti denarja. ^ v p Iz Invalidskega odseka K. V. > r- PREKLICI Tov. Jankovič Anton, roj. dne 16- 8-1912, sedaj bivajoč Rožice št. t«, J : izgubil osebno izkaznico na poti pr° Kozini, in jo s tem proglaša za neveljavno. , , -, Tov. Zorn Jane'z, Lokavec st. p. Lokavec okraj Ajdovščina je »*S“ bil osebno izkaznico, izdano od Krajev nega NOO v Lokavcu, in jo s tem proglaša za neveljavno . -, Tov. Mervič Anton, Ozeljan sl-je izgubil osebno izkaznico št .»-* ’ izdano od Okrajnega NOO v At*’ ščini in jo s tem proglaša za nev '^Izgubil sem osebno izkaznico štev- 2370 na ime Rijavec Alfonz iz »po njega Lokavca št. 21 in jo » tem P glašam za neveljavno. . • Tov. Cuk Alojz, Vipava, okraj pavski, je izgubil osebno izkaznic j izdano od Krajevnega NOO v 5t. v pri Vipavi meseca januarja 1946 in j s tem proglaša za neveljavno. , Tov. Cerkveni^ Marija, Gradisce (pri Divači) je izgubila osebno ir.hn _ ni co v Trstu dne 50. 11. 1946 izdan« od Okrajne Notranje uprave HerpeiJ Kozina in jo s tem proglaša zn V< ' W°'Mchelica Otilija. iz Modreja pri Sv. Luciji ob Soči je izgubila os no izkaznico št. 5709 ter jo s tem P/« glašn za neveljavno. »Primorska borba« izhaja tedensko f Ajdovšči«. - Uzejuje uredniški odbor.