#VWIA1V MiM MAM I
Št. 23 (2495), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 12. junija 1997 • Cena: 190 tolarjev
issn 04! 6-2242 Krka na najvišji tehnološki ravni

9 770416
224000
V Krki so odprli nov obrat kemijske sinteze, najsodobnejši na svetu - Odprta pot za prodor na najzahtevnejša tržišča - Gradnja nove farmacevtske tovarne
NOVO MESTO - Na slovesnosti v petek, 6. junija, sta podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer in generalni direktor Krke Miloš Kovačič odprla v tovarniškem kompleksu v Ločni nov obrat kemijske _ . .	_____ _ _ 1(_ sinteze. S to naložbo, vredno 25 milijonov mark, so v Krki dosegli zelo
DOLErl	pomemben strateški cilj - da v podjetju proizvedejo celoten izdelek, od
w	surovine do končnega zdravila. S tem je seveda tudi tako imenovana
dodana vrednost izdelka večja.
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Občinski praznik le z eno delovno zmago
Tkidi znak občine
KRŠKO - Krška občina je bila pretekli teden praznično obarvana, čeprav se prireditve ob občinskem prazniku še vrstijo. Še vedno je namreč živ spomin na davno leto 1941, ko je okupator s svojo raznarodovalno politiko hotel iz Slovenije izseliti 220 do 260 tisoč ljudi. To mu je v Posavju in Obsotelju skoraj v celoti uspelo, saj je skozi zbirno preselitveno zbirališče, ki je bilo na gradu Raj-henburg, izgnal iz domov približno 45 tisoč ljudi, kar je za to področje pomenilo 83 odstotkov prebivalstva. Občani so se spomnili tudi prvih krških žrtev. V spomin na boleče trenutke iz zgodovine krške občine je bilo več kulturnih, zabavnih in športnih prireditev.
Osrednja prireditev je bila v petek na Senovem, kjer so najprej odprli obnovljeno cesto skozi Senovo, po otvoritvi pa je bila slavnostna seja, na kateri so razglasili dobitnike občinskih priznanj, medtem ko bodo priznanja podelili ob drugih svečanih priložnostih, saj so občinski svetniki dobitnike priznanj prepozno potrdili in je bilo za izdelavo prizanj premalo časa. Na slavnostni seji so predstavili tudi domiseln turistični znak občine Krško, ki je delo grafične obliko-valnice Agenda, njegov avtor pa je Roman Stopar iz Krške-ga-	x n
Kemijska sinteza je obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, ki jih kot lastno surovino vgrajujejo v svoja generična zdravila. Prvi sintezni obrat so v Krki zgradili že skoraj pred štirimi desetletji; pred četrt stoletja so zgradili novega, ki pa je v tem času povsem zastarel. Novi obrat Krki-
* Krka tudi letos nadaljuje svoje uspešno poslovanje. V petih letošnjih mesecih so brez družbe Krka Zdravilišča prodali za 124,5 milijona dolarjev izdelkov, kar je 41 odst. načrtovane letošnje prodaje; od tega so izvozili za 96 milijonov dolarjev proizvodov. Na slovenskem trgu so prodali za 27 milijonov dolarjev izdelkov oziroma 22 odst. celotne prodaje. Delež prodaje na slovenskem trgu se celotni slovenski farmacevtski industriji zmanjšuje. To se v nasprotju s sosednjimi in drugimi evropskimi državami dogaja zaradi nerazumno odprtega slovenskega trga, ker država ne ščiti domače farmacevtske proizvodnje.
ne kemijske sinteze je najsodobnejši tovrstni obrat. “Zasnovan in zgrajen je po najstrožjih svetovnih zahtevah varstva pri delu in varstva okolja,” je med drugim povedal vodja sinteze mag. Milan Bezek.
“Naša razvojnoraziskovalna strategija je izrazito usmerjena v razvoj generičnih zdravil, ki so najpomembnejše za naš nadaljnji prodor na mednarodna tržišča in osnovni pogoj za rast Krke,” je dejal direktor Kovačič. Krkin najpomembnejši in največji trg so države Cefte z 230 milijoni mark letnega prometa in države nekdanje Sovjetske zveze, vse bolj pa prodira in se uveljavlja tudi na najrazvitejših trgih, tik pred podpisom pa je pogodba za prodajo večjih količin zdravil na ameriškem tržišču.
Predlani in lani je Krka za naložbe namenila po več kot 75 milijonov mark na leto in tako bo tudi letos. Pripravljajo se na največjo naložbo v zgodovini te tovarne - gradnjo nove farmacevtske tovarne, ki bo stala okoli
V ŠMARJETI ODPRLI MALTEŠKI HOSP1C - V soboto dopoldan je bila v Šmarjeti otvoritev malteškega hospica sv. Janeza Krstnika. Bivšo kaplanijo je Slovenska malteška bolniška pomoč skupaj s slovenskim nadškofovskim ordinariatom preuredila v dom za ostarele in bolne. Telefon in nekaj denarja za zunanjo ureditev je prispevala tudi šmarješka krajevna skupnost. Dom bo lahko sprejel okrog 15 ljudi. Pred otvoritvijo je bila maša, pri kateri je somaševal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Med mašo so sprejeli 6 novih članov in članic v Slovensko malteško bolniško pomoč, ki deluje v Sloveniji že dve leti. Hospic je odprl predsednik Slovenske malteške bolniške pomoči grof Carlo de Villavicencio - Margheri (v sredini) skupaj s priorjem malteškega viteškega reda princem Wi!helmom von Liechtensteinom z Dunaja (levo). (Foto: J. Dorniž)
100 milijonov mark. O veljavi Krke precej pove tudi to, da so
lani Japoncem prodali svojo tehnologijo. Za Krko pa “lohn posle” opravljajo na Norveškem, v eni najbolj razvitih držav sveta, kjer zaradi premajhnih zmogljivost Krkine tovarne v Ljutomeru proizvajajo in polnijo Krkin vitaminski preparat pikovit.
' A. B.
■*»TT
m
NOV KRKIN OBRAT - Goste, med katerimi sta bila tudi podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer (prvi z desne) in predsednik Slovenske akademije znanost in umetnosti dr. France Bernik (tretji z desne), je po najsodobnejšem obratu kemijske sinteze popeljal njen direktor mag. Milan Bezek (v sredini). (Foto:A. B.)
35 LET V SINTEZI - Tone Junc že celih 35 let dela v Krkini kemijski sintezi. (Foto: A. B.)
Jedrska elektrarna včeraj v omrežje
Remont po načrtu
KRŠKO-V Nuklearni elektrarni Krško je remont potekal ves čas skladno s prvotnim načrtom. Odstopanje od programa remonta je pomenil dogodek, ko je bilo med vzdrževalnimi deli na komponentah električnega napajanja prekinjeno kroženje hladila preko reaktorja. Ta 15-minutna zaustavitev elektrarne, ko je bil reaktor odprt v napolnjenem bazenu, ni bila nevarna, kot so dogodek ocenili po merilih INES. Najobsežnejši del remonta sta predstavljala menjava goriva in pregled cevi uparjalnikov. Ugotovili so manjše število poškodovanih cevi in jih začepili. Število začepljenih cevi je v povprečju naraslo na 16,5 odst, s tem da predpisi dovoljujejo 18-odstot-no. Med popravilom so ultrazvočno pregledali gorivne elemente, je rečeno v sporočilu, ki ga je podpisal mag. Miroslav Gregorič, direktor uprave RS za jedrsko varnost.
POHOD MATURANTOV - Prejšnji četrtek je bil novomeški trg v znamenju maturantov novomeške gimnazije in srednjih šol. Vstop v svet odraslih so pokazali predvsem na zelo hrupien način, nekateri dijaki pa so se že dopoldan opotekali s konzervami piva v’ roki. To pa je zanje šele začetek drugačnega in predvsem bolj odgovornega življenja, kjer se težave še zdaleč ne bodo dale odgnati s hrupom. (Foto: J. Dorniž)
Minister pohvalil brežiško enoto
Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj z zadovoljstvom o sodelovanju občine in upravne enote Brežice - Brežice bodo vztrajale pri regiji, še vnovič poudaril brežiški župan Jože Avšič
BREŽICE - “Zadovoljen sem, daje sodelovanje med občino Brežice in županom na eni strani ter upravno enoto Brežice na drugi strani dobro.” To je med drugim dejal minister za notranje zadeve Mirko Bandelj v uvodu svoje informacije na tiskovni konferenci, sklicani ob njegovem nedavnem obisku v brežiški občini in v upravni enoti Brežice.
Berite danes
stran 3:
•Tilia in Slovenka se združujeta
s,”n* .
•Starotrzam z
najčistejšimi zobmi
stran 5;
•Parki so lahko rešitev za nerazvite
strgn 7:
•Zupanu predlagali, naj odstopi
stran 10;
•Novi prostori za Galerijo samorastnikov
stran 11:
•Rondo se obeta tudi Novemu mestu
stran 21:
•Petsto let gotske kraljice
stran 23:
• Telekom lovi korak z razvitimi
Paič
Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
Minister Bandelj, ki je s sodelavci obiskal tudi nekatere mejne prehode s Hrvaško, je dejal, da je brežiška upravna enota v zgornji tretjini najbolj prizadevnih upravnih enot v Šloveniji. Za merilo uspešnosti je minister vzel količino opravljanega dela.
Po ministrovih besedah so za Brežice značilne posebne razmere, ki izhajajo tudi iz dejstva, daje bilo tu nekoč veliko vojaških oficirjev nekdanje zvezne armade. Poleg navedenega so ob tokratnem obisku govorili o nujnih pripravah na uresničevanje pred časom sprejetega sporazuma o maloobmejnem sodelovanju Slovenije in Hrvaške. “Maloobmejni sporazum narekuje zapolitev dodatnih 140 ljudi v carini in policiji,
• V zvezi z možno stavko policistov je na novinarsko vprašanje zatrdil, da verjame, da ne bo bele stavke policije. Misli, da sindikat razume, da se da vse doseči s pogovori in brez stavke.
“ je sporočil minister. Vendar jih po njegovih trditvah ne bodo zaposlili, ampak bodo skušali več narediti s sedanjim številom zaposlenih.
Jože Avšič, brežiški župan, je ob ministrovi navzočnosti opozoril, da zaslužijo Brežice sorazmerno veliko pozornosti, ker so blizu Hrvaške. Prav meja med dvema državama je razlog za povabilo
ministru, naj gre med tokratnim obiskom tudi v kraje tik ob meji, npr. v Slovensko vas, kjer so nekatere slovenske hiše v državi Sloveniji dostopne le po hrvaškem ozemlju.
1	L. M.
GASILSKA ZMAGA V NOVO MESTO!
GORNJA RADGONA - V soboto, 7. junija, so bile v Gornji Radgoni 15. delovno - športne igre poklicnih gasilcev Slovenije, ki se jih je udeležilo 15 ekip, tudi ekipi iz Novega mesta in Krškega. Obe sta se več kot odlično izkazali, saj so poklicni gasilci iz Novega mesta zasedli prvo, Krčani pa drugo mesto.
STOPAR NAJBOLJŠI V ZAGREBU
SEVNICA - Sevniški karateisti pod vodstvom glavnega trenerja Jurija Orača tudi po državnem prvenstvu nizajo uspehe na mednarodnih turnirjih. Posebej kaže omeniti turnir Croatia Cup v Zagrebu, kjer je nastopilo 832 tekmovalcev iz 54 klubov iz 10 držav. Mladi Sevni-čani so se najbolje odrezali med sicer dokaj maloštevilnimi slovenskimi karateisti; to velja še posebej za Marka Stoparja, ki je edini med Slovenci osvojil dve odličji: srebrno v katah posamezno pri kadetih in bronasto v katah ekipno z Rokom Črepinškom, Denisom Oračem in Markom Stoparjem. Pri najmlajših dečkih je v katah prijetno presenetil z 2. mestom Gašper Povodnik. Pri prevozu tekmovalcev je vodstvu sevniškega kluba pomagal podjetnik Drago Mirt z Blance.
VREME
Ob koncu tedna bo nestalno vreme z občasnimi padavinami, deloma nevihtami.
Meja in nekaj za njo
Meja med Slovenijo in Hrvaško, tudi v Posavju in zato tudi v brežiški občini, bo evropska meja. To je sporočil tudi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, ko je bil nedavno na delovnem obisku v brežiški upravni enoti in ko so ga popeljali tudi ob državni meji. Vsak od sogovornikov, ki kadarkoli izreče ali sliši besede evropska meja ali vsaj besede s to sporočilnostjo, si pojem "evropska meja "predstavlja nekoliko po svoje.
Evropska meja gotovo pomeni mejo med srednjeevropskimi in nekimi drugačnimi navadami in posebnostmi. Na Obrežju naj bi se torej končeval tudi Balkan, zato zlasti cariniki svarijo pred možnostjo, da bi evropsko mejo v Posavju preveč odprli. Preveč je še duha Kraljeviča Marka ali Otomanskega imperija, da bi že danes na stežaj odpirali vrata nemirnemu Balkanu. Tako so izzvenele tudi besede carinikov z meje na Obrežju, ko so oni dan na Čatežu poslušali vladna pojasnila o bodočnosti, ki jo prinaša s seboj podpisani sporazum o slo-vensko-hrvaškem maloobmejnem sodelovanju. Cariniki so skušali dopovedati, da je mnogim potnikom iz osrčja nemirne nekdanje Jugoslavije potrebno na meji v splošno varnost natančno pregledovati prtljago. Tak temeljit pregled kajpak ni evropski način. Zato pa je nemalokrat stvarna nuja na južni meji. Pa brez nacionalizma!
M. LUZAR
Sž JELOVICA
gjg£b§1bE& popu*'
NOVO MESTO, tel.,fax:323-444 BREŽICE, tel.,fax:(0608)62-926 METLIKA, tel.,fax:(068)58-716
Mirko Bandelj
Dodatni davek na avtomobile
Z zakonom predvideni dodatni davek na avtomobile, ki bi udaril po žepu predvsem lastnike boljših in s tem varnejših
’ ' " ’	'	’ med bodočimi
avtomobilov, je v Sloveniji dvignil dosti prahu kupci osebnih vozil. Ali zakon bo ali ga ne bo, je še neznanka. Menda vlada razmišlja o možnosti, da bi umaknila omenjeni zakon. Ib sta sporočila podpredsednik vlade Marjan Podobnik in tudi premier dr. Janez Drnovšek. Če vlada misli resno, ko računa na umik zakona, je malce smešna, saj bi umaknila
je druga zgodba, brez odločilnega učinka na končni razplet.
Davek je za vlado prikladen način za zbiranje denarja za državni proračun. Vendar je vlada raje kot na to usmerila poglede državljanov drugam. Po starem pravilu je postregla s sliko splošnih državnih in državljanskih koristi zakona, in sicer je preko svoje glasnice razložila, da želi z davkom odvrniti državljane od bolestnega nakupovenja dragih avtomobilov in jih usmeriti v izobraževanje in podobne koristne naložbe. Ihko plemenit namen vlade pa se bo vse skupaj končalo le z vsakdanjo obdavčitvijo. In vendar: ali bo zakon obveljal ali ne bo? Kaj mislite o tem, kaj menite o zakonu? Anketa prinaša nekaj odgovorov na to temo.
STANKO OLOVEC, prodajelec v trgovini Kruno v Brežicah: “Uvajanje davkov na nove avtomobile je nepotrebno. Edino državni proračun bo imel korist od tega ukrepa. Vendar bi država lahko kako drugače uredila te stvari. Zaradi davkov bomo imeli v naši državi starejša vozila. Mislim, da bo državni zbor glasoval tudi v drugo za sprejem zakona o tem davku.” ŽELJKO HOČEVAR, inštruktor v VDC Leskovec, iz Krškega: “Mislim, da novi davek na nove avtomobile ni primeren. Ekološko je sicer sprejemljiv, ne pa kar se tiče varnosti, saj so manjši avtomobili tudi manj varni in je vprašanje, ali se bo s tem ukrepom vozni park v državi izboljšal, saj država spodbuja nakup manjših avtov. Dvomim pa, da bo s tem proračun kaj pridobil.”
MARIJA PAVLIČ, prodajalka v Starem trgu ob Kolpi: “Ne zdi se mi umestno, da bi plačevali ekološki davek za nove avtomobile. Pravzaprav je to skregano z zdravo pametjo, saj vsak ve, da stari avtomobili bolj onesnažujejo okolje kot novi. Mislim, da bi morala država najti drugačne in za davkoplačevalce prepričljivejše načine za polnjenje svoje blagajne.” SLAVO VRANIČAR, strojni tehnik iz Metlike: “Zakon o ekološkem davku na nove avtomobile ni logičen. Vlada bi raje razmislila o ekološkem davku na bencin, saj je pri nas med najcenejšimi v Evropi. Večina ljudi si kupi avto zaradi nuje, res pa je, da se bodo vedno vozili in se bo za bencin vedno našel denar, zato ekološki davek na bencin ne bi naletel na takšen odpor kot na nove avtomobile.” SONJA DULAR - POVŠE, receptorka in tajnica v Varstveno-delovnem centru v Novem mestu: “Z novim t.i. ekološkim davkom na nove avtomobile, ki ga želi uvesti vlada, bomo ljudje prisiljeni se še naprej voziti s starimi avtomobili, ki so nevarnejši in tudi bolj onesnažujejo okolje. Ta davek pa je le še en dokaz, kako država najraje pobere denar tam, kjer gaje z lahkoto pobrati.”
TONE ŠERBEC, upokojenec iz Sevnice: “Ne vem, zakaj se mora naša vlada tako sprenevedati, ko skuša prepričati javnost, daje novi zakon o uvedbi davka pri nakupu novega avtomobila - ekološki!? Vsi navadni smrtniki, gospodje v Ljubljani, ki si izmišljajo take neumnosti za polnjenje državnega proračuna pa še posebej, dobroverno, da država pač nekaj stane. Zato naj nas ne imajo za norce!” JOŽE ŠLAJKOVEC, komercialist z Mirne: “Če bi bil, denar zbran z novim zakonom pri nakupu osebnih avtomobilov, v resnici namenjen za ekologijo, bolj čisto in zdravo okolje, bi bil takoj za njegovo uvedbo. Tako pa se mi vse to zdi neumnost. Dobro, denar je treba pobrati vsem, narobe pa je, da pri nas bolj razmišljamo o družbeni nadstavbi kot o ekonomski bazi!”
JANKO GORNIK, ključavničar v Riku Ribnica: “Ravnokar sem kupil nov avto in če bi bil davek uveden, bi imel na vsem lepem več vreden avto kot tedaj, ko sem ga kupil. Thko ne gre! Na splošno sem proti davkom, še • posebno na avtomobile. Država bi morala storiti ravno obratno. Če bi bilo na cestah več dobrih avtomobilov, bi se s tem tudi zmanjšale možnosti za nesreče.”
SIMONA KAVČIČ, učenka OŠ Stara Cerkev: “Starši so proti uvedbi davka na ovtomobile. Pravijo, da jih razni davki že tako obremenjujejo, kakršni koli novi pa bi jih še bolj. To potem občutimo tudi otroci. Kar predstavljam si, da bi mi rekli, da mi ne morejo nekaj kupiti, ker so kupili nov avto in morali plačati še davek.”

Jk
Černačev odziv na umik referendumskega predloga ZLSD
mag. Janez Černač
Proti vračanju in razprodaji naših gozdov
Gluhi in naglušni dobili prostore
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih po 40 letih dobilo svoje prostore - Denar zanje prispevala Zveza gluhih in naglušnih Slovenije in novomeška občina - Zbirajo še za opremo
NOVO MESTO - Novomeško medobčinsko društvo gluhih in naglušnih deluje že 41 let, šele pred kratkim pa je prišlo do svojih društvenih prostorov, ki sojih uradno odprli sredi prejšnjega tedna. Poslej se bodo člani društva, ki šteje 500 ljudi iz novomeške, škocjanske, šentjemejske, trebanjske, črnomaljske, metliške in semiške občine, srečevali v velikih in lepo urejenih prostorih na Glavnem trgu 7 v Novem mestu.
Na novinarski konferenci je sekretarka Vesela Banič povedala, da se je društvo do sedaj selilo kar sedemkrat, poleg tega so bili vsi dosedanji prostori neustrezni. Celotna kupnina novih, 70 m2 velikih prostorov, znaša 9 milijonov 800 tisoč tolarjev. Prostore so morali tudi na novo opremiti, saj stara oprema ni bila več uporabna. Prav za opremo prostorov, ki jih bo stala milijon 200 tisoč tolarjev, pa še vedno zbirajo denar. V
akciji “Pomagamo si, bodite z nami!” so s pomočjo sponzorjev do sedaj zbrali nekaj več kot 680 tisočakov, vsem, ki so jim darava-li denar ali kako drugače pomagali, pa se najlepše zahvaljujejo. V novih prostorih bo sedaj dovolj prostora za izobraževanje, druženje in za servisno službo slušnih aparatov.
Borut Pogačnik iz Sveta invalidskih organizacij Slovenije in mag.
Aljoša Redžepovič, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, sta poudarila velik pomen te pridobitve za člane. Jasna Šinkovec, podporna članica novomeškega medobčinskega društva, pa je poudarila pomen odpiranja društ-
• Na otvoritvi so prejeli tudi nekaj daril; med drugim je društvu izročil ček za 200 tisočakov predsednik skupščine Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Franc Planinc, novomeški župan Franci Koncilija pa ček za 40 tisočakov.
va navzven, da bodo za njihove probleme vedeli tudi ostali.
J. D.
KOČEVJE - Po umiku predloga ZLSD za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma “Ohranimu naše bogastvo”, ki ga je ta prejšnji teden umaknila iz parlamentarne procedure, potem ko so ustavni sodniki s petimi glasovi za in štirimi proti razsodili, da je predlagano referendumsko vprašanje v nasprotju z ustavo, je pobudnik predhodnega zakonodajnega referenduma “Zavarujmo naše gozdove” (ki je svojo pobudo umaknil prav zaradj predloga ZLSD) mag. Janez Černač prepričan, da je Slovenija s tem izgubila že drugo priložnost, da bi popravila napako, ki sojo naredili politični veljaki že pred osamosvojitvijo, ko so javne gozdove praktično zastavili. Vendar pa, kot pravi, obstaja še ena možnost, da bi slovenske gozdove obvarovali pred razpodajo in vračanjem nekdanjim veleposestnikom in tujcem.
“Javne gozdove bi lahko vključili v zaščitno zakonodajo, ki jo je potrebno pripraviti ob priključevanju Evropski uniji,” pravi Černač in dodaja, da bi s tem, ko bi javni gozdovi postali zaščitena območja, bila dana tudi možnost trajnostnega razvoja na teh območjih.	M. L.-S.
LIKOVNA RAZSTAVA
NOVO MESTO - Dolenjski muzej Novo mesto in Pokrajinski muzej Murska Sobota vabita v petek, 13. junija, ob 19. uri na otvoritev likovne razstave Alojza Ebrla (1822-1887), ki bo v galeriji Dolenjskega muzeja.
“KATARINA” V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, v četrtek, 12. junija, ob 19. uri na predstavitev knjižne novosti Bariče Smole iz Trebnjega z naslovom Katarina. Knjiga z izborom kratke proze je izšla pri Dolenjski založbi v zbirki Utva.
TERPSIHORA IN “SEN KRESNE NOČI”
NOVO MESTO - V petek, 13. junija, ob 16.30 bo v atriju KC Janeza Trdine najprej videoproduk-cija plesnega društva Terpsihora, ki bo prikazalo ustvarjanje v sezoni 1996/97, ob 19. uri pa bo premiera igre W. Shakespeara Sen kresne noči.
POKUŠNJA SIROV - Na Trubarjevi domačiji na Rašici so minuli petek poleg kulturnega mostu gradili še “sirov most" med Švico in Slovenijo, saj so pripravili pokušnjo švicarskih sirov iz Emmentala in domačega sira laščan iz sirarne v Velikih Laščah. Na fotografiji so nekateri glavni udeleženci in govorniki na tej prireditvi, od leve proti desni: župan Velikih Lašč Milan Tekavec, pastor tVeber iz Švice (v narečno bernsko nemščino je prevedel Levstikovega Martina Krpana), uspešni slovenski podjetnik v Švici in pokrovitelj večih prireditev Milan Greiner, ob njem pa njegova žena Heidi, ki je predstavila švicarsko narodno nošo in pripravila razstavo sirovih plošč.
OBELEŽJE DR. BRADAČU V SPOMIN - V nedeljo dopoldne so na Jami pri Dvoru na slovesni prireditvi odkrili spominsko ploščo dr. Lranu Bradaču. V njegov spomin je bila v Mačkovcu maša; daroval jo je dekan Franc Povirk, kije kasneje blagoslovil odkrito spominsko obeležje. Na bogati kulturni prireditvi, ki je odsevala Bradačevo delo in življenje, so sodelovali otroci osnovne šole Žužemberk in njene podružnične šole na Dvoru, pevci iz Suhe krajine pod vodstvom Aleša Makovca, člani kulturnega društva Dvor in člani turističnega društva Žužemberk - Dvor. O pomenu dela dr. Bradača, ki se je s številnimi prevodi, z znanstvenim in predavateljskim delom trajno zapisal v slovensko humanistiko in slovensko kulturno zgodovino, je spregovoril dr. Jože Kastelic. V Kmetovi hiši je bila tudi razstava Bradačevih del, njegovih rokopisov in celotna seminarska naloga, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Žužemberk. S svojimi deli se je predstavil tudi slikar domačin Manin Šuštaršič. (Foto: S. Minič)
KONČNO V SVOJIH PROSTORIH - Na otvoritvi, ki so se je udeležili predstavniki dolenjskih in belokranjskih občin ter predstavniki gluhih in naglušnih od drugod po Sloveniji, sta trak prerezala 83-letni Franc Kren, dolgoletni član in dvajset let tudi predsednik društva iz Vavte vasi, in dosedanji predsednik društva Janez Blatnik, na levi pa je nova predsednica društva Matjana Gorenc. (Foto: J. Domiž)
DAN INŽENIRSTVA - Ob dnevu roda inženirstva Slovenske vojske je bila v vojašnici v Novem mestu 4. junija slovesnost, ki se je je udeležil generalpolkovnik Albin Gutman, načelnik generalštaba Slovenske vojske. Navzoči so bili med drugimi tudi predstavniki inženirstva iz generalštaba in iz enot iz vse Slovenije. Gutman je na slovesnosti podelil 105. inženirski četi srebrno plaketo Slovenske vojske in jo vročil poveljniku Branku Kebru. 105. inženirska četa je izročila načelniku plaketo in sliko usposabljanja na lansimem mostu Compact 200. (Foto: L. M.)
-tl	.«	.-. r,
Mariborsh pismo
Pokal nogometašem, učiteljici ficka, delavcem pa upanje
Grozijo s stavkami
MARIBOR - Tako, kakor je bilo mogoče že pričakovati, je minuli teden v Mariboru minil v znamenju nogometa. Na zadnji prvenstveni tekmi v sezoni, na kateri so si nogometaši Ma-ribora-Branika dokončno priborili naslov državnih prvakov, seje zbralo okoli 14 tisoč ljudi. Po tekmi so navijači z vijoličastimi zastavicami dobesedno preplavili mesto, zvečer pa seje več tisoč ljudi zbralo v starem mestnem središču v Lentu ob Dravi, kjer so proslavljali zmago do ranih jutranjih ur.
Prebivalci mesta ob Dravi so se po mnogih letih torej lahko zopet enkrat veselili zmage. Ta besedica je bila v štajerski metropoli po številnih porazih na gospodarskem, političnem, kulturnem in drugih področjih že skoraj pozabljena. Sedaj pa so nogometaši s svojim uspehom someščanom vrnili izgubljeno samozavest.
Zelo samozavestni pa so bili letos tudi maturanti, ki so v minulem tednu pripravili za-
ključne prireditve pred šolskimi poslopji. Dijaki 4. f. iz I. gimnazije so svoji razredničarki ter profesorici za fiziko ob koncu šolskega leta poklonili v zahvalo celo avto. Kupili so ji več kot deset let starega fička, ki so ga na mestni občini registrirali in zavarovali na njeno ime. Nato so se nanj vsi na veliko podpisali z barvnimi flomastri in ga zavili v rdeči trak kot kakšen bonbonček. Za nameček so vse posneli še na videotrak in spravili v spomin šolskega računalnika.
Precej manj veseli in razigrani pa so bili v minulih dneh delavci v nekaterih mariborskih podjetjih. Tako denimo delavci tovarne nožev Pathos iz Lenarta, ki so več tednov stavkali, sedaj pa so doma na čakanju, še vedno niso dobili niti februarskih plač. Zaradi neizplačanih plač in regresa za letni dopust grozijo s stavkami tudi delavci v nekaterih kovinskopredelovalnih in tekstilnih podjetjih. Nezadovoljnih pa je tudi več kot 3.500 delavcev bivše Elek-trokovine, ki so v stečajnem postopku vložili terjatve za premalo izplačane plače, sedaj pa jim je stečajni upravitelj namesto denarja lahko ponudil samo delnice novega podjetja, ki je zraslo na ruševinah starega. Delavci bodo tako ostali brez dolgo pričakovanega denarja, ki ga mnogi že krvavo potrebujejo, zato pa jim bodo delnice v žepu pomagale ohranjati upanje in vero v boljšo in lepšo prihodnost.	.	»
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
LOJZKA - V času najbolj srdite železničarske stavke je priljubljena novomeška posebnost Lojzka po mestu vriskala in pela z železničarsko kapo na glavi. Takrat je bila Lojzka edina “aj-zenponarka”, ki je delala, in to zastonj, pa še ljudje so je bili veseli.
TRG - Novomeški Glavni trg se ob večerih spremeni v dirkališče za objestne mlade motoriste, ki se povrhu vsega vozijo brez glušilcev na izpušnih ceveh. V lepem in blagem večeru je objestno in hrupno divjanje tako razburilo gosta na kavarniški terasi na trgu, da je po telefonu poklical policijo in zahteval, naj možje postave takoj naredijo red. “Kje, pravite, da se vozijo?” je vprašal dežurni policist. “Na Glavnem trgu!” je zarohnel komunalni televizijski snemalec. “Pridite takoj!” “Glavni trg, kje pa je to?” je mirno vprašal policist, ki mesto očitno ni v njegovem rajonu.
DELO - Novo mesto pa ni niti v rajonu Delovih propagandistov. Kako bi sicer v reklamni akciji za nove naročnike na Dolenjskem tem pošiljali primorsko izdajo Dela? Stari naročniki v našem koncu pa so v teh dneh dobivali ljubljansko izdajo. O kakšni akciji pridobivanja novih naročnikov niso nič vedeli niti lokalni dopisniki, na koncu pa se je pokazalo, da o tem nič ne vedo niti šefi. Morda bomo o učinku akcije izvedeli, ko bo v Novo mesto prišla dolenjska izdaja prvega slovenskega dnevnika.
ŠKARJICE - Za otvoritev zavetišča za stare in bolne v Šmarjeti prejšnjo soboto je malteški viteški red pripravil podroben in natančen protokol. Vse je bilo določeno: kdo ob kom stoji, kdaj je treba poklekniti, kako bojo stali ob rezanju traka. Le na to se ni nihče spomnil, da bi bilo dobro pred otvoritvijo nabrusiti škarjice. In tako sta dostojanstvenika ubogi trak namesto prerezala - razcefrala.
PREDAVANJE O DROGAH
NOVO MESTO - V petek, 13. junija, bo ob 19. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predavanje o drogah. Predavala bo Vera Šenica, zunanja sodelavka Urada za prevencijo zasvojencev iz Ljubljane in publicistka.
Ena gospa je rekla, da je Evropa te vdrla k nam. Pri maši ob otvoritvi malteškega hospica v Šmarjeti so sem pa tja rekli tudi kakšno po slovensko. — ......................
Suhokranjski drobiž
POZOR MEDVEDI! - Mlada kolesarja Jože Jenkole in Marko Spec rada kolesarita tudi po gozdnih poteh. Pred kratkim sta pod vrhom Sv. Petra tik na cesti nenadoma zagledala besno medvedko z mladiči. Fanta sta bila hitra in sta jo s prizorišča dogajanja hitro odkurila, s kolesi, seveda.
darilo za praznik - Suho-
kranjiani so slovesno in z velikim Ponosom odkrili obeležje rojaku dr. Franu Bradaču na Jami. Mizarstvo Bine in Roman Jaklič sta brezplačno poklonila spominski vitrini šoli na Dvoru in v Žužemberku, v kateri bodo tudi Brudačevi rokopisi, dela in fotografije. Bogdan Pirc in Janez Drab, tudi nekdanja učenca OŠ Žužemberk, sedaj zaposlena pri Mizarstvu Jaklič, sta takole namestila vitrino (na sliki).
Mil IZ M A Š I rl Q B t I M Mii
Tilia in Slovenica se združujeta
Zavarovalnici Tilia in Slovenica se nameravata združiti do konca leta - Nova zavarovalnica bi bila po velikosti 3. v Sloveniji ■ Večja varnost zavarovancev, hitrejši razvoj
NOVO MESTO - Pred približno letom dni so stekli pogovori o tesnejši povezavi med Zavarovalnico Tilia iz Novega mesta in zavarovalniško hišo Slovenica iz Ljubljane. S prihodom novih predsednikov uprav obeh zavarovalnic so ti pogovori postali konkretnejši in sad tega je sredi maja podpisano pismo o nameri spojitve obeh zavarovalnic v eno. Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo z začetkom prihodnjega leta začela poslovati nova slovenska zavarovalnica z imenom Tilia Slovenica ali Slovenica Tilia.
Tilia in Slovenica sta srednje veliki zavarovalnici, ki imata približno enak tržni delež na slovenskem zavarovalniškem trgu, vsaka po okoli 5 odst. “Analize kažejo, da bo v bližnji bodočnosti delo srednje velikih in pretežno regionalno usmerjenih zavarovalnic težko in negotovo,” pravi Miro Štimac, predsednik uprave Zavarovalnice Tilia. (Predsednik uprave Slovenice pa je Belokranjec Zvone Ivanušič.) “To seje še
SREČANJE OKTETOV V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ-V soboto, 14. junija, se bo ob 15.30 začelo Srečanje oktetov Šentjernej 97. Na prireditvi bo sodelovalo 39 oktetov ter nonetov iz domovine in tujine. Najprej bo povorka skozi Šentjernej, ob 16. uri pa se bo začela osrednja prireditev na prireditvenem prostoru v neposredni bližini občinske stavbe. Po prireditvi bo družabno srečanje, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Franca Miheliča.
trošiti za razvoj vsake posamezne zavarovalnice, namenjali za večjo varnost naših skupnih zavarovancev!” pravi Štimac. Nova združena zavarovalnica bi že na začet-
ku imela zavidljiv 10-odst. delež slovenskega zavarovalniškega trga in bi bila tako za Triglavom in mariborsko zavarovalnico tretja največja v Sloveniji. Dokončno besedo o spojitvi obeh zavarovalnic bodo rekli lastniki na skupščinah obeh družb. Kot rečeno, naj bi nova zavarovalnica Tilia Slovenica, kar pomeni slovenska lipa, zaživela v začetku prihodnje-
83 letd'	A. BARTEU
Najboljši sosed v Novem mestu
Na dnevu Mercatorja v Novem mestu se je zbralo več kot 2.000 Mercatorjevih delavcev iz cele Slovenije
ŠENTJERNEJČANI ZMAGALI NA IGRAH BREZ MEJA - Ekipa šent-jemejskih športnikov je v petek odpotovala v Budimpešto, kjer je zastopala Slovenijo na igrah brez meja in zmagala. Snemanje je bilo v prisotnosti zagretih navijačev v ponedeljek zvečer. Za dobro vzdušje na prizorišču iger je poskrbela tudi šentjernejska godba. Na fotografiji je ekipa zagretih šent-jernejskih športnikov z maskoto petelinom. (Foto: M. Hočevar)
posebej pokazalo pri analizi načrtovane širitve prodajne mreže in z njo povezanimi velikimi zagonskimi sredstvi ter pri analizi stroškov nadaljnjega razvoja informacijskega sistema, kar vse bi naši zavarovalnici vsaka zase zmogli veliko težje, kot bi to storili združeni, poleg tega bi s tem močno zmanjšali svojo konkurenčno sposobnost.”
Po mnenju vodilnih ljudi obeh zavarovalnic sta Tilia in Slovenica zelo primerni za spojitev. Prostorsko, če izvzamemo Ljubljano, si ne konkurirata: Tilia je posebej močna na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem, kjer Slovenica tako rekoč sploh ni prisotna, na Goriškem in Koprskem je trdno zasidrana Slovenica, skupaj pa dobro in kakovostno pokrivata celotno Slovenijo. Ponujata skoraj enaka zavarovanja, razvijata enak informacijski sistem. “Zakaj ne bi torej denar, ki ga ne bo treba
NOVO MESTO - Družba Mercator Dolenjska je bila zadnjo soboto na svojem prostoru na Livadi v Novem mestu gostitelj Mercatorjevih delavcev iz cele Slovenije. Gre za dan Mercatorja, “najboljšega soseda”, tradicionalno, že 19. srečanje Mercatorjevih delavcev, posvečeno športu, druženju, zabavi, sprostitvi in prijateljstvu, ki vsako leto poteka v drugem kraju. Novomeščani so bili nazadnje gostitelji takega srečanja pred 10-imi leti.
Letošnjega srečanja se je udeležilo več kot 2.000 Mercatoijevih delavcev, njihovih družinskih članov in upokojencev iz cele Slovenije. Poslovni sistem Mercator zaposluje okoli 9.200 ljudi, od tega jih več kot pol dela v trgov-
ski dejavnosti, ki ustvari okoli 85 odst. Mercatorjevega celotnega prihodka. V lanskem letu je poslovni sistem Mercator ustvaril okoli 600 milijonov tolaijev dobička, o njegovi delitvi pa bo 20. junija odločala skupščina delničarjev. Naslednji dve leti bosta za Mercatorja zelo pomembni, v tem času se bo ta poslovni sistem povsem spremenil in bo postal eno, enotno in zgolj trgovsko podjetje na drobno, pretežno z živili.
Na dnevu Mercatorja v Novem mestu so 10-im delavcem podelili nagrade za nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu. Med nagrajenci sta tudi Martin Andrejčič, vodja skladišča v Mercatorju Dolenjska, in Cveto Zupančič, kmet in predsednik M KZ Stična.
ZMAGOVALCI MERCATORIADE - Na dnevu Mercatorja v Novem mestu so proglasili najboljše ekipe, ki so se pomerile v desetih športnih disciplinah. Skupni zmagovalci prihajajo iz Mercatorja SVS (severovzhodna Slovenija), ki so se tako veselili zmage. (Foto: A. B.)
Društvo invalidov že 15 let
Petnajstletnico obeležili s prireditvijo na grmski šoli -Zelo veseli prostorov, ki sojih dobili lani
NOVO MESTO - Društvo invalidov Novo mesto, ki združuje 1050 članov, je minuli petek na grmski osnovni šoli ob lepi udeležbi proslavilo 15-letnico delovanja. Na prireditvi je nastopilo več ansamblov in ostalih nastopajočih, ki so se odpovedali honorarju. Društvo invalidov, ki ima med svojimi člani kar 80 odst. delovnih invalidov, si je že dalj časa prizadevalo, da bi prišlo do svojin prostorov. Lani jim je to uspelo, za kar so zelo hvaležni novomeški občini, ki jim je kupila stanovanje na Rozmanovi, in županu Franciju Konciliji, ki seje za to zelo prizadeval. Prostore so potem obnovili s pomočjo Zveze društev invalidov Slovenije, s prispevki in delom obrtnikov in podjetnikov, 60 odst. denarja pa so zbrali člani sami. V društvu posvečajo največjo pozornost socialnemu programu.
Na petkovi prireditvi, ki se jo je udeležil tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Marjan Kroflič, predstavniki novomeške, šentjernejske in škocjanske občine ter predstavniki verskih skupnosti, so podelili več priznanj: plakete članom za 10-letno zvestobo, potem pismene zahvale in posebne društvene plakete zaslužnim članom in zunanjim
dobrotnikom za aktivno in požrtvovalno delo, posebne plakete ob 15-letnici društva in tri posebne plakete z zlatim vencem najbolj zaslužnim za pridobitev in ureditev prostorov, in sicer: novomeški občini, Zvezi društev invalidov Slovenije in tajniku novomeškega društva invalidov Zvonetu Tkalcu. Prireditev je podprlo več sponzorjev, glavna sponzorja pa sta bila Revoz in Mizarstvo Hrastov-šek.
J. D.
15 LET DRUŠTVA INVALIDOV - V petek so člani novomeškega društva invalidov v telovadnici grmske osnovne šole praznovali 15-letnico delovanja. Za dobro vzdušje je poskrbelo več nastopajočih, ki pa so se odpovedali honorarju. (Foto: J. Dorniž)
V
Število krvodajalcev še vedno pada
Novomeška OORK mora na leto zbrati okrog 2.0001 krvi - Število krvodajalcev seje od leta 1990 zmanjšalo za polovico - Premalo spodbud in ugodnosti za krvodajalce
NOVO MESTO - V Sloveniji potrebujemo letno okrog 45.000 litrov krvi, ki jo daruje okrog 100.000 ljudi. Novomeška območna organizacija Rdečega križa, ki organizira odvzem krvi za potrebe novomeške bolnišnice, nekaj pa tudi za klinični center, mora letno zbrati okrog 2.0001 krvi, za kar je potrebno 5.500 odvzemov. Žal zadnja leta število krvodajalcev močno pada, predvsem je med njimi manj mladih.
CESTA VELIKA PRIDOBITEV ZA PREBIVALCE STAVČE VASI- Ob prazniku krajevne skupnosti Dvor je bilo v kraju več prireditev. V torek so se predstavili učenci glasbene šole, v soboto je na osrednjem trgu zaigral pihalni orkester iz Stične, na Jami so odkrili spominsko ploščo, krajani so dobili prenovljen most, ki je že ogrožal varnost pešcev, posebej pa so se veselili asfaltne povezave med Stavčo vasjo in Jamo vaščani Stavče vasi. Le-ti so v prisotnosti članov sveta krajevne skupnosti in njenega predsednika Janeza Hrovata, Feliksa Strmoleta in župana mestne občine Novo mesto Francija Koncilije svečano predali namenu 1,2-kilometrski odsek ceste. Obnova je stala 10 milijonov tolarjev, denar pa je zagotovila mestna občina Novo mesto. (Foto: S. Mirtič)
Novomeška območna organizacija Rdečega križa, ki obsega novomeško, šentjernejsko in škocjansko občino, je ena najbolj aktivnih na področju krvodajalstva v Sloveniji. Kljub temu seje od leta 1990 število njihovih krvodajalcev skoraj za pol zmanjšalo. Leta 1990 je bilo več kot 10 odst. aktivnega prebivalstva krvodajalcev, potem je ta delež iz leta v leto padal, najnižji je bil leta 1995 (4,3 odst.), lani se je za dober odstotek po-
* In čeprav se pri Rdečem križu ne želijo ukvarjati z rekorderji, ampak si želijo, da bi vsakdo vsaj enkrat dal kri, vsako leto podelijo priznanja tistim, ki sojo darovali največkrat. Letos so priznanja 20-tim krvodajalcem v vsaki občini (novomeški, šentjernejski in škocjanski), ki so največkrat darovali kri, izročili župani. Na območju novomeške območne organizacije RK sta po podatkih Transfuzijskega zavoda Slovenije največkrat dala kri in njene komponente Miran Mlekuž iz Dolenjega Karteljevega, 199-krat, in Jožefa Pate iz Dolenjega Kamenja, 70-krat.
pravil, letos pa je zopet padel. “Če hočemo zadostiti potrebam naše bolnišnice po krvi, bi morali imeti vsaj 5,5 odst. aktivnega prebivalstva krvodajalcev,” je povedal Zvone Šuštaršič, predsednik novomeške območne organizacije RK.
Usmeritev mednarodnega Rdečega križa je, da je krvodajalstvo brezplačno, seveda pa morajo za to humano dejanje krvodajalci imeti vsaj kako ugodnost. Rdeči križ Slovenije je že predlagal, da bi imeli naši krvodajalci 20-odst. popust pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, prost dan in prednost pri naročanju na specialistične preglede. Dejstvo pa je, da so do sedaj krvodajalci, ki so več kot 10-krat darovali kri, imeli 10 ost. popusta pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, po novem pa ta ugodnost pripada le krvodajalcem, ki so kri darovali več kot 20-krat. Po stari jugoslovanski zakonodaji ima krvodajalec pravico do dveh prostih dni, po novem Zakonu o delovnih razmerjih, ki se pripravlja, pa je za zdaj zapisan en dan. “Sedaj pa se dogaja, da nekateri
krvodajalci raje vzamejo dopust, kot da bi uporabili prosti dan, ki jim pripada, ker so zaradi tega marsikje ob stimulacijo,” je povedal Šuštaršič. Še vedno pa imajo najbolje poskrbljeno za svoje krvodajalce v tovarni Krka, kije še edino dolenjsko podjetje, kjer imajo svoj aktiv krvodajalcev.
J. DORNIŽ
SPREJEM KRVODAJALCEV -Dvajset krvodajalcev (deset moških in deset žensk) iz šentjernejske občine, ki so največkrat darovali kri, je prejšnji četrtek ob dnevu krvodajalcev sprejel šentjernejski župan. Na fotografiji župan Hudoklin izroča priznanje upokojencu Janezu Misleju z Gomile, ki je dal kri 60-krat. Med ženskami je največkrat dala kri Marinka Pavlič z Roj, in sicer 41-krat. (Foto: M. Hočevar)
I Z N A Š I H O S Č l M MŠi
Mesnine samo iz domačega mesa
V programu meso metliške kmetijske zadruge pripravljeni pomagati domačim kmetom, ki bi se odločili za živinorejo - V klavnici odkupujejo tudi jagnjeta in kozličke
METLIKA - Eden od programov metliške kmetijske zadruge je program meso, ki zajema klavnico z odkupom živine, predelavo mesa ter prodajo mesa in mesnih izdelkov. Lastnega pitanja v kmetijski zadrugi nimajo več, pač pa le kooperacijsko proizvodnjo, bodisi da gre za pitanje goveje živine ali prašičev.
Ker pa je kooperacijsko pitanje manjše, kot so potrebe v klavnici, približno polovico goveje živine odkupijo drugje, vendar izključno v Sloveniji. Prašičev pa domači kmetje zredijo le nekaj odst., vse ostale prav tako kupijo, a prav tako le pri slovenskih rejcih. Vendar Jože Bajuk, vodja
• V klavnici koljejo tudi govedo in ostale živali, ki jih želijo rejci bodisi zase ali jih hočejo sami prodati. Tako so živali uradno zaklane, veterinarsko pregledane, primerno ohlajene, lahko pa tudi razkosane. Za delo pusti kmet klavnici kožo in drobovino živali, klavnica pa lahko po žetji del živali ali celo tudi odkupi.
programa meso, poudarja, da so pripravljeni sodelovati z rejci iz metliške občine, zlasti tistimi, ki
SREČANJE GRIBELJCEV
GRIBLJE - Turistično društvo Griblje pripravlja za soboto, 14. julija, ob 15. uri pred gasilskim domov v Gribljah drugo srečanje vseh Grbeljcev, ki so našli drugi dom zunaj svoje vasi.
ZAHVALA
Želim se zahvaliti vsem belokranjskim šoferjem, ki so mi denarno pomagali pri nakupu novega kavča in prispevali kar 60.000 tolarjev. Sem mati samohranilka z majhno plačo, zato hvala tudi v imenu mojega otroka.
JULIJANA BEKTAŠEVIC Črnomelj
• Še Janez Drnovšek ni več, kar je bil. Že nekaj mesecev ni zamenjal nobenega ministra. (Cju-ha)
• Ni razlike: črni in rdeči klerikalizem ravnata enako. (P Božič)
imajo velike, a skoraj prazne hleve. Zadruga je pripravljena tudi sama kupiti teleta in odojke za pitanje, če kmetje tega sami ne bi zmogli ali želeli. Glede na to, da se v Beli krajini vse več rejcev odloča za rejo drobnice, pa kot zanimivost omenimo še, da v klavnici odkupujejo tudi jagnjeta, kozličke in odojke.
Ker vsega mesa niso mogli prodati svežega, so se v programu meso pred poltretjim letom odločili še za predelavo mesa. Na trgu imajo kar 30 različnih trajnih, poltrajnih in obarjenih izdelkov. Med njimi je tudi Florjanova salama, ki naj bi bila prepoznaven izdelek metliških mesnin, saj je edini tovrstni v Sloveniji. Ker pa se zavedajo, da so ti izdelki nas-
CITALNISKI VEČER V GANGL0VEM RAZSTAVIŠČU
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika vabi na čitalniški večer, ki bo v soboto, 14. junija, ob 20. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu. Članice dramske skupine bodo uprizorile odlomke iz knjige Cla-ira Robertsona “Pisma zaljubljene najstnice”. Z njimi bo nastopil kitarist Iztok Flek. Dramsko delavnico je OZPM organizirala na predlog občinskega otroškega parlamenta, vodi pa jo metliška rojakinja režiserka Mateja Koležnik v sodelovanju s samostojnim kulturnim delavcem Gregorjem Fonom iz Ljubljane.
ploh med kupci še manj poznani, načrtujejo več predstavitev in degustacij. Ob tem ni nepomembno, da so metliški mesni izdelki iz svežega, dobrega domačega mesa in po kakovosti daleč presegajo mesne izdelke iz uvoženega mesa oporečne kakovosti. Žal se kupci te razlike še vse premalo zavedajo. V metliški kmetijski zadrugi pa kljub dragim surovinam vztrajajo pri kvalitetnih izdelkih, saj se zavedajo, da se tudi na ta način uveljavljajo. Odločili pa so se, da bodo s svojimi izdelki sodelovali tudi na ocenjevanju na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. V oceno so dali Florjanovo salamo, kranjsko klobaso in posebno salamo z zelenjavo.
M. BEZEK-JAKŠE
MODNA REVIJA OB KONCU ŠOLE - Srednja šola tekstilne usmeritve iz Metlike je ob zaključku šolskega leta v metliškem kulturnem domu pripravila zanimivo prireditev z naslovom "To je moj, to t\’oj je svet ”. Pripravili so igro “Video klub ” ter modno revijo, na kateri so učenke nastopile v trojni vlogi: kot modne kreatorke, šivilje in manekenke. Ob tej priložnosti so na šoli izdali tudi glasilo Gumbki in pripravili razstavo o šolskem delu. (Foto: M. B.-J.)
STAROTRŠKI ZMAGOVALCI - Starotrški četrtošolci z razrednikom Vinkom Kobetom, ki so republiški zmagovalci tekmovanja za zdrave in čiste zobe, si zobe umivajo tudi po štirikrat na dan. Zmagali so med več kot 500 slovenskimi šolami. Kot zmagovalci so bili že povabljeni na republiško prireditev, v torek je bila prireditev ob zaključku tekmovanja v Črnomlju, najbolj pa se veselijo izleta v Ljubljano tik pred koncem šolskega leta, ko bodo obiskali tudi tovarno Lek. (Foto: M. B.-J.)
Starotržani z najčistejšimi zobmi
V črnomaljski in semiški občini namenjajo zlasti v zobozdravstvu veliko pozornost preventivni zdravstveni vzgoji - Vedno večji uspehi ■ Starotrški četrtošolci slovenski prvaki
NAJUSPEŠNEJŠA MIRJAM GOSENCA
METLIKA-76 učencev, ki so v letošnjem šolskem letu zaključili metliško osnovno šolo, je minuli petek v tukajšnjem kulturnem domu pripravilo slovesnost za starše ter se hkrati poslovilo od učiteljev. Na prireditvi so razglasili najuspešnejšo učenko v iztekajočem se letu. To je Mirjam Gosenca, kije prejela zlato Cankarjevo priznanje ter sodelovala na področnih tekmovanjih iz kemije, matematike, fizike in angleščine.
ČRNOMELJ - Od leta 1989, ko so v črnomaljski občini pričeli z redno zdravstveno vzgojo pri šolskih in predšolskih otrocih, torej z rednimi preventivnimi in kurativnimi ukrepi, so zobje otrok vsako leto bolj zdravi. Medtem ko so pred osmimi leti imeli prvošolci v povprečju kar 9 in pol karioznih, ekstrahiranih ali plombiranih zob, jih imajo sedaj le še 5 in pol.
12-letni otroci pa imajo prizadete povprečno le še 4,3 zob, medtem ko sojih imeli pred osmimi leti še 8 in pol. To pa je po mnenju Mire Novak, zdravstvene tehnice v zdravstvenem domu Črnomelj, ki skrbi za zdravstveno vzgojo v vrtcih in osnovnih šolah, velik dosežek. Novakova pripravlja predavanja v L, 3. in 7. razredih osnovnih šol v črnomaljski in semiški občini, medtem ko zadnjih 8 let učenci od 1. 'do 4. razreda na sedmih matičnih in treh podružničnih šola tekmujejo za zdrave zobe. “Otroke obiščem vsak mesec dvakrat. V razred pridem nenapovedana, pokličem naključno izbrane otroke ter jim
razdelim testne tablete, ki obarvajo zobne obloge. Če ima otrok čiste zobe, prisluži točko za razred,” pove Novakova.
Na letošnjem tekmovanju v vsej Sloveniji se je najbolje odrezal 4. razred iz osnovne šole Stari trg z razrednikom Vinkom Kobetom. Od 105 možnih točk so zbrali 101 točko. Otroci v zmagovalnem razredu pa nimajo le čistih, ampak vsi tudi popolnoma zdrave zobe.
Kobe pa pove, da so bili razredi, ki jim je bil v zadnjih osmih letih razrednik, na tekmovanjih vedno pri vrhu. Ob tem pa ni nepomembno, kakšen zgled in podporo jim pri tem dajejo starši.
S slednjim se strinja tudi Novakova. Po njenem mnenju bi morali dajati večji poudarek zobozdravstveni vzgoji nosečnic, staršev in predšolskih otrok. Ugotavlja namreč, da prav otroci, ki v prešolski dobi ne obiskujejo vrtcev, teh pa je v črnomaljski in semiški občini veliko, prihajajo v šolo z zelo okvarjenim mlečnim zobovjem.
M. BEZEK-JAKŠE
APLAVZ NI OBVEZEN
Velja: znajdi se!
Delam v zavodu, katerega delavci se morajo nenehno izobraževati. Program stalnega spopolnjevanja izide pred začetkom šolskega leta v debeli knjigi, ki se po teži približuje kilogramu. Država da za pridobivanje in osveževanje znanja nekaj drobiža, ki nikakor ne zadošča za izpolnitev vseh želja in potreb. Obvelja torej načelo: znajdi se! To pa pomeni odškrtniti cvenk kje drugje ali pa najti pokrovitelje, kipa se, verjemite, ne ponujajo sami. Se več: že ko vas zagledajo od daleč, zaloputnejo vrata. Ne izobraževati se znova in znova pa pomeni ostati zadaj, ostati zunaj novih spoznanj.
, Seminarje in druge oblike stalnega izobraževanja organizirajo republiške ustanove, ki zahtevajo od udeležencev visoke kotizacije, za katere jim ponudijo predavatelje, beležko, svinčnik, gradivo ter v najboljšem primeru še kavico ali sok med odmorom. Seminarsko izobraževanje je postalo dober biznis, ki so ga zavohali spretni organizatorji, da po Sloveniji razpršeni denar ponovno varno zvlečejo v središčne blagajne. Sprotno spo-polnjevanje se navadno dogaja v eksotičnih turističnih krajih, in to v času tako imenovane mrtve sezone, tako da še hoteli pripravljalcem primaknejo ugodnosti, saj se je bolje posvetiti nekaj dni znanja željnim obrazom kot praznim halam in sobam. Znanje je drago za tiste, ki ga potrebujejo, in dober posel za tiste, ki ga imajo. Slednji znajo to dobro vnovčiti. TONIGAŠPERIČ
Po osamosvojitvi večji stroški
Semiški svetniki so sicer sprejeli višjo ekonomsko ceno vrtca, vendar ne za toliko, kot so predlagali v vrtcu - Del stroškov bo pokrila neposredno semika občina
SEMIČ - Semiški vrtec, ki je bil enota črnomaljskega vrtca Otona Župančiča, je od letošnjega novega leta enota semiške osnovne šole. Ko se je osamosvajal od Črnomaljcev, je bilo večkrat slišati utemeljitve, da bo pod semiško “oblastjo” boljši in cenejši, zato so bili tukajšnji svetniki na zadnji seji začudeni, ko so dobili predlog za višjo ekonomsko ceno v vrtcu.
ASFALT - Prebivalcem Gorenjih, Srednjih in Dolenjih Radencev ob Kolpi se je pretekli teden uresničila dolgoletna želja, da vasi povežejo med seboj z asfaltom. Župan črnomaljske občine Andrej Fabjan (na fotografiji) je prerezal trak na vaški cesti, dolgi 500 metrov, ki je veljala 4 milijone tolarjev. Še pomembnejši pa je za krajane asfaltirani 1,8 km dolgi odsek regionalne ceste od Starega trga proti Vinici. Po otvoritvi ceste so krajani pripravili še proslavo ob starotrškem krajevnem prazniku, na kateri so podelili tudi priznanja krvodajalcem. (Foto: M. B.-J.)
Ravnateljica osnovne šole Semič Silva Jančan je pojasnila, da so ob spremljanju stroškov v prvih štirih mesecih letošnjega leta ugotovili, da s ceno, kakršna je veljala doslej, ne morejo shajati. Ob tem je navedla vrsto vzrokov. Od 1. marca letošnjega leta so vzgojiteljice razporejene v plačilne razrede, kar pomeni, da morajo za plače odšteti za 3,45 odst. več de-natja. Samo kosilo za otroke od 3. do 7. leta starosti velja s prevozom iz Črnomlja 292 tolarjev!
Na dodatne stroške v semiškem vrtcu vpliva tudi to, da je na treh lokacijah, kar pomeni dodatno polovico varuhinje, porabijo pa tudi več elektrike in kurjave, kot
bije siečr. Čeprav je uzakonjen 9-urni program varstva, imajo v Semiču 10-urno varstvo, kar zahteva 0,71 več varuhinje. V enem od oddelkov (v nekdanjih prostorih radio kluba) je zaradi prostorske stiske le 18 otrok, čeprav je normativ 24 otrok, zaradi česar je vrtec v štirih mesecih izgubil 685 tisoč tolarjev prihodka. Zato so v vrtcu predlagali, naj bi bila ekonomska cena od 1. maja naprej za otroke do treh let starosti 40.028 tolarjev, za starejše pa 31.905 tolarjev.
V razpravi je član odbora za družbene dejavnosti dejal, da sta le dve možnosti: ali dovolijo povečanje ekonomske cene in s tem starši plačajo nekoliko več ali
pa občina nameni za vrtec več denarja iz proračuna. Razmere v vrtcu so namreč slabe in popravila so potrebna na vseh koncih. Predsednik občinskega sveta Anton Malenšek pa je spomnil, daje bila lanska inflacija dobrih 8 odst., medtem ko je predlog vrtca, naj bi se cene dvignile za 13 oz. 19 odst. Po njegovem so glede na plače v Semiču predlagane nove cene visoke, sicer pa se morajo tudi v gospodarstvu obnašati zelo varčno, saj so na vsakem koraku prisiljeni zniževati cene. Svetniki so zato izglasovali variantni predlog za povišanje ekonomske cene. Tako so iz ekonomske cene izvzeli stroške za vzdrževanje in drobni inventar, ki jih bo pokrila semiška občina. Gre za 143 tisočakov na mesec. Nova ekonomska cena pa je za otroke od 1. do 3. leta starosti 38.538 tolarjev, za starejše pa 30.415 tolarjev.
M. BEZEK-JAKŠE
Sprehod po Metliki
KONEC MESECA BO POSTALO GRAJSKO dvorišče središče metliškega kulturnega dogajanja, saj se bodo pričele s folklornim festivalom poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad. Manj jih bo kot lani, bodo pa zato zanimivejše in pestrejše. Prvič v zgodovini mesta bo moč na dvorišču slišati Slovenski simfonični orkester, da o nastopajočih iz tujine sploh ne izgubljamo besed. Morda se bo kdo od pristojnih v občini (ali celo v republiki) med katero od predstav z očmi sprehodil po grajski strehi, ki je dotrajana in grozi s padanjem opek.
TUDI LETOS BODO IMELI SLEPI in slabovidni iz vse Slovenije v podzemeljski osnovni šoli počitniški delovni tabor. V organizaciji ljubljanske škofijske Karitas bodo prišli v Belo krajino že tretjič, predvsem zaradi prijaznosti ljudi in primernosti šole. Ustvarjali bodo na različnih področjih, predvsem pa bodo spoznavali Belo krajino, njene lepote, preteklost in sedanjost. On zaključku tritedenskega bivanja bodo pripravili razstave, gledališko predstavo ter več predstavitev svojega dela.
OSMOŠOLCI SE POČASI POSLAVLJAJO od svojih matičnih šol. To storijo s tako imenovanimi valetami, na katere povabijo starše in učitelje. Na krajših slovesnostih se jim zahvalijo za trud in skrb, potem pa jih navadno pošljejo domov, sami pa se gredo zabavat v diskoteko ali v Katero od gostiln. Če že gre z njimi kateri od učiteljev, je toliko pameten, da svoje stroške poravna sam. Saj veste: zaradi nepotrebnih očitkov, da se baše in napaja na račun otrok, ki starše že brez tega preveč stanejo.
Črnomaljski drobir
DIMNIK - Ko je v Črnomlju še delal stari Belt, so se prebivalci v bližini tovarne pritoževali zaradi dima, ki se je valil iz dimnika. Ko je pred dvema letoma prenehal z delom, so tožili, ker se iz dimnika ni kadilo. A ko so po zaslugi IMP Livarja iz Ivančne Gorice v nekdanjem Beltu zopet ogreli peči in se je, se razume, zopet začelo kaditi iz dimnika, jim zopet ni prav. Le kdo bi jim ugodil?
PREDNOST - Na praznovanju krajevnega praznika minulo soboto v Starem trgu je bil gotovo najbolj srečen predsednik krajevne skupnosti Sinji Vrh Ivan Černjak. Ugotovil je-namreč, da je potem, ko so asfaltirali del ceste od Starega trga proti Sinjemu Vrhu, ta cesta postala prednostna, medtem ko so tisti, ki vodi proti Črnomlju, prednost vzeli. Prepričan je, da to hkrati pomeni, da bo imela makadamska cesta proti Sinjemu Vrhu, kolikor jo je pač ostalo, prednost tudi pri gradnji. Žal ni bilo v bližini nobenega gradbenega oz. cestnega strokovnjaka, ki bi mu povedal, ali bo ta njegova teorija •Uidi v resnici obveljala.
PRAPOR - Ko bi moral ob razvitju gasilskega prapora na Thlčjem Vrhu pripeti trak predstavnik krajevne skupnosti Thlčji Vrh, ga kljub temu, da je bilo navzočih kar nekaj ljudi, ni bilo na oder. Še sreča, da je bil v vlogi napovedovalca vsega vajeni in izkušeni Toni Gašperič, ki se je hitro znašel in za natikanje traku krajevne skupnosti izbral kar predsednika vaških gasilcev.
Semiške tropine
NA KONJU - Semiški župan Janko Bukovec je edini med belokranjskimi župani, ki je na konju. Vsi tisti, ki tega doslej niso verjeli, so se lahko prepričali na razstavi ovc in koz preteklo nedeljo v Semiču. Bukovec je namreč na prireditev prijezdil kar na svojem konju (beri kobili).
VREME - So pa imeli prireditelji prej omenjene razstave ovc in koz kar srečo z vremenom, saj jim je bilo naklonjeno že ob prvem. Lani jim je uspelo prelisičiti vreme šele v tretje. Lanska nesreča je bila morda tudi v tem, da je bil eden od ponesrečenih poskusov za pripravo prireditve prav na dan, ko je bilo v Črnomlju jurjevanje. Letos so jurjeva-nju ušli za teden dni, pravijo pa, da bodo ob koncu tega tedna presajali zelenjavo. Ob napovedanem jurjevanju bo - to vedo iz izkušenj - zagotovo tudi dež.
OHCET - Predsednica turističnega društva Semič Sonja Križan si je močno oddahnila. Na veliki prireditvi 19. julija v Semiču, ki sojo poimenovali Semiška ohcet, se ji (vsaj letos) ne bo potrebno poročiti. Uspelo ji je namreč dobiti dovolj drugih žrtev.
Drobne iz Kočevja
SEMAFORJI IN ROKE - V Kočevju sta le dve križišči opremljeni s semaforji, in če so se zato pred leti nekateri postavljanju semaforjev smejali, se zdi, da se ie danes večina že tako navadila nanje, da ne vedo več, kdo ima prednost pri speljevanju v križišču, ko semaforji ne delajo. Še dobro, da imamo v takšnih primerih roke! Nekaj takšnih kretenj je bilo opaziti tudi v prvih dneh prejšnjega tedna, ko semaforji niso delovali. Po zaslugi rok je zato promet potekal brez pretirano hude krvi, ki pa seji ni bilo mogoče izogniti, potem ko so semaforji spet pričeli delovati. Nekoliko raztresenim voznikom ni bilo težko spregledati dejstvo, da semaforji spet delujejo, saj na popravljenih semaforjih nekatere zelene luči niso gorele. Njihovo vožnjo so tudi tokrat spremljali gibi rok nekaterih drugih voznikov, vendar tokrat povsem drugačni od dobrohotnih.
MOBITEL - Prejšnji četrtek zvečer so kočevski policisti, zdravnik in reševalec precej časa brezuspešno iskali mesto hude prometne nesreče, ki naj bi se po obvestilu, ki jim ga je nekdo posredoval po mobitelu, pripetila v bližini Kaptola. Kot kaže, šale o lastnikih mobitela niso povsem iz trte zvite!
PRIPRAVE NA PROSLAVO
KOSTELSKO - Proslava ob 55-letnici vstaje na Kočevskem bo na prostoru za kampiranje v Fari 28. junija. Pripravljalni odbor za proslavo, na kateri bo predvidoma govoril predsednik Milan Kučan, vodi kočevski župan in poslanec Janko Veber, vanj pa so vključeni predstavniki s slovenske in hrvaške strani Kolpe in Čab-ranke. V pripravah sodelujeta in nosita glavno breme tudi Turistično društvo Kostel in Krajevna skupnost Kostel.
Iz KS Kostel
NOVO GOSTIŠČE - Od 1. maja dalje posluje ob Kolpi v Brsniku novo gostince bistro “Jitor”, ki gaje odprl domačin Ivica Zdravic. To je velika pridobitev za to območje, kjer je malo gostišč, pa še tista so nekatere dni v tednu zaprta, medtem ko bo “Jitor” odprt vse dni.
NOVO IGRIŠČE V KUZLJU • V Kuzlju se zbira slovenska in hrvaška mladina in igra odbojko in druge igre. Dosedanje igrišče je bilo ob cesti in zato nevarno, zdaj pa so ga uredili z dovoljenjem lastnika Račkega na bolj varnem kraju sredi vasi. Turistično društvo Kostel pa je mladim že kupilo mrežo za odbojko, zdaj pa bo J>e koš za košarko.
VEČ JAVNIH GOVORILNIC - Na območju KS Kostel ie bilo doslej 5 javnih telefonskih govorilnic, te dni postavljajo še tri (Grajski hram Kostel, Banjaloka 'n gostince Jitor Brsnik), taka govorilnica je tudi nujno potrebna na mejnem prehodu v Petrini.
, NOVI TELEFONSKI PRIKLJUČKI - Na območju Ba-njaloke v KS Kostel je bilo doslej kar nad 10 vasi brez telefonskih Priključkov. Zdaj urejajo po Posebnem novem sistemu (na eno žico je možno priključiti 16 telefonov) omrežje za te vasi.
Krpanova kobila:
“Med gradnjo kulturnega mostu med Švico in Slovenijo so Pristojni iz obeh držav na tajnem Ostanku sklenili dogovor o poslovnem sodelovanju mlekarn in sirarn iz Emmentala in Velikih Lašč. Švicarji bodo izdelovali sir, Laščani pa bodo vanj vrtali luk-hje. Dobiček bodo pošteno delili na pol. ”
Laški sel
Krpanov kros - Prvega Krpanovega krosa v počastitev občinskega praznika se je udeležilo 450 tekačev iz 13 slovenskih jol- Najuspešnejša tekmovalka je bila iz Polhovega Gradca, najuspešnejši tekmovalec pa iz os-Ppvne šole Livada. Podeljenih je bilo tudi 16 kompletov medalj, (zžrebanih za nagrade pa je bilo ^ 50 tekmovalcev in dve za ?Premljevalca. Prvi Krpanov tek J® zelo uspel in bo v bodoče tradi-eionalen.
Razstava o Švici - ob
občinskem prazniku so v šoli ?dprli razstavo v besedi in sliki o ovici, dolini Emmental in pisate-j|u Jeremiasu Gotthelfu. "Rajala bo do sredine meseca.
SE DVA ŠPORTNA USPEHA - Na državnem prvenstvu so tekmovalke iz Lašč v skupini s,arejših deklic zasedle 8. mesto v štafeti 4x100 m in v teku na 300 m.
tttjj I Z M A S I H O 3 Č I
Parki so lahko rešitev za nerazvite
Na pogovoru o parkovni ureditvi Kočevske so predstavili možnosti za zaščito gospodarsko najmanj razvitih predelov ■ Tkidi po vstopu v EU bi ohranili tradicionalno kmetijstvo
KOČEVJE - Kočevski odbor LDS je minuli četrtek pripravil pogovor na temo “Parkovna ureditev Kočevske in zaščita reke Rinže”. O Rinži kot delu ekološkega problema, ki zaradi kraške sestave tal na Kočevskem zadeva tudi porečje Krke in Kolpe, niso dosti govorili, razlog za to pa je bil, ker so gostje pogovora: državni podsekretar ministrstva za okolje in prostor Mladen Berginc, sekretar ekološkega foruma pri LDS Božidar Flajšman in predsednik društva Kočevski naravni park mag. Janez Černač, vso pozornost posvetili predstavitvi potrebe po parkovni ureditvi Kočevske.
Kot vzrok, da tudi po sedmih letih, odkar se je pričelo, delo za ustanovitev Kočevskega naravnega parka, še nismo prišli dlje od že pred leti narejenih obširnih strokovnih podlag, je Mladen Berginc navedel, da Slovenija še nima izdelane naravovarstvene politike, Poudaril je, da gre za zadeve, ki jih ni moč urediti čez noč. “Ministrstvo je do sedaj pripravilo že nekaj dokumentov s področja varstva narave, v jeseni pa naj bi v parlamentarno proceduro prišel tudi sistemski zakon, ki bo uzakonil splošno varstvo narave in specialne sisteme varstva, med katerimi so tudi parki,” je dejal Berginc in dodal, da Slovenija z vsega le 8 odstotki parkov daleč zaostaja za evropskim povprečjem, ki znaša 20 odstotkov.
BRLOGČARJI V MIKLOVI HIŠI
RIBNICA - Univox, kočevska lokalna radijska postaja, je zelo poslušana v vseh občinah zahodne Dolenjske. Med najbolj priljubljene mladinske in otroške oddaje spada sobotni Otroški brlogec, saj v njem kratkohlačniki v besedi, pesmi in risbah ustvarjajo s svojo domišljijo. Radi tudi rišejo. Njihove izdelke ocenjuje posebna komisija, ki vsak teden ižreba po enega potnika za končni izlet v Gardeland. Ob koncu šolskega leta pa so sprva v Kočevju in ta teden še v Miklovi hiši v Ribnici predstavili likovno ustvarjalnost mladih poslušalcev.
Divjad redči tudi dolga zima in žled
Pred kratkim odstrelili tudi medveda
OSILNICA - Ob zaključku lovskega leta je bil občni zbor lovske družine Osilnica, na katerem so za novega predsednika oz. starešino izvolili Albina Erenta, za gospodarja Željka Knavsa, za tajnika Staneta Stimca in za blagajnika Franca Ožbolta.
Lovska družina šteje 53
Albin Erent
članov, ki so domačini, čeprav so nekateri zaposleni in tudi stanujejo drugod. Plan odstrela so izpolnili. Padel je tudi medved, težak 80 kg, odstrelil pa ga je konec aprila pri Ribjeku Viktor Auer. Kot posebnost velja omeniti, da je bilo odstreljenih tudi 11 gamsov. Divjad sta razredčila tudi dolga zima in žled, in sicer predvsem pri srnjadi, jelenjadi in divjih prašičih. Kmetom so plačali tudi okoli 200.000 tolarjev škode, povzročene od divjadi, pri tem pa velja omeniti, da je te škode vsako leto manj, ker ljudje obdelujejo vedno manj zemlje.
“Država je spoznala, daje nara-vovarstvo pomembno ne le z vidika ohranjanja narave, ampak tudi življenja ljudi, zato govorimo o “parkih za življenje,” je dejal
* Z ugotovitvami in sprejetimi zaključki razgovora je kočevska LDS pisno obvestila tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Zaprosila gaje, naj prouči njihov predlog, da ministrstvo za okolje in prostor pripravi in vladi predloži v obravnavo osnutek zakona o Kočevskem naravnem parku, ki naj bi postal sestavni del slovenske zaščitne zakonodaje ob vstopanju v evropske integracije.
Berginc in dodal, da bi, če bi uspelo še pred vstopom v EU v Sloveniji sistemsko zavarovati tista območja, ki so ekonomsko najmanj razvita, to lahko ob vključevanju v Evropo predstavili kot rešitev, od katere ne moremo odstopati. Z njim sta se strinjala tudi Božidar Flajšman in mag.
Černač. Za Kočevski naravni park sta menila, da je to edina možna alternativa razvoja Kočevske ter da bi zato morala država čimprej sprejeti odločitev o ustanovitvi parka, lokalna skupnost pa zaščititi svoje interese preko že izdelanih tez o trajnostnem razvoju Kočevske, ki bi jih morali vgraditi v zahtevani zakon o Kočevskem naravnem parku.
M. LESKOVŠEK SVETE
SPOMIN NA ZMAGO PRI SISKU
TURJAK-Turistično društvo Turjak organizira v spomin na zmago Andreja Turjaškega v bitki s Turki pri Sisku (22. junija 1593) 22. junija tradicionalni pohod na Ahac, kjer stoji cerkvica, posvečena sv. Ahacu v spomin na bitko pri Sisku. Ta pohod bo že sedmi po vrsti. Odhod pohodnikov bo ob 9. uri izpred Turjaškega hrama. Na Ahac bodo prišli ob 10. uri, vračali se bodo ob 11. uri in si spotoma ogledali Baj-dinške slapove, hodili po nekdanji rimski cesti in si ogledali na pokopališču grobnico Auerspergov in še druge zanimivosti. Zaključek pohoda bo na gradu, kjer bo družabno srečanje. Vabljeni.
“PARK ZA ŽIVLJENJE” - Mladen Berginc (levo) je Kočevarjem zatrdil, da “Kočevska ne bo dežela perjanic, ” kot jo je v primerjavi z indijanskimi rezervati poimenoval eden izmed udeležencev razgovora ob vprašanju o predvideni parkovni ureditvi oziroma sistemih varovanja. Poudaril je, da so v svetu sedaj moderni koncepti organiziranja t.i. “parki za življenje"in da bo temu sledila tudi Slovenija. (Foto: M. L.-S.)
Osilniški proračun pod streho
Skupno 167 milijonov tolarjev prihodkov in odhodkov
OSILNICA - Občinski svet Osilnica je na zadnji seji sprejel proračun občine za letos. Ta, najmanjša, slovenska občina bo imela skoraj 167 milijonov tolarjev prihodkov in za prav toliko odhodkov. Največ prihodkov bo investicijskih, in sicer za blizu 94 milijonov tolarjev, tekočih dohodkov pa načrtujejo za 67 milijonov tolarjev. Nekaj, skupno preko 6 milijonov tolarjev, pa je predvideno še za rezervo in presežek prihodkov.
Med odhodki je predvidenih največ za investicije in investicijsko vzdrževanje v gospodarski infrastrukturi, in sicer preko 85 milijonov tolarjev (za ceste 49 milijonov, za komunalo 29 milijonov tolarjev itd.), za investicije in investicijsko vzdrževanje v javnih zavodih in ustanovah 8,4 milijona tolarjev, preostalo pa za investicije v osnovno izobraževanje in kulturo.
Med tekočimi odhodki jih bo največ, 28,7 milijona tolarjev, pri postavki subvencije in transferi gospodarstvu. Za delo državnih organov je predvidenih preko 11
NOVI LEŠNIKI
VELIKE LAŠČE - Za občinski praznik in srečanje s Švicarji je izšlo šolsko glasilo Lešniki, druga številka v tem šolskem letu. Poleg pozdrava (v slovenščini in nemščini) gostom iz Švice je še več zanimivih prispevkov na temo moj kraj in tudi s kulturnega področja, predstavili pa so se še mladi pesniki in pisatelji. Svoje glasilo so šolarji tudi prodajali.
milijonov tolarjev, za odpravo elementarnih nesreč 7 milijonov, za dotacije javnim zavodom in ustanovam 6,3 milijona tolarjev in prav toliko za druge odhodke, za delo občinske uprave 5,9 milijona tolarjev itd.
J. P.
Franci Vršnik
Kostelci vidijo rešitev v samostojnosti
Po Kočevski Reki za novo občino tudi Kostel
VAS - Kočevski občinski svet je že pred časom dal so-glasje k ustanovitvi nove občine Kočevska Reka, predvidoma že na naslednji seji pa se bo moral odločati tudi o podobnem predlogu krajevne skupnosti Kostel. Vodstvo krajevne skupnosti Kostel se je namreč prejšnji četrtek odločilo, da bo pričelo s postopkom za ustanovitev samostojne občine.
“Imamo samo dve možnosti: da razpustimo svet krajevne skupnosti, ker nima nobenih pristojnosti, ali da storimo vse potrebno, da krajevna skupnost Kostel postane občina,” je ob obravnavi predloga ustanovitve občine Kostel na zadnji seji sveta dejal predsednik Franci Vršnik. Poudaril je, da na mesec dobijo le 70 tisoč tolarjev in da s tem ne morejo narediti nič. Zato jim slabše, kot jim je sedaj, ne bo moglo biti.
“Čeprav smo s 577 kvadratnimi kilometri druga največja krajevna skupnost, za občino nismo zanimivi, saj na našem območju živi le 700 ljudi,” je dejal Vršnik in dodal, da bo zato lahko Kočevje zadovoljevalo potrebe svojih prebivalcev tudi brez Kostela. Ob naštevanju razlogov za samostojnost so si bili razpravljalci enotni, da ne želijo več biti drugorazredni krajani kočevske občine in da želijo, da bi Kostel postal turistično privlačen kraj in ne rezervat za medvede.
Za ustanovitev občine v Kostelu izpolnjujejo vse pogoje, kijih predpisuje zakon, razen števila prebivalstva, sicer pa jih ima Osilnica še manj.
Elaborat o upravičenosti ustanovitve samostojne občine bodo izdelali in posredovali službi za reformo lokalne samouprave še ta teden.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Zupan zavračal poslančeve “jezne” očitke
RIBNICA - Na zadnji seji občinskega sveta sta župan Jože Tanko in svetnik Benjamnin Henigman, poslanec v državnem zboru, poskrbela za polemičnost, ki je le bleda senca tovrstnih spotikanj v primerjavi s kočevskim občinskim svetom. Zdi se, da je svetnike SKD, čigar član je tudi Henigman, uvodoma “razjezil” predlog, naj po hitrem postopku glasujejo o osnutku odloka o zaključnem računu za lani. Nadzornemu odboru je očital površnost pri pregledu porabe denarja za obnovo stare osnovne šole v Ribnici in ceste na Ugar-Zadolje. Občina je izbrala izvajalce, ni pa izdala gradbenih dovoljenj zanj. Tanko je Henigamnu odgovoril, da njegove pripombe ne držijo, saj se ive-sticije v okviru proračuna lahko izvajajo tudi na priglasitvena dela, brez številnih papirjev. Na šoli je prišlo do večjega obsega del, zato ni razloga, da ne bi zaupali gradbenemu odboru in izvajalcu glede smotrne porabe denarja.
Tatjana Peterlin, predsednica nadzornega odbora, je povedala, da so dali pozitivno mnenje, ki je oblikovano na osnovi vzorčnega vpogleda v predloženo dokumentacijo in zahtevane priloge. Osnutek odloka ni bil sprejet, ker ni bilo dvetretjinske večine pri glasovanju.
Kamen spotike med Tankom in Henigmanom je bila tudi organizacija praznovanja dneva državnosti. Slednji je zahteval, naj občinski svet prevzame pokroviteljstvo nad proslavo oziroma zagotovi denar zanjo. Drugače se lahko zgodi, da se bodo eni zbrali pri Sv. Ani, kot lani, drugi pa v Ribnici. Župan je Henigmana spomnil, da občina vsa leta dostojno proslavlja dan državnosti, SKD pa se zbira pri Sv. Ani. Povedal mu je še, da nepotrebno pogreva zadeve, saj so se pred kratkim že dogovorili, da bo 24. junija proslava pri Sv. Ani, pripravo pa bo prevzela Miklova hiša.
M. GLAVONJ1Č
SVETNIKI MENIJO DRUGAČE
DOLENJA VAS - Predlog občinskega odbora za gospodarstvo in kemtijstvo, da bi spodnje prostore v večnamenski stavbi v Dolenji vasi - v njej je več let bila sejna soba KS - preuredili v socialno stanovanje, ni dobil pristanka. Ker gre za častljivo stavbo, so predlagali, da se pripravi celovita rešitev za oddjo vseh prostorov v njej. V občini 18 prosilcev čaka na dodelitev socialnih stanovanj, med njimi pa jih je veliko tudi iz Dolenje vasi. Zato se občinski upravi zdi smiselno, da prostor preuredi v socialno stanovanje. A kaj, ko so bili svetniki drugačnega mnenja!
Za praznik voda, cesta in most
Odprli vodovod na Tbijaku in cesto Mala Slevica-Junče - Sodelovanje s švicarsko občino
VELIKE LAŠČE - Preteklosti, ki nam je dala štiri velike može: Rrubarja, Levstika, Stritarja in Javorška, se lahko zahvalimo za za današivji dan, je na osrednji proslavi ob letošpjem prazniku občine Velike Lašče poudarila podžupanja Tatjana Devjak. Sicer pa je vsa osredja proslava kot tudi vse štiri dni prazničnih prireditev izzvenela kot gradnja kulturnega mostu med Velikimi Laščami in švicarsko občino Luetzelflueh.
gradnjam Grosuplje. Hkrati z otvoritvijo vodovoda je na drugi strani občine, ob meji z ribniško občino, potekala otvoritev ceste Mala Slevica-Junče.
J. PRIMC
Janko Moder je predstavil švicarskega pisatelja Jeremiasa Got-thelfa, sodobnika našega Prešerna in opisovalca kmečkega življenja, kot je bil v Sloveniji Levstik, katerega čas, življenje in delo je predstavila na proslavi domača kulturna delavka Marija Perhaj. Dramska skupina iz Roba je nastopila z odlomki iz Gotthelfove “Dekle Lize”, domači šolarji so poželi velik aplavz za uprizoritev odlomka iz Levstikovega Junteza, posebnost večera pa je bil še prizor iz Levstikovega Martina Krpana, ki sta ga predstavila igralec Janez Eržen v slovenščini in švicarski pastor Weber (prevajalec Martina Krpana v narečno bernsko nemščino) v narečni nemščini. Za
začetek in zaključek prireditve je nastopil še moški pevski zbor iz Velikih Lašč.
Na sobotni otvoritvi vodovoda za območje Turjaka sta govorila župan Milan Tekavec in nekdanji predsednik KS TUrjak Milan Zevnik, pelje domači pevski zbor pod vodstvom Štefana Zrnca, vodovod pa je blagoslovil župnik Jože Razinger. Novi vodovod bo dajal vodo 16 vasem in 270 gospodinjstvom, gradili so ga 11 let, že prej pa pet let zbirali potrebno gradbeno dokumentacijo, trasa je dolga 15 km, gradnja pa je veljala 270 milijonov tolarjev, je poudaril Milan Zevnik in se za pomoč zahvalil Zavodu za prostorsko urejanje Grosuplje in Komunalnim
OTVORITEV VODOVODA NA TURJAKU - Za praznik občine Velike Lašče so minulo soboto odprli novi vodovod za območje nekdanje Krajevne skupnosti Turjak. (Foto: J. P.)
Kiti I Z N A Š j H OBČI M HtiU Plini iz dimnikov Livarja strupeni?
Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica se po odgovoru tehničnega direktorja Livarja Alojza Kozana sprašuje po ekoloških namerah tovarne
IVANČNA GORICA - Predsednik Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica Franc Hegier je podobno kot še nekateri krajani, v imenu katerih se je tudi oglasil, prepričan, da razmišljanje tehničnega direktorja ivanškega Livarja inž. Alojza Kozana glede dogajanja v tovarni v preteklem mesecu v tovarni postavlja v kaj čudno luč dejanske ekološke namere tovarne, ki stoji v bližini šole.
Hegier meni, da je že prav, da so v Livarju začeli kmalu ukrepati, da bi odpravili napako, po njegovem pa bi moralo vodstvo Livarja obvestiti javnost o razmerah nastalih, po poškodbi čistilne naprave v tovarni. “Kaj uhaja v zrak
90 LET PGD ŠENTJANŽ
ŠENTJANŽ - Tukajšnji gasilci bodo v soboto, 14. junija, ob 18. uri na avtobusnem parkirišču v Šentjanžu s krajani in številnimi gosti z razvitjem prapora obeležili 90-letnico delovanja PGD Šentjanž. Najbolj pa se bodo domačini razveselili, ko bodo predali namenu gasilsko av-tocisterno. Veselica s Šaleškimi fanti se bo gotovo zavlekla pozno v noč, če bo le vreme zdržalo...
iz tovarniškega dimnika, in koliko je to škodljivo za zdravje, lahko določi in obrazloži le ustrezna strokovna ustanova. Krajani lahko le opazimo, da prihajajo iz dimnika raznobarvni plini. In če nam ti plini otežujejo dihanje, pri tem okus ni pomemben, pač pa lahko tako dogajanje ocenimo kot zdravju škodljivo. Vemo namreč, da v Livarju topijo tudi ostanke pločevine, ki je bila poprej ob-
TERENSKI OGLEDI VINOGRADOV
TREBNJE - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba vabi vinogradnike z območja Trebnjega, Smavra in Lisca na terenski ogled vinogradov z inž. Jožetom Malje-vičem, ki bo v petek, 13. junija, ob 10. uri na Liscu pri Francu Kocjančiču, ob 12. uri v Šmavru pri Marjanu Krmelju in ob 14.30 na Dolgi njivi pri Branetu Mežanu.
delana z raznimi kemikalijami.
Menimo, da bi moralo evropsko usmerjeno podjetje s pridobljenimi certifikati za kakovost hitreje reševati ekološko problematiko, ne pa nas prepričevati, da dimni plini iz kupolke niso strupeni in da manj obremenjujejo okolje kot plini iz ostalih kurišč. Pa še vprašanje za vodilne v Livarju: vsak zase naj si pošteno odgovori, ali bi bil pripravljen zgraditi dom za svojo družino na območju Ivančne Gorice?” sprašuje predsednik Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica Franc Hegier.	p. p
PRVA KNJIGARNA MONDENE
GROSUPLJE - Založba Mondena si je z izdajanjem izvirne slovenske literature že našla mesto v slovenskem kulturnem prostoru in založništvu. 4. junija pa je grosupeljski župan Rudolf Rome na Prešernovi 80 v Grosupljem svečano odprl še prvo knjigarno Mondene, in sicer blizu Doma upokojencev, v Trgovsko-poslov-nem centru.
KOZOLCI NA LOGU PRI SEVNICI - Diplomirana etnologinja in sociologinja kulture Martina Orehovec je te dni vaščanom (na posnetku) predstavila svoj strokovni elaborat o kozolcih na Logu, ki stojijo skupaj v eni liniji pod vasjo na Loškem polju ob regionalni cesti na ravnici ob Savi in delujejo skupaj kot nekakšen samostojen zaselek kozolcev. Elaborat je financirala ZKO Sevnica ob razumevanju župana Jožeta Peternela, ki je na sestanku poudaril, da podobnega projekta še ne premore nobena slovenska občina, njegov namen pa je zaustaviti nezadržno propadanje kozolcev, ki jih je bilo tod leta 1984 še 20 različnih tipov, zdaj jih je pa le še 14. Najstarejši (z letnico 1814!) in največji jeJančev toplar, tudi spomeniško zavarovan, vse kozolce pa je skrbno narisal študent arhitekture David Tušar, podobno kot Orehovčeva tudi domačin. (Foto: P. P.)
Mirna ni obmirovala ob tranziciji
V KS Mirna, kjer so pretekli teden praznovali krajevni praznik, se je razmahnilo podjetništvo ■ Nova tovarna Grede, posodobitev proizvodnje v Dani, novi programi v TOM-u
MIRNA - Po nekajletnem premoru so se v vodstvu mirnske krajevne skupnosti odločili, da v spomin na dogodke iz naše zgodovine pripravijo praznovanje krajevnega praznika. Letošnje praznovanje sovpada s 55. obletnico ustanovitve Zapadnodolenkskega odreda (ZDO), ki je bil ustanovljen 25. junija 1942 v Kočevskem Rogu, po 15 mesecih bojevanja pa je prerasel v 9. slovensko narodnoosvobodilno brigado. Štiri mesece po ustanovitvi je ZDO prišel na širše območje Mirne in tukaj ostal do konca julija 1943. Ob začetku je ZDO štel 465 članov, od tega kar 80 iz Mirnske doline, na kar smo posebej ponosni in čutimo dolžnost, da se jim za njihova junaška dejanja posebej zahvalimo, je dejal na osrednji proslavi ob krajevnem prazniku preteklo soboto pri PC Mercator na Mirni predsednik sveta KS Mirna Pavel Jarc, ki je že uvodoma posebej pozdravil trebanjskega župana Alojzija Metelka in borce ZDO.
Mirnsko gospodarstvo nima kroničnih bolnikov in po mnenju vodilnega moža v tej krajevni skupnosti to pomeni, da gre očitno za dobre programe in dobro delovno silo, najbrž pa gre tudi za dobro vodenje ljudi. Še vedno so vse sile usmerjene v zaključevanje lastninskega preoblikovanja podjetij ter v iskanje novih proizvodnih programov in v iskanje novih trgov. Gredi je lani uspelo odpreti novo tovarno, kar se dandanašnji bolj poredko dogaja. V Dani so nedavno postavili novo linijo v vrednosti 3 milijonov mark. Novi
KONCERT OKTETA JURU DALMATIN
SEVNICA - Sevniška ZKO priredi v uvodnem delu letošnjega sevniškega grajskega poletja v soboto, 14. junija, ob 20. uri v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom letni koncert okteta Jurij Dalmatin. Ob tej priložnosti se bodo predstavile mlade flavtistke sevniške glasbene šole.
lastniki v TOM-u prinašajo svež kapital in ideje, nove proizvodne programe. Odkar so v Kolinski leta 1994 prenehali predelovati krompir, so svojo proizvodnjo v celoti preusmerili v popolnoma avtomatizirano proizvodnjo otroške hrane.
Močan razmah podjetništva je do nedavnega zelo ovirala obupna telefonija, ravno ob mirenskem krajevnem prazniku pa je Tele-
LOJZETA - LJUBITELJA CVIČKA - Trebanjski župan Lojze Metelko je uradno začel županovati 15. maja, dela pa se je lotil že 5. maja. Metelko pravi, da bo že na naslednji seji občinskega sveta predlagal imenovanje tajnika občine, saj je dela preveč celo za poklicnega župana. Metelko je v nedeljo kot dober poznavalec vin in ljubitelj cvička takole nazdravil z Lojzetom Slakom, ki je prišel na Trebelno zabavat množico, kakršna se še ni zbrala na tem prostoru. (Foto: P P)
Minister Pavel Gantar v občini Trebnje
TVebanjci prijavili za 98 milijonov nepovratnih sredstev
TREBNJE, MIRNA - Na povabilo trebanjskega župana Alojzija Metelka se je v petek, 6. junija, mudil v občini minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar. Njegovo ministrstvo naj bi letos po razpisu razdelilo za 600 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za komunalne naložbe. Trebanjci so skupaj zaprosili za 98 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, in sicer za deponijo Globoko 70 milijonov tolarjev (dobili so že 31 milijonov!), za kanalizacijo Mirna - Žabrdje (8,8 milijona), za dokončanje kanalizacije v Mokronogu od Deua proti Iskri (2,5 milijona), za ureditev in opremo vodovodne vrtine v Ribjeku (11,5 milijonov, kolikor naj bi primaknila še občina) in za vodovod Zagrič v krajevni skupnosti Čatež (3 milijone). Dr. Gantar si je poleg deponije Globoko ogledal načrt ureditve športno-rekre-acijskega centra s kopališčem na Mirni in bil navdušen nad lepotami tega predela trebanjske občine.
kom razveselil krajane z dnevom odprtih vrat in novo digitalno telefonsko centralo na Mirni. Telekom je zagotovil tudi obnovo telefonskega omrežja, ki naj bi bilo po novem v celoti opremljeno s podzemnimi kabli. Pridobili bodo tudi 120 novih telefonskih priključkov. Mirnčani pa pričakujejo, da se jim bo vendarle na stežaj odprlo okno v svet z boljšo cesto do Trebnjega, ki so jo že deloma posodobili, cestarji pa pridobivajo papirje za nadaljnja dela. Mirnčani bodo vztrajali pri temeljitem popravilu obstoječega mostu, ob njem naj bi zgradili še most za pešce, od republiške
• Mirnčani pa ne čakajo le na pomoč občine in države, ampak so se odločili, da tudi s pomočjo denarja, zbranega s samoprispevkom, samo letos posodobijo 11.300 metrov cest, popravijo vodovod, pomagajo otroškemu vrtcu premostiti prostorsko stisko in še marsikaj.
Direkcije za ceste pa bodo terjali, naj se končno loti izgradnje prepotrebne obvoznice.
P. PERC
KULTURA IN ŠPORT- Mirnski praznik pretekli teden je minil bolj v znamenit kulture in športa. Po koncertu pevskih zborov mirnske osnovne šole si je veliko krajanov ogledalo razstavo gobelinov in izdelkov iz usnja, umetniške izdelke nedavno preminulega samorastnika Sandija Leskovca, in prijateljsko nogometno tekmo domačinov z NK SCT Olimpija. Na srečanju krajanov, borcev Zapadnodolenjskega odreda in upokojencev (na posnetku), preteklo soboto so s kulturnim programom razveselili učence mirnske šole, zbrane pa je pozdravil tudi trebanjski župan Lojze Metelko, ki je čestital borcem ob jubileju. (Foto: P. P.)
IZGNANCI - Tudi sevniški izgnanci 1941-1945, ki so prevladovali med 800-glavo možico, zbrano v parku sevniškega gradu (na posnetku med gosti tudi dr. Tone Ferenc), so pozvali vlado in poslance državnega zbora, naj nemudoma sprejmejo še predlog zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine za prestano telesno in duševno trpljenje, odvzem svobode in za umrle starše v izgnanstvu, saj je bila prva obravnava že 26. aprila 1995. (Foto: P. Perc)
Bodo odločbe nosili na grobove?
Izgnanci in begunci na množičnem srečanju na sevniškem gradu zahtevajo hitrejše postopke pri uveljavljanju svojih pravic - Upravna enota Sevnica nadpovprečno hitra
SEVNICA - Zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina na težke čase in da bi v mladih (judeh, ki jim je bilo prihranjeno trpljenje vojnih let, krepili domovinsko zavest in odpor do nasilja, so se preteklo nedeljo v parku sevniškega gradu srečali nekdanji izgnanci in begunci.
Tudi lokalna muzejska zbirka na sevniškem gradu, ki so jo odprli lani, letos pa jo je prof. Janez Kos za to priložnost pripravil še razširjeno muzejsko zbirko, prikazuje, kaj pomenijo v največji stiski naroda in posameznika: domovina, materina beseda in svoboda: Kot je povedal predsednik koordinacijskega odbora krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije (DIS) prof. Jože Bogovič so v preteklem obdobju dostojno uresničevali geslo “Živim v opomin - mrtvim v spomin”, saj so krajih vseh krajevnih organizacij DIS postavili spominska obeležja, ki bodo zanamcem pričala o nekem obdobju novejše zgodovine, ko so nas tujci obsodili na propad.
Slovenski izgnanci bodo na volilni konferenci DIS 14. junija v Škofji Loki gotovo poglobljeno spregovorili o mnogih vprašanjih,
ki bremenijo izgnance in tudi mlado slovensko državo. Bogovič pa je na srečanju opozoril na nekatere dosežke in probleme, ki se nanašajo na člane DIS v sevniški občini. Po podatkih Upravne enote Sevnica je vknjiženih zahtevkov za priznanje statusa in pravic po zakonu o žrtvah vojnega nasilja (po stanju 2. junija) 1762, odločb so izdali 1422 in jih prav toliko poslali v revizijo. Iz revizije je prišlo potrjenih 941 (66 odstotkov) odločb. Upravna enota Sevnica torej uspešno in nadpovprečno hitro rešuje vloge vlagateljev, pričakujejo, da bodo pred koncem tega leta končali vse zahtevke.
“Vračanje odločb iz revizije poteka nekoliko hitreje, toda še vedno ne tako, kot si želimo. Zato bomo zagovarjali predlog za večje število revizorjev ali pa za področno potrjevanje odločb 1. stop-
nje, ker smatramo, da postopek ne more in ne sme trajati dalj časa kot obdelava na 1. stopnji. Naše vrste se prehitro redčijo (povprečna starost je 72 let), zato marsikdo ne bo dočakal niti skromne-
* Jože Bogovič se je za pokroviteljstvo srečai\ja zahvalil sevniški občini in še posebej županu Jožetu Peternelu za spremljanje njihovega dela, nadalje ZKO Sevnica in njenemu tajniku Albertu Felicijanu ter mešanemu pevskemu zboru Lisca pod vodstvom Staneta Pečka. Zbrane sta podravila župan Peternel in predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič, ki je pohvalil delo sevniške Upravne enote, grajal pa počasnost postopkov v večini drugih občin; Deržič je ponovno javno vprašal, ali bodo poštarji nosili odločbe na grobove izgnancev.
ga zadoščenja za prestano trpljenje,” je poudaril Bogovič.
P. P.
Krjavljeve iskrice
MUČNO - Podpredsednik ivanškega občinskega odbora LDS, Franjo Rajh je na občinski svet in njeno komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, v ivanških logih bolj znano kot Erjavčevo komisijo, ker je njen šef Nikolaj Erjavec - tako kosmati (prosto povzeto po njegovem strankarskem, es-deesovskem svetniškem kolegi Igorju Bončini), poslal pismo glede predlogov za člane sveta javnega zavoda Zdravsteni dom Ivančna Gorica. Rajh opozarja, da so se vse stranke (LDS, SDS, in SLS) znašle v mučnem položaju, ker so le stežka pridobile pristanek možnih kandidatov za kandidaturo, naposled pa so zvedeli, da komisija predlogov sploh ni obravnavala, čeprav so bili vsi poslani do določenga roka. Zdaj pa ne vedo, “kako naj prizadetim osebam razložimo resnost kadrovskega delovanja naše občine.”
POLNOČNICE - Glede na ta zaplet, ko naj bi po mnenju LDS šlo tudi za nespoštovanje poslovnika ivanškega občinskega sveta, ker terja, da se pri oblikovanju liste kandidatov upoštevajo predlogi zainteresiranih dejavnikov družbenega življenja v občini, kar politične stranke nedvomno so, in ker se bo petkova seja sveta začela spet šele ob 17. uri, smo lahko prepričani, da se bo seja spet raztegnila do zgodnjega sobotnega jutra...
Trebanjske iveri

SIVA EMINENCA IN ZAHAJANJE - V prejšnji številki Dolenjskega lista sta se tudi na to stran prikradli pri prepisovanju rokopisa napaki, ki pa k sreči nista nikogar prekrstili ali postarali, ampak je poredni škratek za sivo eminenco vseh prireditev ob 500-letnici znamenite šentruper-ške cerkve določil upokojenega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja namesto ravnatelja šentruperške šole Jožeta Zupana. In drugič, v tej rubriki bi moralo pisati, daje generalni Kolinske Lojze Deželak rad zahajal in ne zajahal v šentruperško župnišče v klet na kozarček k dobremu znancu župniku Janezu Vidicu.
MIROVNI POSREDNIK -Šele županu Lojzetu Metelku je v nedeljo na 1. kmečkih igrah na Trebelnem uspelo prepričati mokronoškega podjetnika mesarja Antona Cvetana, da se je nekoliko pomiril zaradi dogodka, ki gaje njegova ekipa Mesarstvo Cvetan doživela kot veliko krivico, in da so organizatorji podeželska mladina Trebelnega, po dolgem natezanju vendarle lahko razglasili uradne rezultate prvih kmečkih iger. Cvetanovi ekipi se je sprva zdel spodrsljaj organizatorjev pri tekmi s hoduljami tako hud, da mu je bilo vseeno, če bi že prve kmečke igre klavrno propadle. Ekipe se tako niso pomerile v vlečenju vrvi, kot je bilo prvotno predvideno. Glede na to, da se je župan Metelko za pomiritev strasti na igrah, ki vendarle niso olimpijske igre, prebrisano spomnil domislice in Cvetanovi ekipi izrekel priznanje za fair play, si je zaslužil tudi po mnenju duhovitega povezovalca sporeda Lojzeta Bojanca s Studia D oceno, daje trebanjski župan odigral vlogo - mirovnega posrednika.
Sevniški paberki
ČILOST - 62-letni profesor zgodovine Janez Kos, kije prejel nauglednejšo nagrado v tej stroki - Valvasorjevo nagrado, je dobil kar nekaj hudomušnih čestitk po izidu portreta tedna v prejšnji številki, predvsem pa so mu vsi peli hvalo, da je videti izredno čil za 82-letnega starca, v kar ga je postaral lapsus calami pri prepisovanju rokopisa.
AZALEA “PONTIAK” - Sevniški župan Jože Peternel je po izjavi v oddaji Radia Slovenija pretekli četrtek prepričan, da je ena znamenitosti sevniške občine Azalea PONTIAK v Boštanju. Ker je župan nekajkrat ponovil to svojo skovanko, se je tudi med rajo, ki pozna županovo skrb za ceste in nagnjenost do velikih avtomobilov, utrdilo prepričanje, da nima gospod župan v mislih znamenitega sleča (Azalea ponti-ca), ampak ameriško limuzino, pravcato cestno križarko - pon-tiaca. Zdaj boštanjski farani že nestrpno pričakujejo, kdaj jih bo župan obiskal v razkošnem pon-tiacu...
Krške novice
SAMOPRISPEVEK - Potem ko v brežiški občini niso izglasovali občinskega samoprispevka, po strankah ugotavljajo, kdo je kriv za tak izid referenduma. Veliko očitkov leti na skupino, ki je pripravljala referendum in pojasnjevala samoprispevek. Po Brežicah se govori tudi drugače. Niso redki, ki pravijo, da so izid refernduma zakuhali premožnejši, saj bi ti morali plačevati, medtem ko bi bili revnejši oproščeni plačila. Kakor koli, tudi po tej referendumski bitki so v Brežicah vsi generali. Vojščakov, ki so šli v ogenj prepričevanja za samoprispevek, je bilo bolj malo. Še manj je bilo menda poslušalcev. Tako se je zgodilo, da je bilo na zborih krajanov ponekod več Občinarjev kot krajanov.
POZIV - Župan Jože Avšič je na seji občinskega sveta prebral list, s katerim so nekje v občini ljudi prepričevali, naj glasujejo proti samoprispevku. Župan ni povedal, kje so napisali ta listek. Potem je prišel za govornico Jernej Zorko in rekel, daje listek iz Cerkelj ob Krki. Nihče svetniku ni ugovarjal, kar gre razumeti, da je govoril po pravici.
PARKIRANJE - Brežiški občinski svet je razpravljal o parkiranju v mestu. Svetniki in župan so bili polni zamisli o tem, kje naj vozniki puščajo avtomobile. Parkiranje je očitno velik problem. Vendar ni parkiranje to, da so nekateri brežiški gostilničarji zaparkirali pločnike. Pred svojimi lokali so namreč ogradili prostorčke za svoje pivce. Naj si svetniki še tako belijo glavo, kako je gostilničaijem uspelo to parkiranje, ne dobijo odgovora pristojnih. Rešitev je mogoče, če še svetniki zavijejo na pijačo in na omenjeno šankar-sko parkiranje preprosto pozabijo. Vsaj do naslednje seje sveta.
Novo v Brežicah
NAGAJIVČKI IN ŠKODLJIVCI - Občina je odeta v praznično haljo, in kot se za praznik spodobi, sta bila kultura in olika na prvem mestu, kar je bilo še kako čutiti na svečani seji občinskega sveta. Odlični govor župana, prijazni nasmehi na obrazih in besede o nujni složnosti ter opori drug drugemu (zakaj so nekateri po tihem govorili o sprenevedanju?) pa vendarle niso mogli zamegliti nadaljevanja iskanja krivde za slab položaj občine. Kdo je torej kriv? Tako “županova stran” kot druga, bolj leva stran, spretno in vztrajno zvra-čata krivdo na drugi pol ter vsaka zase trdita, da ne obračata pozornosti od problemov in da s ‘poskusom namernega uničevanja vsega in zaviranjem” nima nobena nič. Kdo bo torej tisti, ki bo presekal gordijski vozel in bo zavladal? Se morda rešitev skriva v enem od poimenovanj “ne svojih svetnikov”, ki iih “nasprotni-
jih svetnikov”, ki jih “naspro ki” imenujejo “nagajivčki škodljivci”? Za nasvet bi mo
in
,	_____________>i morda
lahko povprašali agronome.
POLITIKA NE MORE GRADITI CEST - V petek so na Senovem odprli cesto, ki so jo sicer skorajda odprli že pred volitvami. A še dobro, da je niso takrat. Pločniki so bili namreč že nared, vendar pa so kaj kmalu začeli “lezti skupaj”, kar je bil vzrok za ponovno razbijanje in polaganje asfalta, ki bo sedaj gotovo prenesel še tako hude (politične) boje. Seje splačalo počakati!
METULJČEK - Krška občina ima nov ličen turistični znak ali, bolj strokovno rečeno, celostno grafično podobo turistične ponudbe v občini Krško. V ospredju znaka je metulj, ki asociira radoživost, svobodo in mir, toplino, majhnost in prostranost obenem. In nekatere je ob dejstvu, da gre del občine na svoje, zmotil prav metulj, ki simbolizira kratko življenjsko dobo. Zato bi bili eni za to, da bi v znaku prevladovala nuklearna elektrarna Krško, če pa bi vanj naslikali slona, bi bila trajnost občine zagotovljena.
« 1
brcžlike
porodniinlce
V času od 23. maja do 3. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Cvetka Radej iz Sevnice
-	Davida, Sonja Pšeničnik iz Kapel - Katjo, Jožica Moškon s Senovega - Leono, Darja Srp-čič-Skof iz Brežic - Lano, Ksenja Kovačič iz Gorice - deklico in dečka, Janja Gramc iz Račje vasi - Mateja, Ingrid Jandras-Jembrih iz Pojatna - Filipa, Nevenka Lončarič z Velike Doline - Matjaža, Zlatka Jurkovič iz Leskovca - Ribano, Jožica Jurman-Soln iz Dobove - Benjamina, Cvetka Predanič iz Brežic - Nino, Gordana Hudo-letnjak z Jesenic na Dol. - Ale-na, Maja Simončič iz Krškega -Lusindo, Silva Debelak iz Ko-Stanjka - Valentino, Renata Žunec iz Krškega - Nives, Sonja Vehovar iz Krškega - Jureta, Fanika Andrejčič iz Brestanice - Žigo, Darja Kosi iz Brežic
-	Tiaro.	Čestitamo!
MŠŠ L z
M A S
IH OBČI M MŠŠ
Tovarišica rekla, kje naj kupimo
Šolska obvestila o ustreznih učbenikih lahko skrivajo v sebi še kaj ■ Neenake možnosti različno močnih knjigarn - S. Mavsar: ali obstaja tihi dogovor? ■ Nepregledne razmere
KRŠKO - Starše otrok iz Krškega in okolice je letos presenetilo zelo zgodnje obvestilo, ki sporoča, po katerih učbenikih in delovnih zvezkih bodo v tukajšnjih šolah delali v prihodnjem šolskem letu. Vse lepo in prav, če ne bi bila k tej informaciji dodana še ena. Po besedah Silva Mavsarja iz Krškega sta krška in leskovška šola priporočili staršem, naj učbenike - če se ne bodo odločili za nabavo teh v šolskem učbeniškem skladu - in delovne zvezke kupijo v knjigarni DZS. To navodilo so učenci vzeli zelo resno.
Podlaga za tako navodilo je bila verjetno usmeritev ministrstva za šolstvo. “Gre za usmeritev in ne za obveznost. Vendar je bilo v praksi to videti tako: otrok mi je rekel, da mu je tovarišica rekla, da žmoramo letos kupiti za šolo v DZS’. Tudi mnogi znanci-starši so enako razumeli šolsko priporočilo o mestu nakupa učbenikov in delovnih zvezkov. Kot zasebni knjigarnar in založnik, ki že leta oskrbuje stranke s šolskimi potrebščinami, se sprašujem, kam vodi tako sedanje usmerjanje. Kje je prostor za tržno obnašanje in konkurenco? Kdo bo ob takih navodilih lahko oskrbel približno 5.000 otrok v krški občini s potrebščinami?” je zaostril vpraša-
nja Mavsar. Po njegovem mnenju bi veljalo urediti oskrbo z učbeniki, saj kot knjigarnar pozna težave staršev pri nakupih učbenikov. “Zaslužek, ki ga imamo z učbeniki ni tak, da bi si morali za vsako ceno prizadevati dobiti omenjeni
CESTA SKOZI SENOVO KONČNO NARED - Ob občinskem prazniku so na Senovem odprli prenovljeno cesto skozi Senovo, ki pa je po besedah župana občine Danila Sitarja kot tudi predsednika sveta KS Senovo Toneta Petroviča le del širše zastavljene naloge, saj si želijo obnoviti celotno cesto, ki povezuje Brestanico s Podsredo. Krajani upajo, da jim bo uspelo še letos asfaltirati še kak kilometer ceste proti Brestanici. (Foto: T. G.)
(JAVNA) SKRIVNOST
KRŠKO - Ustrezna komisija, ki v krški občini odloča o podeljevanju priznanj zaslužnim krajanom, je na eni zadnjih sej trdno sklenila, da nihče od njenih članov ne bo niti črhnil, kaj se dogaja na seji komisije. Tak molk bi bil koristen zato, da komisija ne bi že v času med svojima dvema sejama poslušala očitkov, da koga zapostavlja. Kako je sklep komisije držal, zgovorno potrjuje dejstvo, da so že naslednji dan zjutraj po Krškem vrabci čivkali, kdo od članov komisije katerega od predlaganih kandidatov za odlikovance mara in kaj je kdo o kom rekel. Tako je skrivnost komisije v pičlih nekaj urah postala javna skrivnost Krškega. Če bi nekatere druge skrivnosti iz Krške občine tudi tako hitro našle pot v javnost, bi bilo v mestu in občini najbrž drugače.
KRŠKI LOVCI PRAZNUJEJO
KRŠKO - V soboto, 14. junija, ob 16. uri bo v lovskem domu na Trški gori nad Krškim praznovanje 50-letnice Lovske družine Krško. V kulturnem programu bodo sodelovali rogisti iz Dobove, pevski zbor LD Krško in učenci OŠ Leskovec pri Krškem.
“OKO ZA SONČEK”
KRŠKO - Društvo likovnikov OKO, ki deluje v okviru ZKO Krško, želi izpeljati akcijo “OKO za Sonček” - avkcijo likovnih del svojih članov in priznanih likovnikov njihovega kraja. Vsak od članov bo podaril eno ali več svojih del, kijih bodo predvidoma oktobra prodali na avkciji na gradu Mokrice. Pridobljena sredstva bodo namenili otrokom obolelim za cerebralno paralizo, združenim v društvu Sonček Posavje.
VSTOPNICE ŠE PO EKONOMSKI CENI
BREŽICE - Letos bo od 2. do 16. avgusta v reprezentančni Viteški dvorani brežiškega Posavskega muzeja potekal 1. festival Brežice 1997. Določeno število vstopnic za festival stare glasbe, ki ga organizira ARS Ramovš, trenutno ponujajo po ekonomski ceni 40 tisoč tolarjev.
Krajinar Posavja
^Razstava del prof. Miroslava Kuglerja
CERKLJE OB KRKI -Vojašnica slovenske vojske Cerklje ob Krki in tamkajšnje kulturno-športno društvo sta v petek, 6. junija, popoldne pripravila pravi kulturni praznik. Do 30. junija namreč v Galeriji vojašnice razstavlja brežiški akademski slikar prof. Miroslav Kugler. Slikarsko razstavo njegovih 42 del - nekatera so lastniki posodili za razstavo - sta odprla umetnostni zgodovinar prof. dr. Mirko Juteršek in poveljnik 22. pehotne brigade polkovnik Anton Klob-čaver.
Ljubljančan akad. slikar Miroslav Kuglerje po končani diplomi zagrebške Akademije za likovno umetnost po naključju dobil mesto profesorja za risanje v Brežicah, kjer se je vse do svoje upokojitve z vso resnostjo predajal pedagoškemu delu na brežiški gimnaziji. Ukvarjal seje z likovno teorijo, zgradil tudi svojo lastno teorijo barv, s katero “me je dobesedno zastrupil,” pravi akad. slikar in njegov ucenec Vojko Pogačar. Da je Kugler človek, ki se ni nikoli silil v ospredje, je povedal Mirko Juteršek, kije na otvoritvi označil umetnikovo tokratno razstavo, za katero meni, da si zasluži, da jo prenesejo še kam. Mala retrospektiva zajema predvsem olja (risba je bila predstavljena pred nekaj meseci v Brežicah) med leti 1952 do 1988. Pogosti so motivi krajin, pejsažev, tihožitij pa tudi portretov ter figur, in kustosinja umetnostne zgodovine Posavskega muzeja Brežice Jožica Vrtačnik - Lorber gaje označila za lirskega krajinarja posavske pokrajine. Kugler je zavezan realizmu.
V počastitev otvoritve razstave, ki bo na ogled do 30. junija, so pred njenim odprtjem za kulturni program poskrbeli: učenci in profesorji Glasbene šole Brežice, narodnozabavni ansambel Tonija Deželana in Pihalni orkester iz Loč.
L. MURN
Prof. Miroslav Kugler
Mavsar kot podjetnik pravi, da so v mnogih krajih šole ravnale drugače. “Mogoče se drugje bolj kot pri nas zavedajo pomena posameznih podjetij, ki plačujejo davek v krško občino,” opozarja na možno odtekanje denarja, ki bi ga sicer lahko zaslužil krški občinski proračun. Mavsarje zaskrbljen nad ugotovitvijo, da bo veijet-no devet desetin staršev upoštevalo omenjeno šolsko priporočilo o tem, kje naj kupijo učbenike in ostale šolske potrebščine.
Po Mavsarjevem prepričanju
iko nabavile pri založbah učbenike in ti bi čakali otroke jeseni na mizi. Usmerjanje staršev-kupcev v izbrane knjigarne pa pomeni navijanje za nekoga. Sumim, da gre za dogovore, ki pa niso bili sklenjeni v vednosti staršev. Če obstaja dogovor v zvezi z nabavo učbenikov, bi staršem nekdo moral povedati, zakaj je dogovor koristen,” vztraja Mavsar.
: učbeniki danes spet dobivajo moč. Priporočilo, ki je zmotilo krškega založnika in knjigarnarja, kaže tudi na nepregledne razmere na slovenskem učbeniškem trgu. Potem ko je pred časom vlada zamrznila cene učbenikov in so založbe na begu pred poslovnimi težavami prevalile velik del težav na knjigarne, se je vladno eksperimentiranje ustavilo na točki, ko v državi veliko ljudi piše različne učbenike in ko v šolah lahko posamezni učitelji izbirajo, po katerem učbeniku bodo učili. Taka praksa pa pomeni ugodno možnost za to, da tako učitelji kot šole - ki jih pozorno spremljajo tudi pisci in prodajalci učbenikov - dosti nedvoumno priporočijo staršem, kje je potrebno kupiti učbenik in čigav naj bo. Na tej točki pa Mavsarjevo podjetniško mnenje vsekakor preraste zasebniško raven in preide v vprašanje o koristih skupnosti.
M. LUZAR
ZAKLJUČNI KONCERT
BREŽICE - V sredo, 11. junija, je Glasbena šola Brežice zvečer v Posavskem muzeju pripravila zaključni koncert učencev za šolsko leto 1996/97. Program je vodila prof. Simona Rožman.
ZAPRISEGA V CERKLJAH OB KRKI V vojašnici Slovenske vojske Cerklje ob Krki so v petek, 6. junija, prisegli vojaki 2. generacije enovitega usposabljanja oz. že 17. generacija vojakov, ki od pomladi leta 1992 v tej vojašnici služi vojaški rok. Dogodek ob svečani zaprisegi so tokrat združili z odprtjem slikarske razstave prof. Miroslava Kuglerja. Vojake, podčastnike in častnike drugega bataljona 22. brigade Slovenske vojske je najprej nagovoril podpolkovnik Zlobko, nato predstavnik generalštaba Šlovenske vojske Marjan Grabnar, zatem pa tudi brežiški župan Jože Avšič. Slovesne zaprisege se je udeležilo mnogo staršev in prijateljev nabornikov. (Foto: L. Murn)
KRKA ODKRILA BOMBE, POŠTNI NABIRALNIK, PIŠTOLO NA BOBENČEK IN ŠE KAJ - Celo soboto so se na na pobudo društva potapljačev Vidra iz Krškega, ribiške družine Kostanjevica, tabornikov iz rodu Sivi dim in domače krajevne skupnosti 15potapljačev iz vseh koncev Slovenije in drugi prostovoljci domačini lotili čiščenja dna Krke ob Otoku. Akcija je pokazala, da so se na dnu Krke skrivali pravi “zakladi” vsemogočih odpadkov, zrcala človeške malomarnosti, vojaški ostanki iz 2. svetovne vojne in še kaj. Tako so potapljači med drugim v akciji, kot je v Kostanjevici še ni bilo, našli tudi tablico s hišno številko Kostanjevica št. 73 še iz prastare Jugoslavije, poštni nabiralnik, ki je pred leti izginil z domače pošte, bombe, bajonet iz 1. svetovne vojne, iz tistega časa pa verjetno izvira tudi pištola na bobenček. Pirotehnične ostanke so potapljači označili in bodo počakali do naslednje akcije. Sicer pa so bili potapljači in domačini z dvema nabranima kontejnerjema zelo zadovoljni in bodo akcijo nadaljevali prihodnje leto, saj računajo, da bi lahko v nekaj letih dodobra očistili dno Krke okoli Kostanjevice, (foto: T. G.)
PRAZNIK KS KRŠKO
KRŠKO - Krajevna skupnost Krško v spomin na prve krške borce v vikendu, ki je pred nami, praznuje svoj krajevni praznik. Tako bo v soboto od 7. ure dalje na Ribniku v Resi tekmovanje v lovu rib s plovcem, v nedeljo se bo v pivnici Apolon ob 9. uri začelo odprto prvenstvo Krškega v hitropoteznem šahu, istočasno bo v hotelu Sremič turnir posameznikov v balinanju, ob 9. uri pa se lahko odpravite na planinski pohod od Ribnika Resa na Grmado. Ob 15. uri bo v kulturnem domu v Krškem slavnostna seja sveta KS, od 16. do 21. ure pa bo na TVgu Matije Gubca praznično srečanje z bogatim kulturnim in zabavnim programom.
HOČEM, DA SEM - Zavodi v Posavju, ki vzgajajo, izobražujejo ter usposabljajo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ter zavodi, ki nudijo varstvo in zaposlitev odraslim osebam s posebnimi potrebami, ne želijo biti le senca, “ki neopazno zdrsi čez sklade prepadenih dni", kot je zapisala Asta Malavašič. Zato so v torek, 3, junija, v kulturnem domu Krško pripravili kulturni večer, na katerem so se predstavili malčki razvojnih oddelkov VVZ Krško in Brežice, učenci osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja iz Krškega, Ane Gale iz Sevnice in osnovne šole iz Brežic, varovanci CSD Krško - enote varstveno delovnega centra Leskovec, INDE Varstveno-delovnega centra iz Sevnice in doma upokojencev in varovancev iz Impolj-ce. To je bila že druga prireditev, ki je izzvenela v upanju, naj bi postala tradicionalna. (Foto: T. G.)
Županu predlagali, naj odstopi
Združena lista v brežiškem občinskem svetu vidi veliko razlogov za težave občine v dejstvu, da je Jože Avšič tudi poslanec - “Župan ni kriv za beg krajevnih skupnosti”
BREŽICE - Skupina svetnikov Združene liste v brežiškem občinskem svetu je na ponedeljkovi seji sveta v svoji pobudi predlagala Jožetu Avšiču, naj odstopi kot župan občine Brežice. Svetniki te skupine so tudi zagovarjali stališče, da župan ne more biti hkrati poslanec; Avšič je namreč poslanec državnega zbora. Omenjena skupina predlagateljev seje v pobudi zavzela, n^j občinski svet razpravlja o fukciji in delu župana in o razmerah v občini Brežice.
Pri tem je omenjena skupina seznanila svet z ugotovitvami s svoje seje, ki se nanašajo na razmere v brežiški občini. Svetniki Združene liste so pri tem omenili obmejne probleme, demografsko ogroženost nekaterih območij in dejstvo, da je v brežiški občini veliko motečih objektov, npr. vojaških. Posebej so poudarili svojo ugotovitev, da občina Brežice razpada, saj nekatere krajevne skupnosti v njej težijo k odcepitvi in ustanovitvi samostojnih občin.
Za razpadanje sedanje občine je po mnenju svetnikov Združene
liste v precejšnji meri vzrok pogosta Avšičeva odsotnost. Župan kot poslanec nima po prepričanju omenjene svetniške skupine več časa za vodenje občine, kar se kaže med drugim v slabem delu občinske uprave in slabo pripravljenih gradivih za seje sveta. V občini tudi ne deluje poslanska pisarna, je navedla svetniška skupina, kije tudi izrazila nezadovoljstvo z delovanjem občinskega sveta glede na razmerje moči v njem.
Župan Avšič je v odgovoru na pobudo o odstopu dejal, da mu
statut občine dopušča, daje župan in poslanec, na kar seje Ivan Živič odzval s svojim pojasnilom o ozadju take statutarne podpore. Živič je dejal, da je bil Jože Avšič ob izvolitvi za župana še direktor v podjetju, zato so takrat sprejeli tak statut, ki je dopuščal Avšiču delo v firmi in županovanje.
Tone Zorko iz LDS je ugovarjal očitkom svetniške skupine združene liste. Menil je, da so nekatere krajevne skupnosti že pred izvolitvijo Avšiča za poslanca želele po svoje in da zato županu ni mogoče naprtiti krivde za razpadanje brežiške občine. Zorko je zahteval, naj svet z glasovanjem izrazi nestrinjajnje z očitki svetniške skupine Združene liste. Svetniki so glasovali o tej Zorkovi pobudi in jo z večino podprli.
M. LUZAR
Na jug samo z bankami in državo
S pokrivanjem kar 80 odstotkov vseh potreb po cestni mehanizaciji v Sloveniji postaja Riko za naš trg prevelik ■ Ponovno na trge nekdanje Jugoslavije
Testenine in
• V	M
nogavicarji namesto ostarelih
LOŠKI POTOK - Za nekdanjo šivalnico v Loškem Potoku, ki jo je tamkajšnja občina sprva nameravala preurediti v dom za ostarele, je BPT Tržič na četrti licitaciji našel kupca. V poslopju, za katero bo odštel 240.000 nemških mark, namerava Franc Gorza, direktor pred letom v Dragi odprte pekarne Gorza, najprej zagnati proizvodnjo testenin, ki jih pripravljajo tudi v Dragi, a morajo zaradi velikega povpreševanja in že sklenjenih pogodb proizvodnjo močno povečati. V Loški Potok nameravajo poleg tega prenesti peko kruha, uredili bodo prodajalno, slaščičarno in še kaj. Tako bo na novo dobilo delo 25 ljudi različnih poklicev, kar je za tako majhno občino velikega pomena.
Pred dobrim leto odprta pekarna Gorza je na začetku naletela na precejšnje težave, saj je v domači občini prodala precej manj, kot so načrtovali, zato je Franc Gorza odprl lokal za hitro peko v Ljubljani, vsak dan pa vozijo v Ljubljano tudi izdelke iz Drage, predvsem domače pecivo, po katerem je povpraševanje največje.
Potem ko bo v Loškem Potoku v pritličnih prostorih kupljene stavbe stekla proizvodnja testenin in peka kruha, namerava Gorza prvo nadstropje nameniti povsem drugi proizvodnji, za katero se za sodelovanje dogovarja s tovarno nogavic s Prevalj.
A. KOŠMERL
•	Železničarska stavka je še najmanj prizadela politike. Ti se vozijo z limuzinami. (Cjuha)
•	V NATO-nato. (Sršen)
RIBNICA - V sklopu vsakoletnega programa predstavitve podjetja je Riko Ribnica prejšnjo sredo pripravil ogled in prikaz delovanja svojega proizvodnega in prodajnega programa letne in zimske mehanizacije za vzdrževanje cest. Pred štirimi leti ustanovljeno podjetje, ki nadaljuje proizvodnjo cestne mehanizacije nekdanjega ribniškega giganta Rika, sta predstavila direktor Janez Gradišar in zunanji svetovalec podjetja Mirko Anzeljc.
Riko, ki se je do lani imenoval R-PIM, je po besedah Janeza Gradišarja danes ponovno sposoben, da pokriva kar 80 odstotkov vseh potreb po cestni mehanizaciji v Sloveniji in delno tudi na trgih bivše Jugoslavije. Kupcem nudijo lasten proizvodni program, dopolnjen z izdelki drugih evropskih proizvajalcev, po tudi do 30 odstotkov nižjih cenah, s tem da po kakovosti izdelkov in storitev ne zaostajajo z drugimi ponudniki. Njihova prednost je, da kupcem ponujajo celoten paket nji-
• Riko je v štirih letih svojega obstoja povečal obseg prodaje za 22-krat. Samo lani je v primerjavi z letom poprej prodajo povečal za 78 odst., izvoz za 111 odst. in število zaposlenih za 60 odst. Skupni prihodek podjetja je lani presegel 3 milijone mark. Predlani so od Rika v stečaju odkupili proizvodno halo, v teh dneh pa se bodo preselili v nove poslovne prostore. Podjetje je ves čas rentabilno in ima približno 50 odst. celotne aktive, s katero razpolaga, pokrite z lastnimi Finančnimi viri.
Minister za promet in zveze Anton Bergauer je na predstavini podprl poslovna prizadevanja ribniškega Rika.
hovih potreb, torej tudi tisto, kar jim ponujajo druga podjetja, na primer danski Epoke in nemška Doppstadt. Del proizvodnje grobih polizdelkov za Rko izdelujejo njihovi proizvodni partnerji, med katerimi je najpomembnejši Itas ČAS iz Kočevja.
V Riku dela 30 ljudi, in kot je povedal Mirko Anzeljc, proizvodnje ne nameravajo širiti. “Danes je poudarek v svetu na razvoju izdelka in trženju in temu se bomo v Riku posvetili,” je povedal An-
Ribnica gospodarsko ogrožena
O težkem položaju Inlesa so razpravljali le svetniki -Zupan Tanko je za status gospodarsko ogrožene regije
stavili občinskemu odboru za gospodarstvo.
RIBNICA - Ribniški občinski svetniki so od vodstva podjetja Inles, ki naj bi na zadnji seji podalo informacijo o poslovanju oziroma likvidnostnih težavah, pričakovali več, kot so slišali. Direktor Inlesa - Holdinga Janez Lesar in direktor Inlesa - Hrasta Tone Šenk sta svetnikom posvetila le nekaj minut in dejala, da vsega ne bi mogla predstaviti na seji občinskega sveta, ampak bodo poslovanje in težave obširneje pred-
BORZNI KOMENTAR
V
Cas je za nakup delnic
S certifikati še do konca meseca - Politika vpliva na neodločnost tujcev - Poslovni uspehi ne ganejo investitorjev
z nakupi ne bodo hiteli, dokler ne bo naša zakonodaja tujcem bolj naklonjena.
Ob navedenih dejst\’ih krojijo cene delnicam prodajalci, ki želijo delnice prodati za vsako ceno. Teh sicer ni veliko, a še manj je tistih, ki bi bili delnice pripravljeni kupiti, zato se cene nižajo. Prav v ponedeljek so delnice Krke dosegle izjemno nizko ceno, okrog 15.870,00 SIT, Petrola
16.480.00	SIT, Lekove že nekaj časa dosegajo ceno 24.200,00 SIT. Z ostalimi se je trgovalo malo in ob nekoliko nižjih tečajih. Nekoliko drugačna gibanja zasledimo pri delnica BTC-ja, katerih cena se giblje med
14.500.00	in 15.000,00 SIT. Nič bolje se ne godi delnicam Mercatorja, saj le izjemoma prekoračijo tečaj 4.400,00 SIT.
Ob navedenem velja poudariti, da vsa podjetja, ki imajo trenutno delnice uvrščene na organiziranem borznem trgu, poslujejo razmeroma uspešno in v glavnem izplačujejo dividende, česar P£ne odražajo borzni tečaji. Prav tako ni čutiti bistvenih razlik pri prodaji delnic pred izplačilom ali po izplačilu dividende. Primerjava rezultatov poslovanja, doseženih tečajev in knjigovodskih podatkov pa kaže na podcenjenost delnic, zato je sedaj primernejši čas za nakupe kot pa za prodajo.
UUDM1LA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel. 068/323-553, 323-554;
Fax 323-552
Vse nižji tečaji in vse nižji dnevi borzni promet vzbuja že nekaj časa zaskrbljenost ne le med borzniki, temveč tudi med delničarji. Do 30.6.1997, ko naj bi se iztekel rok za vložitev certifikatov, ni več dolgo. Nekateri so bili delničarji le kratek čas, saj so svoje delnice že vnovčili bolj ali mqnj uspešno, drugi bodo počakali še na kakšno dividendo ali na ugodnejši tečaj. Tisti, ki še razmišljate, kam s certifikatom, nimate več veliko možnosti, saj se trenutno lastninita le dve kmetijski družbi iz Maribora in Ptuja. Za Kmetijski kombinat s Ptuja je najbližje vpisno mesto v Ljubljani, v Novi ljubljanski banki.
Trenutno pa so najbolj zaskrbljeni za svoje delnice delničarji pooblaščenih investicijskih družb. Teh še ni možno prodati na organiziranem trgu. Vsem delničarjem pooblaščenih investicijskih družb ne ostane nič drugega, kot da počakajo na solidno ceno delnice, kajti nekateri poslujejo kar uspešno. Prav gotovo je najslabša prodaja za vsako ceno. Tako so bile delnice podjetij na začetku izjemno podcenjene, kar velja trenutno tudi za delnice omenjenih družb.
Na trenutno dogajanje na borznem trgu imajo prav gotovo močan vpliv tudi politične in gospodarske razmere. Razprave in zapleti okoli ratifikacije sporazuma za pridružitev v Evropsko skupnost so pri tujih investitorjih ustavile vse nakupe. Predstavnik londonske borzne družbe Nomu-re je izrazil resen interes za delnice farmacevtskih podjetij, vendar
zelje in dodal, da se bodo zato že prihodnje leto lotili investiranja v tehnologijo, skušali pa bodo tudi povečati izvoz, ki ga narekuje tudi dejstvo, da postaja Riko za slovenski trg prevelik. Zato si prizadevajo ponovno priti na trge bivše Jugoslavije, kjer imajo še vedno okoli 80 odst. opreme nekdanjega Rika. Vendar ponovna osvojitev teh trgov ni odvisna samo od Rika, ampak tudi od naših bank, ki bi morale poceniti kapital, in države, ki bi morala urediti plačilni promet z državami bivše Jugoslavije in vplivati na pocenitev stroškov dela.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kilavo dolenjsko lobiranje
Glede na to, da na primorskem in štajerskem koncu pospešeno gradijo sodobne cestne povezane, se na Dolenjskem, ki ob Ljubljani velja za gospodarsko najmočnejšo regijo, vsaj pri nekaterih pojavlja dvom, da z dolenjsko navezo ali lobiranjem nekaj ni v redu.
Čakanja, kdaj se bo država spomnila tudi na deželo južno od glavnega mesta, bo, upajmo, konec, če se bo le uresničil na skupščini Društva za ceste Dolenjske izrečeni predlog župana Semiča Janka Bukovca, naj se strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko cest, v mesecu in pol sestanejo in organizirano “pritisnejo”na Ljubljano. Prav Društvo za ceste Dolenjske je na
ministrstvo za promet in zveze že naslovilo peticijo zaradi zavlačevanja s severno obvoznico v Novem mestu. Člani društva so so ministra mag. Antona Bergauerja pozvali, naj takoj podpiše pogodbo za 1. fazo, ki obsega povezavo regionalne ceste R333 pri Muhaberju in magistralne ceste M 4 v Veliki Bučni vasi. Če bi bila pogodba podpisana, bi lahko začeli graditi že julija.
In ni le obvoznica tista, ki vzbuja skrb. Vse bolj se odmika tudi nova cesta od Višnje Gore do Obrežja. Prihodnje leto bo cesta brastva in enotnosti praznovala že 40. rojstni dan in najlepše darilo za štiri težke križe bi bila sodobna cesta vsaj do Trebnjega. T. GAZVODA
Bolje, a še skrb vzbujajoče
V črnomaljskem gospodarstvu je še precej čutiti posledice stečajev iz preteklih let -Gospodarski voz vlečejo naprej Danfoss, Begrad, samostojni podjetniki in obrtniki
ČRNOMELJ - Čeprav so bile razmere v črnomaljskem gospodarstvu lani boljše kot v obdobju od leta 1990 do 1995, pa so kljub temu skrb vzbujajoče. Čutijo so zlasti posledice stečajev iz preteklih let. Predvsem pa je težko govoriti o povprečju, saj je poleg dveh večjih podjetij, Danfossa in Begrada, glavni nosilec gospodarskega razvoja malo gospodarstvo. Lani je bilo namreč v občini 491 samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so zaposlovali 356 delavcev, vseh skupaj torej za največjo tovarno v občini.
Najmanj, kar so od predtavni-kov Inlesa pričakovali svetniki, je bilo pojasnilo, zakaj Inles kljub poroštvu države ne dobi od banke milijona mark posojila za premostitev likvidnostnih težav. Dokler tega ne bodo pojasnili, se bodo iz podjetja še naprej širila ugibanja in polresnice. Namesto vodilnih mož podjetja so tako o negotovem položaju Inlesa in v njem zaposlenih delavcev razpravljali le svetniki. Vedo, da je vpliv lokalne skupnosti na stanje v podjetju oziroma reševanje težav zelo majhen, a jim ni vseeno, koliko delovnih mest bo ohranjeno v edinem večjem podjetju v občini.
Svetniki ne podpirajo izdelave študije, ki bi služila kot izhodišče za poslovanje Inlesa. Predsednik sveta Andrej Mate je povedal, da bi dokapitalizacija podjetju prinesla lepšo prihodnost. V Inlesu imajo dovolj naročil in večajo izvoz, za letos pa načrtujejo za 60 milijonov mark prometa. Po besedah Benjamina Henigmana bo Inlesu ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj priskočilo na pomoč s 100 milijoni tolarjev.
- Župan Jože Tanko je svetnike spomnil, da je Ribnica z 28-od-stotno brezposelnostjo na prvem mestu med starimi slovenskimi občinami. Propad Inlesa bi odstotek brezposelnosti krepko zvišal. Tudi zaradi tega bo sprožil pobudo, da bi občina pridobila status gospodarsko ogrožene regije.
M. GLAVONJIČ
TEDEN
VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA 1997
LJUBLJANA - Andragoški center RS pripravlja od 29. septembra do 3. oktobra Teden vseživljenjskega učenja 1997 in vabi k sodelovanju. Letos bodo prvič podelili priznanja ACS-ja za izjemen uspehe pri učenju in bogatitvi lastnega znanja ter za izjemne strokovne in predstavitvene dosežke pri učenju in bogatitvi znanja drugih. Do 15. septembra seje mogoče prijaviti na razpis za projekt Razvoj izobraževalnih modulov za študij na daljavo v okviru programa Phare za mednarodno sodelovanje na področju študija na daljavo za področje izobraževanja po srednji šoli.
Kot je bilo slišati na zadnji seji črnomaljskega občinskega sveta, skrbijo predvsem nekatera podjetja, o katerih so sproti razpravljali že v lanskem letu, a je v njih do danes prišlo do sprememb. Res pa je, da občinska uprava težko pride do podatkov o teh podjetjih, saj gre za podjetja ali obrate, ki so šli v stečaj.
Črnomaljski Belt je kupilo podjetje IMP Livar iz Ivančne Gorice,
• Franc Panjan, predsednik odbora za gospodarstvo, je menil, da bi morali svetniki nameniti posebno točko dnevnega reda na eni od prihodnjih sej Ekiju, saj je občina njegov solastnik. Hkrati je spomnil, da v Danfossu zaključujejo naložbo, ki je izrednega pomena za razvoj občine. Ob tem pa je posebej priporočil, naj se občina čimpred dogovori z Danfossom o gradnji za Črnomelj prepotrebne obvoznice.
ki nadaljuje proizvodnjo. Kovinar je kupil podjetnik Osolnik, ki pa, kot je povedal eden od razprav-Ijalcev, o podjetju ne razmišlja več tako, kot je pred nekaj meseci.
NOVO PREDSTAVNIŠTVO BEGRADA
ČRNOMELJ, NOVO MESTO - Črnomaljsko gradbeno podjetje Begrad je sredi maja odprlo v nekdanji Pionirjevi stavbi v Novem mestu svoje komercialno predstavništvo. S tem se želijo v Begradu še bolj organizirano lotiti analize investicijskega trga na drugi strani Gorjancev. Glede na izkušnje, ki so sijih pridobili doslej, pričakujejo, da se bo njihov obseg del na Dolenjskem v prihodnje še povečal.
Tam, kjer je bil nekdaj Leso, so tri podjetja, vendar lastninska razmerja še niso dokončno urejena. Tudi Tekstil iz Adlešičev je bil prodan, lastnik pa zagotavlja, da bo letos v proizvodni dvorani stekla proizvodnja z 10 do 15 zaposlenimi. Prostori Obrti oz. Tergusa so bili prodani, v njih pa teče proizvodnja. Novoteks oz. Vin-teks iz Vinice je v stečajnem postopku, prostori pa še niso prodani. Po besedah stečajnega upravitelja vlada zanimanje za prostore. Po njih povprašujejo
tudi nekateri domači podjetniki, vendar se jim zdi cena za kvadratni meter previsoka. Novost, ki je imela nove prostore na Majerju v Črnomlju, je prodana, v Črnomlju pa upajo, da bo kmalu znova steka tudi proizvodnja. Rudnik Kanižarica v zapiranju pa uresničuje zapiralna dela v skladu s programom zapiranja rudnika.
M. B.-J.
NOVE VREČKE IZ PAPIROTUA
KRŠKO - V četrtek, 12. junija, bodo v prostorih družbe Aero Papiroti v Krškem odprli novo, dodatno proizvodno linijo za izdelavo papirnih nosilnih vrečk. Investicija je vredna 1,3 milijona mark.
PIONIR M KO, d.d., NOVO MESTO - v stečaju Kočevarjeva 1 8000 Novo mesto
PONOVNO OBVEŠČA
KUPCE O PRODAJI PREMOŽENJA
NAPRODAJ JE:
ročno in električno orodje, varilni aparati in usmerniki,
dvigalke in vozički, delovne mize in zaboji, garderobne omarice, pisarniška oprema, razni rezervni deli.
Spiski s cenami ter ogled so vam na voljo vsak dan od 7. do 15. ure. Informacije tudi po telefonu 068/323-639.
CENE ZELO UGODNE, ŠE DODATNO ZNIŽANE.
DOLENJSKI LIST
vaš čelrtkou prijatelj
Gradbeno podjetje GPG TEHNIKA, d.n.o.
Dol. Kamence 56, 8000 Novo mesto
razpisuje delovno mesto
OPERATIVNEGA VODJO OBJEKTA
Pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe gradbene smeri
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri
-	delovne izkušnje (ni pogoj)
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
GPG TEHNIKA, d.n.o.
Dol. Kamence 56 8000 Novo mesto
<s>
HYunoni
prZ	Bartog d.o.o., pooblaščeni prodajalec
Jf/.g	vozil HYUmi,
D.DW Obrtniška 18,8210 TREBNjC
BAKIUU H: m/45-700
DNEVI ODPRTIH VRAI
I*- TESTNE VOŽNfE NA VOZILIH:
ACCENT, LANTRA, COUPE, SONATA, CALOPER t#- PREDSTAVITEV KREDITIRANJA BOGATA DARILA
Vozila si boste ogledali in preizkusili v našem prodajnem salonu na Obrtniški 18 v TREBNJEM,
v času od 13.06.(petek) do 15.06.1997 (nedelja)
Bodo avtohtono pramenko ohranili?
V Semiču je bila 3. tradicionalna razstava belokranjske drobnice, ki sojo popestrili še s sejmom - Posebna pozornost edini avtohtoni pasmi, belokranjski pramenki
SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine, ki je s 160 člani največje v Sloveniji, je preteklo nedeljo v Semiču pripravilo tretjo razstavo drobnice ter hkrati tudi sejem. Ob tem so se lahko pohvalili, da se je število ovc v Beli krajini v zadnjem letu povečalo od 3.500 na 5.500 živali, prevladujeta pa jezersko-solčavska pasma in jezersko-solčavska, oplemenjena z romanovsko pasmo.
REVIJA O KONJIH ŠT. 6
LJUBLJANA - Junijska številka Revije o konjih prinaša članek o izumirajoči konjski pasmi bou-lonnais, razmišljanje o reji in ne o razmnoževanju, zanimivosti o kasaštvu, reportažo o slavnem žrebcu Northern Dancer idr., objavlja pa tudi prijavnico za Valvasorjevo popotovanje Bogenšperk - Medija - Bogenšperk, ki bo od 25. do 27. junija.
Na letošnji razstavi, ki sojo rejci drobnice pripravili v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana in kmetijsko svetovalno službo, so želeli posebej predstaviti ovco, ki je edina avtohtona pasma v Beli krajini. To je belokranjska pramenka, ki je bila doslej znana predvsem izbirčnim sla-
dokuscem, ki imajo radi izvrstno pečenko. Edini večji trop ima le Simo Selakovič iz Marindola, ki pri tej pasmi vztraja že desetletja. Kmetijska svetovalna služba si prizadeva, da bi ohranila to avtohtono belokranjsko pasmo.
Sicer pa v Beli krajini predvidevajo, da se bo število ovc v
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na tržnici ponujale najrazličnejše pridelke, spet pa je bilo naprodaj veliko jagod pa tudi že prve letošnje borovnice, kozarec je stal 600 tolarjev. Jagode so bile po 300 tolarjev kilogram oz. 180 do 200 košarica, češnje po 400 do 660, breskve po 300, jabolka po 60 do 110, hruške po 130 in gozdne jagode po 500 do 550 tolarjev kozarec. Fižol je bil po 300 do 350, merica špinače, šopek redkvic in Šopek mlade čebule po 100, solata po 150 do 200, novi krompir po 150, sadike zelja po 100, endivije Po 200, različne rože po 150 ter sadike paradižnika po 40 in paprike po 30. Jajca so bila od 23 do 25 tolarjev, liter medu po 800, liter slivovke po 900, skuta po 400 in lonček pregrete smetane po 500 do 600 tolarjev.
seimisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-teu so imeli naprodaj 230 do 3 teesece starih prašičev, 130 v starosti 3 do 5 mesecev in 80 starejših. Prvih so prodali 200 po 410 do 430, drugih 80 po 320 do 350, fretjih pa 35 po 200 do 230 tolarjev kilogram žive teže.
RAZSTAVA DROBNICE - Čeprav je bila še nedolgo tega reja drobnice v Beli krajini malone Zasmehovana, se je v zadnjih letih močno razmahnila. Zaradi razvrednotenja kmetijstva in opuščanja živinoreje sta postali prav ovčereja in kozjereja za marsikaterega kmeta pomemben vir dohodka, hkrati pa s tem ohranjajo tudi belokranjsko kulturno krajino. Zato ne čudi precejšnje zanimanje za ovce in koze na 3. razstavi drobnice v Semiču. (Foto: M. B.-J. )
TREBELNO GOSTILO 1. KMEČKI PRAZNIK - 9 ekip kar iz 4 občin se je preteklo nedeljo pomerilo na L kmečkem prazniku, ki ga je pri lovski koči na Trebelnem pripravila tamkajšnja mladina. Po sestavljanju loj trškega voza (na posnetku), kotaljenju približno pol tone težke bale in ekipnem teku s hoduljami je bila na vrhu razpredelnice še vedno huda gneča. Prvo mesto sta si delili Društvo vinogradnikov Trebelno in ekipa Češnjic, 3. je bilo Mesarstvo Cvetan, 4. Društvo podeželske mladine (DPM) Tržišče, 5. DPM Semič-Čmomelj itd. Glavni pokrovitelj zelo dobro obiskane prireditve je bilo trebanjsko podjetje Fertil. (Foto: P. Perc)
kmetijski nasveti
Gnojevka v posevek koruze?
Sodobni hlevi na odplakovanje ne poznajo več običajnega Nevskega gnoja in gnojnice, temveč zmes enega in drugega, ki Jo imenujemo gnojevko in ki je brez nastilja. Ena krava da na leto Približno 15 kubičnih metrov nerazredčene gnojevke, kar daje potiti, kako velike količine tega organskega gnoja pridela velik Nev. Tako veliko, da je bližnja polja in travniki ne morejo porabiti. In tako smo pri problemu, ki še ni zadovoljivo razrešen in ki J® ustavil gradnjo prašičjih velefarm pri nas.
Ena tona goveje gnojevke vsebuje približno 5 kg dušika, 2 kg J°sforja (oksida) in 7 kg kalija, torej sorazmerno malo, vendar dovolj, da se z njo splača gnojiti. Ker pa jo je iz več razlogov potrebno pred uporabo razredčiti, če se ne redči že sproti, je ob Shojenju z gnojevko treba razvažati ogromne tovore, kar z 'tečanjem razdalje razvoza gnojenje zelo podraži. Na nesrečo obstaja tudi nevarnost za onesnaženje podtalnice, če je gnojenje preobilno, pa tudi rastline ne prenesejo velikih gnojilnih obro-
Zato so razveseljive nakatere nove praktične izkušnje z dognojevanjem koruze, daleč najpomembnejše kulturne rastline, ki dobro izkoristi gnojevko. Kmetovalec piše v junijski številki, da s° na Ptujskem polju z uporabo gnojevke zelo zmanjšali potrebo Po dokupovanju mineralnih gnojil, še spodbudnejše rezultate pa s° dosegli avstrijski kmetje s prašičjo gnojevko, ki sojo v nasprotju 2 dosedanjo prakso uporabljali celo v suhem in vročem vremenu ' he da bi prizadeli posevek.
------------------ tla, pod rastline, kar je zamudno in
‘Nhtevno delo. Njprej v Avstriji, potem pa še pri nas so tvegali in ^Porabili kar običajne razpršilce, potem pa presenečeni ugotovili, da gnojevka ni izzvala večjega ožiga. Porabili so približno 25 kubičnih metrov gnojevke na hektar, seveda primerno razredčile, razvažali pa so jo v oblačnem vremenu tik pred dežjem. ~speh je bil presenetljivo dober, celo tako, da bi bilo mogoče v ^rajnem primeru shajati brez dodajanja dušika v mineralni ob-uki. Ugotovili so tudi, daje najprimernejši čas za dognojevanje z Snojevko tedaj, ko je koruza visoka pol do tri četrt metra.
Inž. M. L.
NI GA CEZ DOBER NASVET
Nadležna muha
Načini boja z njo
Poletje prihaja in spet bodo ljudem in živalim muhe grenile življenje: v hišah navadna hišna muha (Musca domestica), v hlevih pa hlevska muha (Stomoxis calcitrans). Razen nadležnosti je za obe značilna izjemna trdoživost oz. sposobnost razmnoževanja. Ena sama muha ob plesanju v enem samem poletju do petkrat izleže po 100 do 150 jajčec, iz katerih se že po 8 do 48 urah izležejo bele breznoge ličinke, ki se kmalu prelevijo v bube in nazadnje v odrasle muhe. Če ne bi tako ali drugače prekinili te izjemne razmnoževalne vneme, bi iz ene muhe nastalo na milijone potomk. K sreči se to ne zgodi, k temu pripomore že higiena, naravni sovražniki, vse bolj pa tudi človek. Na voljo ima celo vrsto insekticidov, ki imajo različna komercialna imena, še vedno pa so priporočljivi tudi mehanski, ekološko manj vprašljivi načini, kot je stari, dobri lepljivi muholovec in sodobnejši lepljivi trakovi, ki jih treba obesiti tam, kjer je mušji promet najbolj živahen. * •
•	Kolikor modrejša ženska, toliko močnejša družina. (Ruskipregovor)
•	Teologija ima v religiji približno takšno mesto kot strupi med živili. (Napoleon)
prihodnjih letih še povečalo, če jim bo le uspelo organizirati redni odkup jagnjet, saj sedaj rejci živali večinoma prodajo doma. Mnogi so se že, najbrž pa se bo marsikdo tudi v prihodnje preusmeril iz živinoreje v rejo drobnice. Razlogov za to je več, od tega, da so naravne možnosti primernejše za ovčerejo, da je to ena redkih panog, kije še donosna, hkrati pa je manj zahtevna, zato so ji Belokranjci kos tudi ob službi. Ne nazadnje pa so s to rejo preprečili . tudi zaraščanje kmetijskih površin in ohranili kulturno krajino. Kljub povečanemu zanimanju za ovčerejo pa je Slovenija v svetovnem merilu po porabi bravine na prebivalca na repu.
Sicer pa je bilo na semiški razstavi in sejmu ovc in koz moč poskusiti tudi kozje sire, zamenjati neoprano ovčjo volno za volnene izdelke, si ogledati konje članov semiškega konjeniškega kluba in, ne nazadnje, tudi staviti, kolikšna je bila razlika med dvema ovnoma. Zmagovalec je odnesel domov živo jagnje. Že 28. junija bo sejem drobnice tudi v Ziljah, v začetku septembra pa v Adlešičih.
M. BEZEK-JAKŠE
Skladu kmetijskih zemljišč m gozdov ne zaupajo „
V nadzornem odboru sklada naj bi bil predstavnik Kočevja
KOČEVJE - Kočevski župan in državni poslanec Janko Veber je sredi prejšnjega tedna na držav-nozborovsko komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve naslovil dopis, v katerem jih poziva, naj v nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov imenujejo vsaj enega predstavnika kočevske občine. Zapisal je, da meni, da bi ga politične stranke morale imenovati in da pri tem ni pomembno, kateri stranki bo pripadal, saj bo stranka, ki bo kandidata predlagala, v vsakem primeru nosila veliko odgovornost do Kočevske.
“Z imenovanjem članov nadzornega odbora iz zainteresiranih območij bo zagotovljen tudi ustrezen nadzor,” je zapisal Veber in dodal, da to ni zanemarljivo ob tako pomembni vlogi, kot naj bi jo imel Sklad pri izvedbi zakona o denacionalizaciji in vključevanju v Evropo, ko naj bi venda^šlo za zaščito slovenske zemlje. “Želimo si, da bi Kočevska še vedno ostala slovenska,” je ob tem dodal Veber, s tem pa tudi izrazil nezadovoljstvo in nezaupanje, ki ga na Kočevskem do sklada ne gojijo le gozdarji in kmetijci, marveč tudi
drugL	M.L.-S.
JAGODE Z IZGUBO - Posavski pridelovalci jagod tarnajo, da letos s pridelkom ne bo zaslužka, saj mu je cena na ljubljanski tržnici padla na 120 do 150 tolarjev za kilogram. Prodajalci jih odkupujejo po približno 100 tolarjev kilo, najmanj toliko pa so stroški pridelave. V Posavju je z jagodami zasajenih že blizu 15 hektarjev, večinoma v pokritih površinah z namakanjem, kar močno podraži pridelavo. Drago je tudi obiranje, saj to počne večinoma delovna sila iz sosednje Hrvaške. (Foto: M. Vesel)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vinski letnik 1997
Ocenjevanje vin po Sloveniji in pravkar končani sejem Vino 97 v Ljubljani se poleg ostalega razlikujeta tudi po vlogi letnika vina. Društa vinogradnikov preverjajo z ocenjevanji predvsem zadnji vinski letnik, mednarodno ocenjevanje v Ljubljani pa je odprto za vina vseh letnikov. Letos je prišlo iz Argentine tudi vino, ki je bilo staro čez 50 let.
S spoštovanjem se poudarja vinska zrelost. Nekatera vina potrebujejo nekaj let, da z zorenjem dosežejo pravo kakovost. Na vinskem sejmu v Ljubljani je bilo posvečeno veliko pozornosti letniku vina. Za tekočo porabo se vsekakor popije največ enoletnega vina, pri bolj prazničnih trenutkih pa je nujno, da se med jedjo ponudi tudi steklenica starejšega letnika. Ob taki zreli žlahtni kapljici rad steče pogovor o letini, ki jo predstavlja.Med vinogradniki se uveljavlja spoznanje, kako pomembni sta zrelost in kakovost grozdja za kakovost vina in za doseganje višjih cen, zato da je potrebno grozdje trgati takrat, ko je njegova zrelost največja. V obdobjih bolj množične oddaje grozdja v zadružne vinske kleti vinogradniki niso razmišljali o kakovosti grozdja, srečni so bili, ko je bilo trtje potrgano. Vsi so hoteli trgati prvi dan, ko je bila trgatev za posamezno sorto dovoljena. Kot rečeno, kakovost vina raste. Velike zasluge za to ima tudi trgatev, ki se ravna po zrelosti grozdja, in ne po razpisanih rokih. Uradni rok začetka trgatve je nemogoče razpisati
znotraj vinorodnega okoliša natančno takrat, ko je zrelost grozdja na vseh legah dosegla pravo stopnjo. Zato je lepo, če vinogradniki v jeseni opazujejo svoje grozdje in gredo v trgatev ne takrat kot sosed, ampak takrat, ko ugotovijo, da je zrelost grozdja zadostna.
Na vinskem sejmu v Ljubljani sem obiskal mnoge vinogradnike iz raznih vinorodnih okolišev Slovenije. Imel sem prijetne občutke ob njihovem pripovedovanju, zavzetosti za kakovost vina, lepo oblikovanih steklenicah, ličnih prospektih in tudi lepih načrtih. Hkrati pa me obhajal grenki občutek, zaradi velike razdrobljenosti v okoliših posavskega vinorodnega rajona. Zanimivost naših vin ni nič manjša od vin iz Primorske ali Štajerske. Premalo je kmetij z večhektarskimi vinogradi, ki bi razvile razpoznaven značaj svojih vin. Poleg zadružnih kleti se je vendarle razvilo nekaj družinskih kmetij, katerih vina se dajo lahko prepoznati. To vliva optimizem. Vinska napaka in bolezni ne bi smele biti več naš problem, te smo obvladali. Narediti moramo naslednji korak, to pa je: razviti vina z značilnostmi, ki so pogojena z letnikom.
Trta začenja cveteti, do trgatve zgodnjih sort je dobrih 100 dni. Že je čas, da se duševno in materialno pripravljamo na trgatev. Številne izkušnje, ki smo jih nabrali ob regionalnih vinskih ocenjevanjih, in spoznanja z vinskega sejma v Ljubljani - vse to je dovolj, da si zadamo cilj, kako bomo letos oblikovali kakovost svojega vina.
dr. JULIJ NEMANIČ
TAKO, KOT SO NEKOČ DELALI, PELI IN JEDLI - Društvo kmetic Krško združuje več kot 400 članic, ki so povezane v nekaj aktivih kmečkih žena; pretekli vikend so v počastitev občinskega praznika pripravile prikaz kmečkih del s kulinariko. Ob otvoritvi razstave so pripravile bogat kulturni program, na pomoč pa so jim priskočili tudi pevci iz Velikega Tma (na sliki). Tako, kot so živeli nekoč: večino dela je bilo potrebno opraviti z rokami, to pa je bila tudi priložnost za druženje in običaje, ki po zaslugi kmetic iz krške občine še živijo in se s prireditvami, kot je bila ta v kulturnem domu v Krškem, prenašajo tudi na bodoče rodove. (Foto: T. G.)
helena mrzlikarI gospodinjski kotiček
Juha za začetek in dober tek
Za marsikoga pomeni juha pomemben začetek glavnega obroka, ker vzbuja tek in ugodno vpliva na lačen želodec. V času, ko je pri roki veliko sveže zelenjave, naj večkrat zadiši po zelenjavni juhi. Skuhamo lahko bistro ali zgoščeno zelenjavno juho in zelenjavno enolončnico.
Za BISTRO ZELENJAVNO JUHO potrebujemo 2 pora, 2 korenčka, 1/4 zeleninega gomolja, 1 čebulo, 1 peteršiljevo korenino, lovorjev list, vejico timijana in sol. Očiščeno zelenjavo grobo narežemo, dodamo začimbe in zalijemo z 2 litroma hladne vode. Posodo pokrijemo in juho počasi kuhamo 1 uro. Če skuhamo več juhe, precejeno na hitro ohladimo, nalijemo v plastične posode ali vrečke in zamrznemo.
Za pripravo BISTRE KOSTNE JUHE pa uporabimo 1,5 kg telečjih ali govejih kosti, 4 žlice olja, 1 čebulo, 2 korenčka, 1/2 zeleninega gomolja, 1 por, 1 peteršiljevo korenino, 1 strok česena,
1 žlico paradižnikove mezge, 1 vejico timijana, lovorjev list, sol in cel poper. Kosti oplaknemo in osušimo. Zložimo jih v večjo ponev, pokapljamo z oljem in v pečici rahlo zapečemo. Zelenjavo očistimo in narežemo na kocke, primešamo paradižnikovo mezgo in vse skupaj dodamo kostem. Zalijemo z malo vode, pokrijemo in dušimo še pol ure. Nato vso vsebino predenemo v lonec, zalijemo z 2 litroma vroče vode, dodamo še začimbe ter počasi kuhamo uro in pol.
Med tuje jušne specialitete spada ČEBULNA JUHA S SIROM. Za 4 porcije juhe potrebujemo 700 g bele čebule, 2 stroka česna, 40 g margarine, dober liter čiste kostne juhe, sol, papriko, poper, 4 kose belega kruha, 200 g sira ementalca. Narezano čebulo rahlo prepražimo, zalijemo z vročo juho, dodamo začimbe in kuhamo. Juho serviramo v skodelici, dodamo opečeno kruhovo sredico in sir ter postavimo v pečico, da se napravi skorjica.
Zaigral orkester s 600 glasbeniki
V Straži je bilo v soboto 20. srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine z mednarodno udeležbo ■ Promenadni koncerti in skupni program • Podelitev priznanj
RAZSTAVA V SPOMIN FRANCETU GORŠETU
NOVO MESTO - V soboto, 14. junija, bo ob 20. uri v knjižnici Frančiškanskega samostana Novo mesto odprtje razstave v počastitev 100-letnice rojstva akademskega kiparja Franceta Goršeta. Umetnika bo predstavil Lado Smrekar. Odprtje bodo s svojim nastopom popestrili mladi glasbeniki skupin Zarja in Sonce, ki ju vodi Irena Rešeta. Razstava bo na ogled do 28. junija.
“TIHA MAČKA IN KELTSKI METULJI”
NOVO MESTO - V večnamenski dvorani KC Janeza Trdine bo v četrtek, 12. junija, ob 20.30 predstavitev pesniške zbirke Sama Dražumeriča - Estela Tiha mačka in keltski metulji.
STRAŽA - “Prav je, daje Dolei\jska prepoznavna tudi po glasbi, zato čestitam Združenju pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, KS Straža in ostalim soorganizatorjem za pripravo 20. srečanja pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine, godbenikom pa želim, da bi znanje in izkušnje prenašali na prihodnje rodove,” je v uvodnem govoru na otvoritvi jubilejnega srečanja v soboto, 7. junija, dejal župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija. Da je kvaliteta igranja vsako leto boljša, je skoraj 600 godbenikov dokazalo s skupnim nastopom na ploščadi pred gasilskim domom.
PREMIERA V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana je v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto včernj, 11. junija, ob 21. uri zvečer v šolski jahalnici Srednje kmetijske šole Grm-Novo mesto v Sevnem na TVški gori izvedlo premierno predstavo najnovejšega dela režiserja Matjaža Bergerja Nikoli me ne vidiš tara, kjer te jaz vidim. Postavitev projekta je potekala v tvornem skupinskem delu režiserja, igralcev in ostalih sodelnjo-čih dva meseca na prizorišču samem. Avtorje delo zasnoval iz treh sklopov - slik, besedila zanje pa je znjel iz del treh velikih mislecev in ustvarjalcev: dramatika Willia-ma Shakespeara, filozofa Friedricha Nietzscheja in psihoanalitika Jacquesa Lacana. Naslednje predstave bodo še danes, 12 Junga, ter v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. junija.
Skupni program je že ena od letošnjih novosti, ki je nadomestila solo program. Sodelujočih je namreč vsako leto več - pred 20 leti jih je bilo v Združenju šest, sedaj pa že dvanajst godb in orkestrov - in tako bi bila prireditev gredolga. V Straži je tako letos zaigralo 14 pihalnih orkestrov in godb, od tega trije gostje: iz Ka-manja, Trebnjega, Kostanjevice, Metlike, Dobrepolja, Kočevja, Šentjerneja, Novega mesta, Črnomlja, Ribnice in Straže ter iz Kopra, Mengša in Reke. S promenadnimi koncerti, ki so jih orkestri izvedli nekaj ur pred skupnim nastopom po različnih dolenjskih krajih, so organizatorji poskrbeli, da se je veselo vzdušje preneslo tudi zunaj Straže.
Jože Koporec, ki je predsednik Združenja, je vesel, da je kvaliteta naših godb in orkestrov bistveno boljša kot pred leti. “Njihovi programi so kvalitetnejši in zahtevnejši, pridobili smo veliko odličnih mladih dirigentov, orkestri so pomlajeni. To je rezultat skupnih naporov glasbenih šol,
“ŠPANSKA PALMA 1994-1997”
KOSTANJEVICA NA KRKI - Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki in Obalne galerije Piran vabita v četrtek, 12. junija, ob 19. uri na otvoritev razstave Branka Suhyja iz cikla slik, risb in grafik “Španska palma 1994-1997”. Avtorja bodo predstavili direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič, umetniški vodja Obalnih galerij Piran Andrej Medved in direktor Albertine na Dunaju prof. dr. Konrad Ober-huber. V programu bo sodelovala violinistka Victoria Martino z Dunaja. Ogled risb v Lamutovem likovnem salonu bo od 17.30 dalje.
Demoni kot slaba vest
V Knjižnici Mirana Jarca predstavili nov roman Rudya Šelige Demoni slavja - Svet brez pravih vrednot
NOVO MESTO - Današnji čas, poln izzivov in lepote pa tudi nevarnih stranpoti, nestrpnosti in agresivnosti, je v veliki meri tudi literarni svet Rudija Šelige, osrednje osebnosti slovenske literature - prozaista, dramatika in publicista. V četrtek, 5. junija, zvečer je bil gost Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, kjer je na literarnem večeru z njim prijetno klepetala Jadranka Matič-Zu-pančič. Njuna “osnovna naloga” je bila približati dolenjskim bralcem Šeligovo novo delo -roman Demoni slavja, ki ga je pred kratkim izdala Mladinska knjiga.
Omenjeni roman, v katerem pisatelj zelo zgoščeno prikaže različne življenjske usode, predstavlja v njegovem pisanju pomembno prelomnico. “Na nek način sem se že pred leti poslovil od poetike, ne da bi se ji odpovedoval, ampak sem jo prerasel. V tem romanu sem izbral drugačno opcijo, ne druž-
Rudi Šeligo in Jadranka Matič-Zupančič
benokritično, ker to ni realističen roman a la Zola ali Kersnik. Hotel sem prebiti pasivnost, pa vendarle ne preiti v neko družbenopolitično kritičnost,” je svoje pisanje označil Šeligo, ki je v Demonih slavja hotel narediti analizo t.i. družbe na prehodu. Ne razume je le kot politični prehod, pač pa širše. “Vsa evropska civilizacija je na epohalnem prehodu. Znašli smo se v trenutku brutalnega barbarstva, ko so vse velike vrednote razpadle. Toda barbarstvo, ki je duh časa, ni nikoli zgolj negativno, pač pa je tudi priložnost, ker razčisti, naredi katarzo in omogoči vstop t.i. boljšega sveta.”
Roman je zasnovan ciklično, v njem pa je zaslediti poleg realističnih tudi magijske prvine. Pisatelj si je izmisjil stroj -računalnik s procesorjem, ki sproža razvijanje individualnih usod - pomembneži ponoči po podelitvi državnih nagrad v Cankarjevem domu analizirajo svoje bolj ali manj žalostne življenjske zgodbe, iz črnih razmišljanj pa jih zjutraj rešijo njihovi otroci, ki “razrešujejo njihove demone, ki so slaba vest”, pravi Šeligo.
K zanimivemu in prijetnemu literarnemu večeru so poleg gosta in Zupančičeve, kije v pogovoru skrbno označila Šeligovo literarno pot, prispevali tudi obiskovalci z vprašanji.
L. M.
občinskih ZKO itd.” Pred tedni je kar pet orkestrov Združenja na državnem tekmovanju v Sežani v 3. težavnostni stopnji dobilo zlata priznanja, največjega uspeha pa» je bil deležen letos 40 let stari Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže z dirigentom Mirom Sajetom, ki med dolgoročne cilje uvršča tudi nastop na svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov.
Jubilejno srečanje v Straži je bilo priložnost za podelitev različ** nih priznanj: prejelo ga je šest orkestrov in godb, ustanoviteljic Združenja (iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Šentjerneja, Trebnjega in Straže). Župan Koncilija je posebno priznanje za ustvarjalni prispevek ob srečanju pode-
JLS*
.
lil Bratislavu Rogoliču. Na pobudo Zveze slovenskih godb pa je Svetovna glasbena zveza v Švici podelila še dvoje priznanj za dolgoletno prizadevno delo na tem glasbenem področju. Igor Tršarje medaljo izročil Ivanu Jerini iz Metlike, Jože Koporec pa je kot “oče Združenja” prejel najvišje odlikovanje, križ za zasluge.
Srečanje pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine z mednarodno udeležbo je v vseh teh letih prav gotovo postalo pravi Straški praznik. Čeprav je prireditev po finančni plati že prerastla možnosti kraja, pa je predsednik KS Straža Alojz Knafelj poudaril, da jo želijo ohraniti doma, in se za pomoč zahvalil glavnemu pokrovitelju novomeški občini ter še ZKO Novo mesto in Ministrstvu za kulturo. Prostorske težave bodo skušali odpraviti z novim večnamenskim prireditvenim prostorom, ki naj bi poleg srečanju godb služil še celotnemu kulturnemu in športnemu utripu kraja.
L. MURN
ZAIGRALO 600 GODBENIKOV - Posebno doživetje je bilo prisluhniti tako številnemu orkestru. Pri zadnji pesmi je bil dirigent domačin Miro Saje.
VEČER PROZE IN GLASBE - Na literarnem večeru so poleg pisateljice Bariče Smole (na levi) sodelovali še: Vida Mokrin Pauer, dramska igralka Iva Zupančič, ki je odlično interpretirala kratko prozo Smoletove, ter voditeljica literarnega večera Polona Tratar. (Foto: L. M.)
“Katarina” Bariče Smole
Literarni večer ob predstavitvi avtoričine kratke proze ■ F. Šali: “Knjiga, h kateri se človek lahko vrača”
TREBNJE - Na povabilo Bariče Smole in Knjižnice Pavla Golie se je v petek, 6. junija, zvečer v zgornji avli CIK Trebnje zbralo veliko ljubiteljev lepe slovenske besede. Na literarnem večeru, ki sta ga s citrami in petjem popestrila Stane Videžnik in Miran Milič, so namreč predstavili novo literarno delo domače pisateljice Bariče Smole Katarina, ki je pred kratkim izšlo pri Dolenjski založbi.
Čeprav je Bariča Smole svoje pisanje - gre za kratko prozo -objavljala že zadnjih deset let in bila na številnih literarnih natečajih zelo uspešna, saj je prejemala tudi prve nagrade, je postala bolj znana šele lani, ko je z dokončanjem Jurčičevega Janeza Gremčiča prejela prvo nagrado na natečaju GPG in .založbe Mondena. Več pozornosti je bilo na literarnem večeru deležno njeno zadnje literarno delo, izbor kratke proze z naslovom Katarina. “Ko je pisateljica zdaj združila svoje nagrajene in nekatere še neobjav-
ljene zgodbe, se je pokazalo njeno jedro, ki je zelo raznoliko, a trdno. Ne gre za trendov-sko pisanje in vsaka zgodba deluje sama zase,” je v predstavitvi dela med drugim povedala pesnica in literarna urednica Primorskih srečanj Vida Mokrin Pauer. V zgodbah - dvajset jih je - pisateljica razmišlja o svojem mestu v tem prostoru, odnos do okolja opisuje kot muko in ljubezen, loteva se vprašanja svobode itd.
Franci Šali je kot urednik Dolenjske založbe zelo pohvalno ocenil njeno pisanje in dejal, da je Katarina tesno ob boku izboru kratke proze Milana Marklja Krhanje. Obe deli dvigata zbirko Utva v sam vrh izdajanja založbe. “Kot bralec pa menim, daje to knjiga, h kateri se človek lahko vrača. Bariča namreč ne ponuja čustev, ampak izziva tista čustva, ki so dandanes morda pri ljudeh že otopela; ne ponuja svojih misli, pač pa izziva k razmišljanju.” L. M.
22. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE
LJUBLJANA - Mednarodni grafični likovni center vabi v četrtek, 26. junija, ob 20. uri na otvoritev razstave Ljubljanska grafična šola v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. V petek, 27. junjja, pa bo ob 20. uri v Gallusovi dvorani slavnostna otvoritev in razglasitev nagrajencev 22. mednarodnega grafičnega bienala (MGB) pod pokroviteljstvom predsednika RS Milana Kučana.
Novi prostori za Galerijo samorastnikov
Od 20. do 28. junija 30. mednarodni tabor likovnih samorastnikov - 28 umetnikov - Vprašanje statusa Galerije»V 5 letih v prizidku CIK-a prostor za godbo, glasbeno šolo in galerijo
TREBNJE - Trebnje je od leta 1969 med drugim znano tudi po vsakoletnem mednarodnem srečanju naivnih umetnikov, kije do letos gostilo 171 umetnikov iz različnih držav, Galerija pa hrani 800 del. Letošnji jubilejni 30. tabor, katerega pokrovitelj bo Milan Kučan, bo potekal od 20. do 28. junija. Na novinarski konferenci so ga predstavili predsednik organiza-cijskega odbora Janez Gartnar, trebanjski župan Alojzij Metelko, predsednik KS TVebnje Alojz Zupančič in direktorica CIK TVebige Darinka Tom-
Bogato zbirko Galerije likovnih samorastnikov TVebnje, ki je edina
Festival spet leta 1999
Letošnjo Klemenčičevo nagrado prejel animator Peter Dougan - Bo Novo mesto zaživelo z lutkami?
NOVO MESTO - Z otvoritvenim nagovorom župana Mestne občine Novo mesto Francija Koncilije se je v sredo, 4. junija, v KC Janeza Trdine začel 3. mednarodni lutkovni festival Klemenčičevi dnevi. Tudi na tokratni otvoritvi festivala, ki so ga poimenovali kar “festival med festivaloma”, ker je sicer bienalna prireditev zaradi izmenjave z grafičnim bienalom organizirana v Novem mestu lani in letos, so podelili lutkovne nagrade. Edvald Flisar, predsednik Društva slovenskih pisateljev in žirije natečaja za izvirno lutkovno igro 1997, je podelil nagrade avtorjem treh najboljših besedil: Samu Simčiču (O krokotarju in zlatem jajcu - predstava bo leta 1999 uprizorjena premierno), Ireni Androjna (Pospravljica) in Borutu Gombaču (Kdo je navil rumeno budilko). Najvišje slovensko priznanje za pomembne dosežke na področju lutkarstva -Klemenčičevo nagrado je letos prejel Peter Dougan, član Lutkovnega gledališča Ljubljana in eden najuglednejših mojstrov vrhunske animacije na Slovenskem. KUD Klemenčičevi dnevi je podarilo lutke z razstave “15 let gledališča Papilu” Mestni občini Novo mesto za prve rekvizite
bodočega prvega slovenskega lutkovnega muzeja pri nas.
Končan je torej 3. lutkovni festival, drugič v dolenjski metropoli. Organizatorji poudarjajo, daje njegov osnovni namen spodbuditi lastno gledališko dejavnost, ki je bila tu pred desetletji bila živa in bogata, danes pa v novomeški občini deluje le še nekaj manjših amaterskih gledaliških skupin (Prečna, Otočec, Mirna Peč, lutkovno gledališče Pika Nogavička). “Zavedamo se, da to ni dovolj in da tudi ti lokalni amaterji potrebujejo določeno strokovno izpopolnjevanje. Prav v tem vidim namen obstoja lutkovnega festivala v naši občini kot izhod iz lastne regijske omejenosti in kot zametke lastnega gledališča ter začetke uveljavljanja naših igralskih potencialov,” je na otvoritvi povedal Franci Koncilija.
Mestna občina Novo mesto je festival podprla s posebno postavko v proračunu s 3 milijoni tolarji, kar ni ravno malo glede na potrebe ostalih občinskih kulturnih društev in projekte. Naj bo torej želja, da Novomeščani ne bodo ostali le opazovalci, temveč ustvarjalci kakršnihkoli gledaliških predstav, čimprej uresničena!
L. MURN
takšna galerija v Sloveniji, so predstavili že tudi izven naših meja, trenutno je del zbirke še vedno na razstavi v Franciji Doma je bil obisk izredno velik vse do osamosvojitve. Še vedno je nerešeno vprašanje statusa Galerije. Janez Gartnar je po-
* Letošnji jubilejni tabor, na katerem bo sodelovalo 28 umetnikov, se bo pričel 20. in bo trajal do 28. junija. Praznovanje bodo obeležili s slavnostnim zborom, na katerem bo pozdravni nagovor imel pokrovitelj, predsednik RS Milan Kučan.
vedal, da se do danes ni mogla uradno registrirati, ker ni imela redno zaposlenih. Vprašanje prihodnosti Galerije in njenega fonda pa je vse bolj aktualno tudi zaradi denacionalizacije. Župan Metelko je s strani občine zagotovil, da bodo njeni prostori kljub končani denacionalizaciji ostali tu, vse dokler se zanjo
NAJIZVIRNEJŠA LUTKOVNA IGRA 1997 - Tovrstno 1. nagrado je prejel Samo Simčič (levo), podeljuje mu jo Edvald Flisar. (Foto: L. M.)
ne bo našlo novo mesto.
Prostorski problem, kje bo gale rijska zbirka v bodoče (tu so neust rezni pogoji: stiska, vlaga), name ravajo Ttebanjci rešiti z dograditvi jo prizidka stavbi CIK TVebnje Alojz Zupančič je predstavil načrt novogradnje, za katero je pobudo dala trebanjska godba. Prizidek bo rešil prostorsko stisko treh dejavnosti: v spodnjih prostorih bi svoje mesto dobila vse uspešnejša trebanjska godba, v srednjem delu bi delovala glasbena šola, kije v 20 letih s prizadevnostjo ravnateljice močno zaživela (ima 300 učencev) in se sedaj stiska v prostorih osnovne šole. Zgornji del prizidka, ki bo velik 900 kvadratnih metrov, bi dobila Galerija likovnih samorastnikov, dvorana pa bi služila tudi za razne krajevne prireditve. TUdi TVebanjci si želijo te pridobitve, ki naj bi stala približno dva milijona tolarjev. Z gradnjo, ki bo predvidoma končana v petih letih, bodo začeli čez dva meseca.
L. MURN
OKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
LITIJA - V vasi Velika Štanga so pripravili spominsko slovesnost in počastili visoki jubilej, 100-lctnico prihoda skladatelja Alojza Mihelčiča za organista. Pozneje mu je takratni župnik Mihael Saje zaupal poučevanje na domači šoli. Slovesnost seje začela z mašo, ki jo je vodil domačin Janez Juhant, nato pa je dr. Edo Škulj opisal skladateljevo delo. Minister za znanost in tehnologijo Tone Marinšek je Mihelčiču v spomin odkril spominsko ploščo. V kulturnem programu so sodelovali otroški zbor OSStangar-ske Poljane, kvintet bratov Boštjančič iz rojstnega kraja Farje ter e Smartna in Velike
cerkveni zbor iz! Štange.
K. ŠUŠTERŠIČ
• Ne bodi nikoli tako duhovno bogat, da bi bil srčno reven. I
Da bi bili dvokolesniki varnejši
Štirimesečna akcija, usmerjena h kolesarjem, mopedistom, motoristom in njihovim staršem - Poudarek na tehnični brezhibnosti, predelavah in kršitvah predpisov • Tudi odvzem vozila
Po zaletavčku varneje?
“Kdor bo preizkusil zaletavčka, se bo gotovo privezoval z varnostnim pasom”
KRADEL PO GRADBIŠČU - V noči na 5. junij je neznanec prišel na gradbišče v Podzemlju, kjer podjetje Brick gradi nov gostinski lokal. Nepridiprav je vlomil v kontejner in ukradel motorno žago, večji vrtalni stroj ter mali in veliki električni oblič. Podjetje je oškodoval za 300 tisočakov.
MLADENIČA PRI POLICISTIH - V noči na 7. junij so krški policisti “gostili” dva mladeniča. 33-letni K. S. iz Krškega je dvakrat . padel v njihove mreže, že prvič pa je napihal 1,76 promila alkohola, 21-letni D. B. iz Krškega pa je sprva z motornim kolesom policistom hotel pobegniti, ko pa so ga le našli v Spodnjem Starem gradu, je pri postopku lažje poškodoval policista in utrujen končal v policijskem apartmaju.
POZOR PRED NAKUPOM VIDEOREKORDERJEV - Neznanec je v noči na 5. junij vlomil v Elektrotehnino trgovino v Sevnici in odnesel dva videorekorderja. Prvi je bil znamke Goldstar VCR P43 HP s serijsko številko 60200477D, drugi pa znamke Philips VR 151/02 s serijsko številko 862262151029. Trgovino je oškodoval za 113 tisoč tolarjev. Morebitne kupce opozarjamo pred nakupom!
Odločanje o cestah tudi ob pomoči Društva za ceste
Peticija na ministrstvo
OTOČEC - Društvo za ceste Dolenjske, ki združuje
Franc Gole
preko 60 članov iz Dolenjske, Posavja, Bele krajine in ribniško - kočevskega območja, je bilo ustanovljeno pred letom dni, in čeprav njegovo delo v lanskem letu ni bilo ravno aktivno, bo to, če lahko sklepamo po 2. skupščini, ki je bila 5. junija na Otočcu, v prihodnje zelo dejavno.
Tako bodo med drugim predstavniki društva sodelovali na različnih strokovnih sestankih, kjer bo beseda tekla o cestah in kjer se bodo sprejemale odločitve o cestnih rešitvah na območju južno od Ljubljane. Po besedah predsednika društva Franca Goleta bodo organizirali nekaj posvetov: o dolenjski avtocesti z obvoznicami ter priključki, o zakonu o državnih cestah ter z njim povezani prekategorizaciji cest, o mejnih prehodih in morda še čem. S podobnimi društvi v Sloveniji se bodo združili v Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki, s čimer bodo povečali svojo moč in vpliv.
Na ministrstvo za promet in zveze so že naslovih peticijo zaradi zavlačevanja izgradnje severne obvoznice v Novem mestu, vključili se bodo v pripravljalni odbor praznovanja 40-letnice magistralne ceste št. 1, za jesen pa pripravljajo strokovno ekskurzijo na Primorsko, kjer si bodo ogledali gradnjo avtoceste. Če tega že doma ne morejo videti.	T. G.
Gasilska zveza Novo mesto v nedeljo organizirala 27. gasilski rally ■ Gostitelj GD Reber, ki praznuje 60-letnico
NOVO MESTO - Od ponedeljka do srede je bilo v Novem mestu mogoče preizkusiti zaletavčka - napravo, s katero lahko občutite, kakšne sile delujejo pri trku s hitrostjo 11 km/h, kije že hitrost, ko se brez pasu zanesljivo ne morete več zadržati na sedežu, nekateri strokovnjaki pa so mnenja, da se na sedežu ne morete zadržati že pri 7 km/h. In kaj so o napravi za spodbujanje uporabe varnostnega pasu oziroma o 4-mesečni akciji povedali tisti, ki so zaletavčka preizkusili?
MLADEN ŽIVKOVIČ, in- škodb, ki zelo naraščajo. Ljudje štruktor B-kategorije iz Novega se morajo zavedati, da lahko z mesta: “Z akcijo, ki je posvečena uporabo varnostnega pasu na
primer preprečimo zvin vratne hrbtenice, ki je najpogostejša posledica nesreč, ima pa dolgotrajne in lahko usodne posledice. To lahko s pasom in pravilno na-
kolesarjem, motoristom in mopedistom, sem seznanjen, kot tudi z namenom zaletavčka. Prav ta je zelo primeren, da ljudje spoznajo, kaj pomeni udarec, ki te kljub majhni hitrosti močno predrami. Sam vedno uporabljam varnostni pas, k temu pa spodbujam tudi domače.”
IGOR SOKOLOVIČ, dijak iz Kostanjevice: “Napravo sem preizkusil predvsem iz radovednosti in sem bil presenečen nad
stavitvijo vzglavnika preprečimo ali vsaj zmanjšamo.”
JANEZ BRADAČ, upokojenec iz Novega mesta: “Zaletavčka sem preizkusil in sem presenečen nad udarcem, čeprav mislim, da je v avtu udarec manj direkten, z zaletavčkom pa je občutek še hujši, saj ob trku zaropota. Mislim, da je takšna akcija zelo dobra in bi morala vključiti čim več ljudi, trk z zaletavčkom pa bi moral poskusiti vsak, ki se ne privezuje. Sam sicer vedno uporabljam varnostni pas ne zaradi policistov,
bodo to populacijo le opozarjali, razen pri hujših prekrških. Najbolj zgledni bodo nagrajeni z zloženko z vprašalnikom, ki jim v končnem žrebanju prinašajo bogate nagrade - tudi skuter.
Ker starši običajno ne vedo, kako se njihov mladi voznik obna-
• V prvih petih mesecih seje na Dolenjskem in v Beli krajini pripetilo 513 nesreč, kar je 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi akcije povedal načelnik UNZ Franci Povše, so v teh nesrečah 4 osebe izgubile življenje (lani 5), od tega dva voznika koles z motorjem. Se vedno je najpogostejši vzrok prometnih nesreč prehitra vožnja, kar za tretjino več pa je bilo nesreč zaradi nepravilnega prehitevanja, največ na magistralni cesti Ml. Narašča tudi število vinjenih voznikov, saj je bilo v prvih petih mesecih videnih nad dovoljeno mejo kar 83 povzročiteljev nesreč.
ša na cesti, bodo o kršitvah obveščeni po pošti; obvestilo naj vzamejo dobronamerno, saj je v interesu vseh, da se njihov najbližji varno vrne domov.
T. G.
NOVO MESTO - Velika udeležba kolesarjev, voznikov motornih koles, predvsem pa koles z motorji (letos že dve smrtni žrtvi!) v prometnih nesrečah je razlog, da v organizaciji UNZ Novo mesto in mestne občine Novo mesto od junija do oktobra poteka široko zastavljena akcija, namenjena tem kategorijam vozil, ki so sicer najbolj izpostavljene, saj nimajo urejenih kolesarskih stez, vozila voznikov ne ščitijo ob padcih, predpise pa upošteva vse manj mladih.
Preventivno akcijo, ki nosi na- AMD in šolski center Novo me-ziv Življenje je v tvojih rokah, so sto, namen akcije pa je zmanjšati organizirali UNZ Novo mesto, število prometnih nesreč dvoko-svet za preventivo mestne občine lesnikov in dvigniti njihovo pro-Novo mesto, zavarovalnica Tilia, metno kulturo. Policija v prvi fazi Motoklub Novo mesto ter AMZ, ne j,0 nastopala represivno, sprva
VARNOSTNI PAS REŠUJE ŽIVLJENJE - Kakšna sila deluje pri trku 11 km/h in kako veliko vlogo igra pri tem varnostni pas, je bilo mogoče v začetku tedna preizkusiti v Novem mestu na napravi, imenovani zaletavček, ki jo je najprej preizkusil načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše. Sicer pa v razmislek: pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 kmlh, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 metrov globoko. Pri večjih hitrostih ta sila skokovito narašča: pri hitrosti 80 km/h je trk podoben padcu z višine 25 metrov, pri 100 km/h pa padcu z višine 40 metrov. Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 odstotkov manj smrtnih žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. (Foto: T. G.)
Pokal že tretjič na Kamence
NOVO MESTO - Gasilska zveza Novo mesto je v nedeljo organizirala že 27. gasilski rally. Udeleženci so startali izpred gasilskega doma gasilskega društva Vavta vas in nadaljevali pot skozi Sotesko, Dvor, Žužemberk do cilja na Rebri pri Žužemberku. V 63 ekipah je sodelovalo okrog 700 gasilk in gasilcev.
Udeleženci rallyja so na poti opravili več vaj. Tako jih je na startu čakal pregled orodja, opreme in osebne opreme ter Strojevo pravilo; v 2. vaji so se udeleženci rallyja pomerili v štafetnem teku na 450-metrski progi z ovirami, 3. nalogo so poimenovali raznoterosti, v 4. v Žužemberku so gasilci zbirali točke v hitri mokri vaji, v 5. tekmovalni preizkušnji na Rebri pa so delali naveze in vozle.
Lanski gasilski rally so začeli v Prečni in končali v Stranski vasi. Pri izbiri cilja rallyja Gasilska zveza Novo mesto vsakič praviloma določi kraj, kjer ima tamkajšnje gasilsko društvo obletnico delovanja. TUdi tokrat je zveza ravnala tako, saj je cilj nedeljskega tekmovanja postavila na Reber, kjer prostovljno gasilsko društvo praznuje 60-letnico delovanja. Kot je
povedal Tine Filip, poveljnik gasilske zveze Novo mesto, Zveza želi tekmovanja postaviti vsakič v okolje, kjer deluje manj znano, čeprav prizadevno gasjlsko društvo.
Prizadevnost gasilcev je poveljnik Filip pohvalno ocenil. Po njegovih besedah so na nedeljski rally številna društva poslala po več ekip. Tak odziv gasilcev, ki so mu priče vsako leto, razumejo v zvezi kot dokaz, da ima gasilski rally na novomeškem območju privržence in da tudi gasilstvo ne peša.
Na nedeljskem rallyju je prehodni pokal letos tretjič zapored osvojila ekipa članov A prostovoljnega gasilskega društva Kamence, ki je pokal tako dobila v trajno last. To društvo bo tudi sodelovalo na olimpiadi julija na Danskem.
Rezultati: člani A - 1. mesto Kamence, 2. Ratež, 3. Soteska, 4. Škocjan, 5. Dobindol; člani B -1. Mirna peč, 2. Maharovec, 3. IGD Novoles, 4. Zbure, 5. Šmihel pri Žužemberku; članice A -1. Ratež, 2. Mirna peč, 3. Stranska vas. Našteti so prejeli pokale.
M. LUZAR
RALLY - Ena od preizkušenj na gasilskem rallyju je bila hitra mokra vaja v Žužemberku, od koder je posnetek. (Foto: L. M.)
RAZVITJE PRAPORA - Gasilsko društvo Talčji Vrh je v nedeljo praznovalo 70-letnico svojega društva. Ob tej priložnosti so razvili društveni prapor, katerega boter je Hinko Fric (na fotografiji), predsednik gasilcev Matija Vlahovič pa je spomnil na zgodovino. Leta 1942je zgorel njihov prvi gasilski dom, na srečo pa so rešili dokumentacijo. Leta 1952 so požgani dom obnovili, vendar so bili leta 1980 zopet primorani graditi dom, saj so starega odstopili JLA. Ko je bil dom čez dve leti zgrajen, je zaživelo tudi društvo, ki je dobilo še žensko in mladinsko desetino. Danes šteje društvo 53 članov. (Foto: M. B.-J.)
Strokovno posvetovanje o krožnih križiščih in umirjanju prometa * Cilj izničiti dvome _________nekaterih in dokazati, da je takšna oblika reševanja križišč varnejša
OTOČEC - Krožna križišča (rondoji ali tudi krožišča imenovana) so v zadnjem letu precej razburkala slovensko strokovno in laično javnost, saj je bila tovrstna ureditev križišč še pred leti pri nas popolna neznanka. Vendar izkušnje razvitejših držav kažejo, da so krožna križišča varnejša, saj se zmanjša število konniktnih točk udeleženih vozil v križišču, večina nesreč se zgodi zaradi oplazenj in ne zaradi čelnih trčenj, posledice katerih so le zvita pločevina, medtem ko je hujših telesnih posledic maiu, pretok prometa pa je lažji.
Prav zato, da bi tudi v Sloveniji izmenjali strokovna stališča o krožnih križiščih in umirjanju prometa, so Nacionalno združenje cestnih strokovnjakov DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije in Društvo za ceste Dolenjske preteklo sredo na Otočcu organizirali strokovni seminar, ki se ga je udeležilo preko 160 strokovnjakov iz vse Slovenije.
S 3 PROMILA ALKOHOLA ZA VOLANOM
KRŠKO - 30-letni T. F. iz Rožnega se je v nedeljo, 1. junija, kar nekajkrat srečal s policisti. Najprej v Brestanici, kjer je moral pihati in je napihal kar 3,1 promila alkohola, nato še v Krškem, kjer so policisti ugotovili, da je to tisti voznik, ki je predtem povzročil prometno nesrečo in po nesreči pobegnil. Imel je močan zadah po alkoholnih hlapih, kar je voznik policistom dokazal tudi z že napisanim poročilom o opravljenem testu alkoholiziranosti. Ker se ni držal odrejene prepovedi vožnje, si je “utrujeni" voznik zaslužil počitek na policijski postaji.
Promet se bo tudi v Sloveniji še povečeval, tudi v mestih in okoli njih, zato je izboljšanje prometne varnosti eden od temeljnih ciljev posodabljanja in dograjevanja cestnega omrežja. Tako kot v
• Če je v preteklosti veljalo prepričanje, da je potrebno preko urbaniziranih področij zgraditi dovolj propustne, široke ceste ali obvoznice, se v svetu uveljavljajo različni ukrepi, ki umirjajo hitrost prometnih tokov in ne zahtevajo večjih investicijskih sredstev. Gre za ukrepe, s katerimi se površine, predvsem v stanovanjskih okoljih, preoblikujejo in spremenijo tako, da se doseže zmanjšanje velikosti motornega prometa z umetnimi preprekami, zamiki vozišča in podobnim, s čimer se spremenijo navade voznikov in se hitrosti omejijo.
svetu postajajo tudi pri nas vse pomembnejše projektne rešitve, ki zmanjšujejo hitrost vozil, kar pomeni umirjanje prometa in izboljšanje prometne varnosti, predvsem v naseljih.
Med najbolj znane tovrstne rešitve umirjanja prometa so v svetu vse bolj v uporabi krožna križišča, tako pri križanju obremenjenih cest kot tudi pri križanju velikih prometnih tokov avtocest
v urbanih področjih, zato so želeli organizatorji srečanja vzpodbuditi in pospešiti izdelavo smernic za projektiranje krožnih križišč in za umirjanje prometa na javnih cestah, saj so bile za Slovenijo tudi specifične rešitve do sedaj prevečkrat prepuščene posameznim projektantom.
V preteklosti je bilo v Sloveniji uvajanje krožnih križišč zapostavljeno, v zadnjem času pa je bilo zgrajenih več tovrstnih nivojskih križanj cest. V prihodnosti se takšno križišče obeta tudi na severni obvoznici Novega mesta.
T. GAZVODA
KOLESARKA PADLA
POTOK - V soboto^ 7. junija, ob 20.15 je Janez Ž. izZdinje vasi vozil osebni avto iz Vavte vasi proti Novemu mestu. Ko je pripeljal na Potok, je dohitel 70-letno kolesarko Valerijo P. s Potoka. Ko je kolesarka zapeljala v križišče, jo je voznik osebnega avta prehitel in pred njo zavil v desno proti naselju Reber. Voznica je izgubila oblast nad kolesom in padla.
SENTJERNEJSKI POLICISTI VABIJO
ŠENTJERNEJ - V petek, 13. jun(ja, od 11. do 17. ure bodo policisti občanom odprli vrata policijskega oddelka Šentjernej. Policisti bodo obiskovalce seznanili s problematiko na tem območju, jim razkazali opremo in prostore, gosti pa si bodo lahko ogledali tudi razstavo.
POTA IN ST#
dežurni
poročajo
•	Po nekaterih izbruhih v parlamentu bi bilo dobro, da bi tam uvedli doping kontrolo. (Cjuha)
•	Biti drugačen zbuja sovraštvo. (Stendhal)
sunkom, ki je zelo močan, močnejši kot sem pričakoval, saj je hitrost 11 kilometrov na uro zelo majhna. Sicer ravno opravljam vozniški izpit, privezujem pa se vedno, tudi kot sopotnik.” FRANCI ŠKULJ, član uprave za zavarovalništva iz Tilie, Novo mesto: “V 4-mesečni akciji sodeluje tudi zavarovalnica Tilia, saj si tako prizadevamo za zmanjševanje škod iz naslova telesnih po-
pač pa zaradi lastne varnosti. Da je ta brez pasu veliko slabša, sem se pravkar prepričal.”
T. G.
Rondo se obeta tudi Novemu mestu
V Šmarješke na tek čez drn in stm
Tekačem bo svetoval tudi zdravnik
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Prizadevni organizatorji iz Zdravilišča Šmarješke Toplice bodo v soboto, 14. junija, že tretje leto zapored pripravili Šmarješki tek, ki ni namenjen le tekmovalcem - ti se bodo pomerii v malem maratonu na 21-kilometrski razdalji • ampak v veliki meri tudi tistim ljubiteljem teka in športne rekreacije, ki žei|jo le preizkusiti svojo vzdržljivost na trimskem teku na polovični razdalji malega maratona. Proga bo speljana po bosti, travnikih in cestah med Šmarješkimi Toplicami, Pa ho in Žalovičami.
Da bi poudarili rekreativni značaj trimskega teka, tu tekačev niso razdelili na več kategorij, na prireditvi pa bodo, kot je že v navadi, sodelovali tudi zdravniki, člani društva za srce, ki bodo tekačem pred štartom izmerili krvni tlak in jim tudi svetovali. Po štartu trimskega teka in malega maratona, ki bo ob 10. uri pri teniških igriščih v športnem centru zdravilišča, bodo za cicibane pripravili tek na 600 m, za mlajše in starejše dečke in deklice pa tek na 3 km. Najboljšim v malem maratonu so namenili denarne nagrade, najhitrajšim na ostalih razdaljah pa bogate praktične nagrade. Prijave bodo zbirali eno uro pred začetkom prireditve.
L V.
STRELCI ZA ODPRTO PRVENSTVO BELE KRAJINE
SEMIČ - Strelska družina Iskra Semič bo v soboto, 21. junija, ob 10. uri na novem strelišču na Krupi pripravila odprto prvenstvo Bele krajine v streljanju z malokalibrskim orožjem. Tekmovanje s puško bo tako ekipno (trije člani) kot posamično v trojnem položaju, tekmovanje s pištolo pa samo posamično. Prijavite se lahko na naslov: Strelska družina Semič, Vrtača 1, Semič, do torka, 17. junija, informacije pa lahko dobite vsako popoldne po telefonu (068) 67-167.
NAJBOLJŠA DOMAČA
STARI TRG OB KOLPI - Na mednarodnem šahovskem turnirju za mlade v Starem trgu ob Kolpi sta z izkupičkom vseh točk zmagala domača tekmovalca Darja Kapš in Tadej Kobe. (V. K.)
V Krškem zmagala Mervar in Filip
Novomeški šprinter Boštjan Mervar na domačih tleh nepremagljiv - Krčana v novomeškem moštvu Zagorc in Dular trikrat na stopničkah - Branko Filip zmagal šele po pregledu fotofiniša
KRŠKO - Minulo soboto in nedeljo je bilo v znamenju kolesarstva Krško, kjer so prizadevni organizatorji kolesarskega društva Savaprojekt v soboto pripravili 9. kriterij mesta Krško in v nedeljo 8. veliko nagrado Krškega. Obe članski zmagi so osvojili poklicni kolesarji novomeške Krke Telekoma pa tudi v mlajših kategorijah so bili dolenjski in posavski kolesarji uspešni.
V Krškem so nastopili vsi najboljši slovenski kolesarji z izjemo dela mladinskega moštva Krke Telekoma, ki je nastopil na etapni dirki v Italiji, in dela članskega moštva ljubljanske Radenske Roga, ki je minuli teden nastopil na dirki Po Avstriji. Sobotna dirka je v vseh treh kategorijah dečkov štela za pokal Dane, v mladinskih in članski kategoriji pa za kriterij slovenskih mest.
Še posebno zanimivo je bilo med člani, kjer je prvega izmed 12 Sprintov 50-kilometrske krožne proge po ulicah Krškega dobil Novomeščan Milan Eržen, v nadaljevanju pa je novomeški stroj deloval brezhibno, saj je moštvo Krke Telekoma preprečilo vse pobege konkurentov kranjske Save in uspešno pripravilo Sprinte, v katerih je prevladoval kot puščica hitri Boštjan Mervar, ki je bil najhitrejši kar sedemkrat, le na zadnjem Sprintu, kije štel dvojno, si je zmago s pobegom v predzadnjem _krogu privozil Sandi Papež, medtem ko je bil Boštjan najhitrejši v skupini in zmaga je bila njegova; najhujšega konkurenta Rajka Petka pa je premagal za 4 točke. Od kolesarjev z našega konca so na stopničke za
zmagovalce stopili še KrCan v dresu Krke Telekoma Uroš Dular, ki je bil pri starejših mladincih tretji, prav tako Krčan član Krke Telekoma Gregor Zagorc, ki je med mlajšimi mladinci zmagal, in Novomeščan Jure Zrimšek, ki je bil v isti kategoriji tretji. Tretje mesto sta med dečki A oziroma B osvojila tudi Novo-meščana Matej Križišnik in Janez Muhvič.
V nedeljo so na veliki nagradi Krškega na 18 km dolgi krožni progi nastopili le mladinci in člani. Mlajši mladinci so morali prevoziti tri kroge, na stopničkah za zmagovalce pa sta Zagorc in Zrimšek zamenjala mesti. Starejši mladinci so prevozili šest krogov, in ker mu oslabljena vrsta Krke Telekoma ni mogla bolj pomagati, se je moral Uroš Dular zadovoljiti s četrtim mestom.
Dirka pri članih je bila tudi po besedah samih tekmovalcev zelo težka, saj so se kranjski kolesarji hoteli oddolžiti Novomeščanom za sobotni poraz in so ves čas silovito napadali. Pobegi so se vrstili eden za drugim, zares pa je uspelo šele
ZMAGOVALCI V KRŠKEM - Branko Filip se je takole upravičeno veselil tesne zmage nad Kranjčanom Matejem Staretom, organizatorji pa so bili za ves trud nagrajeni s tretjim mestom člana domačega Savaprojekta Marka Maloha (tretji z leve). (Foto: I. V.)
tocE***
IGRIŠČE - V pomanjkanju igrišč otrokom iz Bele Cerkve v lepem pomladnem popoldnevu za žoganje zadostuje tudi prostor pred gasilskim domom. (Foto:A. B.)
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
KOČEVJE - Ob koncu tedna so se kočevski tekači udeležili dveh prireditev. Na Petelinjem teku v Pivki je med veterani zmagal Franc Kocijančič, Polde Lavrič pa je bil v skupini do 50. leta osmi. V počastitev občinskega praznika Velike Lašče so pripravili Tek po velikolaški kulturni poti. Na izredno razgibani progi so imeli veliko uspeha sodraški in kočevski tekači. Alojz Strle je zasedel tretje mesto v skupni uvrstitvi, Dare Rovanšek je zmagal v skupini do 50 let, Franc Kocijančič pa je bil drugi med veterani.RIBNICA - V 8. krogu ribniške malonogometne lige so igrali takole: Grafit: Avtocenter Prestige 3:6, Spectrum Treid : Biba Market 9:1, Kocka : Agaton 2:5, ŠMD TUrjak : Divji jezdeci 2:7, Velike Lašče : Elin Kot 2:5. Na lestvici vodi Avtocenter Prestige s 24 točkami.
KOČEVJE - V 6. krogu OLMN Kočevje so bili doseženi naslednji izidi: AS: Željne 6:0, Tli zvezde : Krempa Štalcerji 3:2, Črni Potok : Babilon 3:3, Kostel
: Slovenka 4:2, Rog: AG Kovinar 0:4. Na lestvici vodijo Tri zvezde z 18 točkami pred AG Kovinarjem in Asom.
SODRAŽICA - V 4. krogu notranjske balinarske lige so igralci BSK Sodražice v Fari pri Idriji premagali tamkajšno ekipo z 11:9. Pri Sodražanih je bil tudi tokrat najboljši Roman Krže. V nedeljo bo v Sodražici še finale državnega prvenstva v hitrostnem izbijanju za mladince. tek-ma se bo začela ob 9. uri.
REKA - Na Reki je bilo odprto prvenstvo Hrvaške v namiznem tenisu za pionirje in člane, "tekmovanja so se udeležili trije predstavniki kočevskega Melamina. Med pioniriji se je Gregor Vidmar uvrstil med osem najboljših, mladinca Andrej Novak in Marko Mlakar sta nastopila v članski konkurenci, a se uvrstila na glavni turnir.
BRASLOVČE - Na tekmovanju za Cestnikov memorial v streljanju z vojaško puško so vnovič zmagali strelci Morisa iz Kočevske Reke. M. GLAVONJIČ
UPOKOJENCI
TEKMOVALI
NOVO MESTO - Športnih iger upokojencev Dolenjske in Bele krajine so se udeležili športniki 12 društev upokojencev. Med moškimi je v streljanju in kegljanju zmagalo Grosuplje, v pikadu pa Novo mesto. Med ženskami je bilo v streljanju prvo Grosuplje in v kegljanju ter pikadu Novo mesto, teidi v šahu in balinanju so bili najboljši Novome-ščani, ki so osvojili tudi skupno prvo mesto pred Grosupljem in Črnomljem.
NA VRHU METLIKA
METLIKA - V nepopolnem šestem kolu metliške občinske nogometne lige je Metlika II s 4:0 premagala Dobravice, Radoviča s 4:3 Boršt, Metlika I z 2:1 Slamno vas, tekmi med Rosalnicami in Suhorjem ter Suhorjem in Lokvico sta se končali z izidom 1:1, medtem ko gledalci na tekmi med Mladino in Grabrovcem niso videli zadetka. Na lastvici vodi Metlika I z 10 točkami, Grabrovec in Policija pa imata 9 točk. Najboljši strelec je Josip Ja-njac z 12 zadetki.
Kranjčanu Mateju Staretu, članu domačega Savaprojekta Marku Balohu in novomeškemu profesionalcu Branku Filipu, ki so imeli na začetku zadnjega kroga okroglo 3 minute prednosti, kar je bilo dovolj, da jih glavnina, na čelu katere je močno vlekel del moštva Radenske Roga, do cilja ni ujela. Medtem ko se je utrujeni Baloh odpovedal ciljnemu šprintu, sta se za prvo mesto udarila Filip in Stare, ki sta ciljno črto prevozila navidez povsem istočasno; šele podroben pregled fotofiniša je zmago prisodil Novo-meščanu, odločila pa sta le slaba dva centimetra. Kot v soboto sedemkrat je ciljni Sprint glavnine dobil Boštjan Mervar.
I. VIDMAR
j»i» ti tu imun
KOLESARSTVO
9. KRITERIJ MESTA KRŠKO, člani - 1. Mervar (Krka Telekom) 41,2. Petek 37,3. Križnar (oba Sava) 16,4. Papež 10,5. Derganc 8, 6. Fink 7, 7. Štangelj fvsi Krka Telekom) 5,8. Gimpelj (Savaprojekt) 4, 10. Murn (Krka Telekom) 3,12. Četrtič (Savaprojekt) 2,13. Eržen (Krka Telekom) 5; st. mladinci - 1. Božič (Sloga 1902 Idrija) 24... 3. Dular (Krka Telekom) 11... 9. Prevejšek (Kobo Krško) 3, 10. Govednik (Krka Telekom) 3 itd.; ml. mladinci -1. Zagorc 20... 3. Zrimšek (oba Krka Telekom) 8... 6. Četrtič
Savaprojekt), 9. Kebelj (Krka Telekom) itd.; dečki B - 1. Stolič
(Hit Casino N. Gorica)... 3. Muhvič (Krka Telekom)... 6. Prevejšek (Kobo), 7. Olovec (Savaprojekt) itd.; dečki C - 1. Bole (Bled)... 7. Barantin (Krka Telekom), 8. Zagorc (Savaprojekt) itd.
8. VELIKA NAGRADA KRŠKEGA, člani - 1. Filip (Krka
Telekom) 3:16:55,2. Stare (Sava) '	' “ 'on (Sa-
(Savaprojekt) 6, 7. Logar D. i Telekom) 2 itd.; dečki A -
(Krka
1. Kraker (Sava)... 3. Križišnik (Krka Telekom), 4. Sarešinič (Črnomelj), 5. Matko (Krka Telekom), 6. Kodrič, 7. Zalokar (oba
v času zmagovalca, 3. Baloh (Savaprojekt) zaostanek 0:06, 4. Mervar (Krka Telekom) 0:12... 6. Četrtič (Savaprojekt), 7. Štangelj... 9. Derganc (oba Krka Telekom) vsi 0:14, itd.; st. mladinci -1. Božič (Sloga 1902)... 4. Dular (Krka Telekom) itd.; ml. mladinci - 1. Zrimšek... 3. Zagorc (oba Krka Telekom)... 7. Četrtič (Sava-
projekt), 8. Logar K. (Krka Telekom) itd.;
MERVAR DRUGI
NOVO MESTO - Na motoristični dirki Croatia Open na dirkališču na Gorbniku, ki je med drugim štela tudi za pokal Alpe Adria in slovensko državno prvenstvo, je Novomeščan Lovro Mervar v razredu 600 supersport zasedel sedmo mesto, Matej Dule pa je bil deveti; samo med slovenskimi dirkači pa je bil Mervar drugi in Dule tretji.
REMI RADIA KRKA
V 25. kolu zahodne skupine tretje nogometne lige sta se v pomladnem delu prvenstva neporaženi moštvi novomeškega Radia Krke in Tel-monta Šmarja v Šmarju razšli brez zmagovalca z izidom 1:1, medtem ko je Kolpa iz Podzemlja doma s 3:1 premagala Lesce. Kolo pred koncem letošnjega prvenstva na lestvici vodi Radio Krka s 63 točkami, drugi je Sežanski tebor s 59 točkami,
.... medtem ko je Kolpa s 37 točkami četrta.
PAPEŽ JE POBEGNIL - Sandi Papež je na sobotnem kriteriju mestr Krško ves čas delal za tovariše iz ekipe, v predzadnjem krogu pa je posk bel še zase in takole pobegnil tekmecem ter si, ko je kot prvi prevozil ciljne črto zadnjega kroga, z 10 točkami priboril četrto mesto. (Foto: I. V)
Jure Rovan četrti med Američan'
Na ameriškem študentskem prvenstvu Brežičan četrti - Uspešni nastopi atletov Fita in Sevnice na kvalifikacijah za APS - Kozmusova prispevala k uspehu na Irskem
BREŽICE, SEVNICA - Minuli konec tedna je bil za brežiške in sevniške atlete nadvse uspešen. Najodmevnejši je bil nastop slovenskega rekorderja v skoku s palico Brežičana Jurija Rovana na finalu vseameriškega študentskega prvenstva v Bloomingtonu v Indiani, kjer je sicer za svojim rekordom (551 cm) zaostal za 11 cm, a kljub temu s četrtim mestom med študenti atletsko najmočnejše države na svetu dosegel izjemen uspeh. Po prvenstvu se Jure, ki ga v Ameriki čaka še eno leto študija, vrača domov, kjer ga glede na izid z vseameriškega prvenstva čaka še ena uspešna sezona.
V soboto in nedeljo je slovenska teku na 800 m. V teku na 3.000 m je
je bil s 45,00 četrti in Sebastjan4 Drolc z 39,30 m šesti. V skoku v višino je bil Alan Pavlič s 170 cm sedmi, v teku na 800 je bil Gorazd Divjak z najboljšim letošnjim izidom med mlajšimi mladinci v Sloveniji 1:58,32 dvanajsti.
ženska atletska reprezentanca v Dublinu na Irskem dosegla izjemen in nepričakovan uspeh, saj je osvojila L mesto v A skupini evropskega atletskega pokala Bruno Zauli in se tako uvrstila v evropsko super ligo oziroma med osem najboljših na stari celini. Pri izjemnem uspehu je sodelovala tudi brežiška atletinja, rekorderka v metu kladiva Simona Kozmus, ki je sicer zaostala za svojim rekordnim dosežkom, a je tudi s 45,66 m dolgim metom in 6. mestom prispevala pomembne točke k največjemu ekipnemu uspehu slovenske atletike.
Na kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije v Celju so v soboto, 7. junija, uspešno nastopili tudi sevni-ški in brežiški atleti. Med Sevničani sta se še posebej izkazala Robert Grojzdek, ki je s časom 15:01,20 zmagal v teku na 5.000 m, in Petra Radišek, ki je bila z 2:13,58 prva v
bila Janša Zagrajšek s 10:20,81 druga, Zvonka Bregar pa z 11:10,29 šesta. Brežičanom je šlo najbolje v njihovi tradicionalni disciplini -metu kladiva, kjer je bil Branko Grubič s 50,20 m drugi, Silvo Jagič
MORIS V DRUGI LIGI
KOČEVSKA REKA - Strelke in strelci Morisa iz Kočevske Reke so na treh pomembnih tekmovanjih nastopili zelo uspešno. Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem za mlajše mladince v Ljubljani je nastopilo sedem mladink in mladinka Morisa Andreja Kep je zasedla drugo mesto s 322 krogi, druge tekmovalke pa so se uvrstile do 11. mesta. Na kvalifikacijah za uvrstitev v 2. slovensko ligo z zračno pištolo je v Postojni med šestimi ekipami Moris s 1572 krogi v postavi Ivana Ciglič, Andreja Kep in Franc Gaber zasedla prvo mesto. Poleg Morisa so se v drugo ligo uvrstili tudi strelci Sevnice. Strelska družina Sonja Vesel iz Ivančne Gorice je v Predstrugah pripravila 3. odprto prvenstvo z vojaško puško. Prva ekipa Morisa v postavi Bojan Bartol, Janez Markun in Dušan Križman je osvojila L mesto, Bartol je bil s 180 krogi najboljši posameznik. (M. G.)
PLANKAR DEVETI V ITALIJI
NOVO MESTO - Del moštva starejših mladincev Krke Telekoma je od 5. do 8. junija pod vodstvom trenerja Janeza Jagodica nastopil na etapni dirki v Italiji, pomenovani 7. mare monti Collina Pianura, kjer je Jože Puš v prvi etapi osvojil 10. mesto in Peter Ribič enajsto, medtem ko je Matevž Šuštarič oblekel zeleno majico najboljšega na letečih ciljih. V drugi etapi je bil Ribič tretji in Gaber Gomišček dvanajsti, v tretji pa Uroš Plankar sedmi in Ribič dvanajsti. V zadnji, četrti etapi je bil Šuštarič petnajsti, Puš sedemnajsti in Plankar dvajseti. Na vseh etapah so zmagali domači kole-sarji pa tudi v skupnem vrstnem redu je zmagal Italijan Nikola Fortuna, medtem ko je bil Plankar na koncu 9., Puš 20. in Šuštarič 34., med 116 uvrščenimi kolesarji.
FINALE BREZ NASIP
KRŠKO - Na evropskem polti nalu svetovnega prvenstva posa meznikov v speedwayu sta v St Johannu skupaj z Ljubljančanom Matejem Ferjanom nastopila tudi Krčana Izak Šantej in Gerhard Lekše, vendar nobenemu od njih r uspelo uvrstiti se med sedem najboljših oziroma v evropski finale. Šantej je dirko končal na 10., Ferjan na 11. in Lekše na 16. mestu. V fi- j nale seje na primer uvrstil tudi l(p lijan Andrea Maida, ki ga je Lek--še lani na štadionu v Krškem premagoval kot za šalo.
AERORALLY V PREČNI
SAMO VALANT ZMAGAL NA GRGARJU
TRŽIŠČE - Samo Valant, bivši državni prvak v reliju in gorskih avtomobilističnih dirkah, spet zmaguje. Potem ko se je lani posvetil svojemu podjetju in z utrujenim nisanom sunyjem nastopil le na nekaterih dirkah, se je letos z novo hondo civic v skupini A spet vrnil na zmagovalne stopničke. V nedeljo je na Goriškem na' gorskohitrostni preizkušnji na Grgar dobro izkoristil dež in mokro cesto, ki najboljšemu dolenjskemu avtomobilistu še posebej leži, ter v razredu A drugouvrščenega Miča Milosavljeviča premagal kar za 22 sekund, v skupni razvrstitvi pa zasedel 5. mesto.
NOVO MESTO - Aeroklub Novo mesto bo v soboto in nedeljo, 14, in 15. junija, na letališču v Prečni pripravil državno prvenstvo motor' nih pilotov v aerorallyju, na kate rem bo nastopilo 20 posadk s celot no državno reprezentanco na čelu Novomeški klub bodo zastopale tri posadke: S. Kos - S. Strmec, M. Gla vač - S. Žagar in Damjan Žulič Boštjan Špiler. Kljub tekmovanju bodo ostali novomeški piloti kot ponavadi za konec tedna na raz-pologao vsem, ki bi si radi Dolenjsko ogledali z zraka.
BOŽIČ V ITALIJI
NOVO MESTO - Novomeški šprinter Tomaž Božič je nastopil na mednarodnem atletskem mitingu v italijanskem mestu La Spezia pri Genovi, kjer je v teku na 100 m s 10,63 dosegel svoj najboljši izid v letošnji sezoni in za Acmanom drugi letošnji izid v državi ter v zelo močni konkurenci osvojil 6. mesto. Kot je povedal, se mu forma pred nastopom na sredozemskih igrah v Bariju, kjer bo tekel na 100 in 200 m, izboljšuje. Na finale v močni konkurenci sicer ne more računati, predvideva pa, da bi lahko na obeh razdaljah dosegel svoje letos naj- j boljše izide.
Svetovni prvaki v Krškem
V soboto v Leskovcu plesno prvenstvo - Nastopila bosta tudi svetovna prvaka Škufca in Venturinijeva
KRŠKO - Posavski plesni klub Lukec bo v soboto, 14. junija, v športni dvorani osnovne šole v Leskovcu pri Krškem pripravil svojo do sedaj največjo prireditev, državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, na katerem bosta sodelovala tudi svetovna prvaka v kombinaciji desetih plesov Andrej Škufca in Katarina Venturini, za čim boljša mesta pa se bo s slovensko konkurenco pomerilo tudi nekaj domačih parov. Sobotna prireditev se bo začela ob 13. uri, finale pa bo ob 18. uri.
Teden dni pred veliko prireditvijo je Lukec v leskovški športni dvorani pripravil zanimivo plesno popoldne, na katerem so sodelovali številni učenci tamkajšnje osnovne šole, ki so pod vodstvom vaditeljev plesne šole Lukec vadili na osemurni brezplačni plesni delavnici. Dušan Vodlan je predstavil svoj projekt poimenovan Vsakemu osnovnošolcu uro osnovne plesne izobrazbe na teden. Za zaključek pa so svoje bogato znanje pokazali tudi Lukčevi tekmovalni pari, ki so naslednji dan, v nedeljo, v Ljubljani nastopili na zadnjem državnem kvalifikacijskem turnirju pred prvenstvom, kjer so svoje prve zmage v svojih kate-;orijah v C-razredu dosegli pari .uka Vodlan in maja Bromše, 'eter Puntar in Tina Strgar ter
David Kozmus in Maša Piki. Mitja Puntar in Jasmina Zakšek med mlajšimi mladinci sta na tem tekmovanju zbrala dovolj točk za prehod v B razred, v katerem sta tokrat Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar med mladinci osvojila 3. mesto v standardnih in 4. mesto v latinskoameriških plesih, medtem ko sta bila Jernej Ferme in Maja Lesjak v latinskoameriških plesih v B razredu deveta.
I. V.
Na državnem prvenstvu v posavskem plesnem klubu Lukec največ pričakujejo od obetavnega mladinskega para Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki sta se v soboto takole predstavila domačemu občinst\’U. (Foto: I. V.)
Hlaž in Katarina pod vrhom
Novomeščana v polfinalu mednarodnega teniškega turnirja 1	- Zupančičeva osamljena med tremi Švedinjami
NOVO MESTO - Mladi igralci ■'ovomeškega teniškega kluba Krka e*vse bolj uveljavljajo v kakovost-•. | razredu slovenskega pa tudi itimiarodnega mladinskega tenisa, dokazujejo tudi uspešni nasto-
Dvojmoč prvak
Cerov Log vse bližje
CERKLJE OB KRKI - V soboto, 7. junija, je bilo na vojaškem strelišču v Cerkljah ob Krki 3. državno prvenstvo v .praktičnem streljanju s pištolami in revolverji velikega kalibra. Na 8 strelskih progah se pomerilo kar 65 tekmoval-' cev iz cele Slovenije. Državni ' prvak v praktičnem streljanju za leto 1997 je postal Ludvvig ; Dvojmoč iz društva Strelska šola Dvojmoč iz Šentjerneja, drugi je bil Andrej Feguš iz : Strelskega kluba Ljubljana, tretji pa njegov klubski kolega Bruno Leban. V ekipni razvrstitvi je prvo mesto pripadlo Strelskemu klubu Ljubljana 1, ,.rugo mesto je zasedla Streliška šola Dvojmoč, tretje pa druga ekipa Strelskega kluba Ljubljana.
Očitno postaja praktično streljanje v Sloveniji vse bolj popularno, saj deluje že okoli 20 klubov, priznanje temu športu pa je tudi mednarnod-no prvenstvo v praktičnem streljanju, ki bo od 20. do 22. junija v peskokopu Cerov Log pri Šentjerneju; prijavilo se je že preko 200 tekmovalcev iz 14 držav. Tekmovanje organizira Strelska šola Dvojmoč.
T.G.
i
n
mm; -
t
Ludtvig Dvojmoč
pi na zadnjih turnirjih, predvsem pa to velja za njihovo udeležbo na enem iztned najmočnejših mednarodnih teniških turnirjev pri nas nasploh, 36. Bergantovem memorialu v Mariboru, kjer je v kategorijah do 14. in do 16. leta ob domačih tekmovalcih nastopilo blizu 300 teniških upov iz 14 teniško najbolj razvitih evropskih držav, kot so Švedska, Rusija, Češka, Hrvaška, Avstrija, Italija, Jugoslavija, Madžarska in Romunija.
V	tako močni konkurenci je uspeh že prebiti se iz kvalifikacij na glavni turnir, pravi podvig pa je uspel Novomeščanoma Katarini Zupančič in Blažu Turku, ki sta se uvrstila med štiri najboljše. Blaž je v polfinalu s 3:6 in 2:6 izgubil dvoboj proti kasnejšemu zmagovalcu Luki Bernardu iz ljubljanskega Slovana, Katarina pa je bila najbolje uvrščena slovenska igralka, saj so poleg nje v polfinalu nastopile še tri Švadinje, Katarino pa je s 6:1 in 6:2 premagala Zachrissonova.
Poleg Katarine Zupančič in Blaža Turka so v starostni skupini do 16. leta nastopili še trije igralci Krke: Tomaž Kastelec in Tjaša Blaznik sta izpadla v prvem kolu glavnega turnirja, Tomaž Budja pa se je od tekmovanja poslovil že v kvalifikacijah.
V	starostni skupini do 14. leta j^ lep uspeh v močni konkurenci dosegel Maj Jožef, ki se je po treh zmagah v kvalifikacijah prebil v drugi krog glavnega turnirja, Aleša Šan-telj pa se je iz kvalifikacij prebila do prvega kroga glavnega turnirja.
MALI NOGOMET
BIRČNA VAS - Športno društvo Birčna vas bo v soboto, 14. junija, ob 8. uri pripravilo turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo v bifeju Veselček v Birčni vasi in po telefonu (068) 28 860. Žrebanje bo v petek ob 20. uri v Veselčku.
ČREPINŠEK V LJUTOMERU
SEVNICA - Na odprtem prvenstvu v karateju Ljutomer ’97 je tekmovalo 170 karateistov iz 21 slovenskih in hrvaških klubov. Med Sevni-čani sta dosegla najboljše rezultate: Marko Stopar, ki je zmagal med kadeti v konkurenci 24 tekmecev, Rok Črepinšek je osvojil srebro v katah posamezno za starejše dečke, bil pa je tudi tretji v športnih borbah. Sevničani Miha Oštir, Besim Dautbegovič in Darijan Tabak so si v športnih borbah priborili 4. mesta. Vodstvo KK Sevnica se zahvaljuje Športni zvezi Sevnica za organiziran prevoz tekmovalcev.
Atletski rekordi šolarjev
Kopica rekordov na osnovnošolskem prvenstvu v atletiki - Med ekipami popolna prevlada Dolenjcev in Posavcev
Letošnje finalno tekmovanje malega in velikega atletskega šolskega pokala Slovenije na štadionu v Šiški je minilo v znaku dolenjskih in posavskih atletskih upov, ki so dosegli kopico rekordov tega tekmovanja, pa tudi med ekipami so prednjačile šole z našega konca.
Petnajstletni Marko Pust iz Trebnjega je z izidom 36,67 za desetinko sekunde izboljšal rekord v teku na 300 m, njegova vrstnica Maja Nose iz Šentjerneja pa je s 7,84 postavila rekord v teku na 60 m in še enkrat dokazala, da spada med najobetavnejše mlade slovenske atletinje. Med učenci 7. in 8. razredov se je z rekordom izkazala še štafeta 4 X 100 m iz osnovne šole Krško.
Kopico rekordov so postavili tudi učenci petih in šestih razredov. Tako je nova rekorderka v skoku v višino s 161 cm Šentjernejčanka Alenka Žnidaršič, Mitja Žitnik iz Trebnjega je s 76,84 m rekord v metu žogice izboljšal za več kot 2 m, še en Šentjernejčan, Matej Kralj, pa je s 585 v skoku v daljino rekord izenačil.
Dolenjski in posavski atleti so prevladovali tudi v ekipnem vrstnem redu, kjer so se med prve tri uvrščale ekipe osnovnih šol Šentjernej, Krško, Trebnje, Brežice, Grm Novo mesto in Dolenjske Toplice. Izidi: učenci 7. in 8. razr. -1. Krško, 2. Trebnje, 3. Grm Novo mesto; učenke 7. in 8. razr. -1. Šentjernej... 3. Grm; učenci 5. in 6. razr. -1. Brežice... 3. Šentjernej; učenke
5. in 6. razr. -1. Dolenjske Toplice... 3. Grm Novo mesto.
Uspešno so nastopali tudi srednješolci na posamičnem atletskem prvenstvu v Mariboru, kjer je bil Luka Planinc iz brežiške Gimnazije z 200 cm drugi v skoku v višino, Gregor Rovan z novomeške SEŠ s 702 drugi v daljini, Zagrajšek z brežiške GEŠ je bil z 2:56,22 tretji v teku na 1000 m, Snežana Miladinovič iz novomeškega Šolskega centra pajebilas 168 cm prav tako tretja v skoku v višino.
I. V.
AGIL IN FIROS
KOMENDA - Na kasaških dirkah v Komendi je bil v nedeljo B. Antončič iz Šentjerneja v peti dirki z Agilom s kilometrskim časom 1:21,5 drugi, član Posavja Krško M. Kovačič je bil v 8. dirki s Firosom z enakim časom 1:21,5 prav tako drugi, Vojo Maletič, član šentjernej-skega kluba pa je bil s Pelizono s kilometrskim časom 1:20,9 v sedmi dirki četrti.
SCORPION NA DUNAJU
NOVO MESTO - Tekmovalci novomeškega Scorpiona so nastopili na mednarodnem tekmovanju v Kickboxingu Viena Open na Dunaju, kjer je nastopilo 485 tekmovalcev iz več evropskih držav. V svoji kategoriji v full contactu so osvojili: Saše Mitreski drugo, Gašper Cajner četrto, David Župevec in Miran Cvelbar peto mesto.
BOŠKO VUJASIN ZADNJIČ SODIL - Dolgoletni nogometni delavec z Mirne Boško Vujasin (na posnetku z žogo), ki je letos prejel za svoje ljubiteljsko, predvsem organizacijsko delo, občinsko Golievopriznanje, seže kar nekaj časa poslavlja od sodniške piščalke. Boško je zatrdil, da je bila sobotna prijateljska nogometna tekma med domačo Dano in večkratnim državnim prvakom SCT Olimpijo nepreklicno zadnja v njegovi karieri. Vujasin je ob slovesu sicer hotel malo pomagati dbmačinom, že je pokazal rdeči karton Ljubljančanu s številko 13 in ga takoj nato preklical, ker se je menda zmotil v številki; poprej je namreč rumeni karton dosodil Olimpijini trojki. Trebanjski župan Lojze Metelko, ki je prišel s še nekaterimi gosti na tekmo pri rezultatu 2:0 (za Olimpijo, seve) v začetku drugega polčasa, je uganil končni izid - 7:0!. (Foto: P. P.)
Prve izkušnje v šolski ligi
Povezava šol, agencije za šport in ženskega odbojkarskega kluba rojeva sadove - V ligi bo osem ekip
NOVO MESTO - Odbojka je v Novem mestu eden redkih športov, s katerim se lahko organizirano ukvarjajo tudi dekleta, zato je redno in strokovno delo po osnovnih šolah še izredno pomembno. Ker posamezne osnovne šole nimajo izpolnjenih niti kadrovskih pogojev, v široki paleti izbire izvenšolskih športnih dejavnosti pa za vse ponavadi tudi ni dovolj prostora v šolski telovadnici, je glavno težo dela z mladimi odbojkaricami moral prevzeti ženski odbojkarski klub TPV oziroma Agencija za šport Novo mesto, kjer je posebej za delo z mladimi v ženski odbojki zaposlen Miloš Primc, nekdaj tudi sam zelo uspešen odbojkar.
Sistem šolskih tekmovanj temelji na posameznih turnirjih, ki so ponavadi pripravljeni le enkrat na leto, kar je premlao, da bi motiviralo učenke za redno vadbo skozi celo leto. Zaradi tega je tudi letos agencija za šport v sodelovanju s klubom pripravila osnovnošolsko odbojkarsko ligo za deklice, v kateri je nastopilo sedem vrst - po dve iz Šmihela in Bršlji-na, ter po ena iz osnovnih šol Žužemberk, Center in Grm. Ekipe so od novembra do aprila primerjale svoje odbojkarsko znanje v dveh jakostno različnih skupinah po sistemu trikrat vsa-
ka z vsako. Žužemberk in Šmihel I, prvouvrščeni vrsti iz močnejše skupine, sta se na zaključni turnir uvrstili neposredno, medtem ko so si dekleta iz osnovne šole Center priborila nastop v finalu z zmago nad prvouvrščeno ekipo šibkejše skupine.
Na finalnem turnirju je Žužemberk z 2:0 premagal Center in z 2:1 Šmihel I in osvojil končno prvo mesto, medtem ko so bile z zmago nad Centrom Šmihelčan-ke druge. Za najboljšo igralko so proglasili Snežano Rajak, ki je sicer tudi stalna članica občinske pionirske in kadetske vrste, nastopa pa tudi za drugo ekipo TPV-ja v tretji državni ligi.
Povezava med klubom, agencijo za šport in šolami je zelo pomembna. Klub zagotavlja šolam dobre vaditelje oziroma vaditeljice, agencija pa organizacijsko podporo. Le na ta način lahko že dovolj zgodaj odkrijejo nadarjena dekleta, ki v okviru šolske vadbe in tekmovanj šolske lige dobijo osnovno odbojkarsko znanje in prve tekmovalne izkušnje, svoj razvoj pa potem nadaljujejo v klubu, kjer se dobro delo po osnovnih šola že pozna. Za prihodnje leto načrtujejo, da bo v ligi tekmovalo osem šolskih ekip.
I. V.
VSE PO 350 SIT - V nakupovalnem centru BTC lahko v Shopu 350 vse, kar je na prodajnih policah, kupujete po 350 SIT. Ponudba je pestra: od igrač, orodja, izdelkov iz plastike do porcelana in kristala in še marsičesa. Le nekaj metrov naprej pa v poslovalnici Tremex Kafola nudijo grosistično prodajo piknik programa za enkratno uporabo, izdelkov za dom in prosti čas ter bogato izbiro programa za dopustovanje: blazine Sevylor, čolne, vesla, žoge. (Foto: Majda Luzar, EPS)
Osnovna šola Škocjan, Škocjan 51, 8275 Škocjan
razpisuje prosta delovna mesta:
•	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA V ROMSKEM ODDELKU za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA RAZREDNEGA POUKA V ROMSKEM ODDELKU za določen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA KOMBINIRANEGA POUKA NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI BUČKA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA FIZIKE IN TEHNIKE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	UČITEUA GOSPODINJSKEGA POUKA IN BIOLOGIJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
•	RAČUNOVODJA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), 3 leta delovnih izkušenj, V. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomski tehnik, nastop dela 1.7.1997.
Kandidati učitelji morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določata Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Kandidati bodo opravljali poskusno delo 3 mesece.
Nastop dela: 1.9.1997.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
KOVINOTEHNA
mx
NOVO MESTO, Podbevškova ul. 15
Podjetje s 50-letno tradicijo v inštalaterski dejavnosti in trdno zastavljenim razvojnim programom
VABI K SODELOVANJU
1.	Diplomiranega inženirja elektrotehnike z vsaj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na področju energetike; zaželjeno je, da ima kandidat že opravljen strokovni izpit in da je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS.
2.	Diplomiranega inženirja elektrotehnike - pripravnika.
3.	Delovodje električnih inštalacij, cevnih inštalacij in prezračevanja s V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri in najmanj 3 leti delovnih izkušenj pri vodenju del.
4.	Monterje električnih inštalacij, cevnih inštalacij in prezračevanja s IV. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri in najmanj 3 leti delovnih izkušenj pri opravljanju razpisanih del.
Vse, ki vas je to vabilo vzpodbudilo k razmišljanju o spremembi delovnega okolja, ki ste pripravljeni na nove izzive in osebnostni razvoj, ki ste pripravljeni skupaj z nami graditi še trdnejše inštalatersko podjetje za novo tisočletje,
vabimo,
da pošljete svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in o tem, kaj pričakujete od zaposlitve v naši družbi.
Ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kovinotehna MKI, d.o.o., Novo mesto, Podbevškova ul. 15. Ponudnike bomo o rezultatih obvestili najkasneje v 30-ih dneh po zaključku razpisa.
Osnovna šola Žužemberk Baragova 1 8360 Žužemberk
RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA:
• učitelja slovenskega jezika (1 delovno mesto)
-	učitelja slovenskega in angleškega jezika (1 delovno mesto)
-	učitelja razrednega pouka (2 delovni mesti)
-	psihologa (1 delovno mesto)
Vsa delovna mesta so razpisana za nedoločen in poln delovni čas. Nastop dela: 1.9.1997.
Prijave z dokazili o izobrazbi po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Žužemberk, Baragova 1, 8360 Žužemberk, z oznako ZA RAZPIS.
[Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9...]
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 212. junija 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novomeščana zmagala ob jubileju
Dol. list št. 22, 5. junija
Organizatorjem kolesarske tekme v Novem mestu dne 31. maja
Predvidevam, da ste vedeli, da bo zaprt kandijski most in ostali deli, ki jih vi imenujete “balkanski krog”. Morda vas bo presenetilo, a jaz tega nisem vedel. Ce bi želel priti npr. v Smolenjo vas, bi moral imeti vsaj helikopter. Seveda je na vidiku še eno presenečenje: helikopterja nimam!
Torej, prijazni organizatorji kolesarskega “žura”, ne samo da nimate pojma o organizaciji, tudi osnov olike ne poznate najbolje. Morda bi moral Dolenjski list objavljati tudi podlistek o oliki, če bi seveda organizatorji ob tako kompleksni organizaciji (nobenih plakatov, nobenih znakov, daje obvoz) sploh imeli čas brati.
No, pa da ne bo vse tako črno, moram pohvaliti fanta, ki je prav strokovno obračal avtomobile v križišču. Saj ne da bi morda zaprli samo polovico ceste. “Ne, ne, mi pa že ne bomo malenkostni. Če se zapira cesta, se zapre vsaj pol Novega mesta, da si bodo ljudje zapomnili.” BOŠTJAN JERKO
Nadškofove besede, ki odmevajo
Dol. list št. 22, 5. junija
Osupljivo, kaj vse bi nadškof dr. Franc Rode pospravil pod svojo in svoje religije perut: zgodovino, šolo, časopise, postavil bi nove časnikarje, kajti le tako bi lahko prišli do “pravega kulturnega dialoga”. O sedanjem je dobesedno zapisal: “Lahko se zgražaš, lahko te je sram, lahko si žalosten, pa nič ne moreš. Javnost bi morala reči: poslušajte takih porkerij (po špansko) ali svinjarij (po slovensko), pa ne bomo brali”.
Zanimivo, kako nam je g. nadškof položil sočne besede na jezik, če bi jih hoteli uporabiti obratno proti njemu ob njegovi izjavi: “Kdor hoče dobro slovenskemu narodu, kdor hoče biti zares pravi Slovenec, mora biti kristjan ali vsaj zaznamovan s krščansko kulturo.” (Dnevnik 30.5. 1997).
Res smo lahko žalostni in ni nam vseeno, če si najvišji predstavnik cerkve na Slovenskem dovoli tako izrazoslovje, furmanske izraze je zaradi efekta povedal celo v dveh jezikih samo zato, da bi diskreditiral slovenske časopise in časnikarje. Jaz tega (čeprav brez posebne krščanske kulture) kot normalno olikan človek ne želim ponavljati. Prepričan pa sem, da so lahko žalostni posebno verniki, ker jim je tujina poslala dušnega pastirja, ki si je zastavil kot eno prvih nalog (prej navedena izjava ni bila prva) razdeliti Slovence na prave in neprave. Lahko si predstavljam stisko kristjana, ki bo v dvomih, ali naj ima drugače mislečega soseda ali prijatelja za nepravega Slovenca, čeprav mu je to zapovedal njegov vrhovni dušni pastir.
Ob tem bi želel povprašati še predsednika Ustavnega sodišča, ki je govoril o nestrpnosti do cerkve (Dnevnik 30.5.1997), ali ni tako početje nadškofa kršitev 63. čl. Ustave Republike Slovenije, kjer je zapisano. “Protiustavno je vsakršno vzpodbujanje k narodni, rasni, ver-
ski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega in drugega sovraštva in nestrpnosti.”
K spoštovanju Ustave smo zavezani vsi državljani. Vendar pa postavljam vprašanje, ali krši ustavo tisti, ki se upre omalovaževanju svoje narodne identitete in pri tem reče kako pikro, ali jo krši tisti, ki mu to identiteto poskuša vzeti, s tem ko narodno pripadnost javno pogojuje s svojo religijo in ideologijo, kar seveda nujno vodi k nestrpnosti in sovraštvu.
Zato, dragi Slovenci, kristjani in drugače misleči, zavrnimo provokacije, zadržimo strpnost in sožitje, ki smo ga v letih odrekanja dosegli s trdim delom pri graditvi in pozneje osamosvojitvi lastne države, in ne dovolimo nikomur, zlasti pa ne tistim, ki niso živeli in delali z nami, da k nam zanašajo zlokobni duh preteklosti, ki ponovno lahko povzroči delitve in tragedije.
JANKO MAVER Novo mesto
uvrstiti med izvajalce. Prireditev bo namreč “on the ground” - na kopališču za gradom Otočec.
Nastopile bodo skupine in posamezniki, ki bodo Otočec v tistih dneh naredili še lepši in prijetnejši: Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Mag-nifico, Demolition Group, Hic Et Nune, Wet Bed, Durhmarsh, D’Ko-vači, Dan D, The Rings, K.U.T. Gas, Majke, Let 3, Zabranjeno pušenje, Pips, Chips & Videoclips, Diana Miranda iz Brazilije in Craobh Rua iz Irske.
Pa še en razlog je, zaradi katerega sicer cenjeni in spoštovani Brane Koncilja ne bo nastopil. Ne računamo le na obiskovalce iz Rumanje vasi in okolice, pač pa iz cele Slovenije in dela Hrvaške. S tem namenom so karte že v prodaji v večini študentskih klubov po Sloveniji, seveda v poslovalnicah Društva novomeških študentov, na Info točkah ŠOU v Ljubljani in Zagrebu.
FRANCI KEK Novo mesto
Nadškofove besede, ki odmevajo
Dol, list št. 22, 5. junija
K pretiranim in razdvajanju Slovencev na podlagi vere spodbujajočim izjavam novega metropolita dr. Franca Rodeta bi rad pripomnil le to, da si z njimi Cerkev sama koplje tla pod nogami. O tem me prepričuje tudi poročilo iz zadnje številke Družine, kako so neznanci isto noč v Begunjah pri Cerknici sneli Križanega, ga vlačili po vaseh in na koncu vrgli v potok.
ANTON JUDEŽ
“G. Peterle je uzurpiral...”
Dol. list št. 21, 29. maja
Podpisani obveščam uredništvo Dolenjskega lista, da informacije o poslanski pisarni v Trebnjem, ni točna, zato prosim, da objavite to, kar sem v resnici povedal na sicer za javnost zaprtem sestanku:
“Gospod Lojze Peterle je brez dogovora z ostalimi poslanci, ki jim je namenjena poslanska pisarna v
Rakete le spomin
Dol. list št. 21, 29. maja
29. maja je bil objavljen članek z naslovom Rakete le spomin in podnaslovom Parni generatorji nov pripomoček proti toči s podpisom -n. Ker ni nikjer pisalo, da gre za humorističen članek, vas prosimo, da v vašem časopisu objavite naslednjo informacijo.
Po sklepu vlade RS z dne 27. 3. 1997 se obramba pred točo z raketami v letu 1997 iz varnostnih razlogov ne bo izvajala. Vzrok za ta sklep so bili mnogi padci neeksplodiranih raket, pri čemer je bilo poškodovanih več objektov (tudi v Novem mestu!), ogroženo pa je bilo tudi življenje ljudi.
Nadalje se je vlada strinjala s predlogom, da se na delu dosedanjega branjenega območja postavi 50 talnih generatorjev, litini generatorji niso “parni generatorji” in ne “bruhajo vročega zraka", ampak v njih, kadar so aktivirani, zgoreva reagent, pri čemer nastaja srebrov jodid, podobno kot pri protitočnih raketah. Tako nastali kristali srebrovega jodida se, ker so zaradi gorenja toplejši od okolišnjega zraka, dvigajo tja, kjer so ali naj bi šele nastali nevihtni oblaki. Thko dviganje traja precej časa, zato je potreb-
Trebnjem, razglasil prvi in tretji ponedeljek v mesecu za svoj termin, in ker zaseda edino mizo v pisarni, za ostala dva poslanca ni prostora oz. pogojev za delo. Povedal sem tudi, da mizo zaseda še iz prejšnjega mandata in da sem o tem, da je potrebno pisarno dodatno opremiti, obvestil ustrezno službo v Državnem zboru. Besedico “uzurpiral” sem uporabil v prenesenem pomenu v zvezi s terminom zasedbe, vendar ne kot obtožbo!”
Gospodu Lojzetu Peterletu, poslancu Državnega zbora, se opravičujem, ker je meni neznani pisec dal necelovito informacijo s za javnost zaprtega sestanka.
P.S.
3. junija me je g. Alojz Metelko, župan občine Trebnje, obvestil, da dobimo poslanci pisarno na novi lokaciji. “Volk bo sit, koza pa cela!”
mag. FRANC ŽNIDARŠIČ
Predmenstrualni
sindrom
Dol. list št. 22, 5. junija
Borisu Petkoviču se zahvaljujem za vzpodbudne besede v prejšnjem Dolenjskem listu, vendar legende dolenjskega “undergrounda” Braneta Koncilje žal ne bomo mogli
no generatoije aktivirati že 2-3 urt pred pričakovanim nastankom al prihodom nevihtnih oblakov.
Vlada je tudi sklenila, naj se pri pravi raziskovalni projekt, na osnov katerega naj bi se odločili o more bitni postavitvi talnih generatorje' na celotnem branjenem območju Glavni cilj tega projekta bo ugoto viti, če pridejo omenjeni kristali dt nevihtnih oblakov oz. koliko jil pride do tja. Ta sklep je v skladu : stališčem Svetovne meteorološki organizacije, ki priporoča državan raziskave namesto širjenja opera tivne obrambe pred točo.
Novinarju bi “uspelo zvedeti’ mnogo več, predvsem pa verodo stojnih podatkov, če bi poklica Hidrometeorološki zavod ali se celi oglasil pri nas. Da pa bralcem ne bi treba čakati na to, naj kar zdaj po vemo, da je obramba pred točo : talnimi generatorji mnogo cenejši od raketne, da je tudi mnogo varnej ša, saj generatorji ne bodo padal izpod neba, ker bodo ves čas na tleh o njihovi učinkovitosti pa še ni moremo govoriti. Poznamo le na vedbe tistih, ki tovrstno obrambo ž< izvajajo; najdaljše izkušnje pri ten imajo Francozi, in sicer že več kot 4( let. Oni poročajo o dokaj visok uspešnosti, škodo od toče naj bi pomočjo talnih generatorjev zmanj šali v povprečju za več kot 40%. Na dodamo, da so tudi nekateri tuji iz vajalci raketne obrambe pred toči
poročali o veliki uspešnosti (najbolj v bivši Sovjetski zvezi, blizu 100%), medtem ko pri nas rezultati niso bili prepričljivi.
Naj na koncu povemo, da tudi navedba, da je bilo naročenih (pri nas) že 50 generatorjev, ne drži; do tega trenutka v Sloveniji ni bil naročen še noben talni generator. ANDREJ KRANJC, dipl. inž. svetovalec direktorja Hidrometeorološkega zavoda RS
PRIPIS UREDNIŠTVA - Novico smo povzeli po slovenskem tisku, ki pa se je, ne prvič, izkazal za kaj nezanesljivega. Ker smo podvomili o verodostojnosti, smo jo komentirali, da “se sliši malo utopično”, na kakšen način naj bi nevarne rakete nadomestilo delovanje talnih gene-ratoijev. Ni šlo za humor, marveč za bojazen, da se protitočna obramba ne bi vnovič klavrno končala. Sicer pa sprejemamo kritiko inž. Andreja Kranjca: prav nam je, zakaj pa v vsakem primeru dosledno ne ravnamo profesionalno in ne preverimo dejstev pri kompetentnem viru.
Uredništvo DL
Zakaj umikamo pobudo za referendum
Izjava za javnost
Slovenska nacionalna stranka je bila pobudnik zakona o moratoriju na vračanje gozdov veleposestnikom in rimskokatoliški Cerkvi ter zato tudi pobudnik referenduma “Ohranimo naše bogastvo” skupaj z Združeno listo socialnih demokratov.
Ugotavljamo, da na podlagi odločbe ustavnega sodišča spremenjeno referendumsko vprašanje bistveno odstopa oa naše pobude, ki jo je podpisalo več kot
52.000	volilk in volilcev, tako da to ni več naše referendumsko vprašanje. Ugotavljamo, da Ustavno sodišče podeliuje protiustavne privilegije rimskokatoliški Cerkvi, ne onemogoča vračanja veleposestev in ne predvideva, da se v tem primeru ne plačuje odškodnina. Tildi ne dopušča, da bi se v zakonu o denacionalizaciji posebej določili primeri, v katerih bi bila zaradi večje škode na družbeni ali državni lastnini omogočena revizija kot izredno pravno sredstvo.
Odločanje na referendumu o vsebini, ki jo je določilo Ustavno sodišče, je za nas nesmiselno. Če bi sedaj izvedli referendum, to ne bi bil referendum na zahtevo
52.000	volilk in volilcev, temveč referendum na zahtevo Ustavnega sodišča. Gre za namerno maličenje volje večine slovenskega naroda, najmanj pa 52.000 njegovih predstavnikov od strani t.i. slovenskega sodišča, na kar pa Slovenska nacionalna stranka ne more pristati. Zato Slovenska na-
• MNENJE SODNIKA I)R. JANEZA ŠINKOVCA - Nesporno je, da je RKC pridobila ozemlje na Slovenskem preko salzburških in briksenških škofov ter oglejskih patriarhov od takratnih cesarjev kot nagrado za nasilno pokristjanjevanje in germanizacijo Slovencev. Za opredeljevanje fevdalnega izvora neke lastnine je bistven način pridobitve, ne pa morebitno sedanje stanje.
cionalna stranka izjavlja, da pobudo in predlog za referendum “Ohranimo naše bogastvo” umika iz postopka, poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke pa bo v državnem zboru skušala uveljaviti čimveč od vsebine referendumskih zahtev pri spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji.
ZMAGO JELINČIČ predsednik SNS in vodja poslanske skupine SNS
V boj za našo staro pravdo!
Da je v kmetijstvu nekaj hudo narobe smo ugotovili tudi na nedavnem sestanku Strojnega krožka Krka v Zburah pri Smarjeti. Na sestanku je bil prisoten tudi državni svetnik Tone Hrovat, kije bil seznanjen s težavami v kmetijstvu na Dolenjskem in zlasti s katastrofalnim stanjem v govedoreji. Odkupna cena mladega pitanega goveda naglo pada in se je znižala še za nadaljnih 100 tolarjev pri kilogramu oddanega mesa. Prodajna cena istega mesta v mesnicah pa se ni znižala niti za tolar, še več, prodaja se uvoženo meso sumljivega porekla, kvalitete, globoko zamrznjenega in brez podatkov izvora.
Pripombe so letele tudi na izračun stroškov pitanja govedi Kmetijskega inštituta Slovenije, saj po njihovem izračunu pokri-
ti
va le stroške pitanja brez dela rejca in njegovega dohodka, tu pa niso vštete tudi obresti od vhlevitve telet. Najmanj šestkrat dražji bi moral biti kilogram žive teže mladega pitanega goveda od odkupne cene enega litra mleka. Vsi kmetijski pridelki bi morali imeti na policah v trgovinah označeno poreklo proizvajalca oziroma rejca, ko gre za meso. S takim načinom bi se lahko kupci lažje odločili za zdravo domačo ali pa sumljivo uvoženo hrano. Sp Na sestanku so osnovali ini- te ciativni odbor za ustanovitev | nestrankarskega kmetijskega sindikata Dolenjske. Na ustanovni zbor bodo vabljeni vsi kmetje, katerim ni vseeno, kdo in kako kroji našo usodo, saj bomo sedaj o njej odločali povsem sami. V boj_za našo staro pravdo! JOŽE RANGUS
t
Eni delajo, drugi uničujejo*
Neznanci uničili turistični kozolček pri Kobilji jami ime
stresli v Kolpo kamion odpadkov
Zadnjega ekološkega spusta po Kolpi od Srebotnika do Bilpe, ki je bil ta vikend in že sedmi po vrsti, se je udeležilo okoli 50 ljudi iz Kočevja, Ribnice in ostale Dolenjske pa tudi iz Ljubljane in Ptuja. Največ udeležencev, kar 15, jih je bilo iz Potapljaškega kluba “Ponirek” Kočevje, ki so se potapljali v tolmune na Kolpi in čistili njeno dno. Izvlekli so veliko pločevine in drugega materiala, ki sta ga nato be isti dan odpeljali kočevski podjetji Dinos in Čestno podjetje, naslednji dan pa j)e Komunala Kočevje. Po akciji j$ bilo srečanje udeležencev na Žagi,
akciji in se dogovorili : naprej.
Ugotovili so, da je neznanec med vasema Grivac in Glad Loka stresel v Kolpo za kamion ali traktorsko prikolico raznega odpadnega materiala, ki ga v akciji niso očistili in bodo to storili kasneje.
PETER KLEPEC BREZ OROŽse JA - Na fotografiji je Peter Klepec, delo kiparja Marjana Lesa iz Cerove va, ki stoji pri Osilnici oz. pri
Pri Kobilni jami pa so neznanci popolnoma uničili turistični ko-
jnem prehodu Zantost. Peter Klepe&j
ie nrei v dvipnienili rnknh drrnl drt>M
zolček, kije opozarjal na to naravno zanimivost. Ostanke kozolčka so uničevalci zmetali delno v
jamo, delno v Kolpo in tako naredili za okoli 500 DEh
iM škode. Obe zadevi so prijavili policiji. Iz teh primerov se vidi, da eni pridno
delajo in se prizadevajo za lepši ke doline, drugi pa
videz Kolpsi narejeno uničujejo.
je prej v dvignjenih rokah držal dre . vo, s katerim je preganjal iz deželi]1 Turke, in napis “Dobrodošli v deželni Petra Klepca ”. Dež, sneg, mraz leta pa so storila svoje, da je odpad\n lo najprej drevo, nato pa še napiAjj Domačini ugibajo, če je dvigni n, roke, ker se je predal (komu?) ali pl mu je že vsega dovolj in je drevi odvrgel, da se bo vrnil v svojo rojst no vas (katero? Osilnico ali Mal Log ali celo katero drugo). (Foto
I PIAVA LAGUNA
POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so dotivetje!
Dodatna posebnost v tem letu so popolnoma obnovljeni bivši hotel Turist in bungalovi Špadiči.
HOTEL, BUNGALOVI IN APARTMAJI LAGUNA PARK
so nova imena za nove objekte v prelepem, mediteranskem parku. Sobe smo opremili s tv sprejemniki in direktnimi telefoni, kopalnice s sušilci za lase, vse dnevne prostore in sobe pa smo klimatizirali. Pri roki sta tudi bazena za otroke in odrasle, marketi, gostilnice, športni centri... in kaj bi še naštevali!
IZKORISTITE NAŠO PROMOTIVNO AKCIJO ZA RESNIČNO DOŽIVETJE v času od 7. do 21. junija 1997!
v hotelu v bungalovih
40
40
Cene dnevne najemnine v DEM 2 osebi 3 osebe 4 osebe 5 oseb 6 oseb
v novih apart. v vilah
60
80
Turistična pristojbina je v vseh primerih 2,20 DEM na osebo dnevno. Osebe od 12 do 18 let plačajo 1,10 DEM.
ZA OTROKE NUDIMO 50- do 100-odst. POPUSTA! Priporočamo tudi ostale hotele: Plavi, Zorna, Galeb, Delfin, Mediteran in Materada, pa tudi štiri kampe: Puntica, Ulika, Zelena laguna in Bijela Uvala. Cene veljajo samo za vnaprej izvršene in potrjene rezervacije pri agenciji vašega zaupanja ali pri:
PLAVA LAGUNA MARKETING POREČ tel.: 00385/52/410-101 ■■■*.	fax: 451-044
L
Judež in politika ter mladina in denar
Kako je Mladinski kulturni center ostal kot riba na suhem in počasi umiral - Enostransko politično usmerjeno Društvo novomeških študentov še zdaleč ne združuje vse mladine, predvsem pa ne ustvarjalne - Se bo vroče!
Mladinski kulturni center (MKC) e društvp, ki je bilo ustanovljeno eta 1991 ter je kar nekaj časa zastavljalo program in dejavnosti, d jih je tedaj potrebovala novomeška mladina. Občina pa ni niti tedaj, kakor tudi ne zdaj, znala
primemo poskrbeti za probleme mladine in
in je vedno te težave spravljala na pleča raznih mladcev.
Društvo MKC ni bilo nikoli deležno primerne finančne pomoti občine (v vsem času delovanja Smo dobili vsega nekaj deset tisoč tolarjev), le stežka je nabiralo potreben denar za izpeljavo zastavljenih nalog. Člani smo celo svoj lastni denar vlagali v izgubo, ki se je občasno pojavljala. Dobitek je bil, povsem neznan pojem. Vseeno, izpeljali smo mnogo projektov, ki so, tako upamo, bili v .zadovoljstvo novomeške mladine, pzačeli pa smo tudi s televizijsko oddajo na Vašem kanalu MKC-tv, -na Studiu D smo imeli radijske [Oddaje itd. (tako Vašemu kanalu, kakor Studiu D dolgujemo zalivajo za pomoč).
’ Prišla je nova oblast in ta se je ■odločila pomagati le društvu DNŠ [Društvo novomeških študentov), fi je barvno in idejno harmonizi-[ano s politiko in interesi župana i>n njegovih podanikov, MKC pa je •stal še naprej kot riba na suhem
počasi umiral.
Ves čas pa smo si prizadevali
'4-
Tatovi cvetja
Pred desetletji so iz severne Evrope krenili na svoj samouničevalni pohod tako imenovani otroci cvetja, tako zvana izgubljena mladež, ki je iskala nekaj, za kar sama ni vedela, kaj bi to bilo, med drugim je bilo to tudi rojstvo mamil med mladimi.
Časi se spreminjajo, z njim navade, običaji pa tudi nagnjenja. Tukaj, po našem, do nedavnega mirnem kraju, pa že drugo leto kroži skupina tolovajev, ki z okenskih polic hiš ob cesti Uršna sela -Semič pobirajo najbolj cvetoče lončnice. Kot vse kaže, gre Za dobro organizacijo prekupčevanja, pa ne z mamili, pač pa rožami. Nekdo ali neka skupina ima pri tem kar dobro utečen in donosen posel. Pred mesecem dni so se lotili celo betonskih korit Pri našem domačem pokopališču, od koder so izruvali najlepše primerke rastočega rastlinja. Zadnji primer dveh korit lepih gorenjskih nageljnov je lastnici in sosedom Prignal v spomin ljudsko samozaščito, ki je bila včasih dokaj uspešna.
Pripomba razjarjene krajanke, “da bi se mu posušili Prsti...” bi se lahko glasila takole: “da bi zmikavt zgrabil ob prijemu lončka ali rože nekaj drugega, kar ga bo opomnilo, da je spoštovanje lastnine še vedno eno od Pravil ne samo lepega vedenja, pač pa tudi morale in značaja” našega človeka. Ali je tale cvetlični tolovaj NAŠ ali ne, pa ve le on, vsaj zaenkrat je še neznanka. Predlagamo oz. bolje povedano svetujemo, naj svoje prste drži čimdlje od naših rožic, če ne, se bo dobro opekel!
J. SLADIČ
nizacija, ki nekaj naredi za mladi-
no v Novem mestu, ker je pač edi-it seže do ko
no, katerih vrat seže do korita z denarjem. Nikakor pa to ni organizacija, ki bi združevala vso mladinsko populacijo mesta, še manj pa je to organizacija, ki bi združevala kar se da različno misleče ljudi. Daleč od tega.
V Novem mestu je precej več le, ki ni n
ustvarjalne mladine, ki ni ne v enem ne v drugem ali kakšnem naslednjem mladinskem združenju. To je pač mladina, ki ne mara
politizacije, ne mara niti takšnih časopisnih i
sopisnih pisarij, temveč hoče zgolj mirno ustvarjati in ob tem upa na kakšno pomoč. Na take se pozablja. No, pa naletimo na
problem, ki se ga nobena politična stranka v novomeški občin
•rdi za pridobitev ustreznih prodorov za mladino. Žal niti pri tem Jbčina ni priskočila na pomoč. Ibdi zato je MKC-NM v začetnem obdobju delovanja sprožil akcijo hiranja podpisov oz. peticijo, ki e zahtevala v prostorih bivšega loma JLA (sedanji Kulturni cen-er Janeza Trdine) ureditev prodorov za kulturne dejavnosti in v ■'Kviru tega za mladinski kulturni lom MKC. Peticijo je podpisalo eci in piši 4595 prebivalcev Novela mesta in okolice, z njo pa smo Seznanili takratne oblastnike. c< Zato v imenu teh podpisnikov ?odločno zahtevamo od župana Francija Koncilije, da prostore v ^(Okviru Kulturnega centra Janeza (Trdine nameni novomeški mladi-/Ai kot celoti in ne le tistemu delu, ,/do katerega goji izdatne in edine [ simpatije. Društvo novomeških ^študentov (DNŠ), ki ga finančno in drugače bogato podpira krščan-skodemokratski del občine, je ' norda v resnici ta čas tista orga-
Čini še ni lotila. Vsemogočni ve zakaj.
Gre za to, da bi enkrat morali narediti konec temu, da vsakokratna oblast podpira le tiste, ki so jim ljubi, tiste, ki so jim tako ali drugače blizu, pozablja pa na ostale oziroma zgolj deklarativno vabi najširši krog mladih, ne vedoč, da se pameten mlad človek že ne bo uvrstil in identificiral z neko politikantsko, mladinsko organizacijo DNŠ, ki izgleda kot podaljšana, zaslužkarska roka novomeškega SKD-ja.
Mladi, še posebno pa študentje, bi morali biti tisti člen družbe, ki se samo ne udinja oblasti, temveč jo kritično opazuje, preverja, od nje zahteva, še bolj kot to pa je študent tisti, ki mora pokazati na vse nepravičnosti v družbi, skrbeti mora za razne marginalne družbene skupine, za osebnostni, kulturni in siceršnji razvoj mladih. To DNŠ-ju ni in očitno nikoli ne bo jasno.
Od župana, občinskega sveta in direktorice Kulturnega centra
zahtevamo, da se vprašanje mladinske problematike rešuje pri-':o politični
merno, ne skozi optiko političnih koristi in uslug, ohranjanja stolč-
kov, ter da se tako prostori in finance ponudijo vsej novomeški mladini in ne neki skupini mladih,
Upokojenci, starodavno Celje nas pričakuje
V četrtek, 19. junija, vseslovensko srečanje
Že nekaj let se slovenski upokojenci, ki nas je že 228.000 včlanjenih v 415 društvih, zberemo
enkrat letno v vnaprej izbranem kraju. Takrat spregovorimo tudi o svojih problemih in opozorimo družbo, da nas je skoraj pol milijona. Lani je bilo nepozabno srečanje v Planici, pred tem kljub
dežju veselo v Mariboru, letos pa ežje
Prigovori človeku
ki bi radi svoje poslovne interese razpasli še na to področje.
Župan, ko boste razmišljali o teh stvareh, nikar ne pozabite na peticijo, ki jo je podpisalo 4595 prebivalcev Novega mesta in kijih je zbral MKC v upanju na boljšo prihodnost novomeške kulture in ureditev prostorske problematike mladine kot celote in ne le ozke
skupine njih Od pristoji
nas 19. junija pričakuje knežje mesto ob Savinji Celje.
Iz Novega mesta bodo odpeljali štirje polni avtobusi, marsikdo pa bo šel raje s svojim vozilom. Navadno so v programu sodelovali tudi naši pevci, letos pa bodo za ves kulturni program poskrbeli Celjani. Posebej zaradi nas so v tem času pripravili 5. sejem Za zdravo življenje z naravo - senior pod geslom: Poskrbimo za zdravje že danes! Odprt bo od 18. do 22. junija 1997. Nudili nam bodo koristne brezplačne nasvete, opravili najrazličnejše meritve, možnost pa bomo imeli predstavljene artikle tudi kupiti.
Slavnostni govornik na zborovanju bo predsednik republike Milan Kučan, za pravo zabavo pa bo poskrbel ansambel Dolenjcev, ki ga vodi naš Lojze Slak.
I. MESTNIK
d pristojnih, še posebno pa od sekretarja za kulturo, šport in mladino Roberta Judeža pa zahtevamo program, v katerem bo opredeljen način reševanja mladinske problematike, način zagotavljanja mladinskih vsebin, način financiranja... Smo ostro proti sedanjemu načinu financiranja, zahtevamo projektni način fincir-anja in ne, da se velik kup denarja steka v roke peščice mladih, ki nato delajo z njim kot krava z mehom.
Novomeške politične stranke naj že nehajo ravnodušno gledati na problematiko mladine ter naj skušajo sistemsko urediti ta problem, denimo z ustanovitvijo javnega zavoda, ter morda s sposobnim in delavnim človekom v strukturi novomeške občine, ki bo skrbel za mladino, ji pomagal pri dejavnostih, ki se jih loteva, ponujal nove poti in rešitve. Zgolj sram je lahko vse te zaprtooke novomeške podrepniške stranke, pa naj gremo od leve na desno ali na sredo.
Tudi direktorica Kulturnega centra bi lahko vendar že povedala nekaj o tem, izdala svoje stališče, saj se stvari konec koncev nameravajao odvijati prav v njeni ustanovi, v njenih prostorih, tudi o tem, kako se taka nova vsebina vklaplja v siceršnje delo tega centra in kako bo vplivala in se prepletala z ostalim.
Povsem siti smo tudi že odnosa župana in sekretarja Judeža do mladine, ki ni vključena v DNŠ. Povsem siti smo že tega, da to društvo pobere večino denarja za mladino, ostalim pa se pošiljajo le neki razpisi za financiranje projektov, denarja pa nikoli od nikoder. Zakaj le pošiljate razpise, če že prej veste, kdo bo dobil denar. Pa menda ne le zaradi gole formalnosti in zadostitve pravilom? Siti smo že tega, da celo politični podmladki novomeških strank dobivajo te razpise, ne pa, denimo, MKC, ne mnogi posamezniki, ki kar naprej nekaj delajo.
Jasno je, da neki sekretar, ki se je kar naenkrat znašel na tem položaju, ne more, ker ne zna de-
Izničevalce NOB preziramo kot zlobneže .
Pismo Milanu Kučanu
Zadnjega maja 1997 smo imeli na Travi letni občni zbor združe-
nja borcev NOV Dragarske doline. Na zbor so prišli skoraj vsi pripadniki ZB ženske in moški razen bolnih, tako da se nas je zbralo kar 46. To je bilo prisrčno srečanje in smo se spomnili tudi na predsednika nase republike Milana Kučana, ki nas je lani kar dvakrat obiskal, ter sklenili, da mu pošljemo naslednji pozdrav.
Spoštovani, naš dragi prijatelj Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Člani ZB KS Dra-
garska dolina vam pošiljamo prisrčne pozdrave. Kmalu bo
Vsak dan srečujem v vrvežu obraze, zaverovani vsak v svoj dan hitijo, pogled morda, nasmehov ne delijo, hitijo v svoje zidane oaze.
Pozdravim koga. Običajne fraze... Saj z leti že kot znanci se mi zdijo. Morda za hip le redki postojijo in kažejo začudenja izraze.
Ob srečanjih se zvohajo živali, se zbližajo, sovražne zarenčijo. Ljudem je dano, da spregovorijo, a v vrvežu bi ga zaman iskali, ki bi postal, podobno kot živali. Ljudje hitijo, vohajo, bežijo.
JANEZ JESTOVSKI
lovati smiselno in pravilno na področjih, ki bi jih moral obvladati, že nerazumljivo pa je, da po tolikih letih sedenja na stolčku ne zna ali pa noče pomagati ustvarjalnim mladim, tudi takim, ki ne stegnejo jezika, kadar bi bilo potrebno, tudi takim, ki niso nastopaško razpoloženi, ki ne hodijo od vrat do vrat, temveč sedijo doma za mizo in ustvarjajo. Neznosno težko je gledati sekretarja za kulturo, šport in mladino Judeža, od katerega je tako rekoč nemogoče pričakovati kaj takšne ali drugačne pomoči, če nisi prej nekaj let obiskoval podobnih inštitucij kot on sam ali pa bil vsaj simpatizer SKD-ja.
Zahtevamo tudi, da se prevetri komisija, ki pregleduje prispele projekte na razpise za financiranje in jih ocenjuje, če le-ta sploh obstaja, če ni tisto edino razsodišče sam vsesposobni sekretar. Dol s takim sekretarjem!
Naj se vam zdi ta prispevek tako ali drugače obarvan, vseeno nam je, kaj si mislite o njem. Ni nam pa vseeno, kaj počnete z mladino.
Bodite prepričani, gospoda Koncilija in Judež ter novomeški ozkogledi političarji vseh mogočih barv, da če ne boste spremenili odnosa do novomeške mladine kot celote, vam zagotavljamo vroče nadaljevanje vašega dela.
Mladinski kulturni center Novo mesto za MKC: SLAVKO GEGIČ
DOLENJSKI OBRTNIKI V DOLINI RENA - Območna obrtna zbornica Novo mesto je konec prejšnjega tedna pripravila za svoje člane redni letni izlet, tokrat v deželo gradov in vina, v vinorodni del doline Rena. Na poti so si dolenjski obrtniki ogledali številne zanimivosti in znamenitosti, nedeljenega navdušenja pa sta bili deležni pokušnji znamenitih renskih vin. Dolenjska grla so sicer bolj vajena kislastega cvička, a so k\’alitetni renski rizlingi pozne trgatve in jagodnega izbora tekli brez zatikanja. Na pokušnji v Schwabovi kleti, vklesani v živo skalo, v kraju Guls je bilo še posebej zabavno. Plemenito vinsko kapljico so obrtniki pospremili s pesmijo in frajtonarico, ki jo je enako spretno, kot je sukal volan, raztegnil Kompasov šofer Lojze. (Foto: MiM)
ZAHVALA
Za izvedeno sanacije udora na naši kmetiji se lepo zahvaljujemo Mestni občini Novo mesto kot investitorju, Igorju Hrovatiču kot posredniku za pridobitev investicije in inž. Andreji Kovačič za izdelavo projekta GRACEN, d.o.o., Ljubljana. Zahvala velja tudi GPG, d.n.o., Tehnika Novo mesto za izvedbo sanacije udora.
Družina ŽAGAR Jablan 35
POPRAVEK
V prejšnji številki Dolenjskega lista je v prispevku “Potok kmetom, krapom ali postrvem?” prišlo do neljube napake, saj so pri prelomu zamenjali sliki Slavka Košaka in Draga Drobeža. Prizadetima se za neljubo napako opravičujemo.
Uredništvo DL
NA 3. MUZEJSKEM SEJMU - V okviru razstave ilustracij Lucijana Reščiča so v Dolenjskem muzeju pripravili dve dejavnosti z ilustratorjem: slikanje na steklo in pogovor o tem, kaj je ilustracija in kako nastane. Obeh se je udeležilo veliko mladih. Od 19. do 24. maja pa je Dolenjski muzej skupaj s 37 muzeji sodeloval na 3. slovenskem muzejskem sejmu v Ljubljani. Tema je bila izobraževalna vloga muzejev in pedagoški oddelek Dolenjskega muzeja se je predstavil z dvema temama: V zavetju Lukenjske jame in V lončarski delavnici. Vprvi smo predstavili življenje v kameni dobi. Otroci so se trudili zanetiti ogenj na prazgodovinski način, nadevali so si nakit iz kosti, tkali so na prazgodovinskih statvah itd. Vedno je bilo živahno v lončarski delavnici, in kdor je želel, je lahko poizkusil lončariti. Na sejmu smo predstavili in napovedali arheološko razstavo “Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto ” in predstavili knjigo Camio-la Archaeologica Novo mesto 4 - Kapiteljska njiva. (I. Tanko J
PRED VSESLOVENSKIM PARTIZANSKIM TABOROM ’97
Za Cankaijeve ideje o prihodnosti
Vojašnice Cankarjeve brigade so bili gozdovi, Kras in skromne dolenjske kmetije z zaledjem
Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je kot 3. SNOUB IVANA CANKARJA ustanovilo 16.9.1942, sestavila pa seje 28. septembra 1942 v Lepinjah na Kočevskem. Vanjo so vključili 1. bataljon Gubčeve brigade, 1. bataljon Kočevskega odreda in dele 1. in 2. bataljona Belokranjskega odreda. Poleg treh in kasneje še 4. bataljona je imela brigada tudi četo za zveze, minerski vod, minometno baterijo, jurišno četo ter štabne in zaledne organe.
minilo leto dni, odkar ste nas dvakrat obiskali. Pridite še k nam kot prijatelj, kajti vsi vas bomo veseli in lepo sprejeli.
Sodimo v rod starejših in ostarelih ljudi, preživeli smo težko drugo svetovno vojno in izgubili veliko svojcev. Iz naše KS je v internacijah in zaporih pomrlo 54 otrok in dojenčkov. Žal pa dandanes dvigajo glave tudi taki, ki hočejo namerno izničiti naš veliki osvobodilni boj. Zagotavljamo, da jih preziramo kot zlobneže, ki jim gre zgolj za bogato oblast in “komandiranje”.
Žal nam je, da vam moramo tudi tokrat izraziti naše ogorčenje nad takim početjem Želimo si, da bi bili tudi vi v bodoče naš pred-
sednik lepe Slovenije, in vas bomo 10 podprli. Želimo si tudi
iskreno podprli, srečanje z vami, ko se bodo zbrali prebivalci Gorskega kotarja in Kočevske 28. junija letos v Fari.
19 podpisov
Na dan ustanovitve je bilo v brigadi okrog 400 borcev in bork, najmočnejša pa je bila ob razsulu fašistične Italije, ko je imela 1342 borcev. Poprečno je bilo v njej 650 borcev; skozi njene vrste je šlo v pribl. 1000 bojnih dneh nekaj več kot 3100 partizanov. Njen prvi komandant je bil Marjan Dermastja, politični komisar pa Jože Ravbar. Brigado so 17. julija 1943 vključili v 15. divizijo NOVJ kot njeno temeljno enoto: 5. SNOUB Ivan Cankar.
Od ustanovitve pa vse do 15. maja 1945 je bila bojna pot Cankarjeve brigade en sam neprenehen boj z nacifašisti in njihovimi domačimi pomagači. Konec novembra 1942 je napadla belogardiste iz Podbočja (Sv. Križa) in jih pregnala v Kostanjevico. 27.11.1942 je skupaj s 13. hrvaško partizansko brigado napadla italijansko-belogardistično postojanko na Suhorju in s tem preprečila širjenje bele garde v Beli krajini. Prve dni januarja 1943 je prisilila v beg belo postojanko na Primsko-vem, konec februarja pa zavzela utrjeni samostan Pleteije, v katerem so se nasilno udomili belogardisti.
Sledili so napadi za osvoboditev Žužemberka v okviru akcij 15. divizije, ki se je v oktobru 1943 bojevala ob nemški meji in onkraj nje. Brigada je zavzela nemške postojanke Dole, Gobo, Kal, Presko, Javorški pil in druge. Konec aprila 1944 so Cankarjevci v naskoku zavzeli postojanko na Igu, 17. maja 1944 so porazili domobransko postojanko v
TVebnjem. Konec junija so skupaj z 12. brigado uničili ustaško posadko v Bosiljevu.
Cankarjevci so napadali tudi desetino drugih postojank, vendar jih niso zavzeli, a so s tem sovražniku omejevali gibanje, ga vznemirjali ter preprečevali uresničevanje njegovih nalog in ciljev.
Med boji manevrskega značaja je treba omeniti še boj pri belokranjskem Trnovcu, znamenito bitko 3 slovenskih in 2 hrvaških brigad 30.1. in 1.2.1942, kjer so razbili in porazili 2000 mož močno italijansko kolono v Beli krajini. Bili so še uspešni boji v Suhi krajini (Ambrus, Korin, Hočevje), v bitki pri Ribnici
ba Bele krajine, kjer so cankarjevci z bočnim napadom na nemške in domobranske čete razbili sovražnika. Pomembne zmage je brigada izbojevala v zimskih bitkah v Suhi krajini januarja in februarja 1945. Četrtega maja 1945 je brigada osvobodila Kočevje, 6. maja Grosuplje in 9. maja vkorakala v Ljubljano.
in pri uničenju italijanskega bataljona v Jelenovem Žlebu, kjer je z
Toda vojne za cankarjevce še ni bilo konec. Že 10. maja 1945 so odhiteli v Savinjsko dolino na pomoč IV. operativni coni pri razoro-ževanju nacistične soldateske. Šele 15. maja 1945 je v dolini reke Meže na Koroškem Cankarjeva brigada sklenila venec številnih zmag in dolge bojne poti.
Brigada je iz sovražnikovih vrst izločila več kot 3000 vojakov, preprečila pa je vrsto njegovih nalog in ciljev. Ob zlomu Italije je razorože-vala italijanske enote in prav tisti armadni korpus fašistov, v katerega ofenzivnem viharju je bila ustanovljena.
brigado sodeloval tudi bataljon Gubčevcev.
Med zmage Cankarjeve brigade sodi uničevanje venca utrdb in žičnih ovir ob vznožju Gorjancev, kjer je sodelovala tudi Šercerjeva brigada. Znana je njena zmaga 7.7.1943, ko je prestopila Krko in na nemškem letališču v Cerkljah uničila 5 letal. Vmes so bila številna miniranja prometa in zvez. Februarja je brigada ponovno z zasedami obkrožila Novo mesto, 16. marca 1944 pa je zaradi nečuječnosti doživela hud udarec na Javorovici, ko je 600 policistov SS in dve doipo-branski četi napadlo in skoraj uničilo njen celotni 4. bataljon.
Sledi rušenje Štampetovega mo-stuvjuniju 1944 pa ponovna obram-
Za domovino je v NOB padlo blizu 800 borcev in bork Cankarjeve brigade, veliko pa jih je bilo ranjenih in mnogi so ostali trajni invalidi. Od
tistih borcev, ki so v začetku sestav-
Y> 1
ljali brigado, jih je svobodo dočakala manj kot četrtina. Tbda vzdržali so, ker so imeli podporo svojega ljudstva. Zavedali so se pomena Cankarjevega imena in se v njegovem duhu bojevali za napredne ideje prihodnosti.
V tem boju so zoreli njeni ljudje. Dala je 16 narodnih herojev, 20 generalov in vrsto znanih družbenih in kulturnih delavcev. Prejela je najvišja vojaška odlikovanja domovine, za njen delež pa soji občine Črnomelj, Grosuplje in Kočevje podelile domicilne pravice.
PEVSKI KONCERT V SfRAŽI - V četrtek, 5. junija, je imel mešani pevski zbor Društva upokojencev Straža Novoles pod vodst\’om Mitje Bukovca slavnostni koncert ob 10-letnici svojega delovanja. Kot gosta sta nastopila mešani pevski zbor z Malega Slatnika pod vodstvom prof. Toneta Finka in otroški ter mladinski pevski zbor OŠ Vavta vas pod vodstvom prof Cvetke Hribar. Naš pevski zbor danes šteje 19 pevcev. Radi pojemo pod vodstvom požrtvovalnega zborovodje Mitja. Nad koncertom smo bili navdušeni tako pevci kot številni poslušalci. Da je prireditev tako lepo uspela, smo dolžni zahvalo DU Straža, vsem sponzorjem, posebno KS Straža in Novolesu. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo po dolgem času v naši Straški dvorani spet doživeli zares prijeten večer. (Cirila Novinec, predsednica zbora)
90 LET PROF. DOBOVŠKA - V četrtek dopoldan je župan novomeške občine Franci Koncilija v Domu starejših občanov obiskal profesorja Marjana Dobovška ob njegovem 90-letnem življenjskem jubileju. Prof. Marjan Dobovšek je leta 1969 za delo z mladimi prejel Trdinovo nagrado, leta 1993 pa priznanje častnega občana občine Novo mesto. Ob visokem jubileju mu je župan Franci Koncilija čestital in zaželel trdnega zdravja ter se mu zahvalil za vse njegove prispevke. Čestitkam in zahvalam so se pridružili ravnateljica Gimnazije Helena Zalokar in Andreja Pleničar, ravnateljica Študijske knjižnice ter njuni sodelavci. (Foto: M. Klinc)
ZA NAGRADO V GARDALAND - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika že vrsto let nagrajuje osmošolce metliške občine, ki so tekmovali za bralno značko osem let zapored. Tako spodbujamo učence, da se še raje odločajo za to tekmovanje, ki prispeva k razvijanju branja z razumevanjem in bogatenjem posameznika na miselnem in čustvenem področju. Na metliški in podzemeljski osnovni šoli je letos bralne značke osmič osvojilo 31 učencev. Za nagrado smo jih peljali na enodnevni izlet v Gardaland. Pri tem so nam denarno pomagali Krka, tovarna zdravil, in Dolenjska banka, d.d., iz Novega mesta, Beti in Mercator iz Metlike, Anton Škrinjar iz Drašičev in Biserka Čokeša iz Metlike. Vsem se tudi v imenu otrok prisrčno zahvaljujemo. Prav tako hvala šoferjema Integrala Matkoviču in Banovcu za prijaznost in varno vožnjo. Za sodelovanje in prijetno družbo pa se zahvaljujemo osnovnima šolama Mirana Jarca iz Črnomlja in iz Starega trga ter njihovim učencem, ki so letos potovali z nami. Prva je s\’oje učence nagradila za osemletno zvestobo bralni znački, druga pa za dosežke na tekmovanjih kot so male sive celice, nemščina, šah. (Vladka Škof predsednica OZPM)
SREČANJE S STAREJŠIMI KRAJANI - Krajevna organizacija Rdečega križa Uršna sela je tudi letos organizirala srečanje s starejšimi krajani, ki se ga vsako leto udeleži več starostnikov. Za prijetno vzdušje so poskrbeli , učenci podružnične šole Birčna vas pod vodstvom mentorice Vide Šter in na Uršnih selih dobro znani zborček ljudskih pevk z Otovca. Srečanje je uspelo tudi ob podpori krajevne skupnosti Uršna sela. V sodelovanju z vodstvom doma starejših občanov Novo mesto pa so krajevni odbori RK iz Birčne vasi, Regrče vasi, Šmihela, Drske in Uršnih sel organizirali srečanje s starejšimi občani, varovanci doma v njihovem domu (na sliki). Tudi tokrat so nastopili učenci iz Birčne vasi in pevke iz Otovca. Varovance sta pozdravili predstavnica krajevnega odbora Sonja Zadnik in predstavnica občinskega odbora RK Novo mesto Anica Bukovec. (Foto: S. Z.)
Izobraževanje prostovoljcev
V prostovoljno delo vključenih vse več mladih - Za njih pripravili enodnevni izobraževalni program
NOVO MESTO - Slovenska fondacija Ljubljana in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto sta minulo soboto v prostorih Dijaškega doma v Novem mestu organizirali seminar. Mladi in prostovoljno socialno delo, namenjen izobraževanju srednješolcev in študentov, ki opravljajo prostovoljno socialno delo na različnih področjih organizirano preko centrov za socialno delo, občin, javnih zavodov ali drugih organizacij. Seminarja se je udeležilo okrog 70 mladih prostovoljcev iz občin Brežice, Črnomelj, Metlika, Krško, Sevnica, Trebnje in Novo mesto.
V uvodnem nagovoru je udeležence, med katerimi so bili tudi gosti iz Bihača, pozdravil župan Mestne občine Novo mesto Fran-
PRAZNIK ČANDKOVE DOMAČIJE
VIŠNJA GORA - Čand-kova domačija v Višnji gori je v soboto, 7. junija, popoldne doživela pravi praznik, saj jo je obiskalo preko 150 gostov. V novoodprti galeriji sta razstavljali novomeški slikarki Jelica Kupec in Jožica Škof. V kulturnem programu so sodelovale: pesnica Marija Pilko in Mihaela Zajc-Jarc, recitatorka Jerica Pezdič in vokalno-instrumentalna skupina Zaija in Sonce pod vodstvom Irene Rešeta iz Šmihela. Program je povezoval Rudi Škof. O Čandkovi domačiji kot eni najstarejših hiš v Višnji gori je spregovorila predstavnica KUD Višnja gora Anica Petrič, zbrane so nagovorili tudi župan Ivančne Gorice Jernej Lampret ter predsednik KS Višnja Gora Matjaž Zupančič in slikar Štefan Horvat. Zakonca Pilko sta nato poskrbela za nadaljnje prijetno popoldne.
R. ŠKOF
Novice iz Litije
SPREJET ZAKLJUČNI RAČUN - Svetniki litijskega občinskega sveta kljub številnim vprašanjem, kdaj bo prišel na njihove mize zaključni račun za lansko leto, niso dobili pravega odgovora. Zmotili so se vsi, ki so milili, da bo razprava potekala istočasno s proračunom za letošnje leto. Osnutek proračuna je bil sprejet na seji pred mesecem dni, zaključena pa je tudi že javna razprava. Zaključni račun pa je bil sprejet po hitrem postopku na zadnji seji. Presežek prihodkov znaša 113,5 milijona tolarjev in bo namensko uporabljen za izvedbo programa del iz sredstev za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, dokončanje odprave posledic neurja iz leta 1994, urejanje kmetijskih zemljišč in izvedbo stanovanjskega programa. 13,5 milijona tolarjev pa se razporedi v prihodke proračuna za leto 1997.
AVTOBUS DOLE - LITIJA -DOLE - KS Dole je na litijski občinski svet naslovila predlog za ponovno vzpostavitev avotbusne proge Dole - Litija - Dole in zagotovitev potrebnih sredstev, mesečno 145 tisoč tolarjev. Ponudbo je poslal avtobusni prevoznik Sandi Krašovec, omenjeno progo pa je pripravljen zvpostaviti takoj, ko mu Občina Litija zagotovi nadomestilo za izpad dohodka mesečno 145 tisoč tolarjev zaradi premajhnega števila potnikov (ob lanski ukinitvi sta se vozila le dva). Litijski občinski svet je na zadnji seji predlagal županu, naj zagotovi sredstva. Upajmo, da bo pogodba čimprej podpisana!
BORUT PAHOR V LITIJI -Prejšnji teden se je v Litiji mudil predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije Borut Pahor. Območna organizacija Litija je organizirala javno tribuno o vprašanjih ob odločitvi Ustavnega sodišča, da besedilo vprašanj za referendum “Ohranimo naše bogastvo” ni v skladu z ustavo. Pahorje odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi z NATO in Evropo.
POPRAVEK
Dobitnik Valvasorjeve nagrade in častni krajan Šentjanža Janez Kos je star le 62 in ne 82 let, kot mu je odmeril poredni škrat v zadnji številki našega časopisa na zadnji strani v Portretu tedna! Potretiran-cu in bralcem se opravičujemo!
Uredništvo Dolenjskega lista
ci Koncilija in jim izrekel spoštovanje in priznanje za njihovo delo.
Razveseljivo je, da se za prostovoljno socialno delo, to je pomoč in druženje z ostarelimi, duševno in telesno prizadetimi, prostovoljna pomoč pri učenju otrok itn., odloča vse več mladih. Ker so za to delo potrebna tudi določena znanja, je predsednica Slovenske fondacije dr. Anica Mikuš Kos udeležencem predstavila pomen prostovoljnega dela, nato pa je nadaljnje izobraževanje potekalo v treh delavnicah. Skupino Gradimo mostove je vodil dr. Arpad Barath iz Medicinske fakultete v Zagrebu, druga delavnica (gibal-no-razvedrilne igre) je potekala pod vodstvom Matevža Petelina iz Društva za gibalno vzgojo in psihomotorično obravnavo Ljubljana, zadnja z naslovom Daj dam butik - prostovoljstvo danes pod vodstvom Dubravke Hrovatič, Tine Plazar in Tončke Jarc iz Centrov za socialno delo Novo mesto in Trebnje. V skupinah so prostovoljci izmenjali svoje izkušnje, pridobili nekatera nova znanja in sklenili nova prijateljstva. Našli so pravilen ključ, ki odpira vrata skritega zaklada, to je pomoč sočloveku, opravljanje koristnega dela, spoznavanje drugačnosti in učenje strpnosti do tega, sklepanje novih prijateljstev in še mnogo drugih vrednot, ki jih odkrivajo pri delu s pomoči potrebnimi.
DIANA ŽAGAR
VABLJENI NA PRVO GORJANSKO KONJENICO
KOSTANJEVICA NA KRKI - Dvodnevni organiziran pohod s konji, ki ga pripravlja kmetija Milana Vodopivca skupaj s prijatelji, je namenjen ljubiteljem konj in ježe, zato vabijo, da se jim pridružite v soboto, 14. junija, in v nedeljo, 15. junija. Zbor bo na Zevnikovi turistični kmetiji na Čatežu ob Savi ob 8.30, od koder bodo odšli proti Kostanjevici na Krki, se ustavili pred Kosta-njeviško jamo, pokosili, potem se bodo odpravili do kostanjeviškega gradu in proti samostanu Pleterje, nato pa v gorjanske gozdove, kjer bodo v gozdarski koči v Opatovi gori prenočili. V nedeljo zjutraj se bodo po zajtrku spustili v dolino do Vodopivčeve kmetije, kjer se bo Gorjanska konjenica udeležila konjeniških iger Hija ho. Prireditev se bo ob začela ob 14. uri na pašniku kmetije na Dobah, ob cesti Kostanjevica - Šentjernej. Pokrovitelji Gorjanske konjenice so župani vseh treh občin Brežic, Krškega in Šentjerneja.
CIVILNI INVALIDI VOJNE NA OBČNEM ZBORU
Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Dolenjske Novo mesto združuje že štiriindvajset let civilne invalide vojne iz desetih občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Sedaj šteje 301 člana. Skoraj tretjina le-teh se je v soboto, 7. junija, zbrala na občnem zboru v avli OŠ Grm v Novem mestu. Pregledali so delo v minulem obdobju: društvo sije skupaj z Zvezo društev invalidov vojn Slovenije prizadevalo ohraniti doseženo varstvo invalidov, dajalo pravno in drugo pomoč svojim članom, organiziralo rekreacijsko in športno dejavnost, srečanja in izlete. Izvolili so nove organe društva, sprejeli smernice za nadaljnje delo in nov statut, s katerim se je spremenilo tudi ime društva v MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV VOJN NOVO MESTO. Razprava je pokazala, da je Zakon o vojnih invalidih prizadel tudi nie in da pričakujejo popravo nekaterih določil. Prav za izboljšanje varstva se bo društvo še posebej prizadevalo. Kljub naporu, ki ga morajo mnogi vložiti v potovanje, se že veselijo srečanja invalidov vojn Slovenije, ki bo 26. junija v Mariboru.
Bo Klančarjevim uspelo, kar ni 18 najemnikom?
TVavna gora oživlja
SODRAŽICA - Znano je, da edini planinski dom med Sodražico in Loškim Potokom zadnjih petnajst let nima prave sreče z najemniki, da bi zaživel v nekdanjem sijaju in veljavi, ki je zanj veljala vse od njegovega nastanka tam nekje v 17. stoletju.
Dom je last Gasilske zveze Slovenije, kupljen pa je bil delno tudi z namenom šolanja gasilcev. Pa se to menda ni obneslo, prav tako pa ne vsaj osemnajstim najemnikom, ki so se zvrstili v zadnjih letih. Predzadnji najemnik je izgubil pogum lansko jesen, sicer pa poznavalci razmer menijo, da dom potrebuje resnega turističnega delavca, ki bo znal izkoristiti možnosti, ki so vekakor idealne. Sedaj teče tretji mesec, odkar ima dom v njem družinsko podjetje Klančar in sinovi iz Ljubljane.
Pred dnevi smo se pogovarjali s sedanjim najemnikom, ki ima gostinsko izobrazbo, kaj misli storiti, da bi se ponudba popestrila in pritegnila toliko gostov, da bi dom rentabilno posloval. G. Klančar, ki mu pomaga vsa družina, je že kar nekaj naredil. Opremili so restavracijo, ki sprejme nekaj več kot 60 gostov in nudijo nedeljska kosila po naročilu po 800 - 1000 tolarjev. Specialiteta hiše je svinjska prekajena krača s prilogo, postrežejo vam z domačim vinom in domačimi žganimi pijačami, seveda pa so na jedilniku še razne enolončnice, ki se jih poslužujejo predvsem večje pohodniške skupine. Seveda ima dom tudi prenočišča in nekaj bungalovov.
Na Travno goro ni asfalta, pravijo pa, da je obljubljen. Je pa cesta lepo urejena. Š Travne gore vodijo pota skozi obširne gozdove proti Ribnici, Novi Štifti, Loškemu Potoku, Glažuti in Jelenovemu Žlebu, gostje pa radi obiščejo bližnjo partizansko bolnišnico na Ogenjcah. Za to imajo na posodo tudi gorska kolesa.
24. junija bo kresovanje ob zvokih Cici benda iz Ljubljane. Sicer pa imajo Klančarjevi dom v najemu za pet let, in kot pravijo, načrtujejo šeanarsikaj, zlasti pestro zimsko ponudbo. Zgradili bodo bazen, če bodo raziskave, na katere se pripravljajo, pokazale, daje dovolj vode.
A. KOŠMERL
MODNI KOTIČEK
Sončna očala
Pred naraščajočo nevarnostjo sevanja, ki je posledica nastajajoče ozonske luknje, nas opozarjajo številni strokovnjaki in hkrati ugotavljajo, da pri nas še vedno premalo ljudi nosi sončna očala. Bodisi zato, ker jih na splošno ne marajo nositi (tudi korekcijskih), bodisi zato, ker ob periodah nesončnih dni pozabijo, da so pomemben del dnevnih potrebščin. Mladi se v povprečju zanje raje odločajo, vendar nekateri nosijo pretem-na očala, včasih tudi cenena, ki so zgolj obarvana, ne nudijo pa nikakršne zaščite. Nasprotno, temno telo bolj privlači svetlobo, zato na očesno lečko pade še več škodljivega sevanja. Strokovnjaki opozarjajo, da napis ali nalepka na sončnih očalih še nista zagotovilo za kakovost. Pri dražjih se največkrat plačuje dizajn ali pa zveneče ime proizvajalca.
Kakovost svojih očal boste najlažje preverili s pomočjo kompleksnih merilnikov pri boljših optikih (merjenje stekel, določitev UV območja). Kakovostna plastika, tako imenovano organsko steklo, vse bolj izpodriva pravo steklo, ker je lažja in bolj vzdržljiva. Obstajajo tudi sončna očala za posebne razmere, ki nas varujejo pred vetrom in soncem - s strani, in taka, ki varujejo pred bleščanjem od zgoraj. In kaj moramo vedeti, preden se odločimo za nakup? Sončna očala naj bodo zaščitni pripomoček za ohranjanje zdravega vida, nato pa modni dodatek.

SPOMIN NA ABRA HA MA - Za svojo 50-letnico je Franci Les, gostilničar s Čateža ob Savi in slikar samouk, dal na Žlegarjevemu bregu nad Cerino postaviti stebrasto znamenje s štirimi vitrinami, za katere je sam naslikal brezjansko Marijo Pomagaj, rojstvo Kristusovo, velikonočno procesijo ir) sv. Jurija na konju, patrona čateške fare. Slednji je v podobi preprostega kmeta. Znamenje je blagoslovil Jože Pacek, župnik s Čateža ob Savi, in st jubilantu Lesu (na sliki na levi) zahvalil za postavitev obeležja, kakršno so bila nekoč pogosta, sedaj pa jih postavljajo le poredkoma. (Foto: M-Vesel)
PRIZNANJA KRVODAJALCEM - Območna organizacija Rdečega križo Črnomelj je pretekli teden pripravila srečanje kr\’odajalcev iz črnomaljsko in semiške občine, ki so dali kri 25- in večkrat. Ob tej priložnosti jih jo pozdravila namestnica generalnega sekretarja RKS Darja Horvat, ki jo poudarila, da je prav krvodajalstvo, s katerim se ukvarjajo že 44 let, prednostna naloga RKS. V teh letih so se v krvodajalstvu uvrstili v sam evropski vrh. Darja Horvat in predsednica OO RK Črnomelj Urška Čirič sto krvodajalcem podelili priznanja, Janez Mavsar, ki je daroval kri 93-krat, in Valentin Tomaževič, ki jo je dal 88-krat, pa sta dobila še uri. Na fotografiji: podelitev priznanja Jožetu Finku za 50-krat oddano kri. (Foto M. B.-J.)
®>MERK
visokotlačni vodni čistiloc, AL-KO, PC 160R, moč 2000 W,
2850 vrt/min, delovni pritisk do120 barov, regulacija pritiska od 35 do 120 barov (160 barov EWE), poraba vode 7,5 l/min, vbodna temperatura vode do 60°C, teža 17 kg
palični mešalnik, SIEMENS, MQ 30001, moč 160 W, trokrilni nož iz nerjavnega jekla, 12.000 obr/min
akumulatorski vrtalnlk-vijačnik, SKIL, 2475, v kovčku, napetost 12 V, hitrovpenjalna vrtalna glava 10 mm
krožna žaga, ISKRA ERO, KZ 55 D, moč 830 W, globina reza 50 mm, žagin list z 12 zobmi, vidia
hladilnik zamrzovalnik, GORENJE, HZ 26.3 S/ prostornina hladilnega dela 1901, prostornina zamrzovalnega dela 68 I, samodejno odtaljevanje hladilnika, ročno odtaljevanje zamrzovalnika TjZg
mikrovalovna pečica, GOLDSTAR,
MC 7836, elektronska, moč mikrovalov 850 W, moč grila in konvekcijske pečice 1400 W, 5-stopenjska nastavitev moči, časovna nastavitev, notranjost iz nerjavne pločevine, avtomatsko odtaljevanje, pogrevanje in kuhanje hrane, prostornina 28 I
12-delna nerjavna posoda. S.L.G., s termostati, težka, s 3-plastnim dnom, primerna za kuhanje brez maščob in v pari, izdelana iz kvalitetnega jekla 18/10
vibracijski brusilnik, BLACK&DECKER, KA 273, moč 250 W, hitrost vibriranja 20.000 vibr/min, brusna površina 115 x 227 mm

koš za perilo, BEKAFORM, 60 I, različne barve

enojno pomivalno korito, LOŽ, 810 510, mere 810 x 510 mm, desno ali levo
namizni ventilator, CORONA, 80 30, moč 35 W, tri hitrosti vrtenja, avtomatski pomik levo - desno za 90°, premer 30 cm
pralni stroj, GORENJE, PS 909 X, za 5 kg suhega perila, 22 programov, od 400 do 900 obr/min, ECO sistem, tuš sistem, nerjavna kad^
litoželezni žar, Hazienda, mere: 55 x 28 cm,
s 3-delnim priborom za žar
električni grelnik vode, TIKI, TEG 10/P ali TEG 10/N, za 101 vode
fotoaparat, MINOLTA, RIVA 100 AP QD, avtofokus, objektiv 34 mm/5,6, motorno previjanje filma, samosprožilec, odtis datuma, avtomatska nastavljivost občutljivosti filma, večnamenska bliskavica: avtomatski vklop, predblisk za zmanjšanje efekta »rdečih oči«, torbica
hladilnik. GORENJE, HB 0.92, neto prostornina 88 I, nizkotemperaturni prostor 9 I
ker ima pestro izbiro dobrega blaga, - tv ... ker mi pri nakliou znajo svetovati, Jj
glasbeni stolp, KENVVOOD, UD 405,
2 x 100 W, RDS, trosistemski zvočniki, trojni CD, dvojni kasetofon, avtoreverse, dolby B in HX
škarje za živo mejo, BLACK&DECKER, GT 445, moč 400 W, dolžina rezila 60 cm
' x2j ... ker z Merkurjevimi karticami nakupujem še ceneje,
Z Merkurjevo kartico zaupanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU nad 5000 SIT ŠE OD 4 DO 10% CENEJE!
M plačilu s kreditno-plačilno kartico Diners-Merkur ŠE 4% CENEJE.
0 + 0,,/* © ...ker lahko nakupujem tudi na 12 obrokov.
Pri plačilu na čeke z odloženim plačilom: do 5 čekov BREZ OBRESTI! Pri nakujni na posojilo: do 5 obrokov BREZ OBRESTI!
Pri nakupu nad 5 čekov oz. obrokov pa so obresti naslednje:
6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-7%.
... ker mi večino blaga dostavijo na dom brezplačno,
baterijska svetilka. VARTA, 884, 3 x R 20
vrtna garnitura, MEBLO, Hvar 3, iz jeklenih cevi in pločevine z odlično površinsko zaščito, premer mize 900 mm, 4 stoli in 4 sedežne blazine
televizor, GRUNDIG, P 37 071, ekran 37 cm, časovni programator, avtomatska nastavitev kanalov, EURO priključek
alkalni baterijski vložek, VARTA, 4006-LR 6,1,5 V, 4 kosi
podaljšek v kaseti, KAC, KB 4, dolžina 10 m, 3 x 1 mm2, 4 vtičnice, art. 1103466
ker lahko kupljeno blago zamenjam za drugo,
ker lahko najamem orodje in stroje za domača dela.
alkalni baterijski vložek, VARTA, 4014-LR 14,1,5 V, 2 kosa
GRADAC: N0V0TEHNA. GROSUPLJE: Vimont.
KOSTANJEVICA NA KRKI: NOVOTEHNA. NOVO MESTO: Železnina, NOVOTEHNA, NOVOTEHNA - Tehnični center in NOVOTEHNA - Gradbeni center.
ŠENTVID PRI STIČNI: Agrograd. ŠENTRUPERT: Kovinoprodaja.
TREBNJE: Kovinoprodaja in NOVOTEHNA.
alkalni baterijski vložek, VARTA, 4020-LR 20,1,5 V, 2 kosa
hladilna lorba, CAMPING GAZ, Icetime, za napetost 12 V, prostornina 241,* garancija 24 mesecev, s termo pokrovom, ki omogoča ohranjanje temperature 15 do 20 stopinj pod temperaturo okolja oz. z nastavitvijo ogrevanje do + 35° C
avtoradio, KENVVOOD, KRC 158 R,
4 x 20 W, RDS, snemljiva upravljalna enota, avtoreverse, kasetofon
klaviature. CASIO, CTK 450,5 oktav,
61 klavirskih tipk, 64 zvokov, 64 ritmov, 32 demo posnetkov
MERKUR JE MOJ SVET.
OBIŠČITE MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 1*. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.00 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.10	VIDEORING
10.40	TEDENSKI IZBOR MOESHA, amer. naniz, 9/14
11.00	DRUŽABNIKA, amer. film
12.30	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 2/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
15.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.30	NIKOLAJEVA CERKEV, nem. drama, 2/2
17.00	OBZORNIK
17.10	SPREHODI V NARAVO
17.25	OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 8/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	FRASIER, amer. naniz., 16/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	OMIZJE
SLOVENIJA 1
9.00	Euronews -13.35 Tedenski izbor: Recital M. Lipovšek; 15.05 Posadka, amer. naniz., 17/ 20 -17.15 Izzivalci, franc, naniz., 40/52 - 17.45 Ljubezen boli, angl. nadalj., 2/10 -18.35 Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 5/13 -19.00 Oddaja o računalništvu -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 41/52 - 20.00 Ameriška hči, amer. film - 21.40 Zapik - 22.10 Quincy Jones gala nicht, 2. del
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’alo, ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) - 13.35 Princ z Be! Aira (ponov.) -14.00 Vročica noči (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.45 Rajska obala (naniz.) -
18.10	Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -
19.35	Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ iz Bel Aira (naniz.) - 20.30 Nujni primeri (naniz.) - 21.20 Odklop (serija) - 21.55 Babilon 5 (naniz.) - 22.40 ’alo, ’alo (naniz.) - 23.10 Vitez za volanom (naniz.) - 0.00 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 108/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -
14.05	Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.40 Lepa naša, dok. serija -19.10 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaška policija (dok. oddaja) - 21.20 Predsedniške volitve - 22.05 Opazovanja - 22.35 Klub, d.d. -
22.55	Ptice (film) - 0.50 Poročila
HTV !
13.40	Tv koledar -13.50 Potovanje -14.40 Strašna življenjska želja (amer. film) -16.50 Telo in duša (serija) -17.15 Obalna straža (serija) -18.05 Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Dosje X (serija 34/49) - 21.15 Nori dnevi (hrv. film) - 22.45 Filmska gibanja - 23.25 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 15. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.45	VIDEORING
10.15	OTROŠKI PROGRAM DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 19/20
10.35	TEDENSKI IZBOR LJUBEZEN BOLI, angl. nadalj.
11.25	AMERIŠKA HČI, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.55	OMIZJE, ponov.
16.00	SLOVENIJA ZNOTRAJ, ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PLANET IN
21.35	V KRVI, angl. dok. serija, 1/6
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.15	MURPHY BROWN, amer. naniz.
23.40	PLOŠČAD V NEVARNOSTI, amer. film
SLOVENIJA S
11.35	Tedenski izbor: Mostovi; 12.05 Oddaja o računalništvu; 12.35 Quincy Jones gala nihgt, 2. del; 13.35 Zapik; 14.05 Forum -14.15 Zgodbe iz školjke -14.55 Medičine river, amer. film ■ 16.30 Frasier, amer. naniz., 16/24 ■ 16.55 Izzivalci, franc, naniz., 41/52 - 17.25 Saga o Mcgregorjevih, avst-ral. nadalj., 15/26 • 18.15 Jake in Ben, kan. nadalj. -19.00 Ulja dok, oddaja -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 42/52 - 20.00 Afera Lucona, nem. film - 22.00 10.000 obratov - 22.50 Slovenski jazz
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -15.00 Karma -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (nadalj.) -18.15 Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Tinta (naniz.) - 21.00 Film: Mačje pokopališče - 22.45 Zadnji šolski dan (film) - 0.20 Karma -1.35 Ulica ljubezni (naniz.)
HTV 1
7.40Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Marisol (serija, 109/145) - 13.15 Santa Barbara (serija) -14.15 Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Govorimo o zdravju -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša - 21.40 Po ure za kulturo - 22.45 Opazovanja - 23.15 Potovanje (dok. serija, 7/ 39) - 0.15 Glasbena oddaja -1.00 Poročila
HTV*
12.30	Tv koledar -12.40 Seinfeld (hum. serija) -13.05 Princesa Jasnenka in leteči čevljar (češki film) -14.35 Hišice v cvetju -15.20 Triler -16.55 Telo in duša (serija, 45/120) - 17.20 Zvezdne steze (serija) -18.05 V družini -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L.A. (serija, 34/44) - 21.15 Popolni tujci (serija, 1/24) - 21.40 Zimski ljudje (amer. film) -
23.30	Šalo na stran (hum. serija, 4/6) - 0.05 Gospodar sanj (amr. film) -1.35 Košarka
SOBOTA, 14. VI.
SLOVENIJA 1
6.45	- 23.35 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
7.50	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.05	MALE SIVE CELICE
8.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.2517. SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN
9.55	SAGA O MCGREGORJEVIH,
avstral. naniz., 15/26
10.45	HUGO, tv. igrica
11.15	TEDNIK
12.10	10.000 OBRATOV
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz., 5/28
14.55	TABORNIKI IN SKAVTI
15.10	SPREHODI V NARAVO
15.25	DIVJI IN SVOBODNI, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 2/9
18.00	NA VRTU
18.25	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	KONCERT BING BANDA, 1. del
21.10	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.35	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 7/12
SLOVENIJA 2
8.00	Euronetvs -14.15 Tedenski izbor: Afera Lucona, nem. film; 16.10 Razvedrilna oddaka;
17.10	Izzivalci, franc, naniz., 42/52 - 17.35 Sredozemske igre -17.55 Košarka -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 43/52 - 20.00 Defending Your life, amer. film - 21.45 Cesarstvo žuželk, ang. serija, 4/6 • 22.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke - 23.15 V vrtincu - 23.45 Sobotna noč
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) -10.55 Očka major (ponov.) -11.20 Čooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Princ z Bel Aira (ponov.) -
12.10	Film: Palček Tom -13.45 Kako je bil osvojen divji zahod (nadalj.) -15.35 Ta čudna znanost -16.00 Alf -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -19.25 Fawlty Towers (naniz.) - 20.00 Prevare (film) - 23.10 Vroči pogovori - 23.40 Portret strasti (erotični film)
HTV 1
8.30	Tv koledar - 8.40 Poročila - 9.00 Dobro jutro -11.00 Risanka 11.25 Dok. serija -12.00 Poročila -12.20 Dok. oddaja -12.50 Tarzan in lovci (amer. film) -14.35 Briljanten -15.55 Dok. oddaja -16.40 Televizija o televiziji -
17.10	Poročila -17.15 Prva žlica -18.15 Potovanje po Hrvaški -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Čahura 2 (amer. film) - 22.25 Opazovanja - 23.00 Svet zabave -
23.30	Film: Frostov nastop
HTV*
10.40	Tv koledar -10.50 Obalna straža -13.50 S knjigo v glavo -14.35 Telo in duša ■ 16.20 Zakon v L. A. (serija, 34/44) - 17.10 Srita kamera -17.35 Alpe-Donava-Jadran -18.05 Burmanska reka zlata (dok. oddaja) -18.50 Risanka -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.15 Festival - 22.00 Na koncu sveta (serija, 9/10) - 22.35 Hišice v cvetju (serija, 8/45) - 23.20 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo, (serija 5/6) - 23.50 Glasbena oddaja
NEDELJA, 15. VI
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.05	OZARE
8.10	OTROŠKI PROGRAM MEDNARODNA IZMENJAVA OTROK, niz. dok. naniz., 1/3
8.35	ŽIVŽAV
9.25	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.20	NA VRTU
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.00	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, amer. dok. serija, 3/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	POMAGAJMO SI
12.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.50	PLANET IN
15.10	AMERIŠKI FILM
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI SVET, amer. naniz., 1/12
17.40	PO DOMAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	MOŠKI ŽENSKE
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.20	COUP DE TORCHEN, franc, film
SLOVENIJA 2
8.00	Euronews -13.35 Mali oglasi -14.15 Tedenski izbor: V vrtincu; 14.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke; 15.45 Izzivalci, franc, naniz., 43/ 52; 16.10 Nibelunški prstan -17.30 Sredozemske igre ■ 17.50 Kajak-kanu ■ 18.10 Konjeništvo -
19.30	Izzivalci, franc, nadalj., 44/52 - 20.00 Goli, avstral. naniz., 1/6 - 21.00 Slovenski magazin -
21.30	Svet čudes, avstral. dok. nadalj., 7/13-21.50 Šport - 22.20 Ansambel II Capriccio in Passocon-tinuo, L del - 23.35 Tok noč tok
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.25 Atlantis (ponov.) -11.10 Av-tovizija (ponov.) -11.40 Hulkova smrt (film) -
13.20	Kuharska oddaja -13.30 Daktari (naniz.) -14.30 Miza za pet (ponov.) -15.20 Najstniki proti vesoljcem -15.45 Super Samuraj (naniz.) -16.10 Alf (naniz.) -16.40 Mupet show -17.10 Zapuščeni (mlad. film, 2. del) -18.00 Korak za korakom (naniz.) -18.25 Kung Fu (naniz.) -
19.10	Mantis (naniz.) - 20.00 Notranje zadeve (film) - 21.55 Maščevanje (film) - 23.30 Odklop
PONEDELJEK, 16. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.00 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	EURONEV/S
9.15	VIDEORING
9.45	TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz., 1/12
10.15	ČISTKA, franc, film
12.20	ZA TV KAMERO
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.40	TEDENSKI IZBOR ZOOM
14.40	LJUDJE IN ZEMLJA
15.10	MOŠKI ŽENSKE
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOUU
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	MEDNARODNA OBZORJA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz, 11/21
23.10	EECLIPSE, kan. film
SLOVENIJA S
9.00	Euronews -11.00 Na potep po spominu -12.10 Tedenski izbor: Lov na losose, norv. dok. oddaja;
12.30	Šport; 13.0017. srečanje tamburaških skupin; 13.30 V krvi, dok. oddaje, 1/6; 14.20 Obzorje duha • 14.50 Ansambel II Capriccio in Passocon-linuo, 1. del -16.05 Goli, avstral. naniz, 1/6 -16.55 Izzivalci, fran. naniz, 44/52 - 17.25 Jake in debeluh, amer. naniz, 11/23 -18.15 Sedma steza -19.00 Recept za zdravo življenje • 19.30 Izzivalci, franc, nanniz, 45/52 - 20.00 Zvesti hišnik, Špan. drama -
21.00	Vrata nebeškega miru, amer. dok. oddaja, 21 3 - 22.05 Pomp - 23.05 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 Daktari (ponov.) - 12.45 Super samuraj (ponov.) -13.10 Kung Fu (ponov.) -14.00 Mantis (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -
17.45	Rajska obala (nadalj.) -18.10 Očka major (naniz.) ■ 18.40 Nora hiša (naniz.) • 19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Sam svoj mojster (naniz.) -
21.00	Filmska uspešnica: Zvezna šerifa Waco
in Rhinehart - 22.35 ’alo, ’alo (naniz.) - 23.05 Tihotapci (nadalj.) - 0.00 Dannyjeve zvezde
TOREK, 17. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING
10.45	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 11/23
11.35	NEVERJETNA RESNICA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.50	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
14.50	MEDNARODNA OBZORJA
15.40	ODDAJA O TURIZMU
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	MEDNARODNA IZMENJAVA OTROK, nizoz. dok. naniz, 2/3
17.50	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, h igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	GORE IN UUDJE
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	BERLIN ALEXANDERPLATZ, nem. nadalj, 12/14
23.45	SVET POROČA
SLOVENIJA S
9.00	Euronevvs -11.05 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.05 Pomagajmo si; 13.35 Oddaja o zdravju; 14.05 Murphy Brown, amer. naniz.; 14.30 Osmi dan; 15.00 Vrata nebeškega miru, amer. dok. serija, 2/3; 16.00 Slovenski magazin; 16.30 Zvesti hišnik, Špan. drama -17.25 Sredozemske igre -17.45 Izzivalci, fran. naniz, 45/52 - 18.15 Vesoljska policija, amer. naniz, 24/24 - 19.00 Volja najde pot -19.30 Izzivalci, franc, nadalj, 46/52 - 20.00 F. M, amer. film - 21.45 Alternativna terapevtska skupnost preobrazba, 2. del
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 ’alo, ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -16.00 Oprah show (ponov.) -
16.50	Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi -17.45 Rajska obala (nadalj.) -18.10 Očka major (nadalj.) -18.40 Nora hiša (nadalj.) -
19.05	Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.)'- 20.30 Ellen (nadalj.) - 21.00 Ragtime (film) - 23.35 'alo, 'alo (naniz.) - 0.05 Bergerac (naniz.) -1.00 Živeti danes
SREDA, 18. VI.
SLOVENIJA 1
7.15-2.00 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.40	VIDEORING
10.10	TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 24/24
10.55	F. M, amer. film
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. nadalj, 7/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	TEDENSKI IZBOR
KONCERT BIG BANDA
15.05	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 2/9
15.55	SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
1Q 1S RISANKA
1930 DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	ZUNAJ SEZONE, nizoz. drama
21.05	MADE IN SLOVENIA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50	POSADKA, amer. naniz, 18/25
23.10	DVOJNI OBRAT, franc, film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronetvs -11.45 Tedenski izbor: Svet poroča; 12.15 Volja najde pot; 12.45 Alternativna terapevtska skupnost preobrazba; 13.35 Šepet iz naslonjača - 14.05 Hudsonova ulica, amer. naniz, 11/21; 14.30 Cesarstvo žuželk,
BAJAGA V KRIŽANKAH
LJUBLJANA - V torek, 17. junija, bo v organizaciji Festivala Ljubljana v ljubljanskih Križankah nastopil Momčilo Bajagič-Bajaga s skupino Instruktori. Predstavil bo skladbe z novega albuma in seveda tudi starejše uspešnice (Dobro jutro, džezeri, Zažmuri, Plavi safir...). Predprodaja vstopnic po 1800 tolarjev je na blagajni Festivala Ljubljana v Križankah in v prodajalnah plošč, tudi v Sračjem gnezdu v Novem mestu. Na dan koncerta bodo vstopnice po 2200 tolarjev.
angl. serija, 4/6; 15.00 Sredozemske igre; 15.20 Studio City -16.05 Berlin Alexanderplatz, nem. nadalj, 12/14 -17.15 Izzivalci, franc, nadalj, 46/ 52 - 17.35 Moesha, amer. naniz, 10/14 -18.00 Filmski trjki -19.30 Izzivalci, franc, nadalj, 47/ 52 - P. I. Čajkovski, posnetek - 22.35 Zavrtimo stare kolute - 23.00 Koncert simfonikov RTV
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva
druščina (ponov.j -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Bergerac (ponov.) -15.00 Atlantis (glas. oddaja) -15.50 Kuharska odd-j aja -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi! (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.45; Rajska obala (nadalj.) -18.10 Očka major (naniz.) - 18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05; Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Grehi tišine (film) - 22.05 Av-; tovizija - 22.35 Lovec (naniz.) - 23.25 'alo, 'alo: (naniz.) - 23.50 Vročica noči - 0.45 Maldivi (dok. oddaja)
Pop TV prihaja
Marjan Jurenec, generalni direktor Pro Plusa.
Od 3. junija dalje lahko tudi gledalci na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju na regionalnem programu Vaš kanal vsak dan ob 19.30 spremljajo znano informativno oddajo 24 ur, kar je sad dogovorov med produkcijsko hišo Pro Plus, ki pripravlja program Pop TV, in Televizijo Novo mesto. Za dolenjsko regijo pomeni prihod Pop TV obogatitev regionalnega programa, za Pro Plus pa
širitev dopisniške mreže informativnega programa.
Kot pravi generalni direktor Pro Plus Marjan Jurenec, je sodelovanje s Televizijo Novo mesto zastavljeno širše od zgolj prenosa programa. Programu Vaš kanal bodo nudili strokovno podporo, da bodo lahko njihovi novinarji pripravljali prispevke za informativno oddajo 24 ur, hkrati pa bodo dodatno usposobljeni in izšolani domači kadri dvignili kakovost lokalnega programa.
Za zdaj bodo gledalci na Dolenjskem lahko spremljali po Vašem kanalu le oddajo 24 ur, vendar pa nameščena oprema omogoča spremljanje tudi drugih oddaj programa Pop TV. Koliko tega programa in kdaj ga bodo lahko gledalci Vašega kanala spremljali, je odvisno od Televizije Novo mesto, prebivalcev regije in dogovorov med obema stranema. Celoten program Pot TV je še vedno v celoti dostopen le tistim, ki so vključeni v sistem kabelske televizije.
N. MIHELEC
<h
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA
Druga godba - prva liga
Začela seje Druga godba 97, festivalček, ki podpira etno proizvode iz svetovne zakladnice drugačnega in eksotičnega. Glavni program, ki bo cel teden potekal v Plečnikovih Križankah, bo v šestih večerih na oder postavil dvanajst zasedb iz Grčije, Nemčije, Madagaskarja, Makedonije in od drugod. Otvoritveni ceremonial je pripadel skupinama Trans Global Underground in Musafir, slednji pa so predotvo-ritveni spektakel uprizorili sredi dneva na Prešernovem trgu.
Ducat romskih glasbenikov, plesalcev in igralcev iz indijske pokrajine Radžasten je na trg privabilo več kot stoglavo množico mimoidočih. Starostnih meja ni bilo, čudili so se tako otroci kot starostniki, katerih ni več moč presenetiti. Za plesalko, ki se je piruetno vrtela na kolenih, se je izkazalo, da je plesalec. Glasbeniki so s svojimi “enoličnimi" ponavljajočimi se ritmi ustvarjali kuliso za performance glavnega artista. Ta pa je polagal kozarce na svojo glavo, in ko je prišel do številke štiri, je nanje položil še bučo, polno vode, in z vsem tem ves čas plesal in skakal naokoli.
Zakaj torej danes deset vrstic poklanjam fotografiji? Ljubljan-
ske ulice so gostile doktorja artističnih ved, fakirja, bruhalca ognja... Spektakel, ki je bil ponuden očem obiskovalcev, presega marsikaj v frake zategnjenega in po-konzumiranega v Evropskem mesecu kulture. Ulice so zaživele, mesto diha, morda se v Ljubljani zgodi “korzo". BORIS PETKOVIČ
DRUGA GODBA - Član skupine Mu safir. (Foto: B. P)
deset
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mileni Marinčič iz Kamnega Potoka. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(2) Prijatelji gora - ANS. VASOVALCI
2.	(3) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA
3.	(1) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
4.	(6) Pomladne radosti - ANS. TONIJA DEŽELANA
5.	(4) Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE
6.	(5) Kaj mi nuca planinca - FRAJ KINCLARI
7.	(9) Kruh ponoči spi - ANS. TONIJA VERDERBERJA
8.	(7) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
9.	(-) Fantje muzikantje - ANS. IVANA PUGLJA.
10.	(8) Ljubezen je darilo - ANS. BOBRI Predlog za prihodnji teden: Akacija - ANS. MEH.
-H
KUPON ŠT. 23
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto
a LASTNIŠKI ZNAK KNJIGE
,j V ponedeljek, 2. junija, smo se učenci dodatnega pouka slovenskega jezika in literarnega krožka
•	zbrali pred Knjižnico Mirana Jarca i v Novem mestu in si ogledali razsta-i vo ekslibrisov. To je lastniški znak v
•	knjigi. Ponavadi je to majhen list, na i katerega so grafiki ali umetniki nari-i šali določen motiv. Nenavadno je
•	nalepljen na notranji strani platnice.
•	Na začetku so bili ekslibrisi črno-
•	beli, pozneje barvasti. Velikokrat ve,
•	kdo je avtor ekslibrisa, samo lastnik.
•	Nekateri motivi so kažejo, da je bil l lastnik verjetno veren. Na razstavi je i bilo veliko ekslibrisov Božidarja r Jakca. Meni so bili posebno všeč ti-i sti, ki so imeli orla.
l	ROMINA MRŽEK, 6.e
•	OŠ Šmihel
J SREČANJE S PISATELJEM KO-i ČAČIČEM - V okviru praznika i občine Velike Lašče in “gradnjo l kulturnega mostu med Slovenijo in Švico" je bilo 5. junija v šoli v Laščah srečanje učencev s sloven-sko-švicarskim pisateljem Lojzetom Kovačičem (na sliki), šolarji so Pripravili razstavo o tem pisatelju in [ uprizorili tudi igrico po delu tega Pisatelja Pošta Balon. Na srečanju je pisatelj šolarjem povedal tudi "priliko ” o svetem Avguptinu, ki da je dejal: Če me vprašate, kaj je čas, te bom.vedel odgovora, če pa me ne vprašate, bom vedel. To pa je zaokrožil z ugotovitvijo, da se nekaj takega dogaja tudi učencem v šoli. (Foto: J. Primc)
GOZD SE PREBUJA
Zmerom, ko se sneg stopi, takrat tudi gozd zeleni.
Živali se prebudijo in čebele letijo, črički žvrgolijo, mravlje že hitijo.
Veverica na drevesu se smeji.
Toplo sonce že nastopi in v brlogu se medved zbudi, trikrat zabrunda in že odhiti.
Ljudje že sejejo in se ne obirajo.
Za medvede je čriček majhen, ampak ga veselo poslušajo.
Za vsakega je pomlad najlepša, saj vedo, da diši po cvetju.
ROBERT MURN, 3.a OŠ Dolenjske Toplice
SREČANJE S PISATELJEM
V Kulturnem domu Krško je potekala prireditev ob podelitvi bralnih značk in priznanj. Naš gost je bil Bogdan Novak, čigar knjige zelo radi prebiramo. Tekmovalci -pisatelj nas je imenoval kar knji-gožeri - smo osvojili 499 bralnih znalk in priznanj, 361 na razredni in 138 na predmetni stopnji. Za to svečanost smo pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali učenci otroškega pevskega zbora in posamezniki s pesmicami, recitacijami, dramatizacijami, tudi iz vsebin našega gosta. Izvedli smo kviz, v katerem smo pokazali dobro poznavanje naslovov del Bogdana Novaka. Pisatelj se nam je predstavil na zanimiv način, nato pa smo še sami pokazali svojo radovednost in vprašanja so kar deževala.
MAJA LET1Č, 7.a OŠ Jurija Dalmatina, Krško
“ZA ČISTE ZOBE”
Učenci našega razreda smo si vse šolsko leto pridno umivali zobe, zato smo zmagali na državnem tekmovanju za čiste zobe. Dva predstavnika razreda in razrednik Vincenc Kobe smo bili povabljeni na zaključno prireditev v Ljubljano. Dvorana Španskih borcev je bila polna otrok iz vse Slovenije. Prejeli smo veliko čestitk za zmago in se zabavali z Romano Kranjčan. Snemali so nas za TV in radio.
TINA ŠTERK, 4.r. OŠ Stari trg ob Kolpi
Učenci o “sveta vladaiju”
S srečanja predstavnikov šolskih hranilnic in krožkov
J
ŽUŽEMBERK - V soboto, 7. junija, so se v Žužemberku in na Prevolah zbrali mladi učenci in njihovi mentorji šolskih hranilnic in literarnih krožkov. Prišli so iz cele Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Dolenjska banka ter njena sodelavka Marija Rus pripravlja podobna srečanja že več kot dvajset let. Vsako leto se trudijo spoznati nov košček domačega kraja.
Enodnevni izlet je priložnost za mlade, da spoznajo tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti. Udeleženci so si tako v Žužemberku ogledali grad, kjer jih je pričakal Janez Gliha, imeli pokušnjo peciva in kruha v pekariji Malka in si ogledali kajakaše na reki Krki.
Prof. Marija Gabrijelčič dela v posvetovalnici za učence in starše, med drugim pa je že šestnajst let predsednica žirije za literarno sodelovanje pri Dolenjski banki Novo mesto. Veselja, da je bil odziv na razpis izjemen, ni mogla skriti. “V mesecu marcu smo skupaj z vodstvom Dolenjske banke izbrali štiri naslove in poslali razpise na šole. Naslovi so bili: Denar - sveta vladar; Človek ne živi samo od kruha; Zdravje -naše bogastvo; Pomagal sem invalidu ali bolnemu človeku.”
Prof. Marija Gabrijelčič
Odziv je bil izjemen, saj je spise pisalo več sto otrok. Spise so pregledali mentorji in tako je na natečaj prispelo 107 literarnih del iz 26 šol. Izdelki so dobri, otroci in mentorji so uživali ob naslovih, dela pa so predstavili tudi v oddaji Radia Slovenija ,Raglja”\ je povedala prof. Marija Gabrijelčič. Izlet so učenci, “mladi bančniki”, nadaljevali v vasi Prevole in Lopata, kjer so si ogledali kulturne znamenitosti, razstavo ovac in koz, stare kmečke običaje in kulturni program v osnovni šoli Prevole.
S. M.
Anja Hlača
Državna prvakinja v Veseli šoli
Anja Hlača iz Novega mesta
NOVO MESTO - Anja Hlača je sedmošolka, ki obiskuje šmihelsko osnovno šolo, pred kratkim pa je na republiškem tekmovanju v Veseli šoli osvojila naslov državne prvakinje. To pa je bil že njen drugi državni naslov, prvič ga je osvojila kot petošolka. V znanju, ki ga ponuja Vesela šola, pa se je tokrat preizkusila tretjič zapovrstjo. “Čeprav bi kdo mislil, da je tekmovanje v Veseli šoli bolj za šalo, pa je v resnici zelo zahtevno, še posebej, ker se moraš na tekmovanje pripravljati sam,” pove Anja in še doda, da se je ona pripravljala skupaj s prijateljicama Petro in Karmen.
“Vesela šola me je vedno zanimala, saj ponuja veliko različnih tem, letos smo spoznavali riž, gozdove, steklo, delfine, poleg tega pa smo na tekmovanju morali pokazati tudi
ži. Anja je seveda odličnjakinja in jo zanima zelo veliko stvari: tekmuje tudi na drugih področjih, bila je na državnem tekmovanju v fiziki, sodeluje pa tudi v odbojkarski ekipi šole. Zanima jo tudi jezikoslovje, poleg angleščine se že od 4. razreda fakultativno uči nemščino. O prihajajoči devetletki, ki je sicer ne bo deležna, pa pravi, da bo dobra za učence, če jih bo res, tako kot sedaj zatrjujejo strokovnjaki, razbremenila domačih nalog in ublažila pomembne prehode, kot je vstop v prvi razred in potem iz četrtega v peti razred, kjer imajo učenci sedaj največ težav.
Anja se bo po osemletki vpisala na gimnazijo; o študiju sicer še ne razmišlja veliko, že sedaj pa jo zanima novinarstvo in pravo. Prav gotovo pa ji bo znanje, ki ga ji je dala Vesela šola, prišlo še prav.
J. D.
znanje slovenkega in tujega jezika ter matematike,” razlo-
BRALNA ZNAČKA
LITIJA - V litijski občini vodi od leta 1973 bralno značko za učence Matična knjižnica dr. Slavka Gruma. Letos sodeluje 1296 učencev. Najboljša je bila OŠ Gradec s 425 učenci, sledijo pa OŠ Šmartno (384 učencev), Litija (347 učencev) in Gabrovka (140 učencev). Sodelovalo je 932 učencev iz nižjih razredov vseh šol, iz višjih pa 364. 58 učencev je tekmovalo vseh osem let. Zaključek za letošnjem šolsko leto je bil v sredo, bralci pa so bili nagrajeni z različnimi nalepkami in priznanji.
REVIJA PRIČESK IN OBLAČIL - Območna obrtna zbornica Novo mesto, frizerska in tekstilna sekcija, je v soboto zvečer v restavraciji Tango na Otočcu pripravila ponovitev modne revije, na kateri so dolenjski frizerji in tekstilci pokazali, kaj znajo in kaj ustvarjajo. Na sliki sta modela Modnega pletilstva Škerlj. (Foto: Majda Luzar)
KOVINOTEHNA
mm ms. mmss
kredit
gotovina
O vgradni štedilnik-2 plin, 2 elektrika 61.330.- 57.650.*
33.520.- 31.844.' 45.563.- 43.285.' 34.886.- 33.142.'
89.990.	- 84.590.'
58.990.	- 55.451.' 63.720.- 59.900.'
O hladilnik HB 0.9. O vgradni hladilnik O hladilnik HD 14.1 O hladilnik z zami O hladilnik z zamn O pralni stroj PS
Obiščite vaš najbližji PC čimprej, ker so količine omejene!
Prodajni center v BTC Novo mesto in Intermarket v Brežicah
nemogoče je mogoče
Informativno oddajo
POP TV 24 ur
lahko zdaj gledate tudi na »Vašem kanalu«, s Trdinovega vrha — kanal 41
AVTOSERVIS MURN, s p.
Resslova 4, 8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER ^ SUZUKI
•	prodaja vozil	• ugodni krediti
•	rezer. deli in dodatna	T + 8,5%
oprema	• ugodni leasing
•	servis	polog od 20% do 50%
NOVO: KARTICA ZAUPANJA
CABRIO 29.990 DEM
i^f = rr iTUTffrn
CABRIO 19-990 DEM
Cabrio terenci po izjemno ugodni ceni. Omejena količina.
BALENO klima 1.3GL3V	19.990	DEM
1.3GL4V	22.990	DEM
WAGON	28.990	DEM
WAGON 4x4	31.990	DEM
Servisiramo tudi avtomobile ostalih znamk!
uanJp
tutističnA agencija.
Kandijska 9, Novo mesto tel.: 068/321-115, fax: 068/342-136
UGODNO - POČITNICE V TUJINI - Z LETALOM
COSTA DEL SOL
MALLORCA
IBIZA
TUNIZIJA
RODOS
16. 6. za 8 dni	POL	46.200 SIT/os.
23.6. za 8 dni	POL	55.800 SIT/os.
23.6. za 8 dni	POL	61.700 SIT/os.
23.6. za 8 dni	POL	57.600 SIT/os.
20. 6. za 8 dni	NZ	54.500 SIT/os.
in seveda še veliko drugih možnosti — TUDI ZA NAJBOLJ ZAHTEVNE!!
ISTRA, DALMACIJA ... UGODNI PLAČILNI POGOJI!!
III BO ODLOČITEV LAŽJA
•brezplafei prevoz /.a nakup nad IIID.OOII SIT -organiziran servis in montaža -garancija 2 leti, za sleklo 5 let ■ svet»vanje
m JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA.tel 064/61-30, lax:064/634-261
JELOVICA NOVO MESTO, Ul.ca talcev 2. tel , ta* 068 123 444 METLIKA, Cesta XV brigade, tel 068 S8-7 16 BREŽICE, Aškerčeva 1. tel., fax 0608/62 926 JAKAELEKTRO Radeče BAVEX Trebnje
KPRA TRADE Zagorje ob Savi MK TRGOlMPEX Kočevje
POČITNIC^
V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE
5 DNEVNI PAKET (nedelja - petek)
Turistično naselje Hotel Termal Hotel Ajda
29.545.00	SIT
33.155.00	SIT
40.375.00	SIT

Cena vključuje: 5x polpenzion, kopanje v bazenih, jutranja gimnastika, 1 ura uporabe športnih igrišč na umetni travi.
POPUSTI ZA OTROKE:
do 3. leta starosti od 3. do 7. leta od 7. do 14. leta
POPUSTI	^
ZA UPOKOJENCE: 1 0%
gratis
50%
30%
Možnost plačila na obroke.
/MN
ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Kranjčeva 12
Informacije M ■ ■	9226 MORAVSKE TOPLICE
in	!■<>—runTelefon. 069/12-280,12-2810
rezervacije: zdmviuSče moravske to«jc£ Telefaks: 069/48-607
NA VOLJO SO VAM TUDI UGODNI 7- IN 10-DNEVNI PROGRAMI gamašam—
I^KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
f
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
pa/te najboljšim!
J090/41-29 ^090/42-38

Cul
novo mesto
1 =:
068/322-000
| klimatske naprave mobilni telefoni NMT
vasem
kanalu
tanin Eurit 30
Euto ISDN telefonski aparat
Panasooic KX-T 9410 G
brezvrvični telefonski aparat 900 MHz z AIO
Samsung Tip lini 100 brezvrvični telefonski aparat 43.140,- / Iskra Sit ETA 807 PII/10 telefonski aparat 0.432,-
•	Telefonski aparati, telefonske tajnice, telefaksi, hišne centrale priznanih blagovnih znamk s certifikati: ASCOM, HAGENUK, CANON, ALCATEL, PHILIPS, SIEMENS, PANASONIC, ISKRA, BOSCH, SAMSUNG. AUDI0V0X
•	Instalacijski materijal • Telefonski imenik Slovenije • Telekartice
•	GSM priključek • GSM mobilni telefonski aparati
• Plačevanje telefonskih računov brez provizije • Informacije o možnostih za pridobitev telefonskega in ISDN priključka, pristopu do interneta (Slovenija Online) • Servisiranje Iskrinih telekomunikacijskih aparatov • Reklamacije • Vse informacije lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki: 080 80 80
Bliže smo si, kot si m is
\^Teletrgovina
Telekom Slovenije
Teletrgovina Novo mesto, Novi trg 7a, 8000 Novo mesto, tel.: 068 37 22 73, odprto: pon.-pet.: 9.00 - 17.00, sob.: 8.00 - 12.00
Petsto let gotske lepotice
Župnijska cerkev sv. Ruperta, ki kraljuje sredi Šentruperta na Dolenjskem, je kraju dala ime, pisala strani njegove zgodovine in mu s svojo mogočnostjo še dandanašnji odločilno zaznamuje podobo. Cerkev, ki po mnenju poznavalcev slovenskega gotskega stavbarstva spada med najlepše gotske cerkve na Slovenskem in sodi po svoji zgodovinski in umetnostni vrednosti v vrh nacionalne kulturne dediščine, slavi letos častitljivo obletnico: pol tisočletja je preteklo od takrat, ko je bila dograjena v sedanji obliki in na kar opozarja letnica 1497, vklesana na plošči nad glavnim vhodom.
Šentruperška gotska cerkev že dolgo zbuja pozornost s svojo mogočnostjo, hkrati pa zastavlja vznemirljivo vprašanje, zakaj so tako veličastno stavbo sploh postavili v zanjo očitno premajhnem kraju in v izrazito kmečkem okolju, saj so takšne veličastne sakralne zgradbe postavljali predvsem v mestih, kjer je bilo dovolj bogastva za takšne gradbene podvige, na slovenskem podeželju pa so tisti čas in kasneje rasle podeželske cerkvice, sicer prikupne gotske zgradbe, vendar še zdaleč ne tako širokopotezno zasnovane. V Šentrupertu pa je zrasla cerkvena stavba z mogočnim zvonikom, dolgim korom in veliko pravokotno ladjo dvoranskega tipa, na kakršno bi bilo tiste čase in seveda še dandanašnji lahko ponosno vsako slovensko mesto.
Prav tako je ptecej časa begalo raziskovalce vprašanje, kdaj je bila cerkev zgrajena in kdo jo je postavil. Alije bila v celoti dograjena leta 1497 ali pa je gradnja potekala v daljšem časovnem razdobju in več fazah? Jo je dal postaviti Jakob TUrjaški ali je Turjačan le zaključil njeno že poprej začeto gradnjo?
Odgovori na vsa ta vprašanja ležijo v zgodovini šentruperške župnije, ki jo je temeljito preučil ter popisal v knjigi Zgodovina župnije Šentrupert zgodovinar in domačin Ivan Steklasa. Knjiga je izšla že leta 1913 v samozaložbi, a je še danes vir zanesljivih podatkov in Ugotovitev. Stilna analiza in kritična presoja obsežne literature o šentruper-Ški cerkvi, ki jo je opravil Robert Prevar (objavljena je v zborniku Župnija Šentrupert 1393-1993), pa daje nekatere nove odgovore o njeni stavbni Zgodovini.
Sv. Hema zgradila zidano cerkev
Steklasa ugotavlja, da so prve cerkve, najveijetne preproste lesene stavbe, v tem delu Mimske doline postavili
oglejski misijonarji. Ob koncu 8. stoletja je bila ena od njih posvečena sv. Rupertu. Oglejski patriarh se je zavedal pomena tega ozemlja, zato je poskrbel, daje tu nastalo cerkevno središče, pra-župnija. Najprej se je imenovala Skr-ljevo, kot so takrat imenovali vso okolico, ime Šentrupert se je uveljavilo kasneje po župnem zavetniku sv. Rupertu. Prvotna župnijska cerkvica je bila najbrž zelo skromna. Vil. stoletju je koroška grofica Hema, kasneje proglašena za svetnico, tedaj lastnica teh posesti s sedežem na gradu Škrljevo, na mestu stare cerkvice dala pozidati novo. Kakšna je bila, ni znano, gotovo pa je bila precej obsežna. Zgodovinski viri namreč omenjajo, da je bilo leta 1163
v cerkvi sv. Ruperta pri Škrljevem kapiteljsko zborovanje, katerega se je poleg patriarha Ulrika II. udeležilo še več škofov in plemičev. Ob tej priložnosti so izdali listino, v kateri sta omenjena tako župnijska cerkev, posvečena sv. Rupertu, kot ime njenega župnika Werianda. Omemba, daje bilo posvetovanje v cerkvi pri Škrljevem, pa daje vedeti, daje tedanja župnijska cerkev lahko stala na mestu sedanje. Vsekakor je morala biti župnija pomembna, cerkev pa kar imenitna, da jo je obiskal patriarh in imel v nji celo cerkveno posvetovanje.
Ime Šentrupert se namesto Škr-ljevega prvikrat pojavi v darilni listini oglejskega patriarha Markvarda iz leta 1376. Očitno je do takrat zavetnik župnije že dal svoje ime ne samo cerkvi in župniji, ampak tudi kraju samem.
Novo cerkev dali postaviti Celjski in Turjaški
Gradnja sedanje cerkve sv. Ruperta je v izročilu povezana s Celjskimi grofi, ki so v teh krajih gospodovali od leta 1393 do 1456, ko je umrl zadnji
moški potomec te rodbine. Celjski, ki so dobili od oglejskega patriarha Janeza in s poprejšnjim papeževim dovoljenjem patronatsko pravico nad petimi župnijami, med njimi tudi nad šentruperško, naj bi začeli v dvajsetih letih 15. stoletja z zidanjem nove cerkve na mestu Hemine. Zastavili so jo precej širokopotezno, kar priča o tedanji pomembnosti šentruperške župnije in najbrž tudi o načrtih, da bi njeno pomembnost še povečali.
Stilne arhitekturne analize, ki so jih opravili naši umetnostni zgodovinarji, kažejo v nasprotju z mnenji nekaterih starejših zgodovinarjev, da sta bila v prvi gradbeni fazi pozidana prezbiterij in zvonik, gradnja cerkvene ladje pa zastavljena. Zvonik je bil sprva pozidan le do velikosti prezbiterija in v vsej višini nadzidan kasneje, morda leta 1474. To letnico namreč nosi gotski zvon, ki se oglaša iz njegovih lin.
Celjane so nasledili Turjaški in ti naj bi šentruperško cerkev dograditi do konca v obliki, kakršno poznamo danes.
Jakoba Turjaškega, šentmperškega župnika, dolenjskega arhidiakona in novomeškega prošta, navajajo kot tistega, ki je leta 1497 dokončal gradnjo. Čeprav je bil takrat že ustanovljen novomeški kolegiatni kapitelj, Jakob pa imenovan za njegovega prošta, je dal šentruperško cerkev dograditi do konca v vsem sijaju, ki so ga načrtovali najbrž za njene pomembnejše, a ne uresničene naloge. Cerkvena ladja je dobila zvezdaste rebraste oboke, ki so jih umetelno poslikali s freskami svetnikov in rastlinsko ornamentiko. V končni obliki je cerkev s šestimi novimi in dvema starejšima oltarjema posvetil ka-prulanski škof Daniel de Rubeis v ne-
3 deljo, 14. oktobra 1520. leta.
| Uničena gotska poslikava
2 Cerkev je taka ostala vse do konca
| 17. stoletja, ko je naš polihistor Valva-
~ sor še lahko občudoval to “lepo in dragoceno zgradbo”, kasneje pa seje zaradi različnih nesreč in novega okusa njena podoba počasi začela spreminjati. Leta 1752 so notranjost cerkve prebelili in pod beležem so izginile gotske slikarije. Notranjščino so belili še večkrat, za slikarije pa je bilo usodno leto 1776, ko so obok in stene temeljito ostrgali in prebarvali.
Tega leta so zamenjali tudi ostrešje zvonika in ga pokrili s pločevino, v letih 1812 in 1833 pa je cerkev dobila novo streho. L. 1896 so notranjščino ladje in prezbiterija znova poslikali, in sicer je to delo opravil oziroma “zagrešil”, kot je zapisal umetnostni zgodovinar Marijan Zadnikar, slikar Matija Koželj iz Kamnika. Na srečo gradbeni posegi v prejšnjem stoletju cerkvi niso odvzeli pričevalnosti o njeni nekdanji vlogi in veljavi.
Cerkev je ohranila svojo arhitekturno istovetnost. Sestavljajo jo tri stavbne gmote: prezbiterij, za spoznanje višja ladja in zvonik. Zidana je iz neobdelanega lomljenega kamna, svetišče in zvonik nista ometana. Na zunanji strani obdaja svetišče sedem opornikov, med njimi pa so razvrščena šilastoločna tridelna okna. Ladja ima pod okni ohranjene strelne line, spomin na težke čase turških vpadov. Zvonik je trinadstropen in je bil za zgled pri gradnji številnih drugih, med njimi tudi kapiteljskega.
Pogled na cerkev s tremi stavbnimi gmotami: zvonikom, prezbiterijem in ladjo.
IVIOI KRIZ v
Preteklost pokazati ljudem prijazno
Naloga muzealcev prav gotovo ni le, tiho zbirati in shranjevati stare predmete, pač pa te stvari ljudem tudi čimbolj prijazno pokazati, da jih same nagovorijo k razmišljanju in vrednotenju preteklosti. Za to se vse bolj trudi tudi Dolenjski muzej iz Novega mesta s pripravo lastnih rastav, kar ni ostalo neopaženo. Diplomirani etnologinji in arheologinji Ivici Križ, ki v tem dolenjskem hramu preteklosti dela že 17 let, je lani skupaj s sodelavci uspelo pripraviti zanimivo in zahtevno razstavo o lončarstvu na Šentjemejskem polju z naslovom Od antičnega vrča do majolke. Pred dvema tednoma je zanjo prejela Valvasorjevo priznanje.
Valvasorjevo priznanje - poleg nagrade in dveh častnih priznanj so ga podelili še dvema slovenskima zaslužnima muzealcema - pomeni najvišje priznanje na področju muzejskega delovanja pri nas. Ivica Križ odkito pove, da je zaradi nagrade počaščena in vesela, da pa je ni pričakovala, saj je bilo ravno letos v Sloveniji postavljenih veliko kvalitetnih razstav. “Prav gotovo pa za razstavo stoji velika skupina ljudi, od arheologov, etnologov do restavratorjev, tako da to priznanje delim z vsemi sodelavci, ki so pomagali,” poudari.
Na Dolenjsko že med študijem
Ivica Križ, Ljubljančanka, sedaj pa že vrsto let Dolenjka, sije najprej želela vpisati na likovno akademijo, saj je že kot otrok zelo rada risala, blizu ji je bilo oblikovanje iz bakra in lesa. Po neuspelih sprejemnih izpitih pa je izbrala Filozofsko fakulteto ter študij etnologije in arheologije. “Po nekaj letih študija sem se bolj opredelila za etnologijo, ker se mi je zdelo, da je to tisto pravo, kar bi rada delala. Rada komuniciram z ljudmi, in te metode dela so mi bližje kot arheološke.” Leta 1980 je diplomirala iz obeh smeri in dobila zaposlitev v Dolenjskem muzeju.
Vendar je Križevi Dolenjska postajala bližja že med študijem - ne le zato, ker je takrat že prijateljevala z bodočim možem, novomeškim arheologom Borutom, pač pa tudi zato, ker je že kot študentka med prakso delala z dr. Janežem Bogatajem, ki ima velike zasluge za ureditev etnološkega oddelka v Dolenjskem muzeju v začetku 70-ih let. “Prvi in daljši stik z Dolenjsko je bil, ko sem dr. Bogataju kot asistentu na Filozofski fakulteti pomagala pri raziskovanju mlinarstva in žagarstva ob Mirni in njenih pritokih. Sodelovala sem tudi na arheoloških izkopavanjih na Medvedjeku, v Zloganju pri Škocjanu, za diplomsko nalogo pa sem raziskovala Trško goro - vinogradništvo in vikendarstvo kot neke vrste fenomen,” je pripovedovala.
Postavitev prve stalne etnološke zbirke

starih mer in ljudsko umetnost: zbirka slik na steklu, kjer gre za izbor iz slik Florjana Kolenca iz Irče vasi ter rezbarstvo.
Vlaga je bila razlog za zaplete pri postavitvi etnološke zbirke v spodnjih prostorih Ropasove hiše, kjer bo prikaz mlinarstva, tkalstva, vinogradništva, postavili bodo rekonstrukcijo kmečke hiše in kuhinje. Z izsuševalnimi deli so problem rešili in prihodnje leto bo na ogled tudi ta del zbirke. Med načrti je Križeva omenila še postavitev posameznih obrtnih delavnic na Ropasovem vrtu, toda zaradi pomanjkanja denarja do uresničitve še ni prišlo.
“Od antičnega vrča do majolke”
Dolenjski muzej v Novem mestu sodi po času svojega nastanka v petdesetih letih tega stoletja med mlajše muzeje v Sloveniji. Ob prihodu Ivice Križ leta 1980 še ni imel stalne etnološke zbirke, zato je bila to njena prva naloga, in kot se je pokazalo, zelo zahtevna.
Čisto iz nič ni bilo treba začeti. Prve etnologe - mednje spada Danica Zupančič -je muzej dobil okrog leta 1960, za razvoj etnološkega oddelka pa ima velike zasluge Slavka Ložar, ki je vsa leta, ko v hiši ni bilo zaposlenih etnologov, skrbela, da so stari predmeti vseeno prihajali, da se je zbirala tovrstna dokumentacija itd. “Ob mojem prihodu je bil že ustvarjen fond fototeke, del fonda depojev predmetov, knjižnica,” je pripovedovala Križeva.
Od leta 1986 je v Ropasovi hiši, Mej vrti 2, na ogled obsežna in bogata prva stalna etnološka zbirka Dolenjskega muzeja. Razdeljena je na tematske sklop-e: cikel poljedelskih opravil na Dolenjskem po letnih časih, cikel praznikov s poudarkom na veliki noči in božiču, konjereja s poudarkom na Šentjemejskem polju, obrti svečarstvo in medičarstvo ter lončarstvo. “Mislim, da sem se prav odločila, saj so bile te dejavnosti takrat zelo pomembne. Odkupili smo celotno delavnico Franca Murna, ki je imel takrat me-dičarsko in svečarsko obrt v Kandiji. Pri lončarstvu smo dali poudarek Šentjernej-skemu polju, čeprav je bila ta obrt razvita tudi v Novem mestu, kar je treba za starejša obdobja še arheološko dokazati in je ena od nalog v prihodnosti,” je razlagala Križeva. Etnološka zbirka pa vključuje tudi prikaz sejmov in trgov ter
Tak je naslov razstave, za katero je Ivica Križ prejela Valvasorjevo priznanje. Ideja zanjo je starejšega datuma in Križeva pravi, da ji je nasploh lončarstvo kot tema že od nekdaj blizu. Ker je bilo to zelo pomembna dejavnost, ker muzej v svojih depojih hrani veliko lončarskih izdelkov in ker sistematične predstavitve te obrti do sedaj še ni bilo, so se odločili za pripravo razstave, ki je rezultat večletnega dela, čeprav je neka osnova že bila. Veliko je bilo dela v arhivih. Poseben poudarek je avtorica namenila lončarstvu na Šentjemejskem polju v 19. in 20. stoletju kot enem od tradicionalnih slovenskih lončarskih središč. Križeva je povedala, da so si morali veliko gradiva izposoditi pri zasebnih lastnikih, zlasti pri lončarjih in njihovih svojcih, nekaj pa tudi v Slovenskem etnografskem muzeju. S to razstavo je muzej prišel tudi do na novo pridobljenih predmetov, saj so na primer svojci lončarja in pečarja Jožeta Lešnjaka več kot 20 let po njegovi smrti ohranili njegovo delavnico in jo odstopili Dolenjskemu muzeju.
K sodelovanju pri razstavi je avtorica povabila tudi sodelavce arheologe iz Narodnega muzeja, Mestnega muzeja Ljubljana in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (ZVNKD), ki so predstavili tudi starejše lončarstvo na tem področju. Ob razstavi je izšel obsežen katalog, potekale so različne spremljevalne dejavnosti, pripravili so film, ter ob koncu lončarski sejem z lončarji iz vse Slovenije. Dolenjski muzealci so torej poskrbeli za zanimivo in prijetno predstavitev lončarstva in Križeva se vsem zahvaljuje za pomoč, še posebej pa oblikovalcu razstave Jovu Grobovšku.
Za omenjeno razstavo je veliko zanimanja po ostalih slovenskih muzejih, toda zaenkrat je gostovala le v Pokrajinskem muzeju Celje. “Ni bila zasnovana za selitev in veliko predmetov je izposojenih. V manjšem obsegu pa bo lončarstvo prikazano v Kranjski gori,” je povedala Križeva.
Prihodnji teden fotografska razstava
Med načrti Križeva omenja nadaljevanje raziskovanja lončarstva, ki bi bila nadgradnja sedanjega dela. “Raziskovala bi od 19. stoletja nazaj, tudi lončarstvo v našem mestu, veliko dela me čaka v arhivih. Zanima me keramika v obliki industrijske obrti, ljudsko rezbarjenje - tu že zbiram gradivo, pa šege letnega cikla, delovne šege itd. Veliko je še neraziskanega.”
Potreba po etnologih in restavratorjih
Kot vsa področja tudi etnološka stroka doživlja spremembe. Zadnja desetletja so bili etnologi usmerjeni predvsem v proučevanje kmečke kulture, čedalje bolj pa se v raziskave vključuje mestno prebivalstvo oz. višji sloji. Tudi katedra na univerzi se je preimenovala iz Oddelka za etnologijo in arheologijo v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo.
Dela v muzeju nikoli ne zmanjka, saj je vsak danes jutri že včeraj. Stari predmeti, ki dobijo svoje mesto v depojih v Ropasovi hiši, pridejo v muzej ob raziskovanju določene teme ali pa čisto po naključju - zelo pogosto jih ljudje sami
prinesejo. Včasih jih podarijo, včasih pa jih muzej tudi odkupi. Če se ljudje od določenih predmetov ne morejo ločiti, potem jih etnologi fotografsko dokumentirajo in opremijo s podatki, kje se nahajajo, kdo jih hrani ipd. Veliko je torej dela po terenu, z ljudmi in Križeva pravi, da je tudi to čar njenega poklica. “Lepo je delati na Dolenjskem, ker so ljudje odprti, prijazni in ne zgodi se pogosto, da
Ivica Križ
se ne da priti do podatkov. Brez ustnih virov pač v naši stroki ne gre.”
Glede na to, da Dolenjski muzej pokriva široko področje - bivšo novomeško ; občino in še trebanjsko - in da je Križeva tu edina zaposlena etnologinja in tako tudi vodja oddelka, ostaja še veliko neobdelanega terena, ki bi zahtevalo vsaj še enega etnologa. Sicer pa ima muzej glede na svoje zmožnosti posluh za potrebe etnologije in je poskrbel za adaptacijo podstrešja z depoji v Ropasovi hiši. “Tako stvari lahko brez škode čakajo na restavriranje. Veliko predmetov je namreč potrebnih obnove. Sodelujemo z Restavratorskim centrom Slovenije, kajti restavratorska delavnica ZVNKD Novo mesto bolj zadovoljuje arheološke potrebe. Nujno bi potrebovali tudi restavratorja, specializiranega za les,” je povedala Križeva.
Prav preko etnologije, ki razkriva bogastvo naše kulturne dediščine, se da spodbuditi zanimanje ljudi za preteklost. K temu pripomorejo že tako majhne stvari, kot so turistični spominki. Dolenjski muzej ima naprodaj nekaj keramike in pletarskih izdelkov, veljalo pa bi še načrtneje izdelovati spominke, npr. s področja tradicionalnih obrti; to je ena od nalog muzeja v prihodnosti.
LIDIJA MURN
ORNITOLOGI N/V SEVNIŠKI ŠOLI
Opazili 122 vrst ptic
Na Dnevih slovenskega izobraževanja '97, tokrat prvič samostojni prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani, so se letos od 6. do 9. maja odmevno predstavili tudi prizadevni člani omitološkega krožka na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika.
Zagnanosti nagrajeni etnologinji ne manjka in tako bo prihodnji teden v mali dvorani muzeja že odprtje njene nove razstave o amaterski fotografiji Novega mesta v prvi polovici tega stoletja.” Vedno se lotevam stvari, ki niso vse v hiši in jih odkrivam na terenu. Gre za to, da gradivu, ki so ga naši prednamci ohranili, vendarle nekaj dodamo. Zato smo tukaj. Tako bo na primer večina gradiva pri tej razstavi sposojenega,” je povedala Križeva. Pri napovedani fotografski razstavi gre za amaterske fotografe, ki so kakorkoli povezani z Novim mestom. Predstavljeni ne bodo vsi - razstava jih zajema 18, naredili pa so izbor njihovih del. Zanimivo bo na primer spoznati Božidarja Jakca kot fotografa, kajti s te plati ni preveč poznan. Še ena razstava torej, ki bo ponudila zanimiv pogled na Novo mesto in takratno življenje.
K uspešni predstavitvi dveh mladinskih raziskovalnih nalog: “Ptiči akumulacije hidroelektrarne Vrhovo” ter “Mali deževnik v Zgornjem Posavju” je s fotografijami in na internetu poleg mentorja krožka, pro-fesoija biologije in kemije na tej šoli Dušana Klenovška, z likovno ureditvijo razstavnega prostora precej pripomogla tudi učiteljica likovnega pouka na tej šoli Gize-la Škoda. Pof. Klenovšek pa se nam je ob obisku pohvalil še z razumevanjem vodstva šole, posebej njene ravnateljice Anice Pipan, ter predstavnikov HE Vrhovo.
Pripravili so tudi dve razglednici; na eni je gnezdo malega deževnika, na drugi pa črna štorklja, ki je redkost ne le za Slovenijo, temveč za Evropo. Mladi sevniški ornitologi so pod vodstvom prof. Klenovška opazili več kot 120 vrst ptic; od tega je bilo vodnih 51, večina jih je prezimila, med njimi celo morska raca - gaga, kar je tudi precejšnja redkost. Nekaj je bilo tudi selivk, nekaj pa jih bo skušalo gnezditi. Odkrili so za Posavje vsaj 10 novih vrst ptic! Posebnost za ljudi je bila družina 6 labodov, ki se je ugnezdila prav na jezu HE Vrhovo. Labodi so se tako privadili ljudi, da so bili veseli kakšnega priboljška za svoje želodčke. Malega deževnika, ki gnezdi na prodiščih, so opazili ob Savi na Brezovem in Pijavškem pa tudi okoli HE Vrhovo. Žal pa nepremišljeni posegi v okolje njegov življenjski prostor vse bolj zmanjšujejo.
Na sevniški osnovni šoli se ukvarjajo z opazovanjem ptic od oktobra 1995, opazovanje pa so osredotočili zlasti na akumulacijo reke Save za HE Vrhovo. Aprila lani so svoja prva spoznanja predstavili na 2. srečanju mladih ornitologov v Mariboru in za svojo raziskovalno nalogo prejeli nagrado. Na letošnjem 3. srečanju mladih ornitologov konec maja v Mariboru so Sevni-
čani s svojima raziskovalnima nalogama spet dobili nagrade in poželi največ pohval, tudi zavoljo vsestranske celovite medijske predstavitve svojega družbeno koristnega dela, na internem kanalu sev-niške kabelske televizije in na internetu pa tudi zato, ker nakazujejo predloge rešitev.
Opazovanja ptičev med Hotemežem in prodiščem na Brezovem so nadaljevali vse do letošnjega februarja. Sprva so Danilo Brečko, Besim Dautbegovič, Gregor Godler, Šeik Jakupovič, Beno Krejan in Gregor Šeško pod vodstvom prof. Klenovška opazovali le vodno površino in ozek pas ozemlja med ribiškim domom na Hote-mežu in vasjo Šmarčna pod jezom. V zadnjem času opazovanj pa so se nekajkrat
napotili še v gozdove v neposredni okolici, nad Hotemežem in v Črno hosto med
Dušan Klenovšek na Dnevih slovenskega izobraževanja
Račico in Bregom. Opazovanja terjajo veliko prijetnega terenskega dela, pravijo mladi raziskovalci in še dodajajo, da jih je izdelava naloge nekako prisilila, da so se bolje seznanili z računalniki in brskali po domači in tuji litetraturi. Naposled pa jim tudi zaradi dejstva, da je ta del Slovenije zelo slabo raziskan, ni bilo težko žrtvovati prosti čas tudi med počitnicami in ob vikendih. Svoja opazovanja so skušali fotodokumentirati in jih v šoli primerjati s podatki iz specializiranih atlasov.
Največ pozornosti so namenili vodnim pticam, ki jih privlači nova vrsta življenjskega okolja - zajezitev. Medtem ko so v prvi nalogi lani predstavili rezultate petmesečnih opazovanj popolnih začetnikov, so letos izkušnje in celoletno opazovanje postregle z večjim številom opaženih vrst ptic - prvo leto 52, drugikrat že 122! V času spomladanskih selitev so lahko občudovali doslej njim neznane vrste (reglja, žlicari-ca, rjavogrli ponirek, srednji žagar, mala bobnarica, kvakač, bela štoklja, rjava čaplja). Med nevodnimi pticami pa je zanesljivo na prvem mestu rdečenoga postovka. Kljub slabemu vremenu pa je bila velikonočna nedelja pravi ptičji praznik, saj so lahko opazovali tudi črne in severne čigre, črnoglavega muharja.
V gnezditvenem času je bila, tudi po zaslugi sevniških ljubiteljskih ornitologov, uspešna valitev zelenonoge tukalice (pet jajc, trije mladiči), našli so pa tudi gnezdo sive čaplje. Gnezdenju malega deževnika so, ko že rečeno, Sevničani posvetili kar celo nalogo. Žalostni pa so bili zaradi neuspešnih poskusov gnezdenja malega ponirka, ki so ga zmotili lovski psi, bre-% guljk^kjer je bilo uničeno gnezdišče ob S povišanem vodostaju, in tudi liske, kjer je bil verjetno pokončan en partner. Pojav-h Ijanje črne štorklje v poletnem času, ki jo “• je s fotoaparatom ovekovečil prof. Klenovšek, jih je navdala z upanjem, da je našla gnezdo kje v širši okolici.
I
Med jesensko selitvijo ni bilo do začetka hudega mraza konec decembra po celotni Evropi velikih senzacij. Izjema je seveda prihod in prezimovanje gage. “Prav na božični dan pa nas je presenetila največja množica pernatih prijateljev v teh krajih. Samo rečnih, sivih in srebrnih galebov je bilo preko 600! Potem pa še škurh, regije, žvižgavke. Manjši šok nas je čakal na Silvestrovo, ko smo v goste sprejeli čmo-belo komibinacijo: beloliske in labode grbce. Prav slednji so povzročili zaradi svoje zaupljivosti množična romanja radovednežev do mosta, kjer so se zadrževali. Na žalost so ljudje labode hranili predvsem z neprimerno hrano. V hudih zimskih razmerah smo se razveselili nenavadno velike skupine njivskih gosi (36 in še dve beločeli povrhu), pa tudi srečanj s sovami: malo uharico in kozačo. Prava škoda je, da je ena od kozač poginila na žicah električne napeljave,” razlaga Dušan Klenovšek.
Pozimi so v iglastih gozdovih med Ra-čivo in Šentjurjem in ob cesti iz Hotemeža na Brunk poleg starih znancev opazili čopasto sinico, meniščka in rumenoglave-ga kraljička. Kalini so kar sami prileteli na kosilo. Zanimivo je decembrsko zadrževanje dveh prosnikov, prezimovanje vsaj dveh škorcev in tudi skalnatega strnada pozimi ne vidijo ravno pogosto v teh krajih. Mentor omitološkega krožka na sevniški osnovni šoli Dušan Klenovšek je opazil in fotografiral tudi enega od dveh snežnih strnadov (Plectrophenax nivalis), ki je uvrščen med 30 najbolj redko opaženih vrst po Zimskem ornitološkem atlasu Slovenije, V to skupino redkih zimskih gostov spada tudi pojavljanje srebrnega galeba (Larus argentatus).
Ob slehernem srečanju z ribiči so ti Klenovšku tarnali nad konkurenco kormoranov. Okoli novega leta pa so bili ornitologi priča pogostemu streljanju, tudi takrat, ko mlakaric, katerih odstrel je dovoljen do 15. januarja, ni bilo na vidiku. Vadba lovskih psov - goničev, a tudi spuščanje hišnih štirinožnih prijateljev z vrvic je zmotilo predvsem poskuse gnezdenja ptic. Na predlog nekaterih ribičev so ob izgradnji akumulacije HE Vrhovo na brežinah zasadili drevesa in grmovnice, žal pa zdaj prihajajo drugi ribiči s sekirami in si delajo čistine za nemoteno vihtenje ribiških palic.
Sevniški ljubiteljski ornitologi predlagajo, da bi pred vsemi temi negativnimi oblikami poseganja človeka v razvijajoči se življenjski prostor vsaj delno zaščitili območje med ribiškim domom na Hotemežu in jezom HE Vrhovo. Prepovedali naj bi lov na vodni površini in vsaj 30 m ob njej ter izdelavo čistin za ribolov, omejili ribolov na nekaj stalno določenih mest in prepovedali prosto gibanje psov.
Mladinska raziskovalna naloga Ptiči akumulacije HE Vrhovo (2) omitološkega krožka na sevniški osnovni šoli Sava Klad-
/
nika naj bi bila ob mnenju Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije in podpori nekaterih somišljenikov iz lovskih vrst zadosti močan pobuda, da bi v tudi sevniški in radeški občini premaknili stvari in ukrepali.
PAVEL PERC




NAŠ POGOVOR: ADOLF ZUPAN, GENERALNI DIREKTOR TELEKOMA
Telekom lovi korak z razvitimi
Adolf Zupan, generalni direktor Telekoma Slovenije, je med Novomeščani in Dolenjci sploh že dolgo znan, spoštovan in priljubljen človek. Njegova zanimiva življenjska pot je vseskozi tesno povezana z domačimi kraji. Zupan namreč izvira iz Poljan, vasi na robu novomeške občine, in danes živi nedaleč stran, v Mimi Peči, kamor je hodil v osnovno šolo.
“Šest kilometrov vsak dan peš v šolo, doma pa nismo imeli elektrike,” se spominja svojega otroštva, ki pa mu je kljub skromnemu življenju, danes bi rekli kar revščini, ostalo v najlepšem spominu. Leto dni po tem, ko se je v Ljubljani učil za ključavničarja, se je na lastno pest prepisal na policijsko kadetsko šolo, kajti tam je bilo bivanje zastonj pa še žepnino so dobili kadeti. Potem je bil šest let miličnik v Novem mestu in vmes naredil višjo šolo, in to tako rekoč mimo volje šefov ali celo v nasprotju z njo, saj je takrat menda veljalo, da ne potrebujejo miličnikov z višjo izobrazbo.
Poročil se je zelo mlad, pri dvajsetih. Takrat je njegova žena, Belokranjka, delala na pošti in on na policiji, danes pa je obrnjeno: žena, ki je tudi ob delu doštudirala pravo kot Zupan, je danes pri policiji, Adolf pa pri Telekomu, delu nekdanjega podjetja PTT. Iz policije je šel na novomeško Cestno podjetje, skoraj 9 let je bil član novomeškega izvršnega sveta in nekaj časa tudi njegov predsednik. V lepem spominu je ostal ljudem kot direktor novomeške Komunale, kjer je najbolj Uveljavil svoje spoznanje, prepričanje in načelo, da so podjetja, še zlasti javna, kot sta Komunala in ne nazadnje tudi Telekom, zaradi ljudi, da služijo njim in javnemu interesu. Da pa to lahko najbolje 'n uspešno opravljajo, je treba v prvi vrsti Urediti odnose znotraj podjetja, vzpostaviti delovno vzdušje, odgovornost, kole-gialnost in vseskozi skrbeti za širjenje in poglabljanje znanja in tehnološki napredek.
“Lahko rečem, da mi izkušnje, ki sem jih dobil pri vsakem svojem dosedanjem delu, od policista na cesti do dela v izvršnem svetu in direktorovanja v Komunali, pri mojem sedanjem delu, pri vodenju Telekoma, še kako koristijo. Tu ne mislim samo na izkušnje pri vodenju, Umpak v veliki meri na stike z ljudmi, tako našimi strankami kot s sodelavci,” pravi Zupan, ki je medtem končal tudi 3. stopnjo študija in je tako magister prava. “Prepričan sem, da so prav dobri odnosi v firmi in firme s strankami, z javnostjo tisto, kar vse bolj prinaša prednost in kar Vse bolj loči dobrega od manj dobrega. “Velika prednost in moč dobrih odnosov se še posebej izkaže ob težkih situacijah, ko je treba sprejemati tudi neprijetne Ukrepe, na primer zmanjšati plače. Če ljudje vejo, da je to nujen ukrep in če zaupajo, da bo čez čas bolje, ga je moč spe-
ljati brez hujših pretresov. Seveda se vse, kar smo delali v Komunali, ne da prenesti v Telekom, tu gre le za drugačno podjetje, predvsem pa je to velik sistem - zaposlenih je več kot 3.000 ljudi v 9 poslovnih enotah - kjer se te stvari dogajajo bolj počasi. A kljub temu lahko rečem, da smo tudi na področju odnosa s strankami veliko naredili. Raziskava je pokazala, da smo v zadnjem času naredili na tem področju zelo velik pozitiven premik in si tako okrepili ugled, da Telekom sodi med 5 najuglednejših podjetij v Sloveniji. Z delom in odnosom Telekoma je zadovoljnih preko 81 odst. ljudi; ta odstotek je v zahodni Evropi od 85 navzgor, se pravi,
da imamo še nekaj 'manevrskega’ prostora. Povedati je treba, da se je v lanskem letu število reklamacij za pol zmanjšalo in da imamo reklamacije manj kot 1 promile vseh izdanih računov, kar je celo bolje kot v večini evropskih telekomov.”
• Kakšen je tehnološki razvoj Telekoma Slovenije v zadnjem času?
“V zadnjih dveh letih se je v Sloveniji število telefonskih priključkov povečalo od 27 na 33 na 100 prebivalcev, letos pa računamo, da bo najmanj 36 priključkov na 100 prebivalcev. V letih 1994 in 1995 smo naredili po 40.000 telefonskih priključkov na leto, lani skoraj 53.000, za letos pa načrtujemo 55.000 novih telefonskih priključkov.
Poleg tega smo v Telekomu povečali tudi delovno produktivnost. Še leta 1995 je na enega zaposlenega prišlo 193 telefonskih priključkov, lani 217, letos pa že 233; do konca tisočletja bo na zaposlenega v Telekomu Slovenije prišlo najmanj 270 telefonskih priključkov, v Slo-□ veniji pa bo 42 priključkov na 100 prebiti valcev, kar je glede na gospodarski in ® siceršnji razvoj Slovenije dovolj. V zad-^ njih dveh letih se digitalizacija telefonije g povečuje za 10 odst. na leto in letos bo že u skoraj 70 odst. vse slovenske telefonije digitalizirane.
Veliko pozornosti posvečamo javnim telefonskim govorilnicam. Lani smo postavili 800 novih, letos jih bomo 1000, vse seveda na telefonske kartice, in vse, ki so še na žetone, bomo preuredili na kartice. Naslednja faza pa je uvajanje javnih telefonov na kreditne kartice. Letos bo v Sloveniji okoli 3.000 javnih telefonskih govorilnic, trga za tovrstno storitev pa je za okoli 5.000 govorilnic. Lani smo začeli uvajati novo sodobno telefonsko storitev, imenovano ISDN; gre za hkratni prenos zvoka in slike.
Razvijali bomo tudi druge sodobne telekomunikacijske storitve, brez katerih se naše gospodarstvo ne bi moglo povezati s svetom. S prodajo teh bomo letos ustvarili že blizu 9 odst. prihodka. Izjemno pozornost posvečamo kakovosti našega dela in za izobraževanje zaposlenih namenjamo blizu pol milijarde tolarjev. Zavedamo se, da brez izobraženih in dobrih delavcev ni dobrega podjetja.”
•	In kakšna vlaganja so za to potrebna ?
“Lani je Telekom v razvoj vložil okoli 19 milijard tolarjev in toliko bomo tudi letos. Že drugo leto zapored smo z racionalizacijami pri poslovanju prihranili po okoli 2 milijardi tolarjev letno. V lanskem letu je imel Telekom 2,5 milijardi tolarjev dobička, in to ob tem, da ni bilo nobene podražitve, še več, cene mednarodnih telefonskih pogovorov, ki edine prinašajo dobiček, so se znižale za četrtino. Cene domačih telefonskih pogovorov pa zadnja 3 leta znašajo povprečno 15 odst. petnajstih sosednjih in zahodnoevropskih držav.”
•	Kaj pa cena telefonskega priključka? V razvitih evropskih državah ljudje veliko lažje in ceneje pridejo do telefona.
“Zavedamo se, da je cena telefonskega priključka pri nas približno 3-krat dražja kot v zahodni Evropi. Mi s tem seveda nismo zadovoljni in vemo, da je to predrago, a kaj ko je v celoti gledano donos na vloženi kapital in s tem dobiček veliko premajhen, še posebej, ker hiter razvoj telekomunikacij, ki smo mu mi priča, zahteva veliko denarja. Do leta 2000 bomo za razvoj potrebovali kar 66 milijard tolarjev. Pri tem računamo na večje razumevanje vlade, ne samo, kar se tiče povečanja cen telefonskega impulza v domačem prometu, temveč tudi na nadaljnje zniževanje cen v mednarodnem prometu. V dveh do treh letih bi se cena telefonskega priključka morala znižati na približno tretjino sedanje.
Naša težava je še ta, da prav sedaj gradimo največ najdražjih telefonskih priključkov. Gre za telefonijo na redko naseljenih območjih, kar je seveda tako za tam živeče ljudi kot za Slovenijo v celoti dobro, koristno, predvsem pa potrebno, gledano s poslovnega stališča pa je za Telekom to izredno hudo breme. Medtem ko je na telefonski priključek v Evropi nekaj nad 1.100 dolarjev prihodka na leto, ga je pri nas komaj okoli 400 dolarjev. Ob tem pa ima Telekom še obveznosti do Pošte. Cena ločitve je namreč draga: v petih letih mora Telekom plačati 14,4 milijarde tolarjev v revalorizirani vrednosti.
E3HEuE1S3SSIHI
Ribiči z vrečkami za smeti
“Vode so ogledalo ljudi in če so umazane, tudi ljudje niso bog ve kaj, ” pravi Stane Lozar, ekolog po srcu, ko ob svetovnem dnevu okolja, ki smoga praznovali pred tednom dni, teče beseda o črnomaljskih ribičih, ki so po Lozarjevem mnenju na področju ekologije gonilna sila v občini. Veliko zaslug imajo namreč, da se je začelo v zavesti ljudi marsikaj premikati.
Dragatuš, Poljanska dolina, Vinica, Adle-šiči in Črnomelj. Sedaj so se ribiči že tako navadili na čistilne akcije, da marsikdaj že kar sprašujejo, kdaj jo bomo zopet pripravili. Najpomembnejše pa je, da so na te akcije začeli prihajati tudi drugi,” pravi zadovoljno Lozar. Zaveda pa se, da ni dovolj, da zgolj čistijo za malomarneži, ampak je pomembnejše, da jih osveščajo. In če ne gre drugače, morajo za to poskrbeti zakoni in odloki, ki kaznujejo onesnaževalce. “Ko človeka udari po žepu, se takoj osvesti,” se nasmehne Stane. Črnomaljski ribiči morajo, če ne oddelajo na leto po 15 delovnih ur na čistilnih akcijah, plačati po 5 nemških mark za vsako manjkajočo uro. Pa ga boli srce, ko vidi, da morajo ribiči, ki so pridni, plačevati, medtem ko onesnaževalci niso kaznovani.
“Vsaka ribiška sekcija ima na leto po tri čistilne akcije. Saj se pozna, da smo počistili, toda ponekod hitro zopet ponečedijo. Zadnja leta je nekoliko boljše, ker komunalci odvažajo smeti z vseh krajev v občini. A mnogi ljudje so kljub temu še precej malomarni. Ko gredo spomladi po kole za fižol, naložijo polno prikolico smeti, in namesto da bi jo odpeljali na odlagališče odpadkov, jo izpraznijo tam,
Stane Lozar se je kot otrok naučil plavati v Lahinji v Črnomlju. To je bilo sicer že pred desetletji, a takrat je reka dišala po vodi. Danes ne več. Postala je kanal za odpadne vode in le čistilna naprava, ki so jo odprli v začetku tega leta, lahko reši nekdanjo belokranjsko lepotico. In seveda živelj v njej, da ne bo več prihajalo do poginov rib, da ne bo hiralo rastlinje. Razumljivo je torej, da se je v Stanetu, velikem belokranjskem patriotu in zavednem Črnomaljcu ob umiranju Lahinje prebudila ekološka zavest, ki jo je že dolgo nosil v sebi. A ne le Lahinja, nič manj mu ni šla v nos onesnažena Kolpa ali Dobličica. Toliko bolj, ker je kot ribič večkrat stal na njihovih bregovih. Zato ne čudi, da je prav on pobudnik ekološkega ozaveščanja v Ribiški družini Črnomelj, katere podpredsednik je ter hkrati že dvanajsto leto tudi predsednik komisije za varstvo okolja v družini.
Črnomaljska Ribiška družina je dore-gistrirana kot ekološka družina. “Na prvem mestu nam je ekologija, medtem ko je lovljenje rib postranskega pomena. Vendar ekološko osveščanje prihaja s počasnimi, a zagotovimi koraki. Družino, ki šteje okrog 300 članov, smo, kar se tiče očiščevalnih akcij, razdelili na sekcije
kjer so nasekali kole. Če je to ob vodi, pustijo smeti pač ob vodi. Ribiči pa hodimo za takšnimi malomarneži s sekiricami in vrečkami za smeti in pobiramo odpadke. Marsikdo se nam smeji, češ, kakšni ribiči pa ste to, da imate namesto ribiških palic v rokah vrečke,” pripoveduje Lozar, ki pogreša, da ljudje ne opozorijo onesnaževalcev, naj tega ne počno. Izjema so navadno le tisti, ki tudi sami čistijo. Včasih je veljal odlok, da je moral zemljo, ki je mejila na vodotok, očistiti lastnik. Ali odlok še velja, Stane ne ve, ljudje pa razen redkih izjem, tega ne počno.
Po novem so ribiški čuvaji lahko tudi rečni nadzorniki. Če na primer kdo pere avto ob vodotoku ali kampira na črno, ga lahko kaznujejo na kraju samem ali pa prijavijo sodniku za prekrške. Lani so nadzorniki le opozarjali, letos pa bo šlo zares. Doslej je bilo veliko grešnikov zla-
Tako stanje v Telekomu zahteva tehten in analitičen pristop pri liberalizaciji tega področja, kar je tudi zapisano v vladni strategiji. Zato tudi potrebujemo do leta 2000 monopol na fiksni telefoniji, to je ne samo v našem poslovnem, ampak tudi v nacionalnem interesu in tako je to področje urejeno tudi v državah zahodne Evrope. Da ne bi kdo napačno razumel, ne gre za zaščito Telekoma kot podjetja, marveč za gospodarno ravnanje s premoženjem države. Tako so ravnale vse zahodnoevropske države. V primerjavi z evropskimi telekomi pa se mora Telekom Slovenije prestrukturirati iz tehničnega v tržnega v treh do štirih letih, medtem ko so drugi za to porabili 10 in več let. Poleg tega moramo v tem času zgraditi tudi več kot 100.000 novih telefonskih priključkov, zamenjati 200.000 dvojčkov in narediti še marsikaj drugega. Takih del se v Evropi niti ne spomnijo več, vendar sem kljub vsemu trdno prepričan, da bomo ujeli korak z razvitimi.”
• Kakšno pa je stanje na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju?
“V primerjavi s Slovenijo kot celoto so na tem območju poseben problem telefonski dvojčki. Medtem ko je drugje do 20 odst. dvojčkov, jih je na območju novomeške poslovne enote Telekoma kar 40 odst. Sicer pa od leta 1994 naprej na območju novomeške enote na novo vzpostavimo več kot 4.000 telefonskih priključkov na leto. Sedaj je na tem območju malo manj kot 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
Lani smo na območju PE Novo mesto investirali 1,3 milijarde tolarjev, zgradili 4.500 novih priključkov, zmogljivosti telefonskih central povečali za 8.260 priključkov. Poleg tega smo v Novem mestu odprli Teletrgovino, eno od sedmih, kolikor jih je bilo lani v Sloveniji; tu ne gre samo za prodajo, marveč je v njej moč dobiti vse, kar je v zvezi s telekomunikacijami, hkrati pa je to tudi demonstracijski center za vse vrste Telekomovih storitev.
Letos bomo na območju PE Novo mesto v razvoj vložili 1,1 milijarde tolarjev in pripravili 4.400 novih telefonskih priključkov. Zanimivo pa je, daje bilo lani tako na območju PE Novo mesto kot v celi Sloveniji prvič manj vlog za telefonske priključke, kot jih je bilo na novo narejenih.”
1	ANDREJ BARTEU
sti ob Kolpi, saj so mnogi turisti mislili, da si lahko na dopustu privoščijo prav vse ter da je vse, kar raste v okolici, njihovo. Letos bo zapela druga pesem, vendar le ob delu Kolpe, s katero gospodarijo črnomaljski ribiči. V metliški občini namreč še niso sprejeli odloka o režimu ob reki in Lozarja moti, da bodo imeli turisti, ki bodo prišli preživljat dopust h Kolpi od Dola v Poljanski dolini do jeza na Kra-sincu, drugačne pravice in predvsem dolžnosti, kot jih bodo imeli tisti, ki bodo dopustovali ob reki od Krasinca do izliva Kamenice v Kolpo. S tem delom namreč gospodari metliška ribiška družina. Sicer pa črnomaljski ribiči gospodarijo še z Dobličico in z Lahinjo od izvira do Vra-novičev. Stane je prepričan, da bi jih moralo biti v družini vsaj tisoč, če bi hoteli, da bi bilo vse “kot iz škatlice”. A mnogi bodo do spoznanja, kako je lepo in čisto okolje v svetu drago in cenjeno, šele morali priti.
Kljub temu da je Lozar še precej razočaran nad pičlo ekološko ozaveščenostjo ljudi, pa je ribičem v vseh teh letih le uspelo nekaj narediti. Zgodi se namreč že, da ljudje opozorijo ribiče, če vidijo, da je v vodotokih ali ob njih kaj narobe. “A gotovo bo preteklo še mnogo let, da bodo vsi spoznali, da morajo skrbeti za čistočo. Ribiči jim bomo še naprej za zgled, o tem ne dvomim. Ne nazadnje tudi na ta način, da nam bo pomembnejše, koliko bomo odnesli v vrečki domov smeti kot pa rib. Saj bomo končno tudi z večjim veseljem ribarili, če bomo imeli čiste vode. Vendar pa je za nas, ribiče, najpomembnejše, da gre pri ribištvu za pravi odnos med ribami in okoljem,” pravi prepričano Stane L0231-- MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Stara domovina ni pozabljena
Nastopi so bili v lepo urejenih domovih kanadsko-slovenskih društev, poslušalcev se je kar trlo, končna ocena nastopa Verderberjevih fantov pa je bila: “Tako dobre glasbe iz Slovenije še nismo slišali. ”
Ansambel Tonija Verderberja in humorist Toni Gašperič sta od konca aprila do 20. maja potovala po Kanadi in Združenih državah Amerike. Organizacijo turneje je prevzel v imenu društva Slovenski park in Belokranjkega kluba Franci Majzelj. Toni Gašperič je za Prilogo Dolenjskega lista zapisal nekaj vtisov s tega potovanja.
Ob prihodu na torontsko letališče nas je pričakala skupina slovenskih izseljencev, ki so nas odpeljali v 80 km oddaljeni Stoney Creek, na dom Francija Majzlja. Med potjo smo se ustavili v mestu Burlington pri Borisu Mozetiču, ki nam je pripravil večerjo v svojem lokalu Brant Street Station.
V petek, 2. maja, pa so že zvenele Verderberjeve pesmi v lepi in veliki dvorani društva Slovenski park. Thm se je zbrala množica izseljencev, v glavnem Belokranjcev iz Vinice in okoliških krajev, ter trinajst sošolcev Jožeta Slobodnika, ki jih je povabil v Kanado, da bi obudili spomine na šolske dni. Prireditev ni bila posebej napovedana.
Naslednji dan smo bili že v Wind-soiju. Do tam smo potrebovali dobre tri ure vožnje po ravni in hitri cesti, a kaj,
ko je hitrost omejena na 100 kilometrov na uro. Slovenski cestni dirkalci bi ob tem doživljali pravo moro, a s kanadskimi policisti se ni šaliti. Ne poznajo milosti, dobro pa se razumejo na kazni ter na odvzemanje točk. V Windsoiju je bil posebej zanimiv nastop v eni od tamkajšnjih osnovnih šol, ki slovi daleč naokoli po vzorni disciplini. Blizu štiristo otrok, ki so v telovadnici poslušali slovensko besedo in pesmi, je bilo tihih in mirnih kot miši v cerkvi, dokler niso “eksplodirali” ob pesmi Naša četica koraka. Šola v Windsoiju ne pozna klasičnih razredov, nikjer ni sten, ki bi ločevale razred od razreda. Ravnatelj je črnec, kar ni vsakdanjost za kanadske razmere.
Beatli namesto himne
Večerni nastop v dvorani Slovenskega kulturnega društva Windsor naj
bi pričeli s slovensko in kanadsko himno s trakov. Pa ni bilo iz tega nič, kajti nekdo je zamenjal kaseto in v dvorani stoječi ljudje so namesto himen poslušali del pesmi še vedno priljubljenih beatlov. Ob tem je nekdo pripomnil: “Samo nekaj dni nas ni v Sloveniji, pa so že zamenjali himno.”
Zvečer je bil koncert, takoj za njim pa zabava do enih zjutraj. Vprašanja o starem kraju so kar deževala. Iz Wind-sorja smo naredili dva izleta v bližnji Detroit. Ogledali smo si Fordov muzej ter se udeležili srečanja harmonikarjev, ki se vsak četrtek zberejo v prostorih tamkajšnega slovenskega društva ter igrajo melodije, ki smo jih v Sloveniji že skoraj pozabili. Toni Verderber je bil deležen posebne pozornosti: sprejeli so ga s špalirjem in simpatijami.
V petek, 9. maja, smo se odpeljali na ameriški del turneje. Ob prestopanju kanadsko-ameriške meje smo imeli manjše težave, izvirajoče iz previdnosti pred emigranti. Po dvournem zapletu je kombi z inštrumenti in izposojeno
ozvočitvijo že drvel proti mestu Sharon v Pensilvaniji. Tam smo se srečali s poslušalci, ki ne razumejo več slovenskega jezika, saj gre že za drugi ali tretji rod izseljencev. Med njimi je bilo veliko Istranov pa tudi Nemcev in Madžarov. Gospa Ester, lstrijanka, je kljub temu ob točilni mizi v nemškem klubu, kamor nas je pripeljal belokranjski rojak Tone Klepec, zapela del Henčkove Metliške črnine in Verderberjeve Lepa so jutra. Povedala mi je, da seje pesmici naučila s kaset, ki jih je kupila v Metliki, ko je pred dvema letoma potovala po Sloveniji. “Lepa dežela, dobri ljudje,” je bila navdušena.
Spomin na karampampuli
Noč smo prespali v koči rekreacijskega centra Slovenske narodne podporne jednote SNPJ v Enon Valleyju. Dopoldne smo si ogledali lepo urejene prostore z muzejem, v katerem lahko obiskovalec spozna kulturno in etnološko dediščino Slovencev, živečih v ZDA, s posebnim poudarkom na zgodovini izseljencev iz Pensilvanije. Zvečer smo se srečali s Slovenci iz Clevelanda, ki so se pripeljali na koncert in ples kar z avtobusom. Med njimi je bilo največ Belokranjcev, ki smo jih na turneji nasploh najpogosteje srečevali, poleg Prekmurcev in Notranjčev. Če ne bi sam pripotoval iz Slovenije, bi si težko predstavljal, da preko velike luže sploh še kdo živi v Beli krajini, v Prekmurju ali na Notranjskem. Veliko, ja, preveč jih je vsrkala Amerika v času, ko doma ni bilo dovolj kruha za lačna usta družin z veliko otroki.
Obiskovalcem iz Clevelanda prevajalec ni bil potreben, kajti razumejo in govorijo narečje, ki so ga njihovi starši ali oni prinesli od doma. Pred nastopom nas je pozdravil Joseph C. Eva-nish (Ivaniš), predsednik Slovenske narodne podporne jednote za ZDA, po
NAŠA DEDIŠČINA
Tovarna v osrčju roških gozdov
Kogar pot zanese v Kočevski rog, se sreča z mnogimi zanimivostmi, o katerih običajno bolj malo vemo. Marsikoga presenetijo ostanki “tovarne” sredi roških gozdov. Gre za ostanke velike roške žage, ki bolj zapuščeni kot ne opozarjajo, da ima Slovenija zelo veliko zanimivih spomenikov tudi iz bližnje preteklosti.
Prva parna žaga na Slovenskem sploh je bila postavljena prav v kočevskih gozdovih leta 1844. Postavitev parnih žag je zelo olajšala težko delo lesnih delavcev. Intenzivnejše izkoriščanje lesnega bogastva kočevskih gozdov pa beležimo šele od leta 1857, ko je bila zgrajena južna železnica. Še večji razmah je lesna industrija v tem delu Slovenije dosegla po izgradnji dolenjske železnice, prog Ljubljana - Novo mesto leta 1893 in Novo mesto - Straža leta 1894. Ker je kazalo, da bo lesna industrija zagotavljala kruh tudi v bodoče, so na kočevskem odprli strokovno šolo za lesno industrijo, ki naj bi podpirala in izboljševala domačo lesno obrt.
Večino žag je v 19. stoletju imela v lasti največja veleposestniška družina pri nas, Auerspergi. Skoraj vse njihove žage so stale v osrčjih pragozdnih združb bukve in jelke. Leta 1866 so kupili parno žago v Loškem Potoku in ji dodali še druge. V Glažuti sojo postavili leta 1870. Imeli pa sojih še v Gotenici, Medvedjeku, Jelendolu, Podstenicah, v Roškem pogorju in seveda v Soteski. Največja med njimi je bila žaga pod Rogom. Stala je v dolinici na nadmorski višini 800 m, ob cesti, ki je peljala iz doline ob Krki skozi Podstenice v Kočevsko dolino. Zgrajena je bila leta 1895. Med 1. svetovno vojno je bilo njeno delovanje za kratek čas us-


mm
Ostanki temeljev nekdanjega osrednjega žagarskega objekta v Kočevskem Rogu
tavljeno, potem pa je delovala vse do leta 1931 oz. 1932. V vseh letih delovanja je žago prevzelo pet zakupnikov. Zadnji med njimi je bil Anton Šutej, veleindu-strialec iz Zagreba.
Kruh za 400 delavcev
Na območju žage je bilo 31 proizvodnih, delovnih, upravnih in stanovanjskih objektov. Žaga je delovala na paro, zato so potrebovali zelo veliko vode. Vode je na roških kraških tleh vedno primanjkovalo, še posebej v sušni polovici leta. Strokovnjaki pa so problem oskrbe z vodo učinkovito rešili z zbiranjem kapnico s streh vseh objektov na žagi, poleg tega so postavili še ogromno leseno streho na bregu za žago in z nje stregli deževnico v dva zelo velika odprta okrogla zbiralnika za vodo.
Na roški žagi so predelovali predvsem bukov les, zlasti za embalažo. Proti koncu obratovanja žage so se lotili tudi jelo-vine. Deske so prevozniki (furmani) z vozovi vozili v nadaljno obdelavo v tovarno v Straži. V času največjega obratovanja žage se je dnevno odpravilo v dolino okrog 50 do 60 furmanov s polno naloženimi vozovi.
Med delavci na žagi je bilo veliko zagorskih Hrvatov in Bosancev, ki so za nizko mezdo delali po 11 ur dnevno. V prvem letu delovanja žage je bilo na njej zaposlenih okrog 250 delavcev, proti koncu njenega delovanja pa je število nara-stlo. Spominska tabla ob ostankih žage < navaja stanje iz leta 1929. Takrat je bilo z na žagi zaposlenih 400 delavcev, ki so s “ pomočjo parnega stroja, 40 krožnih žag ^ in 13 polnojarmenikov razžagali 40.000 5 prostorskih metrov hlodovine na leto. Za ^ lažji transport so imeli po Rogu razpredeno 35 km dolgo gozdno železnico.
Ostanki žag ob Črmošnjici
Velikega industrijski objekt sredi roških gozdov so zaprli zaradi težav, ki sta jih prinesli gospodarska kriza in agrarna reforma.
Kočevarske žage
Vseh žag v Kočevskem Rogu je bilo okrog 20. Svoje žage, a bolj za lastne potrebe so imeli tudi Kočevarji. Največ njihovih žag je bilo nameščenih od Črmo-šnjic do Kočevskih Poljan ob Črmošnjici, ki izvira v Srednji vasi. Vsega skupaj jih je bilo 12. Povprečno je bilo na taki žagi zaposlenih od 7 do 10 ljudi. Les iz žag so vozili predvsem v Metliko in na Hrvaško. Po teh žagah je kraj dobil tudi ime Stare Žage.
Kočevarske žage je doletela podobna usoda kot njihove vasi. Pozimi leta 1941/ 42 so jih zapustili, čas pa jih je zapisal neusmiljenemu propadanju. Nanje nas danes spominjajo le še ruševine, ki nam dajejo slutiti, da je bilo tam nekoč vse drugače.	VERA ŠENICA
poreklu doma iz Bubnjarcev na Hrvaškem.
V nedeljo, 11. maja, smo bili že v dve uri oddaljenem Pittsbourghu, v varnih rokah Violete Ruperčič, lastnice zasebne radijske postaje, pevke, organizatorke in redne obiskovalke Slovenije, ženske, rojene v Ameriki, toda s srcem v Sloveniji. Gospo Violeto sem spoznal pred dvema letoma v Jankovičih na Raztresenovi domačiji, ko je vodila po Beli krajini skupino Američanov, ki so iskali svoje belokranjske korenine.
Prva beseda ob ponovnem snidenju je bila “karampampuli”. To je pijača, zvarjena v Badovinčevi gostilni na Jugotju, ki sva jo srkala po kapljicah, medtem ko so drugi ob zvokih harmonike plesali v Bočki pri Metliki povš-tertanc. In prav to slednje so mi omenile še tri udeleženke takratnega izleta kot pošebno doživetje.
Koncert smo imefi v pred kratkim zgrajeni dvorani Slovenske narodne podporne jednote. Poleg dvorane je v novi zgradbi glavni sedež te slovenske organizacije, ki deluje že od 1904. leta. Gledalci so bili v glavnem starejši ljudje, med njimi tudi 97-letna ženica. S ponosom so nam povedali, da jih je - pred dvema letoma obiskal predsednik slovenske države Milan Kučan, in če je verjeti govoricam, seje zaradi prijetnega vzdušja zadržal med njimi dlje, kot je bilo s protokolom predvideno. “Tudi plesal je,” mi je povedala gospa, rojena v Ameriki, toda govorila je po slovensko, kot bi pred kratkim pripotovala iz Ilirske Bistrice. “Moja mama in oče sta doma vedno govorila slovensko,” je pojasnila vzroke mojega začudenja.
Forma viva v Kanadi?
Ker je do Steeltona štiri ure vožnje, nas je Franci Majzelj priganjal, da ne bi zamudili nastopa v cerkveni dvorani, ki je del župnije več narodnosti. Gostitelji so nam pripravili večerjo v svojem domu. Daje svet res majhen, jejrričalo srečanje z Johnom J. Skvaro, Cehom, ki je bil med drugo svetovno vojno vojak ameriške vojske v Tolminu in okolici in o katerem so lani veliko pisale Slovenske novice. Neverjetno dobro pozna Slovenijo, ki jo pogosto obiskuje, saj je bila njegova žena doma s Tolminskega. Koncert je bil dobro obiskan, največ vprašanj pa se je vrtelo okrog priimkov, ki bi lahko bili povezani s predniki tamkaj živečih slovenskih in hrvaških potomcev. Priletni možakarje na primer ugibal, ali seje leta 1888 rodil na Radoviči Peter Žlogar ali ne.
Po dvanajstih urah vožnje in po dva tisoč prevoženih kilometrih smo pri Buffalu, nedaleč od Niagarskih slapov, brez težav prestopili ameriško-kanad-sko mejo z željo, da čimprej “pademo” v posteljo. Pa ni bilo tako. V dvorani cerkve Sv. Gregorija v Hamiltonu je kaplan Štefan Križnik proslavljal uspešno opravljeni magisterij, na svečanost smo bili povabljeni tudi mi.
Med številnimi gosti je bil tudi sevniški kipar Rudi Stopar. Morda pa bo zaživela zamisel Slovenskega parka o formi vivi, ki naj bi privabila v Slovenski park kiparje, da bi s svojimi umetninami obogatili površine, ki so sedaj neizkoriščene. Brez ciganke in kavne usedline se nič ne ve. Verderber-jevo igranje in moje šale so ustvarili prijetno vzdušje.
Vrhunec turneje je bilo srečanje kanadskih in ameriških Slovencev 18. maja v Slovenskem parku. Že prejšnji večerje bil v domu ples za mlade, ki so si v parku postavili šotore ali pa so prenočili v počitniških hišicah. Naslednji dan so se priključili odraslim pri maši in poslušanju Tonija Verderberja. Koncert in veseljačenje sta trajala domala do jutranjih ur.
Od prijaznih gostiteljev smo se poslovili na belokranjskem večeru, ki je bil v restavraciji Brant Street Station Metličana Borisa Mozetiča. V torek j« srebrna ptica poletela proti Zurichu, v sredo pa smo zapustili njen trup na letališču Brnik.
■Vi
K
■

Priloga Dolenjskega lista 24
NAGRADI V SODRAŽICO IN KOČEVJE
Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral Franca Češarka iz Sodražice in Vladimirja Smoleta iz Kočevja. Prvi bo prejel posebno nagrado - počitniško bivanje v gostišču Krone v Moravskih Toplicah, drugi pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. junija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 11. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 10. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VSTAVEK, OTEPALO, LOB, TAT, ZAPEKA, SKROTINA, ORSK, TRORED, JOR, Al, RAKITA, SMILJ, ATONIKALNOST, MIMOS, MAROKA, ICEK, BUKVAR, NATO, ARIANA.
Tisto, kar precenimo, se iztrga iz resničnosti in se osami.
J. ZALOKAR Z zanikanjem avtonomnega posameznika, njegove svobode in pravic... izgine sleherna osnova za družbo ljudi, nam izginejo merila za dobro in zlo, tudi za žrtve.
J. PUČNIK
V slehernem trenutku svojega življenja imamo kak namen in k njemu teži sinergija naših dejanj.
M. de UNAMUNO
NAGRADNA KRIŽAN KA 11
£'	g ■ UL S®i- / M 1 A..,				DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	USAD	VRSTA GRANITA	IZVRSTNO RUDNIN- SKO GNOJILO	REKA V BOSNI, PRITOK UNE	ČAŠČENJE SATANA	UGANKARSKO REKLAMNI UST ŠPICA l W	-	ZhičjCLr			
				ČIR RAZJEDA									
				RIMSKA BOGINJA LOVA						je, 068/323-706			
				ZDRAVILO, PRIPR.Z OPIJEM ZALIV						RODBINA, DRUŽINA	VRSTA ZAČIMBE	ISKALKA BISEROV	ZORANA ZEMLJA
				>									
AVTOR: JOŽE UDIR	POTOVANJE V VZH.AFRIKJ	LOGIČNA TEŽAVA, TEŽKA NALOGA	ČEŠ.M.IME POLZAJE- DALSKA RASTLINA					PREDPISAN DELOVNI UČINEK V DOLOČENEM ČASU					
VRSTA IZDELKOV IZ CEMENTA IN AZBESTA								VZOR UMET.SMER V 2.POL 20. STOL.					
STROJ							OBLIKA KISIKA NAJ ZAH. RT NA IRSKEM					REKA NA POLJSKEM	SEMITSKI BOG SONCA
SKLAD					KEM. SIMBOL ZA STRONCIJ	PESEM NEKD.VZH. NEMŠKA AGENCIJA					SIBIRSKI VELETOK GERM.MIT. OREL		
VZDEVEK ARISTOTELA ONASSISA				TEKMA IZDELOVALCEV SALAM PRITOK IRTISA									
KDOR JE DOSEGEL REKORD									STARA JAPONSKA PRESTOL- NICA				
MUSLIMAN- SKI DUHOVNIK					NADZEMNI DEU REPE				SLANO JEZERO V UZBEKISTANU				
SMRTNA KAZEN NA VEŠ A LIH	^GLASBENA SKRINJA
Plačilo za grozovito hudodelstvo"
Pred 132 leti je bilo zadnje javno obešanje na Marofu, leta 1900 pa je zadnji cesarski rabelj Josef Lang svoje prvo obešanje opravil na sod-nijskem dvorišču v Novem mestu
Sredi julija bo minilo 132 let, odkar je bilo na Marofu oz. “na gavgah” ali “na krokarjih”, kot so Kapiteljskemu hribu tudi nekoč rekli, zadnje javno obešanje. Takrat, pisalo seje leto 1865, so obesili kar tri obsojence naenkrat: dve ženski in moškega. Tri leta zatem, leta 1868, so v avstrijskem cesarstvu odpravili javne usmrtitve, ki so jih potem izvajali le na sod-nijskih dvoriščih. Po razpadu monarhije po prvi svetovni vojni in vzpostavitvi avstrijske republike so smrtno kazen odpravili.
Dokler je mesto imelo pravico obsojati na smrt, je bilo na mestno morišče na Marofu, v času Ilirskih provinc (1809-1813) pa so ga Francozi prestavili h gozdu za Žabjo vasjo, kjer so vežbali vojake v orožju. Potem je avstrijska oblast premestila morišče spet nazaj na Marof, vendar na drugo, desno stran ceste.
Kot rečeno, je bila zadnja usmrtitev na Marofu leta 1865, ko so obesili 39-letno Uršo Stare in 37-letno MarijoGrošelj ter Antona Lokarja. Vsi trije so bili na tako kazen obsojeni zaradi umora Antonovega očeta Franceta Lokarja. Usmrtitev si je, po pisanju Novic, ogledalo več kot 5.000 ljudi.
Sicer pa so Novice tedaj o njihovem sojenju in obešanju veliko pisale. Zapisale so, da se je grozovito hudodelstvo zgodilo na dan sv. Matije leta 1864, ko je Anton Lokar najel Marijo Grošelj in Uiio Stare, da sta s sekiro v zidanici v Novi Gori pokončala njegovega očeta Franceta. Obe sta stanovali v Antonovem mlinu, Marija je bila njegova dekla in priležnica, Urša pa gospodinja. Anton in Marija sta načrtovala očeta spraviti s tega sveta že prej zaradi sporov z njim in ker sta se bala, da bi morala zapustiti mlin, ki ga je oče kupil An-.tonu. Za opravljeno delo je Anton Urši obljubil 100 goldinarjev, svoji dekli Mariji oz. Mici pa vinograd in hram. Ženski sta se na sv. Matije dan zvečer pojavili pri Antonovem očetu Francu v njegovi zidanici v Novi Gori, rekoč, da iščeta Antona. Povabil ju je noter, ju pogostil s krompirjem in vinom in zaradi slabega vremena predlagal, da bi prenočili pri njem. Ko je zaspal, pa sta ga pokončali s sekiro. Zapahnili sta še vrata odznotraj in skozi okno pobegnili iz hrama. Pred tem sta Francetu iz žepa pobrali 62 kr., z vinom napolnili putrih in vzeli tudi nekaj svinine.
Priče so na sodišču zgodbo še bolj razjasnile, saj so povedale, da je sin očeta večkrat ne le z besedami žalil, ampak se ga je tudi dejansko lotil. “Po pričah se je izvedelo, da je malopridni sin še po druzih potih skušal svojega očeta iz poti spraviti. Po omenjenih lajdrah mu je hudobni naklep obveljal. Sodnija novomeška je vse tri obsodila na vislice; to je potrdila tudi višja in najvišja sodnija,” je zapisal poročevalec Novic. Anton je še spraševal sodnijo, zakaj bodo obesili tudi njega, češ da on ni ničesar storil. Toda kazen je bila za vse tri enaka. Najprej je rabelj pokončal Uršo, potem Mici ter nato še Antona. V 8 minutah je bilo vse končano. Prisotni pa so menili, da je to pravično plačilo za grozovito hudodelstvo.
O grozovitem dejanju prej omenjenih žensk vedo nekateri iz krajev v bližini Nove Gore še vedno kaj povedati, med drugim, da je v hramu, kjer se je to zgodilo, še danes znamenje na tramu kot opomin na ta dogodek. O ženskah, ki sta to storili, pa da so ju izdale njune stopinje v snegu. Ko sta se namreč odpravljali k Francetu Lokarju v zidanico, je močno snežilo, ko pa sta se ponoči po opravljenem krvavem delu vračali, je prenehalo snežiti.
Da so bila javna obešanja opomin in svarilo, da taknih grozodejstev ne bi počeli še drugi, se je v ljudskem spominu ohranilo vse do danes. Po pisanju Dolenjskih

.-arr:




m
%

Na Marofu je bilo nekdaj morišče, zato so temu predelu rekli tudi “Na gavgah" ali “Na krokarjih”, danes pa je prijetno sprehajališče z lepim pogledom na mesto.
novic je od leta 1820 do leta 1900, ko so 3. marca v Novem mestu obesili cigana Simona Helda, na vislicah končalo 8 ljudi, predvsem zaradi ubojev in umorov; torej so povprečno vsakih 10 let obesili enega. Usmrtitev cigana Helda na sodniškem dvorišču pa je posebna zaradi hitre usmrtitve, saj je rabelj z njim opravil v 45 sekundah. Obesil gaje zadnji avstrijski cesarski rabelj Josef Lang z Dunaja, nekdanji čevljarski vajenec in gostilničar, to pa je bila njegova prva usmrtitev. Tudi o tej usmrtitvi in sodni obravnavi pišejo tedanje Dolenjske novice s 15. marca leta 1900. Rabljevega imena sicer niso zapisali, je pa navedeno, “da je rabelj silno urno opravil svoj žalosten posel, in komaj je imel obsojenec še čas spregovoriti, da je nedolžen”.
Krvnik Josef Lang, o katerem je pred kratkim pisalo Delo, je bil močan in znan po “humanem” obešanju v imenu države. Za to službo ga je nagovoril njegov predhodnik rabelj Selinger, in sicer je bil najprej njegov pomočnik. V avstrijskem cesarstvu je imel rabelj vedno dva pomočnika, ki nista bila državna uslužbenca, ampak ju je moral najemati sam. Kot smo že zapisali, je Lang prvo usmrtitev opravil v Novem mestu, ko je leta 1900 obesil cigana Simona Helda, potem pa je obesil še več ljudi po vseh deželah avstrijskega cesarstva. Znan je bil po hitrih usmrtitvah, saj so obtoženci umrli v 45 do 62 sekundah, pri nekem češkem rablju pa so na vešalih v strašnih mukah umirali tudi po 40 minut.
Josefa Langa so vabili tudi v Ameriko, vendar ni hotel iti, saj je preziral električni stol in njihova vešala, ki so bila drugačna od avstrijskih. Avstrijska vešala so bila 210 cm visok steber, na vrhu katerega je bil kavelj, do katerega se je rabelj povzpel po lestvi. Njegova pomočnika sta dvignila obsojenca, ki je imel zvezane roke, rabelj pa mu je nataknil dvojno zanko iz vrvi, namazane z milom. Na rabljev znak sta pomočnika obsojenca hitro potegnila navzdol, on pa je z vso močjo pritisnil na glavo in vrat.
Zaradi vraževerja so rablja mnogi ljudje prosili za delček vrvi, s katero je obešal, nekdo pa bi rad imel celo nekaj kapljic njegovega urina, da bi z njimi pregnal svojo slabo vest za storjena hudodelstva. Po razpadu monarhije in ukinitvi smrtne kazni so Langa upokojili. Ponovne uvedbe smrtne kazni leta 1933 ni dočakal, ker je leta 1925 umrl, star 70 let. Prvo usmrtitev v Novem mestu pa je opravil, ko mu je bilo 45 let.
JOŽICA DORNIŽ
Najlepše želje
Ansambel Toneta Žagarja praznuje letos tridesetletnico delovanja. Leta 1967 je prvič nastopil v radijski oddaji Za našo vas, leto kasneje pa v oddaji Novi ansambli, nove melodije.
Kmalu zatem je ansambel nastopil na festivalih v Števerjanu in na Ptuju ter na slednjem leta 1971 zmagal s skladbo “Žagamo ga, žingamo ga”. Skladba je postala prava uspešnica, ki je ime ansambla ponesla po vsej Sloveniji, zato so jo njeni člani uvrstili na prvo mesto svoje najnovejše kasete NAJLEPŠE ŽELJE, ki je nedolgo tega izšla pri glasbenem založništvu Helidon. Na kaseti so še druge uspešnice ansambla, med njimi zmagovalka Lojtrce domačih “Žena je kriva” in “Pivo ej pivo”.
Ansambel je začel svojo glasbeno pot kot narodnozabavni ansambel s pevko Jožico Žagar in kvintetom Spev. Zadnjih pet let pa nastopa kot kvartet, ki ga sestavljajo: vodja anambla, pevec, hramo-nikar in aranžer Tone Žagar, pevec in basist Ljubo Vošnjak, klaviaturist, harmonikar, kitarist in arahžer Branko Sladič ter pevec, kitarist in saksofonist Matjaž Mrak.
V tej zasedbi je ob pomoči pevke Jožice Zupančič Žagar in drugih glasbenikov posnel 12 uspešnih melodij za najnovejšo kaseto.
Zašel sem med spomine
Pri glasbeni založbi Mandarina je izšla kaseta ZAŠEL SEM MED SPOMINE, s katero se kitarist in pevec Jani Pirš predstavlja ne samo kot izvajalec, ampak tudi kot avtor glasbe. Doslej je sodeloval z različnimi anasambli, z njimi tudi snemal in pobiral številne nagrade, zadnja leta pa poje in igra z Bojanom Trupejem v skupini Duo Gold. Za svojo prvo samostojno kaseto je zložil dvanajst melodij, ki jih je s pomočjo različnih glasbenikov posnel v Studiu Bon Ton, besedila pa so mu napisali drugi. Tako je nastal album z narodnozabavno in popevkarsko ubranimi skladbami, ki gredo zlahka v uho in bodo všeč mnogim nezahtevnim ljubiteljem takšne glasbe.
f P
pr<
C:
praktični K praktični KRIŽ praktični X\. praktični Ž
3
Molji
Če v stanovanju opazite molje, najprej preglejte vse predmete, ki bi jih lahko napadli, od oblačil, preprog in volnenih odej do oblazinjenega pohištva in tapiserij. Izprazniti morate vse omare. Še posebej bodite pozorni pri pregledovanju grobih volnenih odej. Če opazite, da so tkanine napadene, jih lahko izpostavite vodni pari ali pa jih močno izsušite. Obleke in odeje, za katere ne morete zagotovo ugotoviti, ali so jih napadli molji ali ne, dobro prezračite. Tudi likanje uniči vse stadije moljev. Pomagajo vam lahko tudi insekticidna sredstva, kijih razpršite po tkanini, vendar morate pred ponovno uporabo takšna oblačila oprati. Insekticidna sredstva lahko uporabite tudi za preprečevanje škode, ki bi jo lahko povzročili molji. Vendar ne pršite po oblekah, ampak po stenah omar. Lahko uporabite tudi trakove proti moljem. V trgovinah je na voljo še mnogo drugih oblik dišečih sredstev za odganjanje moljev.
f«n Čebulna pogača
II * * ll Potrebujemo: za testo: 250 g moke, 1/2 vrečke suhega kvasa, sol, 2 žlici olja, 1 žličko origana, moko za razvaljanje. Za nadev: 500 g mesnate prekajene slanine, 250 g čebule, 250 g skute, 125 g sladke smetane, sol, poper. Moko, kvas, sol, olje in origano premešamo. Prilijemo 1 dl vode in zamesimo gladko kvašeno testo. Testo oblikujemo v kepo, pokrijemo ga in pustimo, da na toplem vzhaja 30 minut. Testo naj se podvoji. Medtem pripravimo nadev. Slanino narežemo na kockice, na majhnem plamenu jo cvremo, da je hrustljava. Primešamo na kockice narezano čebulo in pražimo še toliko, da čebula postekleni. Odstavimo s štedilnika in nadev naj se nekoliko ohladi. Potem mu primešamo skuto in smetano, solimo in popopramo. Vzhajano testo ponovno pregnetemo in razvaljamo na pomokani površini. S testom obložimo pomaščen mo-del za pogače s premerom 28 cm. Na testo damo nadev. Pečemo v pečici pri 200° C 35 minut.
Nashi -nova sadna vrsta
Kot daje slutiti že ime, je nashi doma iz Kitajske. Zaradi oblike njegovega plodu nepoznavalci mislijo, da je križanec med jablano in hruško, vendar je to samostojna vrsta (Pyrus serotina), ki je resda v sorodu s hruško, njena podobnost z jablano (jabolkom) pa je zgolj naključna. Da bi jo zaradi njenih odlik (hrustljavo in sočno ter aromatično meso plodu, ki ima značilno svežino) razširili tudi pri nas, je Kmetijski inštitut Slovenije na Brdu pri Lukovici zasadil 10 sort na-shija in po treh letih prišel do spodbudnih rezultatov. Nashi je dal dober pridelek (največjega sorta chojuro) pa tudi z gojenjem ni bilo kakih večjih težav, če izvzamemo občutljivost za spomladansko pozebo, ker ta sadna vrsta razmeroma zgodaj zacveti. Upajmo, da bodo pri nas kmalu na voljo sadike različnih sort na-shija, saj bo marsikdo rad tudi sam preizkusil novost z Daljnega vzhoda.
Ogrevanje sanitarne vode s toplotno črpalko
Za pripravo tople vode najpogosteje uporabljamo toplotne črpalke sistema zrak-voda manjšin moči, do 4 kW. Toplotna črpalka odvzame toploto okoliškemu zraku in odda toploto vodi v hranilniku toplote. Najboljša lokacija za postavitev toplotne črpalke je torej prostor, v katerem je temperatura zraka čim višja in ki ga želimo hladiti. To je lahko klet, shramba, bivalni prostor. Postavitev v bivalni prostor ni tako zaželena, ker toplotna črpalka moti estetski videz prostora. Zato se v takšnem primeru odločimo za ‘Točeno” izvedbo in v prostor postavimo samo “hladilni del”, hranilnik toplote pa postavimo v kotlovnico. Na ta način lahko ogrevamo vodo skozi vse leto, učinkovita pa je uporaba v poletnih mesecih. Področje delovanja za zrak je od 5 do 35° Celzija, temperatura ogrevne vode pa je od 45 do 60 stopinj. Velikost hranilnika je odvisna od potreb po topli vodi in je od 200 do 300 litrov.
	
Priloga Dolenjskega lista 25
: T. JAKŠE
NAŠE KORENINE
Tiinm
.vi*?1 il,'


DRUŠTVO ARHITEKTOV DOLENJSKE IN BELE KRAJINE!
Zvonka Steinacher po mnogih lejih spet na metliškem trgu
"Ti hudičev pankrt koroški!"
Minule čase radi idealiziramo. To se dogaja celo s polpreteklimi časi, ki se jih vsi še dobro spominjamo. Pa se vseeno še najde kdo, ki mi hoče z vso ihto, razočaran nad tem ali onim današnjim dogodkom, dopovedati, kako je bilo včasih vse lepo in nasploh bolje kot dandanes. Kot da nikoli ni bilo pomanjkanja, vrtoglave inflacije in nesmiselnih političnih odločitev, s katerimi se je brezobzirna oblast norčevala iz ljudi. Za bolj oddaljene čase, za Jugoslavijo drugo svetovno vojno in Avstro-Ogrsko pa to velja še bolj. Človeška narava je pač taka, da slabo hitro pozabi, dobro pa idealizira in kuje v zvezde.
Pa ni vedno in povsod tako. Ko se z Zvonko Steinacher sprehajam po Metliki in Novem mestu, krajih njene mladosti, mi pripoveduje o tistih časih in njena pripoved mi nikakor ne zveni kot slavospev dnem, ko je še živela tukaj, ampak bolj kot obtožba.
Metlike pravzaprav nikoli niti dobro spoznala ni. Tu je bila rojena in tu, v cerkvi svetega Nikolaja, je bila tudi krščena. To je bilo davnega leta 1914.
Tisto leto je stekla belokranjska železnica in se je pričela druga svetovna vojna, dva dogodka, ki sta odločilno vplivala na Zvonkino rojstvo in njeno mladost. Najprej belokranjska železnica. Na njenih gradbiščih so se zbirale trume delavcev in drugih, ki so pričakovali, da bo iz državne blagajne tudi v njihov žep curnil kanček denarja, namenjenega za gradnjo. Bolj se je bližala gradnja h koncu, bolj se je ves ta pisani svet zgrinjal v Metliko. Meščani, gradbeni delavci, prevozniki, inženirji s svojimi pomočniki, branjevci in gostilničarji, vsak je po svoje pričakoval zaključek del, napovedanih za pomlad 1914. Vzdušje je bilo gotovo vzneseno, polno veselega pričakovanja. V takem vzdušju sta se spoznala tudi Elza, točajka, ki je s Koroškega prišla iskat srečo v Metliko, in Tone iz okolice Novega mesta, ki je bil pri inženirjih zaradi dobrega obvladanja nemščine figurant in tolmač. Vnela se je ljubezen in sad te ljubezni je bila Zvonka, ki je konec jeseni pokukala na svet.
Svet, na katerega je privekalo dete, pa je že zdavnaj pozabil na tisto pomlad. Čez Metliko so veli mrzli vetrovi in Evropa se je zvijala v strašnih frontah prve svetovne vojne. Tone, Zvonkin oče, je takrat prezebal na okopih, ki so jih zgradili avstrijski vojaki proti ruskim vojnim valovom v Galiciji, po pravkar zgrajeni železnici pa so na fronte dovažali nove in nove vojake. Da so se ti vojaki živi in zdravi pripeljali do morišča, je moral nekdo poskrbeti. Tako se je cesar spomnil, da je tudi Tone nekoč delal na železnici, in poslal ga je domov skrbet za te transporte. Po nekaj letih je tako Tone živ prišel domov in tedaj je Zvonka prvič videla svojega očeta: postavnega
možaka v avstrijski dragonarski uniformi. Tone je prišel na svoj dom, tam pa je takrat živela tudi Zvonka, kajti čim jo je mogla, jo je njena mati pustila Tonetovim sorodnikom. Tukaj v Beli krajini in na Dolenjskem ni bilo zanjo več kruha, zavladala je kriza in samohranilki je bilo v takem okolju življenje neznosno. Odšla je nazaj na Koroško, od tam pa za kruhom na Avstrijsko. Po koncu prve svetovne vojne se je med materjo in hčerjo spustila še državna meja.
Življenja po prvi svetovni vojni se Zvonka spominja z grenkobo. Res da ni bilo vse črno, a v otroško dušo so se tista leta po njej vtisnila kot čas, ki je dal kaj malo več kot golo preživetje. Bilo je to odraščanje na novomeškem podeželju, v strogo patriarhalni kmečki družini, kateri je načeloval Zvonkin stari oče, bolehna stara mati, ki je že zgodaj umrla, pa ni imela nobene besede. Prav tako ne še doma živeča sinova Johan, ki se je brez ene noge vrnil iz Amerike, in Tone, Zvonkin oče. Najbolj je Zvonki ostal v spominu prizor, ko je stari oče, ime mu je bilo France, na klopi pred hišo štel denar. To je bilo njegovo najljubše opravilo. Kadar je prodal par volov, je sedel in vedno znova in znova prešteval izkupiček. Denarja mu tudi sicer ni manjkalo, a kaj, ko ga je bilo za vsako stvar tako škoda. Če je hotela stara mati kupiti sol ali kako drugo nujno stvar za gospodinjstvo, je morala z jajci na mestni trg. Potem jih je pa manjkalo v domači kuhinji, ki je bila že tako skromna: močnik, kaša, zelje, repa, ješprenj in prežganka, to je bilo, v glavnem brez zabele, na jedilniku za petek in svetek in le redki so bili tisti dnevi, ko je v kuhinji zadišalo po pecivu ali mesu. Z obleko in obutvijo je bilo še slabše. Zvonka še na pogreb stare matere ni mogla, ker ni imela kaj obuti.
V družini je vladal strog red in vsakdo je imel svoje opravilo. Za Zvonko, ki je bila še otrok in po smrti stare matere edina ženska pri hiši, so bila prihranjena najslabša. Če je kaj ugovarjala, se je hitro našla palica, da je upognila njeno upornost. “Ti hudičev pankrt koroški, ti bom že pokazal,” je pri tem kričal stari oče. Pa je tudi v gozdni paši okoli vasi in pozneje v družbi vaške otročadi deklica doživela dovolj lepih trenutkov, da se jih je pri triinosemdesetih letih Zvonki zdelo vredno priti spet obudit.
Ko je nekoliko odrasla, je stopila na materino pot. Najprej je bila točajka v Črnomlju, potem pa je odšla k njej v Avstrijo, kjer seje tudi poročila. Ima štiri otroke, po avstrijskih in nemških deželah pa je raztresenih še enkrat toliko njenih vnukov. Kdo ve, bodo tudi oni kdaj slišali za belokranjsko železnico in usodni čas, v katerem je nastajala?
TONE JAKŠE
Edini dovolj usposobljeni
Na Dolenjskem in v Beli Krajini deluje okrog šestdeset arhitektov, kar ta del Slovenije v tem pogledu uvršča med manj razvite, za nameček pa so arhitekti še nepovezani, problemov pa je veliko. Prav zato je pred Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine veliko pomembnih nalog. O društvu ter'o položaju arhitekture in arhitektov pri nas govori predsednik društva Borut Simič.
•	Kaj je arhitekte vodilo k ustanovitvi društva na območju Dolenjske in Bele krajine? Kakšno poslanstvo in cilji jih združujejo ?
Potrebno je bilo regionalno organizirati stroko zaradi ustanovitve in delovanja Inženirske zbornice Slovenije. Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine ima v Inženirski zbornici Slovenije v sekciji arhitektov, krajinskih arhitektov in urbanistov svoja predstavnika. Vlogo društva vidimo v zastopanju strokovnih in stanovskih interesov svojih članov in v skrbi za dvig ustvarjalne in strokovne ravni arhitektov. Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine želi biti strokovna avtoriteta arhitekture v najširšem smislu in bo skrbelo za pospeševanje, podpiranje in razvijanje vseh dejavnosti, ki se ukvarjajo z arhitekturo in urejanjem prostora.
•	Koliko je arhitektov na območju Dolenjske in Bele krajine? Ali so vsi vključeni v to društvo? Kaj pomeni biti član tega društva ?
Na območju Dolenjske in Bele krajine je okoli šestdeset arhitektov in študentov arhitekture. Glede na število prebivalcev je gostota arhitektov na število prebivalcev manjša kot v drugih regijah v Sloveniji. Zdaj je v društvu štrindvajset arhitektov; število se počasi povečuje. Članstvo v društvu pomeni, da se arhitekt ima za arhitekta, ki si bo z vsemi močmi ali vsaj bolj, kot je v navadi, zavzemal za poklicno etiko in moralo.
•	Menite, da je arhitekturna prihodnost Novega mesta in z njim Dolenjske in Bele krajine na dobri poti, na poti, ki sta jo utrjevala tudi Novomeščana Edvard Ravnikar in Marijan Mupič, ali pa je poklic arhitekta zgolj eden v množici tistih, ki si jemljejo pravico sooblikovati naše okolje in kot tak izgublja na pomenu ?
Poklic arhitekta in arhitektura sta v tem stoletju dosegla več vrhov in padcev, precenjevanj in podcenjevanj. Za dobro arhitekturo je potrebno več faktorjev: od inteligentnega investitorja do kreativne osebnosti arhitekta in projektantske sreče, potrebna je pozitivna in ustvarjalna klima v družbi in državi. Arhitektura je materializacija družbe, države, njen vpis v prostoru. Preko odnosa do gradnje ugotavljamo značaj družbe. Čeprav znaša delež dobre arhitekture v masi grajenega okolja manj kot 10 odst.,*so arhitekturni izdelki izredno pomemben odraz civilizacijske in kulturne stopnje razvoja.
•	Dandanes si poleg arhitektov dovoli projektirati še kopica drugih ljudi, nestrokovnežev, uzurpatorjev, ki “pridno” kvarijo podobo napih mest in vasi. Ali in boste takim stopali po prstih? Kako?
Arhitektura je za večino prebivalstva
preveč abstraktna kategorija, da bi razumeli, za kaj pri tem gre, in ali bi od nje imeli kakšno korist. Slovenec ima zaradi zgodovinskih okoliščin razvito predvsem praktično žilico in ne toliko občutek za skladje in nima kulturološke izobrazbe. Naše nove hiše, ki so večinoma plod samogradnje, so med najgršimi v Evropi. Po tem zaostajamo tudi za deželami vzhodne Evrope. Naročniki od arhitekta iščejo predvsem tehnične odgovore oziroma odgovore iz tehnike in prakse grajenja, ki pa jih imajo tudi ljudje drugih poklicev in predvsem gradbinci, ki to bolj obvladajo kot mi.
•	Kaj je potem arhitektura?
Ko jo reduciramo zgolj na estetično kategorijo, postaja kulturnoindustrijski produkt s svojimi tržišči in potrošniki. Arhitektura je od tu naprej opremljanje prostora, je kupljiva in na razpolago v vsakem stilu. Vendar je arhitektura nekaj več. Arhitektura pooseblja moč in oblast. Arhitekti imamo težave, kadar usklajujemo želje partnerjev. Znani so pri-
meri, ko se zakonca ločujeta ravno po dograditvi hiše.
•	Pripravljajo se spremembe zakona o graditvi objektov, ki bodo načrtovanje arhitekture prepustile arhitektom, ki so edini dovolj usposobljeni.
Moje mnenje je, da bodo spremembe počasnejše, kot si predstavljamo, ker je potrebno zamenjati utečena pravila in odnose v družbi. Veliko ljudi je eksistenčno odvisnih od zaslužka s projekti. Sam zakon je zaradi tega kompromis.
•	Kako bi opisali odnos oblasti do arhitektov oziroma kakšen je dejanski vpliv strokovnosti na urbanistično podobo naselij in arhitekturnega oblikovanja?
Ob zadnji polemiki v Dolenjskem listu (Breg propada, oblast pa spi), v kateri sta sodelovala dva arhitekta in ti, ki še študiraš, so se razkrili podobni pogledi na prostorsko resničnost. To dokazuje,, da med arhitekti ni kakšnih večjih strokovnih razhajanj. Društvo se bo zavzemalo za pridobivanje variantnih prostorskih rešitev, predvsem za novogradnje. Želimo si nebolečih realizacij v historičnih jedrih Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Šentjerneja, Škocjana in popolnoma podpiramo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pri ohranjanju arhitekturne dediščine. Ža dosego ciljev je potrebna kolektivna kreativna volja, denar za pamet in odločnost in razgledanost županov in občinskih svetov.
•	Javni natečaji so za novomeško oblast (pa ne le zanjo) španska vas. Kako bo skupnost arhitektov dvignila glas v tem primeru?
Novo mesto ima dostojno tradicijo v prirejanju javnih natečajev, ki so najbolj demokratičen način pridobivanja rešitev in vizij bodočih ureditev prostora. So nekakšna trgovina, v kateri lahko investitorji izbirajo, kaj bodo kupili. Skoraj vse rešitve in realizacije, ki so bile pridobljene na javnih natečajih v bližnji preteklosti, so bistveno kvalitetnejše, kot če bi bila naročila neposredna. Zaradi tega ima Novo mesto vseeno nekaj objektov in rešitev, na katere smo lahko ponosni. Žal, opažamo, da je v zadnjem obdobju delovanje novomeške občine regresivno. Obstajajo primeri, ko se rešitve natečajev iz bližnje preteklosti protizakonito razveljavljajo in vulgarizirajo, avtorjem arhitektom se odrekajo avtorske pravice. Prostorski izvedbeni akti se sprejemajo pod pritiski in služijo zgolj legalizaciji neprimernih lokacij. Arhitektura je orožje za dosego političnih pozicij v družbi, ker arhitektura simbolizira moč.
•	Naša mesta nimajo t.i. “mestnih arhitektov”, to je bolj kot ne napaka, če seveda predpostavljamo, da
obstajajo avtoritete za take položaje. Položaji, ki v strukturi oblasti razpolagajo z močjo odločanja, pa so neredko zasedeni z diletanti, nestrokovnjaki. Ali morda v prihodnosti, morda celo bližnji, pričakujete, da bi forma, podobna temu društvu, lahko prevzela vlogo mestnega arhitekta?
Imamo občinski in državni aparat, ki se ukvarja s prostorsko problematiko. Na vsaki lokaciji imamo županov podpis. Imamo kritično javnost Društva Novo mesto, imamo Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Za arhitekte pride v poštev sodelovanje po načelih čimbolj demokratičnega odločanja o prostoru z javnimi natečaji. Z njimi zagotovimo kvaliteto.
•	Novo mesto ima precej kvaliteten krog ljudi, zbran v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki tako rekoč trpijo ob pogledu na degradacijo arhitekturnih spomenikov, pa ne morejo prav nič. Ali menite, da to društvo čaka podobna usoda?
Društvo in člane skrbi nemaren odnos do naravne in kulturne dediščine. Apelirali bomo na članstvo, naj posebno kreativno skrb namenijo projektiranju objektov znotraj zavarovanih območij, in poskušali arhitektovo delo pred realizacijo prikazati javnosti. Projekti v historičnih jedrih in na spomeniško varovanih objektih zahtevajo kvalitetnega arhitekta, določeno specializacijo, prakso, nadzor javnosti ter konzervatorska navodila. Zaradi zahtevnosti in pomena revitalizacij bi morala država investitorje finančno podpirati.
•	Kakšno bo vaše sodelovanje z ZVNKD in drugimi strokovnjaki, službami in društvi?
V skladu z našim statutom so naše osnovne naloge sodelovati z državnimi organi in institucijami pri vseh zadevah urejanja in oblikovanja prostora.
•	Ali se bo društvo sedaj aktivno vključilo v sprejemanje novih urbanističnih zasnov mesta ali pa je morda nekoliko pozno?
Urbanistične zasnove Novega mesta so strateški akt. Pri uresničevanju, ki bo dolgoročno, bo verjetno sodelovalo veliko arhitektov. Če bo v državi in občini volja po razvoju in odprtosti, se bodo stvari same odvijale v pravo smer. Pri razpisovanju javnih natečajev bomo sodelovali in jih pomagali organizirati. Če si bodo prostor lastile politične stranke in dobičkoljubni poslovni klani, bomo protestirali.
•	Kateri so bližnji cilji in akcije društva?
Trenutno se arhitekti več generacij iz različnih občin šele spoznavamo, študiramo problematiko in pripravljamo plan dela. Za poletne mesece pripravljamo prvi javni natečaj. V jeseni pripravljamo razstavo članstva in nekatere akcije. Upam, da bomo v podporo vsem, ki iskreno mislijo nekaj dobrega.
TOMAŽ LEVIČAR
Borut Simič
HUSU ^ ||§ Priloga Dolenjskega lista 26

Pod mostom na fotografiji teče potok Kovpa, iz katerega so nekdaj pili vodo. V ozadju je Kovparjeva domačija, zdaj preurejena, sicer pa najstarejša hiša v Karlovici. Na mostičku pa sloni Kovparjev oče France.
Priimki lastnikov hiše so se v zadnjih desetletjih in stoletjih menjali, vedno pa lastnikom hiše pravijo Kovpar-ski oz. pri Koparskih. Razlag o tem imenu je več. Po eni naj bi bila to prva hiša v Karlovici, ime pa je dobila po Kovpi, potoku, ki teče mimo hiše. Po drugi pa bi lahko dobila ime po kopi, v kakršni so nekdaj tudi tod okoli oglje žgali.
Hiša se pogreza
Prav na hišnem vogalu je konfin, mejni kamen med kočevskim in turjaškim gospostvom. Pravzaprav je bila nekdaj meja po potoku Kovpa, ki pa je pogosto zalival hišo in hlev, zato so njegov tok prestavili na tuijaško stran, se pravi za kakih 10 metrov. France Dolšak domneva, da sta prav močvirje in potok Kovpa kriva, da se njihova hiša pogreza. Mejni kamen je namreč nekdaj gledal okoli 2 m iz zemlje, danes pa ga le še okoli 60 cm; skozi nekdanji vhod pa si prišel v hišo naravnost ali po stopnicah navzgor; zdaj pa bi bila stopnica - če ne bi zazidali vhoda - precej pod ravnjo ceste.
Že od nekdaj je bila v hiši gostilna, ki je imela klet, veliko gostinsko sobo in stanovanje oz. sobe. V temnem in hladnem gozdičku preko ceste pa je bila ledenica, v kateri so hranili led za potrebe gostilne, saj takrat še ni bilo hladilnikov in zamrzovalnikov. Led so lomili pozimi na okoliških zaledenelih površinah. Ko gaje poleti zmanjkalo, so ga pripeljali iz Velikih Lašč, kjer so imeli večjo ledinico.
Ob gostilni je bil tudi gostilniški vrt, na katerem je stala velika kamnita miza. Njena posebnost je bila, da je stala na kamniti nogi, ki je bila pravzaprav obcestni kamen pri nekdanji rimski cesti, vendar ne v bližnji okolici, ampak nekje od Celja. Tako je pripovedoval Ivi pokojni stric. Danes kamnite mize ni več, rimski obcestni kamen pa leži prevrnjen za hišo.
. Iva Dolšak se spominja, da so se prej lastniki pisali Jaklič, da se je na to domačijo primožila njena mama, ko pa je ata umrl, je mama postala gospodarica. Voda Kovpe je hišo res pogosto poplavljala, zato so jo hišo za meter dvignili.
Od soseda Mahneta so kupili še hišo preko ceste, kjer so imeli trgovino in kovačijo. Pri njihovi gostilni in pri hlevu so namreč prepregali konje, zato so potrebovali kovača, ki je postoril vse potrebno pri vozovih in konjih. Kovač je najemnino za kovačijo in stanovanje
Na fotografiji je Kovparjeva ledenica, v kateri so nekdaj shranjevali led za potrebe Kovparjeve gostilne. Hladilniki in zmrzovalniki so pripomogli k propadu ledenice.
odslužil z delom. Iva se spominja težkih vozov z velikimi kolesi, ki so imeli spodaj “trugo” oz. “zibko”, v kateri so imeli vozniki hrano. Voznik je sedel na “kozlu”. S takimi, težkimi, vozovi so vozili tudi vino za njihovo gostilno.
Nekoč je bilo jezero
France Dolšak rad pove kaj o Karlovici in okolici, kar so mu pripovedovali starejši ali pa je morda kje bral: “Tu je bilo nekoč jezero, na njegovi obali pa je stalo naselje Plosova. Po
Microsoft, svetovni računalniški velikan, ki je lani kot najmočnejša programska hiša na svetu ustvaril za 12 milijard dolarjev prometa, ve za Slovenijo in zna slovensko, bi lahko rekli. S svojo po-drujjpico pri nas skrbi, da imamo v našem jeziku že kar vrsto njegovih računalniških programov, od operacijskega sistema Windows 95 do brskalnika po Internetu in najnovejše paketne zbirke Office 97, ki ta čas po svetu podira vse prodajne rekorde med tovrstnimi programi in je pred kratkim spregovorila tudi slovensko. Slovenija je najmanjši trg in slovenščina najmanjša jezikovna skupina, ki ji Microsoft namenja svoje izdelke v domačem jeziku, zato velja tako rekoč sočasno udeležbo Slovenije pri najnovejših Microsoftovih računalniških programih samo pozdraviti, da ne poudarjamo znova in znova, kako večstransko pomembno je, da imamo računalniške programe v svojem jeziku.
Office 97, ki je nasledil Office 95, je celovito računalniško orodje, ki ga sestavlja več med seboj povezanih programov za osebno storilnost: besedilnik Word, tabelarna preglednica Excel, predstavitveni program Powerpoint in zelo zmogljiv rokovnik Outlook, ki je precej več kot samo to. Profesionalna inačica Offi-cea 97 vsebuje še program za skladiščenje podatkov Access. Za zdaj sta v slovenščino prevedena Word in Excel, Outlook pa bo poslovenjen do jeseni.
Vse, kar je zmogel odlični Office 95, seveda zmore tudi njegova nova različica, ob tem pa še precej več. V tujem računalniškem tisku govore o tem programskem paketu kot o resnični novosti, bistven premik pa je gotovo ta, da so zdaj vsi programi zasnovani tako, da omogočajo delo v skupnem internem omrežju in tudi neposredno v Internetu. V preglednico denimo lahko vstavite celico, v kateri se
“Moja mama se je priženila na Kov-parjevo domačijo in po smrti moža postala njena lastnica. Imeli smo tudi gostilno. ”
jezeru so prevžali les flosaiji (splavarji). V hribu Vintarji, nad mojo rojstno vasjo, so nekdaj kopali železno rudo in jo z vagončki po železnici vozili na Ponikve, kjer je bil plavž. Navzdol, proti Ponikvam, so se vagončki sami peljali, nazaj v hrib pa so jih vlekli konji.”
V potoku Kovpa so bili nekdaj čisto beli kamni. Ob mostu so bile stopnice do vode. Takrat so vodo iz Kovpe še pili. Pred okoli 25 leti je bil potok še čist. Potem so tam uredili hlev kmetijske zadruge, a je propadel. Zdaj sta tam dva hleva, v katerih zasebnika redita kokoši. Hleva vsakih šest mesecev izpirajo, prej pa ribiči izlove iz potoka ribe. Potok je danes tako onesnažen, zastrupljen, da so na nekdaj belih kamnih v potoku zrastle na debelo zelenkastoijave alge.
Potem je povedal še o nekdanji grajski pristavi, ki jo je dobil skupaj s hišami vrnjeno nekdanji lastnik ortneškega gradu Hubert Kozler (potomec Petra Kozleija, avtorja znanega zemljevida slovenskih dežel), in še marsikaj drugega zanimivega.
JOŽE PRIMC
izpisuje vrednost kotiranja delnice na londonski borzi, najnovejši tečaj tuje valute ali kar zapleten izračun tabele poslovnega partnerja na drugem koncu sveta, ali pa denimo neposredno v Officeu 97 pripravite svojo večpredstavno spletno stran, ne da bi bilo treba obladati jezik HTML. Programi so med seboj še bolj povezani, izmenjava informacij med njimi je izboljšana, močno povečane so možnosti grafičnega oblikovanja v vseh programih, zaslonska pomoč je inteligentna in odgovarja tudi na primerno zastavljena vprašanja, črkovalnik, ki deluje pritajeno, lahko sproti odkriva pogoste tipkopisne in pravopisne napake.
Največja novost pa je najbrž kar rokovnik oziroma natančneje osebni informacijski center Outlook, ki vsebuje koledar, dnevnik, sporočilne oznake, opra-vilnik in povezovalnik adresarjev. Z Outlookom lahko pripravite sestanke s potrditvijo udeležencev, urejate vse osebne stike, pregledujete in pošiljate elektronsko pošto, dostopate do različnih dokumentov, omogoča vam samodejno beleženje vseh dejavnosti v Officeu 97 in podobno.
Slovenski Office 97 ni samo prevedena različica izvirnega programskega paketa, ampak poslovenjena, kar pomeni, da so tako črkovalnik, številne vzorčne predloge in razvrščanje prilagojeni našemu jeziku, našim predpisom in razmeram, kar ob siceršnji uporabnosti pisarniške zbirke zares olajša delo. Slovenska podružnica Microsofta skrbi tudi za izobraževanje, saj ta čas poteka po več slovenskih mestih seznanjanje z novim programskim paketom Office 97, možno pa se je vključiti tudi v temeljitejše izobraževanje. Eno je gotovo: neznanje angleškega jezika ni več ovira do učinkovite uporabe računalnika.
MILAN MARKELJ
Hiša na meji
Pri Kovparju pravijo hiši v Karlovici pri Velikih Laščah, za katero so že pred četrt stoletja pripovedovali, da je najstarejša v Karlovici in okolici. Koliko je pravzaprav stara, nihče ne ve. Znano je le, da je bila leta 1885 predelana, o čemer priča letnica nad nekdanjim vhodom, pred slabega četrt stoletja pa sta jo preuredila še sedanja gospodarja, zakonca Dolšak, ki sta potrebovala več prostora zase in za svojih 12 otrok. Po ustnem izročilu je bila hišd že prej tri- do štirikrat prenovljena, dozidana, prezidana in nadzidana, včasih pa je imela še klet, saj je bila nekdaj v hiši tudi gostilna.
RAČUNALNIŠKI PROGRAMI
Office 97 v slovenščini
A KNJIŽNA POLICA
Mozaik
moje generacije
“Kot ženska nisem bila nikoli žrtev manjvrednostnega občutka. Morda so me tudi zato tembolj zanimale usode številnih tihih junakov, bodisi moških ali ženskih, v glavnem iz zatiranih slojev, ki pa jih seveda nisem spoznala ravno na tisoče. Res pa je, da tudi njim grozi, da jih ljudje jutrišnjega dne pozabijo. In zato jim bom po svojih skromnih močeh poskušala 'odpreti vrata v svobodo’.”
Besede so iz 1. dela zanimive knjige, ki jo je napisala Mira Ružič, inženirka arhitekture in urbanizma, neugnana naravovarstvenica, vse od zgodnje mladosti pa socialna in politična levičarka, ki se idejam in človekovemu hrepenenju po svobodi in družbeni pravičnosti ni nikoli odrekla. Delo z naslovom MOZAIK MOJE GENERACIJE (izšlo je pri Dolenjski založbi) je njena četrta knjiga in !je zbir spominov na življenje generacije, kateri pisateljica pripada. Veliko povedo o njenih spominih že naslovi treh delov v novi knjigi: Človek v osvobodilnem boju, Čas obnove in graditve ter Med kladivom in nakovalom.
Avtorica piše o tovariših, s katerimi je šla po stezah spominov, o kulturi in slovenskih partizanih, o osebnem življenju pred vojno, med njo in po njej, pa o vplivih treh oporečnikov na njen čas, o ekologiji in njenih novih razsežnostih, o svarilih znanstvenikov v teh skaženih časih, o tragediji in moritvah v Bosni, o srbskem uničevalnem nacionalizmu, o mirovnem in kulturnem poslanstvu Slovenj Gradca, o Rdečem križu in množičnem slovenskem krvodajalstvu, o pomoči bolnikom in še o marsičem. Knjiga govori o izrednem pisateljičinem poznavanju številnih ideologij in gibanj po svetu. Izstopajo njene nenehne skrbi za ekologijo okolja in problemi rastoče človeške agresivnosti.
Mira Ružič je bila 12 let žena Borisa Kraigherja, s katerim sta imela 4 otroke. Sina Janeza je izgubila v tragični smrti skupaj z možem na avtomobilski cesti pred Beogradom. V knjigi podrobno omenja tudi čudna naključja v tej nesreči. Avtorica preseneča s številnimi drobnimi, a za pretekle čase in dogodke pomembni podatki. Tako so jo leta 1940 poslali v Carigrad, kamor je kot nekompromitirana mlada ilegalka prišla po Tita in ga po 14 dneh varno pripeljala v Zagreb.
Res: knjiga spominov, ki pa nam med drugim pove, da jih je napisala “normalna ženska iz množice ljudi na tej slovenski grudi, ki so bili v izjemnem času izpostavljeni neštetim pastem, veselju in tudi trpljenju.”
TONE GOŠNIK
Štiri
slovenske novosti
Cankarjeva založba je poskrbela, da so pred kratkim na knjižni trg prišle štiri zanimive slovenske knjižne novosti.
Roman HARMAGEDON Toneta Perčiča je po mnenju urednika Andreja Blatnika bistveno drugačen od njegove-a najbolj znanega romana Izganjalec udiča, za katerega je avtor pred dvema letoma prejel kresnika, najvišje slovensko priznanje za romaneskno delo, in sicer drugačen predvsem v večji berljivosti. Roman je manj hermetičen, ohranja pa vse tiste kvalitete Perčičeve proze, ki so tega avtorja postavile v vrh sodobnega slovenskega romana. Pisatelj v romanu Harmagedon spretno povezuje v celoto različne prvine: napeto zgodbo, močno ironijo in literarno eruditstvo, obravnava pa izmišljeno vojno v podalpski deželi. Novo Perčičevo delo bo, kot menijo poznavalci, doseglo lep uspeh pri bralcih.
Podobno usodo naj bi doživela tudi zbirka kratke proze ALEKSIJA mladega pisatelja Alekse Šušuliča, čeprav za razliko od večine knjig na knjižnem zavihku bodočemu bralcu in kupcu ne ponuja hvalospevov, ampak nekaj odlomkov izrazito negativnih kritik, ki jih je bilo deležno Šušuličevo pisanje. 32 kratkih zgodb, zbranih v Aleksiji (mimogrede: beseda je oznaka za možgansko bolezen, katere posledica je n^možnost branja) odlikuje duhovitost in nenavadnost.
V knjigi B AKANSKA TRILOGIJA je plodoviti dramski pisec Dušan Jovanovič zbral troje svojih najnovejših dramskih besedil: Antigono, Uganko korajže in Kdo to poje Sizifa. Že naslovi sami po-
vedo, da se je pisec delno naslonil na predlogo iz klasične dramatike (Evri-pides), na Brechta in Camusov esej Mit o Sizifu, vendar pa je kljub temu zanje značilna radikalna prenova gledališkega izraza. Vsa tri dela ne združuje le skupni naslov, ampak resnična umetnikova prizadetost ob nedavni balkanski moriji po razpadu Jugoslavije. Dramam je obsežno spremno besedo napisal Taras Kermauner, ki je Jovanovičevo dramatiko označil za nabolj kompletno in najbolj odprto v slovenski povojni dramatiki.
Za poezijo je v tem paketu slovenskih izvirnih literarnih novosti poskrbela pesnica Vida Mokrin-Pauer z izidom svoje četrte pesniške zbirke, naslovljene KRILI
V	KLETKI. V nji je zbranih 33 osem- in desetvrstičnih pesmi z nenavadno dolgimi verzi, ki so nastale v zadnjih treh letih, govore pa o raznih plasteh kriznega obdobja v njenem življenju. Pesnica na izviren način beleži bivanjska samospra-ševanja in refleksijo o vseh dimenzijah lastnega obstoja. Novost v tej zbirki novogoriške pesnice pa je, kot opozarja recen-zentka Vita Žerjal-Pavhn, refleksija odnosa med hčerjo in očetom, kije v tako problematični obliki sploh redkost v slovenski poeziji.
MILAN MARKELJ
Klasiki Kondorja
Knjižna zbirka Klasiki Kondoija, ki izhaja pri Mladinski knjigi, je nastala pred tremi leti kot nekakšna vzporednica znani in priljubljeni zbirki Kondor, po kateri že štiri desetletja segajo bodoči slovenski intelektualci, ico so še v srednješolskih klopeh, s koristjo in zanimanjem pa tudi pozneje, saj vsebuje bogat izbor del iz zakladnice domače in tuje literature. Za Klasike Kondoija to velja še toliko bolj, saj zbirka prinaša ob literarnih delih, ki so del obveznih učnih programov, tudi dela, ki niso obvezna za šolarje, so pa pomembna za šiijenje duhovnih obzorij.
Zadnji paket Klasikov Kondoija prinaša štiri knjige. Z Valentinom Vodnikom, našim prvim pesnikom, preporoditeljem, urednikom, časnikarjem in prevajalcem, se mora srečati vsak šolar, in njim je v glavnem namenjena knjiga ZADOVOLNE KRAJNC, za katero je njen urednik pok. prof. Jože Koruza pripravil izbor Vodnikovih pesmi, njegove kratke pripovedne, časnikarske in poljudnoznanstvene proze ter pisem. Izbor je pospremil z zapisom o Valentinu Vodniku, obsežnimi opombami in slovarčkom manj znanih, starosvetnih besed.
Izbor osmih spevov slovitega starogrškega epa ILIADA v prevodu Antona Sovreta je pred 40 leti izšel kot ena od prvih treh Kondoijevih knjig, zdaj pa je v Klasikih Kondorja ponovno izšel nespremenjen ponatis te knjige. Izbor je pripravil Kajetan Gantar, ki je napisal tudi spremno besedo o Homerju in njegovem delu ter potrebne opombe za lažje razumevanje tega temeljnega dela svetovne književnosti, s katerim naj bi se vsaj v takem skrčenem obsegu seznanil vsakdo, ki noče obveljati za povsem nerazgledanega.
Osrednji in najbolj odmevni roman v obsežnem opusu ameriškega pisatelja Kurta Vonneguta KLAVNICA PET je v slovenskem prevodu Branka Gradišnika izšel že leta 1980, zdaj prihaja med bralce ta znameniti roman o dresdenski tragediji (zavezniško bombardiranje leta 1945) ponovno, a s spremno besedo poznavalca sodobne ameriške književnosti Andreja Blatnika, ki postavlja Vonnegutov roman kot izpolnitev ob “smrti starega romana” aktualne zahteve po zapolnitvi vrzeli med visoko in množično kulturo. Vonnegutova dela so pri nas priljubljena in pogosto prevajana, zato Klavnica pet upravičeno dela družbo ostalim knjigam v Klasikih Kondorja.
Gotovo bo deležna precejšnje pozornosti tudi knjiga VRATA BREZ VRAT, ki bralcem odpira zanimiv svet zena, vzhodnjaškega neracionalnega mišljenja, kot je zabeležen v koanih in zenovskih zgodbah. Urednik knjige Vasja Cerar, ki je pripravil izbor, besedila prevedel in jim napisal spremno besedo, jo je razelil na dva dela.
V	prvem priobča Mumonkan, najpomembnejšo zbirke koanov, kije nastala na Kitajskem leta 1229, a jo je Evropa spoznala šele leta 1957 kot eno zadnjih skrivnosti vzhodne učenosti. Koani so jedrnati dvogovori med učenci in učitelji, katerih namen je izzvati kolaps logičnega analitičnega mišljenja, ki ovira zenovsko spoznanje. V drugem delu knjige pa so natisnjene zenovske zgodbe, kratke anekdote, dialogi in poučni primeri, zapisani v 13. stoletju na Japonskem, ki prav tako na nazoren način pripoveduje o “neizrekljivem”.
MILAN MARKELJ
Priloga Dolenjskega lista 27
[ Qpg(sit$Ma)a)t gp	1 A
^ flnDPfifl
^ $TIBIPfRfSI1£ D£T£L]IC£
OBNOVLJEN KIP SV. RUPERTA - Ob poltisočletnici župnijske cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu so obnovili lesen kip sv. Ruperta, ki je prvotno stal v velikem lesenem oltarju v cerkvi. Ko je župnik Vincencij Vovk leta 1865 dal zamenjali leseni oltar z novim velikim oltarjem, klesanim iz kararskega marmorja, so kip spravili na podstrešje. Leta 1870 ga je župnik Alojz Košir rešil zapuščenosti in ga postavil v kapelico, ki jo je sezidal na župnijskem vrtu. Precej poškodovani kip so strokovnjaki obnovili in zdaj je spet v nekdanjem sijaju. Začasno stoji v cerkvi, kasneje pa ga bodo preselili nazaj v kapelo. Zanimivo je, da kip ne ustreza zgodovinskim dejstvom: sv. Rupert je postal škof na stara leta, kipar pa ga je v škofovskih oblačillih izrezljal kot mladeniča.


Strli domoljuba - Kako znajo oficialci streti domoljubnega uradnika, je izgled ubogi Kenda. Nekdaj ves ogenj, junak od pete do glave za narodne pravice. Na gledišču često improviziral patriotične govore in sentencije, pel domače na javnih mestih, zgrabil vohona v društvu etc. Pozneje -joj. Bil je silno masreglan. Glasoval je z drugimi vred za nemčur. kandidata. Zdaj se je že nekako privadil, meša rad v slovensko govorjenje nemške besede in stavke.
Pohvalno utajevanje davka - Do uradnij tolika jeza in nezaup, da ljudje ne izdajo lahko krivca, ki se je pregrešil sebi na korist zoper kako naredbo vlade. Za dopuščeno, da i za pohvalno ima se utajevanje vina, da se ne plača od njega dac. Kdor ubegne vojaščini, velja za posebnega pametnjaka in junaka.
S prijateljico sva se sprehajali po velikem zelenem travniku ob vodi. Pozorno sem gledala v tla, da bi uzrla štiriperesno deteljico. Prijateljica mi je v pismih pogostokrat priložila štiriperesno deteljico in pripisala, da jih je našla pet ali pa šestnajst. Razlagala sem ji, da to ni mogoče, kajti sama je še nisem našla.
Kot majhna deklica sem jo pogosto dolgo iskala v travi ob hiši, a vedno brez uspeha. Soseda pa, ki je nekega dne samo šla mimo, jo je hitro našla, ne da bi lazila po kolenih.
“Tako si želim, da bi jo še jaz našla in utrgala,” sem ji razočarana govorila. Verjela sem, da štiriperesna deteljica prinaša srečo.
Tokrat sem šla s prijateljico po travniku, kjer naj bi jo končno le našla.
“Tujih vedno najdem. Ne bodi nestrpna,” mi je med pogovorom dejala.
Čez čas sem res našla prvo, ob nji pa sem jih zagledala še nekaj.
“Ne morem verjeti, glej, našla sem jih,” sem vsa prešerna vzkliknila od presenečenja, prepričana, da deli veselje z mano ves travnik, vsaka dišeča rožica, potoček in vse drobne živali, ki me opazujejo iz skritih kotov. Nad mano je sijalo svetlo sonce, ki je vsemu dalo še lepšo, prikupnejšo podobo.
Iz vznesenosti me je potegnil prijateljičin glas: “Štiriperesna deteljica ti prinese srečo le, če jo utrgaš z zobmi ali s prsti na nogah.”
Pomislila sem, katera od obeh možnosti je bolj priročna in enostavna, nato sem se odločila za prvo. Ko sem se sklonila k deteljici, sem izbrala željo, ki naj bi se mi uresničila. Pozabila sem na zelene ko-
bilice, ki so skakale okoli z ene travne bilke na drugo. Običajno se jih bojim, ker nikoli ne vem, kam bodo skočile, tokrat pa me je veselje, prepojeno s čudovito naravo okoli mene, prevzelo.
Našla sem še pet- in šestperesno deteljico. Tako sem se prvič v življenju pre-
pričala, da zares rastejo v naravi. Bile so prave, ne tiste iz otroških dni, ko sem včasih po neuspešnem iskanju pomagala materi naravi in triperesni deteljici prilepila list.
Po poti domov sem razmišljala, ali ni sreča že to, da sem štiriperesno deteljico sploh našla, pa če se mi izrečena želja uresniči ali ne.
V sobi sem deteljice zložila v knjigo. Še danes mi krasijo stran v knjigi in me spominjajo na prijateljico, ki mi je pomagala najti drobec sreče.
frtfl
IZLfT V bfOdRflD
Ko se je vse to, kar bom opisala, dogajalo v moji prelepi vasi, se je pisalo leto 1930. Vaščani so se to leto s sokolskim telovadnim društvom odpravljali na vseso-kolski zlet v Beograd. Celo leto so imeli veliko dela s pripravami na ta dogodek.
Ko je prišel dan odhoda, so se že ponoči odpeljali na vprežnem vozu, po domače smo mu rekli lojtrance. Okrasili so ga z smrekicami in jih prepletli s pisanimi trakovi iz krep papirja vseh mogočih barv. Tako se je družba veselih fantov in deklet odpeljala do železniške postaje Krško. Tu so počakali na vlak, ki jih je odpeljal naprej proti Beogradu.
Vaščani so vedeli, da bo potovanje dolgo, zato so se izdatno oskrbeli s prigrizkom in tudi cvička ni manjkalo. Tako je bila vožnja prijetna in zabavna, minevala je med pesmijo in veselimi zvoki harmonike.
Tako so dobre volje pripotovali v Beograd. Ko so zapuščali železniško postajo, so se dogovorili, da se morajo ves čas držati skupaj, da se ne bi kdo izgubil. A dogovor je eno, početje pa drugo. Dva bolj navihana fanta, France in Pepi, sta za hip hotela malo pogledati naokoli in sta se hitro izgubila v velikem mestu.
France pravi: “Veš, Pepi, nič hudega, jih bova že našla.”
Na vogalu ulice sta zagledala žandar-ja. Stopila sta k njemu in šaljivi Pepi ga je vprašal: “Gospod žandar, ali ste kje videli naše Šentjemejčane?”
Seveda ga srbski žandar ni razumel in je odrvnil: “Molim?”
Fant pa mu je odvrnil: “Kaj boš pa lagal, da moliš, ko pa stojiš tukaj na cesti. Pri nas v Šentjerneju to počnemo v cerkvi.” Fanta sta odšla naprej v trdnem prepričanju, da bosta že našla rojake, če ne drugje, pa na železniški postaji. Ko sta se potikala po mestnih ulicah, sta čez čas zaslišita slovensko besedo. “To so naši,” sta si veselo rekla. Bili so res Šentjemejčani.
Skupaj so se odpravili po mestu in iskali stadion, kjer je bita prireditev. Ob iskanju jih je pot pripeljala do Donave. Vkrcali so se na ladjo in se preostali del dneva vozili po Donavi. Zvečer pa je bil že čas za odhod. Odšli so na vlak in se odpeljali proti domu, ne da bi sokolsko prireditev, zaradi katere so prišli v Beograd, sploh videli.
Kadar so se tega spominjali, je bilo vedno veliko smeha.
mm
■■m
HižlteMiižŽ
'J, '*A»8SLZia.
' _ j Odkriva, da postane do danega trenut-M ka neznana resničnost resničnost tudi . * J zanj samo ob soočenju subjekta in objekta, pri čemer je otroško začuden ob spoznanju, kako prihaja svet vanj in iz njega. Odkriva tudi različno dojemanje resničnosti in začne razlikovati med znanstveno in umetniško resnico.
Odkritje razlike med znanstveno in umetniško resnico sem tudi sam doživel zelo močno. Ob nekaterih spoznanjih sem bil prav začuden in zdaj me tu na Akropoli spet vznemirjajo. Ugotavljam, da je za znanost bistveno odkrivanje že danega, medtem ko si umetnost prizadeva, da v že obstoječe vdahne tudi življenje in na osnovi danega odkriva in ustvarja svet, ki ga še ni, lahko pa v srečnih trenutkih nastane, seveda v soodvisnosti od dogajanja in razvoja v nas samih.
Če znanost odkriva resnice same po sebi in jih razporeja v sisteme, kot so biologija, kemija, matematika, fizika, medicina..., umetnosti to ne zadošča. Umetnost se pojavi šele, ko temu urejenemu kaosu iztrgamo samoto in vanjo pregnane posamične resnice združujemo v živ organizem - v širšo, globljo, bolj občo in celostno in zato tudi popolnejšo resničnost.
Umetniška resnica je vedno celota in resnice, ki jo ustvarjajo, postanejo resnice samo v primeru, če so z njo v harmoniji, izven nje in vsaka zase pa so lahko samo otroci znanosti in samota, ki nikomur ne more ničesar povedati.
Razlika med znanstveno in umetniško resnico se mi je nekega dne zelo preprosto razgrnila ob gledanju zelenega lista. Znanstvena resnica zelenega lista so predvsem atomi, molekule, celice, valovanja in presnavljanja, fotosinteza, gibanja..., umetniška resnica istega lista pa so vse omenjene resnice združene in oživljene v zelen list kot celoto. Znanost svet razstavlja, umetnost ga združuje.
Po analitični metodi znanosti se zelen list kot celota razblini, za njegovo zaznavo, ustvaritev in doživetje je potreben umetniški pogled, ki pojave združuje, jih odkriva celostno in ustvarjajoče. To je tudi prevladujoč pogled, za kar je poskrbela Narava sama. Človeško oko je zgrajeno zanj. Za znanstveno gledanje potrebuje človek vrsto pripomočkov.
Celostno gledanje v primeru zelenega lista seveda še ni umetnost v smislu ustvarjanja novega, kajti v tem primeru odkrivamo dejansko samo tisto, kar je že dano, kar je že umetnina Narave same, do nje pa prihajamo z umetniškim pogledom.
Umetnost v smislu poustvarjanja sveta in ustvarjanja novega se dejansko pojavi šele takrat, kadar danemu dodajamo tudi sebe same, kajti samo v
soočenju z Enim in zlitjem v Eno smo lahko tudi umetniki in stvarniki.
Čeprav pogled z Akropole sprva ustvarja vtis in doživetje modernega mesta, je v njem in v nas še polno sledov neukročene in še vedno žive preteklosti. To niso samo ostanki stebrov, amfiteatrov in templjev, ni samo vidni in otipljivi zunanji svet, ki je že močno obžrt od časa, tu so tudi korenine naše zavesti, ki nas hranijo že 2000 let!
V	tem prostoru nas vedno znova vznemirja sprostitev, svetloba in skoraj božanska moč misli. Njeni dosežki v naravoslovju in filozofiji so nedvomno eden od najpomembnejših temeljev zahodne civilizacije in kulture. Ti se je v neukročeni sli po lepoti in iskanju resnice spočeta poezija, dramatika, gledališče, glasba, likovne umetnosti.
V	tem svetu je bilo kar nekaj stoletij veliko radovednosti, odkrivanja in poglabljanja v skrivnosti Narave, ob tem pa tudi ustvarjanja novega.
Mnogi grški misleci so bili hkrati raziskovalci, filozofi in umetniki. Znanost, filozofija in umetnost so se v tistem času še prepletale in medsebojno dopolnjevale. Tri sestre, ki v stari Grčiji še niso bile skregane!
Popoldne se mrzli severni vetrovi stopijo in v ozračju spet valovi toplina Sredozemlja.
Moški in ženska
Po doživetjih na Akropoli se vozimo po mestu in si poleg nekaterih pomnikov preteklosti ogledamo še kraljevo palačo, ceremonial menjave straže, parke z dozorevajočimi pomarančami in olimpijski stadion, ki menda sprejema do 100.000 gledalcev.
Mesto kipi od življenja, čeprav se v njem življenje tudi duši, tako v vrvežu prometa in trgovine kot tudi v poplavi odpadkov. Zaradi stavke čistilcev so povsod kar veliki kupi smeti.
V	Pireju nas poleg čarov velikega pristaniškega mesta še posebej pritegne ulica z okrog 200 javnimi hišami. Sem se zgrinjajo predvsem mornarji, ki tudi po več tednov ali celo mesecev niso bili na kopnem.
Odnos moški - ženska je prav v velikih pristaniških mestih še posebej elementaren. Po programu Na-
rave sta moški in ženska tako kot vse drugo sicer nasprotje, vendar tudi dopolnjevanje in harmonija. Razdalje in razdruževanje samo stopnjujejo neizmerno lakoto in slo po objemu. Ženske to doživljajo enako kot moški, hkrati pa vedo o moških veliko več kot sami o sebi, zato jih v njihovem nagonu po sprostitvi in uresničitvi zlahka obvladujejo. Z vsem: tako z očarljivostjo vabljenja kot z razdajanjem in jemanjem in celo s porazom.
Presenetljive so oblike vabljenja. Skrivnost je kdaj pa kdaj in ponekod namenoma zastrta, drugod razgaljena celo v izložbenih oknih, pa spet odeta v najbolj prefinjene tenčice človeške sprijenosti.
Tudi objem je skrivnost. Tako zapeljiv, mogočen in močan je, da se mu težko upremo. V njem je rojevanje in umiranje z vsemi temeljnimi razsežnostmi in globinami človekove narave, v njem se sproščajo nagoni, sta in strasti in včasih še večja božanska neznanska ljubezen, v njem se prepletajo ukazi Dna in Prabiti in sanje o Nebu. In ne ve se, kaj je prej in kaj pozneje, kje so korenine in zakaj krošnje vzcveto samo ob najbolj naklonjenem nasmehu Celote. Zdi se, da zaporedja ni in da so vsi ti raznoliki utripi življenja samo dopolnjevanje, da hranijo drug drugega in s tem ustvarjajo iz nasprotja harmonijo in iz harmonije spet nasprotja!
Po povratku na ladjo smo povabljeni h kapitanu na večerjo. Ob razkošju prostora, večernih oblek in nakita, ob blesteči postrežbi in glasbi malo pozabim na razmišljanje v ulici javnih hiš, vendar ne za dolgo. Ugotavljam, da sta tudi to okolje in dogajanje v njem samo odmev in zunanja podoba nedoumljive in usodne razpetosti med ukazi Dna in Neba. Na plesu po večerji postane ta ujetost še bolj očitna. Vedno bolj postajamo goli in večina se vrača v prvotni Raj.
Ne vem, kako so vrnitev v Raj doživljali sopotniki, zase vem, da me je ta večer skrivnostni Sen vrnil v moje zadnje predživljenje, ki sem ga prvič resnično močno doživel na nekem neznanem samotnem otoku.
Potovala sva na krilih vetra ob čarobni melodiji svetov in hkrati objeta s posebno nežno naklonjenostjo Nečasa in Neprostora. Pred pristankom na
otoku, obdanem z morjem tišine, me je Sen opomnil, naj bom zdaj zelo tiho in da naj odvržem tudi lupino svoje kletke. Šepetal je, da so okna in vrata moje kletke pretesna in da se lahko osvobodim le, če jih resnično odvržem. Govoril je še, da mi pred mojim zadnjim rojstvom niso zastirala pogledov in da bom brez njih videl dlje in mnogo več.
Potem je Sen nekam odšel, valovanja, ki so me nosita, so postajata vse silovitejša in nazadnje postala morje, ki me je naplavilo na moj otok.
Vhod v predživljenje je stražila Tema. Bila je tako žagietno nežna in vabljiva, da sem si v hipu zaželel potopiti se tudi vanjo. Med slapovi temne mavrice in odgrinjanja nežnih zaves sem se osvobodil tudi lupine. Moja porojena narava se je razsuta in postal sem breztelesno, breztežno duhovno bitje, ki za dojemanje sveta ne potrebuje nobenega orodja.
Pred menoj se je prebujalo tudi vedno več luči. Bita je nenavadno modra, tako zelo, kot da se je vanjo naselilo vse nebo. Ko je postala popolna sinjina, sem v globinah samotnega otoka vse bolj prepoznaval tudi dvorane svojega nekdanjega doma. Podobne so bile cvetnim čašam, ki vedno vabijo v dotik in objem in v stvarjenje novega življenja. V njih sem se zavedel, da sem bil nekoč že tu in tudi tega, kako neučakano sem čakal tistega metulja.
V teh prostorih me je prijazno objeta še Neznanka. Spremenita me je še bolj, odgrnila mi je nepregledno preteklih življenj in spet življenj, ki še čakajo, da pridem. Čas se je umaknil in je bil brez pomena.
Čeprav je bita moja porojena narava razsuta in zato preko nje nisem mogel ničesar videti, občutiti in slišati, sem vseeno vedel, videl in doživljal vso pot svojega sedanjega življenja od prvih bosih korakov pa do tega popotovanja v preteklost. Spominjam se, da je bila v tistem vedenju zastrta samo nadaljnja pot, zadnji del poti pred prebujanjem v eno od bodočih življenj.
Ob izhodu iz votline, ki me je prijazno popeljala iz tistih cvetnih čaš spet nazaj v moj svet, sem se začel prebujati. Svetloba vzhajajočega sonca me je vrnita v ; mojo porojeno naravo in z lahkoto sem odplaval na svojo ladjo.
Od Pireja do Benetk 29. - 30. jan. 1966
Pirej smo zapustili že v zgodnjem jutru in zdaj plovemo skozi Korintski prekop. Kljub mrzli burji sem na palubi. Opazujem plovbo po 6 km dolgi in 26 m široki vodni poti, ki povezuje Egejsko morje z Jonskim in ločuje Peloponez od ostale Grčije.


K
Skočite na vlak podjetništva z diplomo Visoke šole za podjetništvo!
k
Visoka šola za podjetništvo
Pokličite:
tel.: 066 747 351 ■ Visoka šola za i podjetništvo, Senčna pot 10, Portorož,
tel.. 061 1881 327,1687 002-
GEA College, d.d. Dunajska 156, Ljubljana
Pošljite mi predstavitveno gradivo!
Ime in priimek______________________
Naslov_______________________________
Podjetje_________
Telefon
GEA College I
Visoka strokovna Sola
ZA PODJETNIŠTVO
Internet: bttpJ/www.vssp.gea-college.si
AUDI A4 že od 38.497 DEM
Serijska oprema:
—	4 x zračna blazina
—	ABS zavore
—	električni pomik termoizolacijskih stekel
—	električni pomik zunanjih ogledal
—	centralno zaklepanje
—	predpriprava za avtoradio, antena, 4 zvočniki,...
Ei
	fl	
		
RAZPISUJE prosto delovno mesto:
Ugoden nakup tudi na PORSCHE LESING ali potrošniški KREDIT
POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE Z DOLENJSKE IN IZ BELE KRAJINE
Sprejemamo naročila za NOVI AUDI A6.
POSLOVODJE za delo v trgovini z gradbenim materialom POGOJA — opravljena poslovodska šola — izpit B kategorije
Pisne prijave pošljite na naslov:
M&M Črnomelj, Majer 9, 8340 Črnomelj
Vaš pooblaščeni trgovec in serviser:
Avtohiša Berus Novo mesto
tel. 068/342-360, 25-098
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
Z žalostjo v srcu sporočamo, da je v 86. letu starosti za vedno zaspala naša mama, stara mama, sestra, teta in tašča
NEŽA
BRODARIČ
iz Rosalnic 24
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh žalosti izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo sosedom, Domu počitka Metlika in zdravstvenemu osebju za nego in skrb, sodelavcem tovarne Beti, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi ter vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
MARKO
pogrešali te bomo.
Tvoji prijatelji
V SPOMIN
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
Zaman te iščejo solzne oči, a tebe, Boštjan, od nikoder ni.
15. junija bo minilo leto žalosti in bolečin,odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in vnuk
BOŠTJAN FLORJANČIČ
iz Dol. Karteljevega 12
Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče in posto-jite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete
MARIJE
UCMAN
roj. Muhič
iz Vavte vasi 15 pri Straži
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sodelavkam in sodelavcem podjetja Labod Novo mesto, Osnovne šole Vavta vas, pevskemu zboru iz Šmihela, JP Komunala ter g. župniku Dolšaku za izbrane besede slovesa in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Sonja, Vlasta, Tanja z družinami in ostalo sorodstvo
	V SPOMIN Pomlad v vinograd je tvoj prišla UT	IjSllI	Sedla je na rožna tla in zajokala. iun‘ja mineva leto žalosti in bolečin, odkar ni več med nami naš TRBOVC z Velikih Poljan 18 pri Škocjanu Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Tvoji hčerkici, mama in brat z družino
	
	ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 75. letu zapustila naša draga sestra ¥	: * TINCA Jk )|j	PLANINC « Svibnika 15 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: bratje in sestre z družinami
—-	
	Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, DO Nakupovalni center Dolenjka, KIK Interier, Novo mesto, ZB in zastavonošem. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja, govornikoma ge. Lukežovi in g. Muhiču, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in Pogrebnemu zavodu Oklešen za pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njeni
	
	^ "	ZAHVALA Beseda hvala je premalo, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom, sodelavcem SŠGT in Zdravstvenega doma Novo mesto, sošolcem 8. a razreda OŠ Stopiče, vaščanom Črmošnjic in Petelinjka, znancem in bivšim sodelavcem, ki ste našega Toneta tako številno pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Marija, hčerki Urška, Mateja z družino, brata Slavko, Martin in sestra Fanika z družinama
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Po hudi bolezni je v 31. letu starosti za vedno odšel od nas naš dragi sin, bratranec in nečak


MARKO JARC
Zahvaljujemo se vsem, ki so v težkih dneh slovesa sočustvovali z nami, nam izrazili ustno in pisno sožalje, pokojnemu podarili sveče, prelepo cvetje in nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo izrekamo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebju Pljučnega oddelka v Novem mestu za lajšanje bolečin in reševalni službi Novo mesto za hitre intervencije. Srčna hvala govornikom, pevcem za zaigrano Tišino, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so pripravili pogrebno slovesnost, in vsem, ki so pokojnega imeli radi in ga pospremili na njegovi prerani
zadnji poti.
Žalujoči: mama Vera, oče Stane, njegova Jerica in ostalo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal,
ZAHVALA
smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal.
V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
VID ŠPEHAR
---	iz Sinjega Vrha pri Vinici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Cestnega podjetja Novo mesto - sektor Črnomelj, Integralu Črnomelj, GD Sinji Vrh, KOZB Sinji Vrh in Vinica, g. župniku, govornikom pred domačo hišo in ob odprtem grobu, pevkam in g Hitiju za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Ivan z družino, brat Ivan z družino, sestra Anica in ostalo
sorodstvo
TA TEDEN V^S ŽANI
lj\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -iFA POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 12. junija - Janez Petek, 13. junija - Anton Sobota, 14. junija - Vasilij Nedelja, 15. junija - Vid Ponedeljek, 16. junija - Beno Torek, 17. junija - Dolfe "Sreda, 18. junija - Marko
LUNINE MENE
13. junija ob 6.52 • prvi krajec
kino
BREŽICE: 12. in 13.6. (ob 19. uri), 14. in 15.6. (ob 19. in 21. uri) ter 16.6. (ob 21. uri) komedija Zverine. 12. in 13.6. (ob 21. uri) kriminalni film Samotna zvezda. 18.6. (ob 21. uri) ljubezenske drama Angleški pacient.
ČRNOMELJ: 13.6. (ob 21. uri) in 14.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski kriminalni film Nevarno tveganje. 15.6. (ob 19.
in 21. uri) slovenska ljubezenska komedija Expres, expres.
DOBREPOLJE: 15.6. (ob 15. in 20.30) ameriška drama Samotna zvezda.
GROSUPLJE: 13.6. (ob 20. uri) ameriška drama Samotna zvezda.
KOSTANJEVICA: 14.6. (ob 20. uri) akcijski film Svetloba. 15.6. (ob 20. uri) komedija Zverine.
KRŠKO: 13.6. (ob 20. uri) in 15.6. (ob 18. uri) akcijski film Svetloba. 17.6. (ob 20.30) komedija Zverine.
METLIKA: 13.6. (ob 19. in 21. uri) slovenska ljubezenska drama Expres, expres. 15.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski kriminalni film Nevarno tveganje.
NOVO MESTO: Od 12. do 18.6. (ob 19. uri in 21.15) akcijski film Metro.
RIBNICA: 14.6. (ob 22. uri) ameriška drama Samotna zvezda.
ŠENTJERNEJ: 13.6. (ob 18. uri) komedija Zverine. 13.6. (ob 20. uri) akcijski film Svetloba.	*
_ VELIKE LAŠČE: 14.6. (ob 20. uri) ameriška drama Samotna zvezda.
• SVETNIK, romantična akcija (The Saint, ZDA, 1997, 119 minut, režija: Phillip Noyce)
I kam bi del! Svetnik je klasičen primerek filma, ki mu lahko očitate prav vse ali pa čisto nič. Stvar odločitve. Gre namreč za zelo korektno akcijo, pravo bondiado z nekaj scenarističnimi zablodami ob spremljavi številnih zaljubljenih, romantičnih scen. Klišejskih standardov ne presega ne kot akcija ne kot romanca, pa vendar je zadeva na moč gledljiva, za pikolovce in pristaše čistih žanrov pa verjetno močno pomanjkljiva. Svetnik je v vsakem primeru tudi nekoliko predolg, ima pa zato od prve do zadnje minute odlično glasbeno opremo, zelo poslušljivo glavno temo z elementi ruske etno glasbe, mehko, nevpadljivo orkestracijo, predvsem pa očara ritmična podlaga. Noyce ima očitno tudi dobrega scenografa, saj so vsi in-terieri in eksterieri dovršeni, avtentični, predvsem pa jako atraktivni. Pravo obrtniško ugodje!
Še za ščepec soli. Val Kilmer je profi, zelo izurjen tat in vohun, ki kameleonsko menja svojo podo-
bo, naglas, narodnost, predvsem pa se poimenuje po svetnikih. Živi asketsko, sam, s travmatičnim spominom na otroštvo v katoliški sirotišnici, kjer so teror zganjajoči duhovni povzročili smrt njegove Agnes. Za delovni cilj si je postavil simpatično vsoto, 50 milijonov dolarjev, do katere mu manjka le še en poselček, seveda je to tisti naš, najbolj nevaren in prelomen, potem pa bo šel v penzijo. Za ruskega mogotca Tretiaka, ki bi rad iz svoje domovine na račun jeznih in prezebajočih Rusov (res “hec”: kurilno olje strateško skriva pod svojo vilo) naredil zasebno super-silo - odigra ga preroški Rade Šerbedžija - ukrade nedokončan recept za hladno fuzijo, fizično-kemično reakcijo, ki bi lahko rešila svetovni problem usihajočih energetskih virov in onesnaževanja. Za patent in orožje tisočletja zahteva le nekaj borih milijonov, težave pa nastopijo, ker stvar ne dela. Kilmer se obenem močno zaljubi v znanstvenico, ki ji ukrade nedokončani recept, prav tako osamljeno, po pravi ljubezni hrepenečo in noro lepo Elizabeth Shue. Tretiak za njima požene vso Moskvo, vmes pa vidimo še ponesrečen poskus državnega udara in Kilmerja pri ruskem predsedniku. Malo za lase, malo za noge, pa sta dve uri naokoli.
TOMAŽ BRATOŽ
bela tehnika
HLADILNIK GORENJE, 50 1, star 4 leta, prodam za 22.000 SIT. * (068)25-577.	6047
PRODAM ali zamenjam za drva kombiniran štedilnik, 2 plin, 4 elektrika in pečica. * (068)341-182.	6063
ŠTEDILNIK na drva, elektriko in plin poceni prodam. * (068)89-951.	6103
PS CANDY, star 5 let in zamrzovalno skrinjo, 210 1, prodam. * (068)321-695.
6197
kmetijski stroji
SAMOHODNO KOSILNICO Sip Sokol, malo rabljeno, z Acme motorjem, možen priključek freze, prodam. * (068)52-815.	5958
KOSILNICO na laks Kavasaki 40, malo rabljeno, prodam. * (068)73-228.
5966
MANJŠO traktorsko prikolico s cera-do prodam. * (068)21-847.	5975
TRAKTOR Ferguson 542 s kabino in kompresorjem, letnik 1984, prodam. Anton Pečnik, Križe 43, Koprivnica pri Brestanici.	5980
BOČNO traktorsko kosilnico ugodno prodam. * (068)81-545.	5985
ZELO MALO RABLJENO 100-litsko škropilnico KŽK (kot samokolnica), na bencinski motor, z 70 m cevi, prodam (0608)56-475.	5992
KOMBAJN ZMAJ 133, dobro ohranjen in mlatilnico s popolnim čiščenjem, dobro ohranjeno, prodam. * (068)42-355.	6002
SIP BRITEV 165 disk prodam. * (068)49-457 .	6004
TRAKTOR Stayer s koso, in koruzo v zrnju prodam. * (068)60-137, zvečer.
6011
VSE VRSTE jeklenih vrvi za vitle in traktorske vitle prodam. * (062)828-677 ali (0609)618-450.	6019
TROSILEC hlevskega gnoja, prevozni bazen za mleko, 200 1, silokombajn Mengele in pajka na 4 vretena prodam. *(068)81-323.	6021
ZGRABLJALNIK za seno Deutz Fahr prodam. * (068)42-967.	6045
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzjar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za 1. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani S.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440SI9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-lisl.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disketne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
ŽITNI KOMBAJN Zmaj 780, skupaj ali po delih, ter tele, staro 10 dni, prodam. ® (0608)82-597.	6084
TRAKTOR FERGUSON, letnik 1991, kosilnico BCS, staro 2 leti, in travniške brane prodam. * (068)76-533.	6104
PUHALNIK TAJFUN prodam. Cer-janec, Gradac, * (068)69-163.	6108
NOVO samonakladalno prikolico Sip, 20 m3, prodam. ® (068)65-283.
6117
BALIRKO CLASS za oglate bale prodam. ® (068)42-598.	6139
TRAKTOR IMT 533, samonakladalko Mengele, 20 m3, in tračne grablje Sip prodam. ® (068)45-319.	6149
KROŽNE BRANE in plug Posavec, 12 col, oboje malo rabljeno, prodam. ® (0608)87-204.	6156
NAKLADALKO Sip 25 in silažno nakladalko Sip 24.28 prodam po zelo ugodni ceni. * (061)791-926.	6157
MALO RABLJENE Sipove grablje, obračalnik za seno, širine 220 cm, in 8 tednov starega bikca prodam. ® (068) 89-128.	6158
PAJKA SIP, 4.5 m, rabljen 3 sezone, zelo dobro ohranjen, prodam za 160.000 SIT ® (068)87-157.	6160
VVELGER AF 52 S visokotlačna ba-lirka, malo rabljena, in elektromotor, 7.5 KW, 1480 obratov, z jermenico, ugodno prodam. ® (0608)75-411.	6164
SAMONAKLADALKO Sip, 19 m3, ugodno prodam. K (068)47-397.	6169
SNOPOVEZALKO za BCS ugodno prodam. * (068)59-370.	6171
KOSILNICO FIGARO, dolžina kose 130 cm, z vozičkom, staro 15 let, prodam. * (0608)32-040, zvečer.	6179

kupim
DOLENJSKA
BANKA
Priložnost meseca!
Identifikacijska kartica za uporabo TEL 100 - BREZPLAČNO.
Za izvršena plačila preko bančnih avtomatov zaračunava banka 50% nižjo provizijo.
Tolarski depozit z valutno klavzulo
Znesek	Rok vezave	Obrestna mera	Način obrestovanja
od 10.000 do 100.000 SIT	od 31 do 90 dni	V + 3,50 <lc	fiksno
od 100.001 do 1.000.000 SIT	od 31 do 90 dni	3,70 %	fiksno
nad 1.000.001 SIT	, od 31 do 90 dni	3,90 %	fiksno
od 10.000 do 100.000 SIT	181 dni	4,33 %	spremen Ijivo
od 100.001 do 1.000.000 SIT	181 dni	4,75 %	spremenljivo
nad-1.000.001 SIT	181 dni	5,00 %	spremenljivo
od 10.000 do 100.000 SIT	nad 12 mesecev	5,60 %	spremenljivo
od 100.001 do 1.000.000 SIT	nad 12 mesecev	5,70 %	spremenljivo
nad 1.000.001 SIT	nad 12 mesecev	5,80 %	spremenljivo
UGODNO ODKUPIM delnice Krke serije B in vseh skladov privatizicijskih družb (100 SIT za delnico). Gotovina takoj, pridem tudi na dom! * (0609)639-664 ali (061)16-86-055.	5233
APARAT za hot dog in plinski roštilj za kotlovino, večji, kupim. » (068)323-068.	5951
STARE RAZGLEDNICE, pisma in dopisnice, lahko tudi cele arhive, kupim. »(0608)63-111.	5989
EPSONOV TISKALNIK, A4 format, z nastavkom za neskončni papir, do 200 DEM, kupim. * (0608)84-337.	6026
DELNICE Krke, Petrola in ostalih podjetij odkupimo po najviših cenah. ® (0609)626-956 ali (0609)653-320.	6042
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško in Union, Gorenja in ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom. ® (041)669-221. 6060 HLODOVINO- smreke, dolžine 5 do 8 m, kupim. * (061)218-595.	6151
MOTOR, predvojni model, v okvari, po delih ali brez okvare, kupim. ® (061)781-336.	6189
motorna vozila
JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® (068)27-793.	5946
OPEL SENATOR, letnik 1988, poškodovan, prodam za 720.000 SIT. ® (068)89-233 ali 89-411.	5947
R TRAFIC furgon, 2.5 D, letnik 1995, povišan, podaljšan, bel, prvi lastnik, prodam za 19.800 DEM. * (068)321-479.	5953
JUGO 45, letnik 1989, sivo-moder, ugodno prodam. ® (068)41-037.	5954
Z 50.8 kiper, letnik 1987, na novo registrirano, nosilnost 5 t, prodam. ® (0609)612-443 ali (0658)89-320, po 16. uri.	5957
Z 750, letnik 1985, karoserija dobro ohranjena, prodam za 10.000 SIT. ® (068)26-525.	5960
HROŠČA, letnik 1976, in hrošča za dele, registriranega do 16.9.1997, ugodno prodam. ® (068)52-700.	5962
R 5 SAGA, letnik 1991, 86.000 km, strešno okno, radio, prodam. ® (068)21-367.	5963
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 2/98, dobro ohranjen, prodam. ® (068) 40-373.	5965
JUGO 45, starejši letnik, v dobrem stanju, garažiran, drugi lastnik, letnik 1986, registriran do 2/88, ugodno prodam. *(068)341-476.	5969
Devizni depozit
nad 1.000 DEM \ nad 3 mesece 13,10 % fiksna obrestna mera\

Z*
Z 750, letnik 1981, registrirano do 20.11.1997, prodam za 250 DEM ali menjam za APN 4. Anton Perovšek, Hudi Konec 4, 1316 Ortnek.	5973
JUGO 45 AX, letnik 1987, registriran do 1998, prodam za 1000 DEM. S (068)27-839.	5974
Z101, Skala 65, letnik 3/89,5 prestav, prvi lastnik, prodam. ® (068)89-238.
JUGO KORAL 55, letnik 1988/89, registriran do 3/98, lepo ohranjen, alu platišča, prodam. ® (068)73-531.	5988
\VARTBURG, letnik 1987, registriran do 8/97, ugodno prodam. ® (068)51-038.	5990
VISO II CLUB, letnik 1982, nove zavore, brezhibno, registrirano do avgusta, prodam za 900 DEM. « (068)52-494.
5991
CLIO RN, letnik 1996, registriran do 5/98, prva lastnica, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, prodam. ® (0608) 79-537.	5996
MITSHUBISHI COLT GLX i, letnik
1990,	1.5,90 KM, rdeč, KAT, EFI multi motor, prodam. ® (0608)32-829. 5997
JUGO 45 KORAL, registriran za celo leto, prodam. ® (068)323-284.	5999
R 4, letnik 1987, registriran do 6/98, prodam za 1700 DEM ali menjam za R , do letnika 1990.® (068)324-515.	6003
AVTOMATIK, letnik 1996, bel, dobro ohranjen, dodatna oprema, brezhiben, čelada Bieffe (odprta), vredno ogleda, prodam. ® (068)22-967.	6005
Z 101, letnik 1976, neregistrirano, vozno, prednji in zadnji odbijač ter Clio 1.2, letnik 1993, prodam. * (0608)87-412.	6008
R TRAFIC, zaprt, povišan, letnik
1991,	lepo ohranjen, rdeč, 147.000 km,
ugodno prodam za 11.400 DEM. ® (0609)623-489. '	6015
R 19 RN, letnik 1993, redno vzdrževan, prvi lastnik, prodam. ® (068)341-200.	6017
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu {za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime ip priimek: .....................................
Ulica in kraj:	. . ..................................
Pošta: ..............................................
Naročniška številka:	....................... Podpis:
Datum:..................
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1988, 112.000 km, kovinsko srebrn, sončna streha, radio, nastavljiv volan, prodam za 7200 DEM. * (068)325-208, popoldan.	6028
OPEL VECTRO 1.7 D; belo, letnik 1991, klima, alarm, radio, meglenke, registriran za celo leto, prodam. ® (068) 65-169.	6030
GOLF JGL D, letnik 1984, 5V, S paket, registriran do 9/97, 136.000 km, prodam. ® (068)75-334 ali (0609)652-297.	6033
Z 101 GTL 55, letnik 1987, registrirano, ugodno prodam. ® (068)21-716.
6035
Z 101, registriran za eno leto, letnik 1987, prodam. ® (068)78-794.	6036
R 5 CAMPUS, letnik 1991, 5V, prva barva, odlično ohranjen, 60.000 km, registriran do 11/97, prodam za 6100 DEM. ® (068)42-395.	6038
R TRAFIC, povišan, letnik 1989, prodam. * (068)27-921.	6044
SUZUKI SWIFT 1.3 GL Sedin, letnik 4/95, 10.500 km, prva lastnica, servo volan, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ® (068)83-400.	6049
OPEL KADETT D, letnik 1986, prodam. Eršte, ® (068)42-807.	6050
HYUNDAI PONY 1.3 LS, kovinsko siv, letnik 1990/91, prevoženih 53.000 km, prodam. ® (068)87-738.	6051
SUZUKI SWIFT 1.3 GL, letnik 1990, registriran do 15.11.1997, odlično ohranjen, prodam. ® (068)51-493.	6052
VARTBURG 1.3, letnik 4/90, prvi lastnik, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)69-147.	6053
R 4 GTL, letnik 1986, registriran za celo leto, prodam. ® (068)75-549.	6054
Z 101 1.1 GX,letnik 1987,90.000 km, ugodno prodam. ® (068)44-445, zvečer.
6055
JUGO 45, rdeč, letnik 1989, prodam. »(068)41-305.	6057
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 5/98, prodam. ® (068)83-473.	6059
R 19 RT, letnik 1994, prvi lastnik, prodam. *(068)73-150.	6064
GOLF B, letnik 1980, registriran do 11/97, rdeč, prodam. ® (068)57-561, zvečer.	6072
LADO KARAVAN, 1500 cm3, 40.500 km, belo, kljuka, prodam za 6200 DEM ali menjam. Slavko Renko, Smledniška 59, Kranj.	6075
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 3/98, prodam za 2000 DEM. * (068)25-204.	6076
COLIBRI, prevoženih 2000 km, rahlo poškodovan, in stružnico za les prodam. »(0608)81-096.	6079
OPEL ASTRO 1.6 i, letnik 1992, ugodno prodam. ® (068)59-035 ali 321-610. 6082 JUGO 45, letnik 1987, registriran do 2.8.1997, prodam. ® (068)24-574. 6086 LADO SAMARO, letnik 1994, 32.000 km, registrirano do 6/98, prodam. ® (068)52-849.	6090
OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1989, prodam za 8600 DEM. ® (068)68-722.
6091
HYUNDAI PONY GLS, letnik 1991, lepo ohranjen, srebrne kovinske barve, prodam. ® (068)28-745, od ponedeljka dalje.	6093
OPEL KADETT 1.3 S GT, letnik 1987, registriran do 3/98, bel, ohranjen, prodam. ® (068)45-531, po 17. uri. 6096 FORD SIERRO, letnik 1988/89, registrirano do 5/98, prodam. ® (068)45-041, popoldan.	6097
R 5 CAMPUS plus, letnik ’93, 5 vrat, svetlo zelen, prodam. ® (068) 89-070, dopoldan, Lidija.
R CLIO, letnik 1993, karamboliran, ugodno prodam. ® (068)26-022.	6098
MATRO MURENO 2200, rdečo, oblika Ferrari, lepo ohranjeno, in jugo florida prodam ali menjam. ® (068)66-224.	6105
AX 1.4 D, letnik 1990, na novo registriran, VW 1200, letnik 1971, motor odličen, po delih prodam. ® (068)76-072.
R 5 FIVE PLUS, letnik 10/95,3V, kovinsko siv, temna stekla, 17.000 km, prodam. * (068)26-314.	6111
OPEL KADETT, letnik 1974, dobro ohranjen in registriran, ugodno prodam. »(0608)79-751.	6116
AUDI 80 TD, letnik 1990, prodam. V račun vzamem golf D ali R 5. * (068)42-571.	6119
JUGO 45, letnik 1991, prodam za 2800 DEM. * (068)47-418.	6120
R 5 CAMPUS, letnik 5/92, 5V; črne kovinske barve, prodam. »(068)76-275.
6122
R 4 GTL, letnik 1992, registriran do 27.5.1998, rdeč, prodam. ® (068)22-043.
6127
MERCEDES 240 D, avtomatik, bel, starejši letnik, in daihatsu granada, letnik 1991, bel, oba odlično ohranjena in gara-žirana, prodam. Alojz Turk, Hrušica 51, Novo mesto, ogled možen vsak dan.
6131
R 5 CAMPUS plus, rdeč, letnik 1990, 5V, odličen, prodam. ® (068)73-069.
6133
GOLF D, S paket, letnik 1985, registriran do 14.2.1998, prodam. ® (068)85-840, po 20. uri.	6134
GOLF CL TD, letnik 1991, 5V, bel, prodam za 12.300 DEM. * (068)24-996.
6135
MOTOR APN 6 S, letnik 1995, rdeč, prodam. »(068)42-590.	6138
BMW 315, letnik 1982, registriran do 11/97, prodam za 2100 DEM ali menjam za smrekov les. * (068)65-614.	6140
R 4, karamboliran, registriran za celo leto, prodam. ® (068)73-563.	6141
GOLF JL B unis, letnik 1980, registriran do konca oktobra, v dobrem stanju, prodam. ® (068)20-348.	6143
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 4/98, bel, prodam. * (068)26-195.
6144
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 11/97, rdeč, garažiran, prodam. ® (068) 24-369.	6145
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 3/98, alu platišča, temno modre barve, prodam. ® (068)22-864.	6146
Z 128, letnik 1987, registrirano do 4/98,95.000 km, ohranjeno, prodam. » (0608)87-306.	6147
HYUNDAIPONY 1.3LS,letnik 1991, registriran do 5/98, prodam. ® (068)89-345.	6152
Z JUGO 55 Skala, letnik 1990, prodam za 2300 DEM. Ivan Žiberna, Vel. Brusnice 61.	6153
JUGO 45, letnik 1989, bel, prodam. »(068)84-286.	6154
SUZUKI SWIFT 1.6 GLX 16 V, letnik 10/94, prodam. * (068)49-239.	6155
AUDI 80 1.6 i, letnik 1994, 101 KM, prvi lastnik, servisna knjižica, prodam. »(068)73-459.	6159
R 4 GTLrletnik 1984, registriran do konca leta, prodam za 900 DEM. » (068)323-824.	6162
GOLF JX D, letnik 1989, kovinsko siv, tonirana stekla, garažiran, registriran do 5/98, prodam. » (0608)62-754.
30
DOLENJSKI LIST
Št. 23 (2495), 12. junija 1997
R 5 CAMPUS, letnik 1991, reg. do maja 1998, rdeča, pet vrat. » (068)75-334.
R 4 GTL, športno predelan, ugodno prodam. B 0609/ 628-385
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 5/90, 95.000 km, radio, nastavljiv volan, prodam za 8000 DEM. * (068)60-034, zvečer.	6173
GOLF JX D, letnik 1990, registriran do 1/98, moder, 103.000 km, prodam. * (068)60-126.	6174
R 4 GTL, letnik 1986, 129.000 km, registriran do 12/97, prodam. « (0608)87-412.	6181
ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, zeleno, ohranjeno, prodam. « (068)87-974, zvečer.	6183
JUGO KORAL 55, letnik 4/89, prevoženih 47.500 km, bel, garažiran, alu platišča, prodam. « (0608)61-140 ali (0608) 67-313.	6186
ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1993, prevoženih 66.000 km, prodam. ® (068)64-398.	6187
R 4 SPECIAL, letnik 1992,74.000 km, dobro ohranjen, prodam. ® (068)323-165, dopoldan, 76-491, popoldan. 6190 126 P, letnik 1992, bel, neregistriran, 27.000 km, prodam za 1600 DEM. S (068)89-234.	6193
R 5, letnik 1991, v dobrem stanju, prodam. ® (068)75-180.	6195
obvestila
TENDE, lamelne zavese, aluminijaste rolete nudimo po konkurenčnih cenah. Na zalogi tudi aluminijaste rolete za garažna vrata. « (061)651-247.	5930
preklici
PREKLICUJEM žal besedo, ki sem jo izrekel Stanetu Pirnatu iz Poloma. Andrej Knific, Rimska 7, Ljubljana. 5948
pohištvo
KUHINJSKO MIZO z dvema ali štirimi stoli, rabljeno, kupim. ® (068)48-569, v četrtek popoldan ali zvečer. 5944 OMARO za dnevno sobo, 370 x 220 x 60 cm, rjavo, staro 1 leto, nerabljeno, prodam za 75.000 SIT. ® (068)65-608, popoldan.	5964
OKROGLO MIZO s štirimi stoli, novo, prodam. ® (068)342-355.	6128
OMARE, oreh, češnja, hrastove skrinje, nočne omarice, staro lončevino in drobne okrasne predmete prodam. ® (0608)62-687.	6184
posest
PARCELO (travnik, pašnik, gozd), avto dele (desna stena, desna zadnja vrata za Z 101) in bojler, prodam. « (068)47-773.	5942
NA BORŠTU, ob cesti, prodam njivo, 60 a. Fanika Zorn, Boršt 7, « (0608)69-241.	5945
SMREKOV GOZD, v okolici Trebnjega (do 15 km), kupim. 9 (068)48-521.
5976
STAREJŠO HIŠO na Vrhovem pri Radečah, parcela 210 m2, za poslovni prostor, ob cesti, prodam. « (0608)82-825, od 20. do 21. ure.	5979
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem, lepa lokacija, lep vrt, vseljiva z manjšo adaptacijo, z 20 a zemlje, v Brezju pri Leskovcu, prodam. « (0608) 21-285.	5981
2 HIŠI in 6 ha zemlje na Brezovici pri Črmošnjicah prodam. « (068)67-068.
5982
V	OKOLICI Brežic ugodno prodam
urejeno gospodarsko poslopje s hišo, 1 ha zemlje in zazidljivo parcelo z vinogradom, prodam, a (0608)77-064.	5994
PARCELO, 1100 m3, primerno za vinograd, prodam. 9 (068)73-219.	5998
SADOVNJAK v izmeri 10 a, primeren za vikend, prodam. * (068)47-617.
6000
V	KRŠKEM zaradi onemoglosti pro-
dam vinograd na Libni, z lesenim vikendom in ostalo zemljo, 25 a dobre zemlje (ni kamenje). * (0608)31-775.	6009
ŠMARJETA, 2 km od toplic, prodam nedograjeno, delno vseljivo hišo s 600 m2 vrta, za 125.000 DEM. * (061)817-204 ali (068)73-334.	6012
PRI SMARJETI prodam mešan gozd, 82 a, za 5000 DEM. * (068)73-866.
6018
STAREJŠE POSLOPJE (hišo in hlev) in vinograd na Sremiču pri Krškem prodam. Ana Sajovec, Sremič 19, Krško, « (064)311-791.	6027
V	VASI nad reko Krko ugodno pro-
dam parcelo z zidanico, primerno za vikend. Možni vsi priključki. 9 (068)87-267.	6031
GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo v naselju Dore v Brestanici prodam. * (062)771-578.	6034
STANOVANJSKO HIŠO v okolici Brežic, Čateških toplic, prodam. 9 (0608)59-026.	6041
VINOGRAD prodam ali dam v najem. Jože Petrič, Grabrovec 5, Metlika. 6062 GRADBENO PARCELO, 1400 m2, v Gradcu, prodam. Lokacija za obrtnike! Anica Pezdirc, Gradac.	6073
NJIVO na Pristavi pri Krškem, 1 ha 80 a, in njivo, 13 a, prodam. 9 (068)81 -559.
6078
V	GRADENCU pri Žužemberku prodam kmetijo, 16 ha, s hišo in poslopjem. Cena 150.000 DEM. * (061)272-039.
6095
ZIDANICO ž elektriko, vodo in garažo, primerno za bivanje, vinograd, sadovnjak in zelenjavni vrt, 5 km iz Novega mesta (Šranga, Jablan), prodam. 9 (068)23-566.	6100
HIŠO na Čateški ul. 39 v Brežicah prodam. 9 (068)74-371, po 19. uri.
6123
V	GABRJU prodam njivo, 38 a, in Z
128, letnik 1988, prodam. 9 (068)27-841.	6124
HIŠO z vrtom in garažo, primerno tudi za skladišče, na Malem Slatniku oddamo v najem. 9 (068)25-774.	6132
V	KANIŽARICI pri Črnomlju prodam gradbeno parcelo, 22 a. 9 (068)52-288.
6161
ZARADI BOLEZNI ugodno prodam v Presadolu 30 1 ha 50 a zemlje. Stavba je zgrajena do prve plošče in z nakritjem strehe, ob avtobusni postaji in ob asfaltni cesti. 9 (0608)42-416.	6168
NJIVO ob cesti Šentjernej - Stara vas prodam. «(061)151-11-72.	6178
HIŠO v Črnomlju, 2000 m2 zemljišča, in zidanico na Maverlenu, 7000 m2 zemljišča, prodam. 9 (064)801-497.	6182
ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo, minimalno 12 a, v Novem mestu ali okolici kupim za gotovino. 9 (068)325-194.	6192
V	OKOLICI Krškega prodam parce-
lo, 1.5 ha, s stavbnim zemljiščem, lepa razgledna točka. 9 (0608)67-394, po 15. uri.	6194
VIKEND z bazenom v Tolstem Vrhu, 6 a, ugodno prodam z vso opremo in vinogradom. 9 (068)42-774.	6198
prodam
BOROVE DESKE, debeline 2.5 cm, prodam. 9 (0608)69-027, popoldan.
VINO, do 2001, šmarnico, prodam. 9 (068)41-071.	5949
TRAKTORSKE zadnje gume 11/28 in 2 harmoniki frajtonarici prodam. 9 (0608)84-476.	5956
RDEČE in belo vino ter domače žganje ugodno prodam. 9 (068)89-508.
STREŠNO OKNO (1 m x 0.80 m), prodam. ® (068)28-328.	5970
KAJAK modro-bele barve ugodno prodam v Krškem. 9 (0608)31-532.
5972
SYNTHESIZER Yamaha PSR 300, 5 oktav, adapter, kovček (lahko brez), malo rabljen, ugodno prodam. 9 (068)58-281.	5978
NOVO strešno okno, 74 x 103 cm, prodam za 40.000. 9 (068)24-173. 5983 KORUZO v zrnju prodam. 9 (068) 73-458.	5986
OTROŠKI športni voziček, malo rabljen, in ležalnik za dojenčka z reguliranjem ugodno prodam. Alojz Mravinec, Sečje selo 12 a, Vinica.	5993
14 M3 mešanih suhih kalanih drv prodam. 9 (068)84-220.	6001
10 M nažaganih drv prodam. 9 (068)75-222.	6007
NOVO, nerabljeno peč za centralno kurjavo Emo 24 prodam. 9 (068)324-232.	6014
KNJIGE za 6., 7. in 8. razred ugodno prodam. 9 (068)79-757, po 20. uri.
120 basno klavirsko harmoniko, prodam. 9 (068)28-764
500 KG koruze in voziček za BCS prodam. 9 (068)81- 097.	6025
VINO ŠMARNICE, neškropljeno, ne-žveplano, prodam po 150 SIT. 9 (068) 83-400.	6048
KLASIČEN bukov parket prodam. * (068)87-318.	6056
MOTOR MERCEDES 220 D, primeren tudi za kombajn, in jugo 55, letnik 1986, prodam. 9 (068)79-515.	6061
ŠOTOR za dve osebi, skoraj nov, prodam za 7000 SIT. 9 (0608)81-753.
6068
PORAVNALKA, debelinka, širine 52 cm, z vrtalko, in rezkar prodam. 9 (068)65-887.	6074
SYNTHESIZER Yamaha 400, 5 oktav, domači brinjevec in domače sadno žganje prodam. 9 (068)65-219, po 15. uri.	6080
PRIKOLICO za osebni avto, velikosti 170 x 115, in manjšo prikolico za traktor, velikosti 260 x 140, prodam. 9 (068)68-016. 6081 VINO, belo, po 140 SIT, in kravo sivko, dobro mlekarico, tretje tele, brejo 8 mesecev, prodam. 9 (068)65-130. 6083 ENOZAFNI hidrofor, rabljen, ugodno prodam. 9 (068)89-109.	6085
GUMI VOZIČEK (samček), primeren za enega konjička, prodam. 9 (068)76-548.	6089
VINO CVIČEK in belo vino ugodno prodam. 9 (0608)21-310.	6094
VARILNI APARAT Gorenje Varex 400 D 11 in 126 P prodam. 9 (0608)33-774.	6106
KOTEL (70 1) za svinjsko kuho za 10.000 SIT in prtljažnik za R 18 za 5.000 SIT prodam. 9 (0608)64-109.	6114
RDEČE VINO cviček, 200 1, prodam. «(068)42-386.	6115
ŽAGO za razrez hlodovine in silos za žagovino prodam ali menjam za hlodovino ali rezan les. « (068)44-871. 6125 OPAŽ, 690 SIT in ladijski pod po 1150 SIT z dostavo, smrekov, suh, 1. klase, prodam. «(063)451-082.	6136
KORUZO v storžih in zrnju ter Z 101, letnik 1988, prodam. « (068)60-716.
6137
5 M3 češnjevih in 5 m3 hrastovih plohov, 5 cm, ter 3 m3 smrekovih suhih plohov, 8 cm, kamen za škarpo prodam. « (068)65-624.	6148
BUKOVA DRVA prodam. Možnost dostave. «(068)322-754.	6163
HRASTOV SOD, 700 1, starejši, in strešno opeko Mediteran, rabljeno, prodam. «(068)45-401.	6170
KRALJEVINO in rizling (belo vino) ter žametovko in frankinjo (rdeče vino) zelo ugodno prodam. « (068)45-695, zvečer.	6172
ŠIBRENICO cal. 12-12, ter malokalibrsko puško poceni prodam. «(068)49-541.	6176
PESJAK, demontažni, z dvodelno uto, primerno za ovčarja, prodam. « (0608)62-221.	6185
BON v vrednosti 40.000 SIT za nakup pletenin v trgovini Rašica v Gameljnah prodam 20 % ceneje. 9 061)778-081.
Ugodni dolgoročni krediti z dostopno obrestno mero za fizične in pravne osebe.
Telefon: 062/300-32-41
razno
CERTIFIKATI! Še zadnja priložnost za vložitev certifikata! Pokličite zdaj! S (062)32-047.	5741
USPEŠNO inštruiram za osnovno šolo in srednjo ekonomsko šolo. ® (068) 325-566.	5959
STROKOVNE tekste prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno. « (068)341-106, od 9. do 10. ure. 5968 V TREBNJEM ali okolici najamem skladišče (garažo), 15 do 25 m2. « (0609)652-052.	5995
SPREJEMAMO REZERVACIJE za
letovanje v opremljenih prikolicah v kampu na Kolpi - Adlešiči in na morju, Selce. «(068)57-800.	6010
POSLOVNE PROSTORE, 37 m2, 32 m2 in 21 m2, v Novem mestu, Kandijska 28 in Resslova 1 a, oddamo. « (0687) 321-366, dopoldan.	6023
DOPUST v Ližnjanu! Od 15 do 25
DEM na osebo! « (068)341-790. 6029 MATEMATIKO, fiziko in osnove elektrotehnike inštruiram. ® (068)24-081, Andrej.	6043
ČRNO MUCO, staro 2 meseca, poda-
rim. «(068)68-023.	6067
STE RAZOČARANI, izgubljeni, ne veste za vašo prihodnost? Pokličite Amalijo, znano jasnovidko, na ® (064)51-
401.	6071
CERTIFIKATI! Možnost vložitve samo še v juniju! Ne zamudite! ® (062)836-
904.	6088
ANKARAN, oddam apartma! « (066)527-106.	6101
V CENTRU SEMIČA oddam poslovni prostor, 100 m2, primeren za trgovsko ali proizvodno dejavnost. Dokumentacija urejena. «(068)67-663.	6113
MATEMATIKO in fiziko inštruiram. «(068)28-965.	6142
TRGOVSKI PROSTOR ob glavni cesti v Novem mestu, opremljen, oddam. «(068)321-520.	6166
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-
714.
6180
službo dobi
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. ® (0609)622-668.	5494
ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Žužemberku in Metliki. Slovenska knjiga, d.o.o., P.E. PIRŠ, Litijska c. 38, 1001 Ljubljana.	5943
KV KUHARJA za delo v gostinstvu iščem. Možnost redne zaposlitve. ® (0608) 87-078.	5967
SAMOSTOJNI KV kuhar dobi delo. Možnost stanovanja. «(061)854-101.
5971
PO VSEJ SLOVENIJI zaposlimo akviziterje za prodajo vročega, atraktivnega artikla. Housing Co, d.o.o., Vodovodna 100, 1000 Ljubljana.	6006
REDNO ZAPOSLIMO osebo urejenega videza za delo v trgovini. « (068)325-034.	6022
V	CENTRU Novega mesta nudimo de-
lo v pisarni. Plačilo na uro in dodatna stimulacija. ® (068)324-076.	6024
PODJETJE išče več sposobnih zastopnikov na območju Dolenjske. S (068)324-391, v četrtek od 20. do 21. ure.
6037
V	BIFEJU redno ali honorarno zaposlimo natakarico. «(068)81-137. 6107
KV POHIŠTVENEGA MIZARJA
z delovnimi izkušnjami
takoj zaposlimo.
MIZARSTVO BOBIČ, Belokranjska 15, Novo mesto
POZOR, delo na Vašem domu, izkušnje niso potrebne! Pošljite kuverto z Vašim naslovom in znamko in dobili boste brezplačno ponudbo. Zaslužek odličen! Naslov: BIOMERX, p.p. 82 3210 Slovenske Konjice
službo išče
ŠIVILJSKO DELO sprejmem na domu. ® (068)76-579.	6066
stanovanja
MLAD PAR brez otrok najame enosobno stanovanje ali garsonjero na relaciji Novo mesto - Kostanjevica - Krško. ® (068)45-069, popoldan.	5950
PRITLIČNO STANOVANJE, 54 m2, v Sevnici, prodam za 42.000 DEM. ® (0608)42-036.	6069
ENOSOBNO STANOVANJE na Vinici, 37 m2, prodam. ® (068)64-542 ali 64-007.	6077
OPREMLJENO STANOVANJE v Mirni Peči oddam. ® (068)78-393.
6092
ZA 5 LET vzamem v najem dvosobno stanovanje v bloku v Novem mestu, s CK. ® (0609)627-464.	6109
2-sobno stanovanje v Novem mestu oddam ali prodam. Pisne ponudbe pod šifro “Stanovanje”.
I DOLENJSKI LIST I
GTM, d.O.O.
GOSTINSTVO IN TURIZEM METLIKA
CBE 28, 8330 METLIKA
Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem gostinski lokal Na dragah v Metliki. Ponudbe sprejemamo do 19.6.1997.
V •	f •
živali
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)71-375.	3705
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa' cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, S (068)52-806, Gostišče Krnic, Mostec, Dobova, ® (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, ® (068)49-711.	4753
TELICO SIVKO, staro 10 dni, prodam. ® (068)76-291.	5952
TELIČKO, staro 14 dni, prodam. Saje, Hudo 2, Novo mesto.	5955
TELICO SIVKO, brejo 6 mesecev, ugodno prodam. S (061)787-033. 5977 PSIČKO, mešanko z nemškim ovčarjem, staro 2 meseca, dobra čuvajka, prodam. S (068)47-682.	5987
BREJE TELICE prodam. ® (068)81-323.	6020
OVCE z mladičem in ovna prodam. S (068)67-222.	6032
LEPEGA kraškega ovčarja, primernega za čuvaja, oddam. ® (041)637-843 ali (068)22-843 .	6039
TELIČKA SIVCA, starega 7 dni, prodam . S (068)81-331.	6040
KOZLIČKE, dobre pasme, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. ® (0608)84-503 .	6046
8 TEDNOV stare psičke, nemške ovčarje, brez rodovnika, prodam. Janez Hočevar, Dobruška vas 32, Škocjan, ® (068)76-423.	6058
BIKCA FRIZIJCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)65-140.	6065
TELICO za zakol prodam ali menjam za plemensko kravo. S (0608)70-231.
SIVO-RJAVO KRAVO po prvem teletu prodam. H (068)83-396.	• 6087
BIKCA SIVČKA, mesne pasme, starega 14 dni, prodam. ® (068)30-152.
ČISTOKRVNO nemško ovčarko, staro 10 tednov, prodam. ® (068)53-554.
KRATKODLAKO jazbečarko z rodovnikom prodam. ® (068)51-674.
6112
VEČ BIKCEV, od 120 do 140 kg, prodam. ® (068)40-164.	6118
TELE SIVČKA, staro 1 teden, prodam. ® (068)324-477.	6121
BIKCA SIMENTALCA, težkega 250 kg, in bikca simentalca, težkega 130 kg, prodam. ® (068)85-922.	6126
3 DNI staro tele, sivčka ali šarole, kupim. ® (068)76-150.	6129
KRAVO FRIZIJKO po drugem teletu prodam. ® (068)85-964.	6130
ŠKOTSKE OVČARJE, čistokrvne, stare 7 tednov, prodam.«(0608)87-395.
6150
2 TELICI, simentalko, 200 kg, in sivo, 300 kg, prodam. Roman Golob, Ratež 33, Brusnice.	6165
2 PRAŠIČA, težka 120 in 130 kg, prodam. ® (068)81-340.	6175
DVE TELICI, sivko in simentalko, prodam. ® (0608)84-374.	6177
VEČ KOZLIČKOV in jagenjčkov prodam. ® (068)52-970.	6191
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. «(068)28-034.	6196
P
1
Po perilo in kopalke
i'
Triu/njih
INTE RNATIONAL
v modno hišo JULIJA in Novoteksovo prodajalno Šentjernej!
TRGOVINA NOVOTEKS NOVO MESTO
k n um'	kuni
10*+.š	ICK.o
P
I
I
I
I
I
I
I
L
-® (068) 324-377
n
■
I
i
i
i
i
i
i
i
j
TONSON
tečaji tujih jezikov
Pričeli smo z vpisom v MUZZVJEVO POLETNO ŠOLO
za otroke od 6 let do 6. razreda.
V Bru§nicah pri Novem mestu, od 30. 6. do 4. 7. ANGLEŠČINA, TENIS, JAHANJE, VOŽNJE S KOČIJO. Odhod avtobusa iz Novega mesta vsak dan ob 7. uri Prihod iz Brusnic ob 15. uri.
Za informacije in vpis pokličite 85-882.
Prijave sprejemamo le do zasedbe mest v avtobusu!
PETEK, 13. junija, ob 20.30 pred nakupovalnim centrom Intermarket v Brežicah
__________veliki televizijski spektakel
POLETNA MARJANCA ’97
—	s preko 25_0 nastopajočimi iz Slovenije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Švice
—	z velikim ognjemetom
—	z Marjančino veselico do jutranjih ur
Organizator: Denis, d.o.o. — Intermarket Brežice in RC RTV Maribor.
Vstopnice: Intermarket Brežice, telefon: 0608/62-515.
L E T O S BO ŠE V R O C E
LAHKO PA TUDI NE, ČE SI OMISLITE
KLIMATSKO NAPRAVO
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po b 068/323-610 ali 0609/623-116
odmevno objavo v
DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 B 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
HI-PO, pisarniško pohištvo 0C Brezje, Grosuplje B /fax: 061/764-467, 762-100	Najugodnejše cene kvalitetnega pisarniškega pohištva. Pisarniški sklop z omarami že za 129.000 SIT.
LETOVANJE PO UGODNIH CENAH	Dijaški dom Koper vabi na predsezonsko letovanje po ugodnih cenah. Polni penzion je 33 DEM. Gostom, ki bodo letovali v predsezoni (do 30.6.1997) nudimo 15% popusta. Otroci do 5. leta starosti imajo bivanje brezplačno, otroci do 12. leta starosti pa imajo 30% popusta. Pričakujemo vas!
UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah!	Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah le-teh. Cena z dostavo in polaganjem cca 2.500 tolarjev 1 m2. K0ŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice, b 068/65-882, 65-557.
TABAKUM, d.o.o., NOVO MESTO B 068/341-288, 341-810	VELIKA IZBIRA vrtnih, nahrbtnih in bočnih kosilnic * škropilnic * motornih žaq! * AGREGATI ZA PRANJE POD VISOKIM TLAKOM * VARILNI APARATI * AKCIJSKE CENE * POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA * OBROČNO ODPLAČEVANJE * ČAKA VAS PESTRA PONUDBA * Se priporočamo!
SPECIALISTIČNA ORTODONTSKA ORDINACIJA Dr. Mirica Stanišič, Karlovac, Zagrad 23	Popravljanje nepravilnosti v rasti zob in čeljusti pri otrocih in odraslih s sodobnimi FIKSNIMI napravami. Možnost plačila v več obrokih. Za prvi pregled se, prosimo, naročite na B 00385-47-33-15-15.
BIRO ELEKTRONIK BIRO OPREMA SERVIS • TRGOVINA Kandijska 31, Novo mesto B 068/321-090
Pisalni stroj 0LYMPIA Fotokopirni stroj UTAX C44 Telefax CANON B 100 (nav. papir) Tiskalnik NEC LASER S 610+ Reg. blagajna CASIO 230
15.300 SIT + PD 79.200 SIT + PD 89.500 SIT + PD
48.000	SIT + PD
45.000	SIT + PD
PORTRET TECjA TEclNA
Tončka Jankovič
Tončki Jankovič je bilo devet let, ko se je njena družina preselila iz Metlike v mamine rojstne Adlešiče. Tončka je danes prepričana, da je bila to zanjo najbolj srečna okoliščina v življenju. Ne le da je vzljubila to belokranjsko vas ob Kolpi. Vse, kar se dogaja v Adlešičih, zlasti pa ohranjanje starega ljudskega izročila, je zanjo nekaj najlepšega, najplemenitejšega, kar lahko pričakuje v življenju. In prav Adlešiči slovijo po tem, da so prava zakladnica ljudske tradicije, ki še živi med ljudmi.
Za malo Tončko ni bilo večjega doživetja kot to, da je smela s staro mamo na prelo. Z zanimanjem je poslušala pesem in klepet žensk. Hitro se je navadila na vaško domačnost, ki je v Metliki ni bilo. In kakšna čast je bila zanjo, ko je smela Cvitkovičevi Marici dvigovati deščice, ko je delala vzorec na statvah! Takšnih doživetij iz otroških let ne le da ne bo nikoli pozabila, pač pa si trudi, da bi se čim več ljudskega izročila ohranilo. Pri tem ima pomembno vlogo. Pri hiši vsakih nekaj let še vedno posejejo lan, doma pa imajo skrbno shranjeno vse orodje za njegovo obdelavo s statvami vred. Tončka je poleg tega, da dobro obvlada vse, kar je tesno povezano z adlešiškim izročilom, zlasti pa vezenje prtičkov in pisanje pisanic, tudi ena izmed stebrov tamkajšnje folklore.
Od 6. razreda osnovne šole, torej že pol življenja, pleše pri
folklorni skupini adlešiškega Prosvetnega društva Božo Račič. Ko pred leti vodja plesalcev Mira Grabrijan zaradi obveznosti na domačem kmečkem turizmu dela pri folkloristih ni več zmogla, je njihovo delo skoraj zastalo. Tončka se je zbala, da bo kraj res ostal brez folklore, zato je pred tremi leti poprijela kot organizacijski vodja. Plesalci so se zopet zavrteli, a tokrat v glevnem mladi. Tončka je danes s svojimi štiriindvajsetimi leti med najstarejšimi. Kljub svojim zaslugam noče prav nič izstopati. “Nimam se za strokovnjakinjo. Pri našem delu so dobrodošle pobude vsakogar. Moja naloga je predvsem organizacija dela tako na vajah kot ob nastopih. Zlasti pri slednjih je veliko opravkov, ki se jih spomnimo šele, če niso narejeni, "pove skromno sicer temperamentna Tončka.
Zanimivo je, da adlešiški folkloristi niso nikoli tarnali na občini ali na Zvezi kulturnih organizacij, naj jim pomagajo pri nabavi noš. Kdor hoče pri njih plesati, mora pač že vnaprej ve-deti, da si bo moral sam nabaviti nošo, bodisi da si jo bo sposodil od nekdanjih plesalcev ali pa dal sešiti. S tem so se ne nazadnje izognili problemom, kot jih imajo na primer v Črnomlju, kjer bi radi znova oživili folklorno skupino, a od nekdaj številnih narodnih noš skoraj nimajo kaj obleči. “V Adlešičih se nihče ne pritožuje, če mora imeti svojo nošo. Nasprotno, ponosni so na to. Pri izdelavi noš se zelo potrudijo in predvsem ženske se rade pohvalijo, kako imajo oblačila sešita in navezena, ” pripoveduje Tončka. Njena največja želja je, da bi se nekdanji plesalci zopet zavrteli. Upa, da ji jih bo uspelo prepričati, da se bodo pridružili sedanjim petnajstim parom, sedmim tamburašem ter pevski skupini, ki šteje okrog deset deklet.
Tončka je letos prenehala s plesanjem. Potem ko je zaključila seminar za vodje folklornih skupin, se na vajah raje posveča učenju drugih. Toda poje še vedno in v soboto zvečer bo na črnomaljskem jurjevanju ubrano zapela skupaj s svojimi Kresni-
Caml MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Štricelj tretji na tekmi v Pragi
Sevniški raketni modelar spet v svetovnem vrhu
PRAGA - Preteklo nedeljo so se iz češke prestolnice, iz Prage vrnili z enega najmočnejših tekmovanj v raketnem modelarstvu tekmovalci Astronavtično-raketnega kluba Vega iz Sevnice. Med več kot 60 tekmovalci iz osmih držav, ki nekaj v tem športu pomenijo, so se za zmago potegovali le trije, med njimi tudi Sevničan Igor Štricelj. Na koncu je zmagal Poljak, 2. je bil Švicar, Štricelj pa je osvojil tretje mesto z odličnim rezultatom 485 sekund. S kančkom sreče bi lahko Sevničan tudi zmagal, saj je za zmagovalcem zaostal le za tri sekunde, do drugega mesta pa je Igorja ločila le sekunda. Uspešen je bil tudi Kristijan Crnoja, ki je zasedel 18. mesto.
V mladinski konkurenci pa sta se Sevničana še bolje odrezala, saj je Štricelj premočno osvojil prvo mesto, Crnoja pa se je povzpel na 4. mesto. Sevničani so tako znova ponesli ime Slovenije in občine Sevnica in lahko jim le želimo, da podobni uspehi ne bi izostali tudi na prihodnjih tekmah svetovnega pokala v Košicah, Oberkulmu, na letališču v Cerkljah... Vodstvo ARK Vega se zahvaljuje Športni zvezi Sevnica in njenemu tajniku Borutu Bizjaku za prevoz v Prago z željo, da bi ob teh izjemnih rezultatih našli posnemovalce v občini.
TREBANJSKE MAŽORETKE 4. IN 7. V DRŽAVI
LJUBLJANA - Na 1. državnem prvenstvu mažoretnih skupin v Ljubljani so preteklo nedeljo Trebanjske mažoretke (njihov mentor je Darja Korelec) izemd 19 sodelujočih skupin dosegle 7. mesto, v starejši tekmovalni skupini pa so Trebanjke prikorakale celo do 4. mesta.
V BRUSNICAH BODO SPET ZBIRALI KRALJICO ČEŠENJ
BRUSNICE - 22. junija bodo v Brusnicah pripravili tradicionalni praznik češenj-Ob tej priložnosti bodo zvečer že drugič zapovrstjo zbrali kraljico češenj. Dekleta, ki bi se želela potegovati za ta naslov, prosijo, naj se prijavijo na tel. 85 - 814 (Romana). Njihove prijave bodo zbirali do sobote, 21. junija.
Blato na cesti - Županovo dvorišče - Učenci imajo pravico zamujati pouku - Bodo zamudili tudi jurjevanje? - Spreobrnjeni ravnatelj - Neandertalsko porodničarstvo
Naš bralec Milan iz Črnomlja se vsak dan vozi po cesti, ki iz Črnomlja pelje proti Adlešičem. “Kakih 300 m od table, ki označuje Črnomelj, je pred časom ob cesti nastalo odlagališče gradbenih odpadkov in zemlje iz raznih odkopov. Tako je sedaj na cesti kar naprej ali prah ali blato,” se razburja Milan in pravi, da mora zato vsak dan prati avto. “Gre tudi za prometno varnost, saj je tu cesta spolzka in vožnja nevarna. Kaj je res dovolj, da se postavi znak ob cesti in potem nikogar nič več ne briga?” sprašuje Milan. Pa še na nekaj je opozoril naš črnomaljski bralec. “Pred županovo hišo, v kateri je trgovina, je parkirni prostor, vhod na ta prostor pa je tako razrit in razbit^ da mora človek paziti, da ne razbije avta. Ni čudno, da je Črnomelj neurejen,
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, Če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
V	v
saj župan še svojega dvorišča ne more urediti!”
Uidi drugi klic dežurnemu no- ■ vinarju je bil iz Črnomlja. Oglasil se je naš dolgoletni znanec Mirko Čadonič, ki večkrat opozori na kakšne napake in je kritičen do raznih zadev. “Kje se kaže učinek 485 na novo zaposlenih vladnih uslužbencev?” sprašuje Čadonič.
“Opazen k le v žepih davkoplačevalcev!” Čadoniča motijo poto-
vanja naših ministrov s spremstvi po svetu. “Tako je šel obrambni minister v Ameriko kar s 16-imi spremljevalci, za učitelje tujih jezikov pa ni denarja, da bi se udeležili seminarjev v tujini!” Seveda Čadoniča moti, da črnomaljski objestneži razbijajo luči pri spomeniku na Gričku. “Najbolj žalostno pa je, da imajo, kot piše Dragoš v Dolenjskem listu, pri tem podporo nekaterih članov občinskega sveta. Sicer pa ni ni čudno, da je tako, saj danes lahko učenci že v osnovni šoli delajo, kar hočejo. Vsi poznajo svoje pravice, dolžnosti pa ne. In pri tem jih podpirajo naši pametni poslanci, ki so uzakonili pravico, da lahko učenec zamudi 10 minut šolske ure. Najbrž so poslanci s tem hoteli oprati svoje nedelo.
Na koncu daljšega pogovora je Čadonič pokritiziral še slab obisk na nedavni reviji pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine v Črnomlju.
Ob slovesnostih ob 500. obletnici dozidave šentruperške cerkve se Jože Breznikar iz Šentruperta v imenu številnih nekdanjih učencev šentruperške šole začuden sprašuje, kaj se je zgodilo z ravnateljem te šole Jožetom Zupanom. “Zadnji dve leti ga videvamo v
cerkvi, pred 10 leti pa še prej in kasneje pa smo bili pod njegovim ravnateljevanjem tisti učenci, ki smo hodili k verouku, tretjerazredni, manj vredni in zaničevani. Na cerkvenih pogrebih nam ni dovolil iti v cerkev, točno je vedel, kdo je bil pri polnočnici, in taki so bili potem pri pouku na božič vprašani. Na nedavnem pogrebu nekdanjega šolskega šoferja je pa seveda šel v cerkev in molil. Kako se nekateri ljudje spremenijo!” Bralec Jože iz Novega mesta pa sprašuje, kdo je nadškofa Rodeta povabil na otvoritev porodnišnice in zakaj in če bo poslej navada, da bodo ob vsaki otvoritvi javnih objektov maševali in žegnali. Potem pa je Jože povedal še to, da se govori, da s preselitvijo porodnišnice zavlačujejo zato, da bo prva v njej rodila natančno določena ženska, ki da bo za to dobila clia. To pa sodi že v območje babjih čenč, doktor romanov in neandertalskega porodničarstva.
A. B.
TEKMOVANJE HARMONIKARJEV V ŽDINJI VASI
ŽDINJA VAS - Gasilsko društvo Ždinja vas in Thri-stično društvo Otočec ter otoška krajevna skupnost priredi v nedeljo, 22. junija, ob 13. uri tekmovanje harmonikarjev. Prijave za tekmovanje sprejemajo na tel. 75 - 299 v gostilni Pugelj. Tekmovanje bo v vsakem vremenu, po tekmovanju pa bo veselica, kjer bo igral ansambel Petra Finka.
Tabor mladih zaseden do jeseni
Ilidi letos je Tabor mladih v Dolenjskih Toplicah čisto zaseden - Zanj skrbi novomeška občinska zveza prijateljev mladine brez pomoči države ■ Gradijo s pomočjo delavcev javnih del
DOLENJSKE TOPLICE - V Taboru mladih Slovenije v Dolenjskih Toplicah je že od 21. aprila, ko so na taborjenje prišli brežiški osnovnošolci, zelo živahno. V taboru, ki ga že četrto leto uspešno vodi novomeška občinska zveza prijateljev mladine, je letos letovalo že okrog 700 otrok, do konca pa jih pričakujejo vsega skupaj okrog 2000, vključenih v približno 41 organiziranih skupin.
”Do začetka počitnic se bo pri nas zvrstilo 17 šol v naravi, sredi poletja bo tabor glasbene mladine Evrope, potem tabor mladih gasilcev, študentov Fakultete za šport, otrok iz Društva gluhih in naglušnih in mladih folkloristov Slove-
Naše gostilne
Razkošna monografija 52 najboljših slovenskih gostiln - Le 6 “naših”
Slovenska posebnost in kulturna dediščina niso samo kozolec, potica, panjska končnica, dvojina idr., temveč tudi slovenska gostilna. Njena temeljna značilnost, ki jo nakazuje že lepa slovenska beseda, je gostoljubnost in oseben odnos do gostov, to pa je bilo tudi eno poglavitnih meril za izbor 52 slovenskih gostiln, kolikor je tednov v letu, ki jih je etnolog dr. Janez Bogataj, nekoč kustos v Dolenjskem muzeju, uvrstil v razkošno monografijo Naše gostilne, letošnji založniški podvig ČZD Kmečki glas.
Zapisane besede niso pretirane. Knjiga velikega, enciklo-pedijskega formata z nad 460 barvnimi fotografijami je delo izjemnega poznavalca tematike, univerzitetnega profesorja Bogataja (tudi avtorja knjig Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke in Krke od izvira do izliva), arhitekta in oblikovalca Edija Berka in mojstra fotografije Janeza Pukšiča. To v ustvarjalnosti uglašeno trojico je, kot so povedali na predstavitvi na vinskem sejmu, vodilo nagnjenje in ljubezen do vsega tradicionalnega in vrednega, kar slovensko gostil-ništvo gotovo je. Odveč je govoriti, kaj taka knjiga pomeni za promocijo Slovenije in turistični razvoj, ki postaja za našo državo življenjskega pomena.
V turističnem pogledu je med našimi pokrajinami Primorska najbolj razvita, zato se je pri izboru gostiln najbolje odrezala. Z odličnimi gostilnami in tradicijo ji je takoj za petami Gorenjska, medtem ko naša pokrajina opazno zaostaja. Res ima v splošnem opisnem delu posebej predstavljeno znano staro gostilno Kukelj v Velikih Laščah, poleg nje pa v posebnem delu le še Gostišče Kos v Novem mestu, Gostilno Žolnir v Kostanjevici, Gostilno in turistično kmetijo Kovač pri Osilnici, Gostilno Badovinec na Jugorju in Gostilno Šekoranja na Bizeljskem. Vsega šest torej, vsekakor premalo, da bi od te dejavnosti dobili, kar od nje priča-
kujema	M. LEGAN
nije,” je povedal upravnik tabora Janez Pavlin. Poleg tega imajo za slovenske osnovnošolce in srednješolce na voljo Vesele počitnice, ki bodo potekale od 20. do 27. julija pod vodstvom mentorjev. Letos se jih bodo udeležili tudi mladi iz Bosne in Hercegovine. Od 1. do 11. avgusta pa bodo potekale počitnice Po angleško, kjer se bodo mladi skozi igro, zabavo in pogovori učili angleškega jezika in angleških navad. Za to priložnost bo z angleškimi napisi opremljen tudi tabor.
V 32 hišicah imajo 96 ležišč, od letos pa še dodatnih 26 skupnih ležišč. Letos so bogatejši tudi za večnamenski prostor, ki se ob večerih spremeni v diskoteko, potem za interno kuhinjo in del zaščitne lesene ograje. Vse to so
naredili sami s pomočjo delavcev javnih del, žalosti pa jih, da za to že dve leti niso dobili nobenega državnega denarja.
Ko so v 90. letih tabor prevzeli, je bil potreben temeljite obnove, zadnji dve leti pa imajo tabor že eno leto vnaprej zaseden, vendar so za to morali v preteklih letih vložiti veliko dela in truda. “Če bo država kaj prispevala, bi radi postavili še 16 hišic, da bi bili potem v hišici po dve postelji, medtem ko so sedaj po tri, radi pa bi napeljali tudi centralno ogrevanje in s tem delovanje tabora podaljšali,” je dodal Pavlin. Sicer pa nameravajo letos urediti še en taborni prostor na zgornji terasi in še eno košarkarsko igrišče, do konca pa bi radi z leseno ograjo ogradili tudi ves 2 ha veliki tabor. Ker so brez velikega skladiščnega prostora, razmišljajo, da bi v tabor prestavili ohranjen star pod, v katerem bi potem radi uredili tudi staro dolenjsko kmečko izbo.
J. DORNIŽ
OTROCI V TABORU MLADIH V DOLENJSKIH TOPLICAH - Tisti, ki so že kdaj bili v taboru, se radi vračajo tudi zaradi bogatega programa, v katerem se najde za vsakogar nekaj. In čeprav je v taboru naenkrat več kot 100 otrok, zanj lepo skrbijo, tako da je čist in lepo urejen. Na fotografiji so osnovnošolci iz Ljubljane. (Foto: J. Domiž)
V Črnomlju že 34. juijevanje
Od 13. in 15. junija se bodo zvrstile mnoge prireditve
ČRNOMELJ - Od 13. do 15. junija bo v Črnomlju tradicionalno jurjevanje, ki spada med redke prireditve v Sloveniji, katerih namen je ohranjanje izvirne podobe ljudskega izročila. Ob tej priložnosti bo v Črnomlju tudi državna revija najboljših izvirnih folklornih skupin Slovenije.
Juijevanje se bo pričelo v petek, 13. junija, ob 20. uri v jurjevanj-ski dragi s slavnostnim nagovorom župana Andreja Fabjana. Predstavile se bodo fanfare črnomaljske godbe na pihala, tambu-raška skupina Varalo iz Črnomlja, sodevški tamburaši, Franc Sutej-Jazo z gudalom in ogrlicami, Ivan Kambič in Alojz Muren s harmoniko in peresom, tam-buraška skupina Dobreč iz Dra-gatuša ter Tacabanda iz Benetk. Za zabavo bodo igrali Čuki.
V soboto bo v črnomaljskem gradu ob 18. uri otvoritev 5. belokranjskega likovnega bienala. Ob 19.30 bo v jurjevanjski dragi koncert črnomaljske godbe na pihala, uro pozneje pa se bo prav tam začelo kresovanje. Nastopile bodo kresnice iz Poljanske doline
i pli
poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
V nedeljo, 15. junija, bo ob 16. uri v jurjevanjski dragi revija folklornih skupin Slovenije. Nastopile bodo folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja, Javorje iz Šmar-tna pri Litiji, Kras pri KUD Karel Štrekelj iz Komna, Matija Valjavec, Cirles, iz Preddvora pri Kranju, Ozare s Primskovega, Podgorci pri KUD Alojz Zuran iz Podgorcev, Hotiza in folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike. Za ples in zabavo bodo igrali Veseli Zasavci. Med jurjevanjem bo v Špeličevi hiši in v gradu na ogled 5. belokranjski likovni bienale, v gradu pa tudi črnomaljska muzejska zbirka in razstava raziskovalnih projektov mladih “Črnomelj - moje mesto”.
M. B.-J.
in folklorna skupina Stari trg, kresnice in folklorna skupina iz Vinice, kresnice in folklorna skupina iz Adlešičev, folklorna skupina Dragatuš, kresnice iz Metlike, kresnice s Talčjega Vrha ter folklorna skupina Semiška ohcet iz Semiča. Za ples in razvedrilo bo
AKCIJA “ZA VARNO DRUŽINO SEPHIA VOZILO" V KRŠKI VASI -V soboto, 7. junija, se je akcija “Za varno družino sephia vozilo" (organizirajo jo Kia motors import, Nedeljski dnevnik, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Avtocenter Tomše Krška vas, pooblaščeni prodajalec in serviser za Kio za Dolenjsko in Posavje), ustavila v Krški vasi, kjer se je v spretnostni vožnji in poznavanju cestnoprometnih predpisov pomerilo 80 družin iz Posavja in Dolenjske. Najbolje so se odrezali Avguštinovi iz Krške vasi, drugi so bili Ivanškovi iz Škopic, tretji pa Resnikovi iz Krške vasi. Vsi trije se bodo udeležili tudi finalnega tekmovanja oktobra v Ljubljani, kjer bo glavna nagrada osebni avto Kia sephia. V soboto so bila v Krški vasi na ogled tudi ostala vozila najstarejšega korejskega proizvajalca avtomobilov, kjer letno izdelajo 1,2 milijona vozil, od katerih so jih od leta 1994 v Sloveniji prodali 2.500. Največ občudovanja je bil deležen nov športni avto Kia elan. (Foto: T. G.)	'
Vsak teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Strašno preklinjanje
V začetku šestdesetih let je bil na gozdni upravi v Podturnu nekaj časa upravitelj inž. Mikloš Hegediš, po rodu Madžar iz Vojvodine. Poročen z domačinko se je tako naučil govoriti popolnoma slovensko. Mnogi so zato pozabili, kakšnega rodu je.
Nekega dne so se na Pogorelcu v Rogu močno sprli tam nastanjeni vozniki. Logar Lojze Šenica jih nikakor ni mogel pomiriti. Pohitel je na upravo v dolino. Ves iz sebe je planil v pisarno:
“Tovariš upravitelj, pojdite, prosim, hitro na Pogorelec. Vozniki se bodo na mrtvo stepli. Tako vpijejo in kolnejo kot Madžari. ”