GEOGRAFSKI OBZORNIK RECENTNI POBOČNI PROCESI V Z G O R N J E M POSOČJU Blaž Komac in Mati ja Z o r n UDK: 911.2:551.435.6(497.4-161, COBISS: 1.04 IZVLEČEK Recentni pobočni procesi v Zgornjem Posočju Zgornje Posočje je zaradi pobočnih procesov eden izmed najbolj naravno ogroženih delov Slovenije, kar se zlasti kaže v pogostosti in intenzivnosti podo- rov, plazov in tokov. V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti in posledice skalnih podorov, ki so nastali po potresu 12.4. 1998, in drobirskega toka v Logu pod Mangartom novembra 2000, ki se je spro- žil zaradi dolgotrajnih in obilnih padavin. KLJUČNE BESEDE geomorfologija, pobočni procesi, podori, drobirski tok, Posočje, Log pod Mangartom ABSTRACT Recent slope processes in the Upper Soča valley The Upper Soča valley is one of the most threatened parts of Slovenia regarding rock-falls, slides and flows. In this article some main characteristics and conse- quences of rock-falls triggered by the earthquake of 12th April 1998 are presented as well as those of the debris flow in Log pod Mangartom, November 2000, triggered by intensive precipitation. KEY WORDS geomorphology, slope processes, rock-falls, debris flow, Soča valley, Log pod Mangartom AVTORJA Blaž Komac Naziv: univerzitetni diplomirani geograf, mladi raziskovalec Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0) 1 470 63 57 E-pošta: blaz.komac@zrc-sazu.si Matija Zorn Naziv: univerzitetni diplomirani geograf in profe- sor zgodovine, mladi raziskovalec Naslov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0) 1 470 63 48 / E-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si 10 V Zgornjem Posočju (t. j. v dolini Soče nad Mostom na Soči oziroma Tolminom vse do povir- nih dolin na Bovškem (1 1)) je bilo zadnja leta zelo razgibano naravno dogajanje. Leta 1998 je bilo deležno močnejšega potresa (12.4. 1998) in posledično večjega števila pobočnih pro- cesov, leta 2 0 0 0 pa so obilne in dolgotrajne padavine botrovale dogodkom v Logu pod Man- gartom (15 . -17 . 1 1 . 2 0 0 0 ) in okolici. Namen tega članka je predstaviti pobočne procese, ki so nastali ob t. i. velikonočnem potre- su leta 1998 in obuditi spomin na novembrske dogodke leta 2 0 0 0 v dolinah Mangartskega potoka, Predelice in Koritnice. Namen avtorjev je tudi ponovna obuditev zanimanja geogra- fov za pobočne procese, saj so npr. podori in plazovi, nastali ob potresu 1998, v geograf- ski literaturi ostali praktično neobdelani. Upa- mo lahko, da s pobočnimi procesi, ki so nastali novembra 2 0 0 0 , ne bo tako. Ob potresu v Zgornjem Posočju 12.4. 1998 z magnitudo 5 ,8 in intenziteto VII.-VIII. stop- nje po EMS potresni lestvici (19) je poleg ško- de na stanovanjskih in infrastrukturnih objektih nastalo še veliko poškodb v naravnem okolju. Priča smo bili okrog 100 večjim ali manjšim podorom (1), pa tudi drugim spremembam v naravi (npr. plazovom, kamnitim tokovom, raz- pokam v tleh, zdrsu obale Bohinjskega jeze- ra ...). Pobočni procesi so na območjih svojega delovanja uničili tudi prst in vegetacijo. Zgornje Posočje spada na podlagi potre- sne ogroženosti, lastnosti kamnin in morfologi- je terena (18) med podorno najbolj ogrožena območja v Sloveniji. 1) P o t r e s n a o g r o ž e n o s t : Na podlagi seiz- mične karte Slovenije za povratno dobo 5 0 0 let lahko v večjem (predvsem zahodnem) delu Zgor- njega Posočja pričakujemo intenzitete potresov do IX. stopnje po M S K lestvici (stopnje M S K so primerljive s stopnjami EMS lestvice) (19). Tako spadajo deli Zgornjega Posočja med najbolj potresno ogrožena območja Slovenije. 2) L a s t n o s t i k a m n i n : Podori lahko po defi- niciji nastajajo izključno v trdih kamninah, v nasprotju s plazovi, ki nastajajo v preperini in slabo sprijetih sedimentih. Trdnih kamnin je v Julijskih Alpah v izobilju, saj jih v pretežni meri GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Klinasti zdrs s Sije v Lepeni (1.7. 1998) (foto: Matija Zorn). gradijo apnenci in dolomiti triasne in jurske sta- rosti. Ti so nad gozdno mejo brez preperinskega pokrova, pod njo pa je preperina tem redkejša čim strmejše je pobočje. Nad gozdno mejo in v stenah pod njo so podori tudi najbolj pogosti. Na položnejših območjih v visokogorskem svetu je odloženih več slabo sprijetih sedimentov in preperina je debelejša. V teh predelih lahko v visokogorju pričakujemo tudi plazove, dosti- krat v povezavi z mehkejšimi kamninami (lapo- rovci, glinavci, meljevci), kot je bilo v primeru plazu Stovžje, ki bo opisan v nadaljevanju. 3) Morfologi ja terena: Prav tako kot drugod v našem alpskem svetu so tudi v Zgornjem Posoč- ju pobočja strma, vendar so v nasprotju z dru- gimi območji tu izredno strma tudi v srednjih in nižjih legah, ne le v višjih nadmorskih viši- nah (1 3). Nadmorske višine v Soški dolini so dosti manjše od tistih na severni ali vzhodni strani Julijskih Alp. Tako je nadmorska višina v Bovški kotlini ob izlivu Koritnice in Slatenika v Sočo le okrog 370 m, nadmorska višina gladine Bohinjskega jezera pa znaša 535 m. Razlike v nadmorskih višinah med severno in južno stranjo Julijskih Alp so še večje, saj je nad- morska višina Tolmina na njihovem južnem robu 200 m, nadmorska višina Kranjske Gore na severnem robu znaša 809 m, nadmorska viši- na gladine Blejskega jezera na vzhodnem robu Julijskih Alp pa 4 7 5 m. Ti podatki kaže- jo, da je imela (in še ima) Soča s svojimi pri- toki večjo erozijsko moč od obeh Sav s pritoki in je zaradi tega vrezala svojo strugo hitreje in s tem tudi globlje. To je nedvomno posledica bližine Jadranskega morja, v katerega odteka- jo vodotoki iz Posočja. Jadransko morje pred- stavlja za Sočo erozijsko bazo, ki je zelo blizu, nasprotno pa imata obe Savi s pritoki erozij- sko bazo bolj oddaljeno in jo v absolutnem smi- slu predstavlja Črno morje, v relativnem pa Panonska nižina (13). Na veliko podorno ogroženost Zgornjega Posočja vpliva še skladnost pobočij (plasti so vzporedne s pobočjem), ki je na tem območ- ju kar pogosta (robovi Bovške kotline: Polovnik, Javoršček, južna do jugovzhodna pobočja 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK med Svinjakom in Trentskim Pelcem, kot tudi pobočja severno nad Bavšico). K večji podorni ogroženosti so svoje pris- pevali še pleistocenski ledeniki, ki so dodatno poglobili doline in s tem ustvarili strmejša pobočja. Žarišče potresa je bilo po vsej verjetnosti ob prelomu, ki poteka v dinarski smeri od Rom- bona, severozahodno od Bovca, med Krnom in Bogatinom in naprej čez Tolminske Ravne proti Cerkljanskemu. Nekateri avtorji ta prelom imenujejo po Kneških Ravnah Ravnikarski pre- lom (1). Na to smer kažejo tudi poškodbe objek- tov in poškodbe v naravi, ki so največje v smeri severozahod-jugovzhod. Pas največjih poškodb na objektih se vleče od Bovca, Kala-Koritnice, doline Lepene, Magozda, Drežniških Ravn, Jezerc do vasi Krn. Pas z največjimi poškodba- mi v naravi pa poteka od Bovca (manjši podo- Slika 2: Manjši podori nad Bovcem na pobočju Rombona (1.7. 1998) [foto: Matija Zorn). Slika 3: Podori na Osojnici [20). ri) po jugozahodnih grebenih nad dolino Lepe- ne, prek Krnskega pogorja (jugozahodni gre- ben Krna in Krnčice) do izvira Tolminke in planine Polog nad Tolminom (19). Ob potresu je bilo premaknjenega nekaj milijonov m3 materiala. Največ materiala se je sprožilo v jugozahodni steni Krna in na Osoj- nici nad dolino Tolminke. V obeh primerih se je sprožilo prek milijon m3 materiala. V prvem primeru gre za sedem večjih podorov, poleg teh pa je še več deset odlomov manjših dimen- zi j . Podorni material je pod jugozahodno krn- sko steno zasul območje veliko okrog 15 ha. V drugem primeru pa so podori na Osojnici raz- klali goro na treh delih in zasuli območje veli- ko več kot 30 ha. Naravni pojavi, ki so spremljali potres, niso imeli večjega neposrednega vpliva na ljudi, saj so večinoma nastali na neposeljenih in težko dostopnih območjih. Povzročili pa so nekaj škode na planinah (na planini Polog so uniči- li sirarno) (17) in planinskih poteh (npr. na zava- rovani plezalni poti na Krn in na poti proti izviru Tolminke). V nasprotju s potresom 1998 je novembr- ska ujma 2000 prizadela veliko manjše območ- je, vendar je vzela življenja sedmih ljudi v Logu pod Mangartom. Medtem ko podori delujejo bolj točkovno, je drobirski tok pokrajino bolj Kartografija: 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK linearno preoblikoval. Tudi pojav sam je trajal dlje. V Zgornjem Posočju je oktobra in novem- bra 2000 padla izjemno velika količina pada- vin, kar je bilo posledica zadrževanja območja nizkega zračnega pritiska nad zahodno in sred- njo Evropo in nastanka sekundarnega Genov- skega ciklona. Novembra je bila povprečna oblačnost v Julijskih Alpah kar 8,1 desetin, v Logu pod Mangartom pa so namerili nekaj več kot 1200 mm padavin. Skupna količina oktobrskih in novembrskih padavin je presegla 1700 mm (4), kar je več, kot jih povprečno v enem letu pade v Ljubljani. Za to obdobje so bile značilne nadpovprečne temperature, snež- na meja se je povzpela na 2500 m. Obilne padavine in povečani pretoki voda so razmočili prst in preperino ter povzročili zadr- ževanje vode in dvig podtalnice na pobočjih. Na Stovžju so 100 -200 m debele julsko-tuval- ske (zgornjetriasne), tako imenovane rabeljske (tamarske) plasti iz apnenca, lapornatega apnen- ca, laporovca in higroskopičnega skrilavega gli- navca, ki ob izpostavljenosti vodi razpada v gli- no. Glino sestavljajo minerali glin, ki zaradi svo- je specifične kemične zgradbe vpijajo vodo in ob tem nabrekajo, na površju pa se posledič- no pojavijo razpoke. Gozd zgolj s svojo težo ni mogel vplivati na plazenje. Na Stovžju je bilo odnesenih 20 ha listavcev, ki dajo skupaj 3 7 0 0 m3 lesne zaloge in so ob specifični gostoti lesa 700 kg/m3 tehtali okrog 3000 ton. Izračun pokaže, da masa odnesenega lesa predstavlja komaj 1 milijonino mase celotne odnesene gmote, zato domnevamo, da bi le masa gozda na nestabilnem pobočju težko odločilno vplivala na plazenje. Rabeljske plasti so iz Tamarja, Planice ter dolin Jezernice in Koritnice že znane po pogo- stih pojavih plazenja (6). Kot zatrjujejo zgodo- vinski viri in so nedavno tega pokazala tudi vrtanja, se je to že večkrat zgodilo tudi v doli- ni Mangartskega potoka. Časopis Edinost poroča o drobirskem toku v dolini Koritnice pred sto desetimi leti (26. 8. 1891). Takrat je »debel pesek« zasul mlin in žago, ki sta stala pri sotočju Slika 4: Podori v jugozahodni steni Krna (13. 7. 2000) (foto: Matija Zorn). 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5 : Stovžje pred novembrom 2000 (17. 10. 1999) (foto: Maja Topole). Slika 6: Log pod Mangartom oktobra 1999 (foto: Blaž Komac). 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Log pod Mangartom po drobirskem toku (19.11. 2000) (foto: Blaž Komac). Predelice in Koritnice, ujma je odnesla vrt in »podsula« pol hleva, na drugi strani reke pa celo hišo. V ljudskem izročilu se je ohranila tudi pri- povedka (2) o naravni ujmi, ki je prizadela sosednjo dolino Jezernice (Rio del Lago). Nek pobočni proces naj bi uničil vas in povzročil zaje- zitev Jezernice, nastalo naj bi Rabeljsko jeze- ro (Lago del Predil). Pripovedki, ki jo je upesnil Simon Gregorčič (7), ni mogoče v celoti verjeti, saj je Rabeljsko jezero ledeniškega nastanka. Dogodek, do kakršnega je prišlo 15. novem- bra 2000, torej v dolini Koritnice ni bil neznan. Takrat se je na Stovžju utrgal plaz, med plaze- njem se je gmota utekočinila in kot drobirski tok stekla po dolini Mangartskega potoka vse do sotočja s Predelico. Na videz suha gmota iz kamnin rabeljskih plasti, dolomitnega grušča in skal ter morenskega materiala se je nato vse do 17. novembra napajala z vodo padavin, številnih potokov s pobočij in Mangartskega potoka, ki je dajal nekaj kubičnih metrov vode na sekundo. V 36 urah se je gmota napila vode in se ob zapolnjenosti tretjine prostornine z vodo ute- kočinila. Zaradi sunka, ki ga je morda povzro- čil nov plaz s Stovžja, vsekakor pa to ni bil potres, je material stekel v dolino kot drobirski tok. Tokrat je tok z veliko hitrostjo (40 km/h) dosegel dolino Koritnice in naselje Log pod Mangartom. Drobirski tok se obnaša kot močno viskoz- na tekočina, zato je rušilno čelo s prevlado viskozne glinaste komponente, drobirja in več- jih kamninskih blokov iz dolomita in laporov- ca sledilo morfologiji dolinskega dna. Pretežno blatni, gruščnati in organski material v zadnjem delu toka pa se je na območjih z manjšim naklo- nom razprostrl v obliki vršaja. Dolinsko dno je bilo nekaj metrov na debelo zasuto s sedimen- tom drobirskega toka, izjemno veliko materia- la pa je z visokimi vodami odpotovalo v obliki suspendiranega gradiva (16). Transport mate- riala po dolini Koritnice je trajal nekaj ur. V času po splazitvi so morali ob visokih vodah iz strug odvažati material, uredili so bre- žine in ustvarili umetne terase, da jih voda ob poplavah ne more več premeščati in bistveno preoblikovati. Se vedno obstaja nevarnost Slika 8: Pogled na Stovžje z Jerebice (2126 m) (25. 8. 2001) (foto: Matija Zorn). 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica I: Prebivalstvo v dolini Koritnice (Pustina, Log pod Mangartom, Strmec, Predel) novembra 2000 in novembra 2001 (10). Število prebivalcev Povprečna starost članov November 2 0 0 0 November 2 0 0 1 gospodinjstev (2000) Število prebivalcev 151 142 4 6 Enočlanska gospodinjstva 2 3 2 0 6 8 Dvočlanska gospodinjstva 17 13 6 4 Tričlanska gospodinjstva 10 10 4 0 Štiričlanska gospodinjstva 11 11 3 0 Petčlanska gospodinjstva 4 4 2 9 ponovnega zasutja ustvarjene struge. Treba je poudariti, da so se ob drobirskem toku spro- stile izjemno velike količine materiala. Ce bi hoteli odpeljati samo tisti material, ki se je usta- vil v dolini Koritnice, bi ga moralo vsak dan odvažati več kot sto tovornjakov, da bi ga odpe- ljali v enem letu (50.000 tovornjakov po 12 kubi- kov). Zato niso realna pričakovanja, da bi z odvozom materiala ustvarili stanje, enako prejšnjemu. Pojavi se tudi vprašanje, kje ustva- riti deponijo, saj je dolina Koritnice do Kluž sestavni del Triglavskega narodnega parka. Že na začetku leta so postavili montažna mostova, poleti 2001 pa ločili varna območ- ja v naselju od manj varnih. Na tej podlagi je potekal izbor parcel za stanovanjske novograd- nje, ki jih bodo večinoma zgradili pri kulturnem domu v Gorenjem Logu. Prizadeto prebivalstvo v dolini Koritnice bo še nekaj časa čutilo posledice novembrske ujme, saj bo sanacija potekala še nekaj let in bo dodatno finančno obremenila prebivalce vasi, ki pred štirimi leti v potresu ni bila moč- no prizadeta. • : L \ Slika 9: Od drobirskega toka poškodovane hiše v Gorenjem Logu (30. 11. 2000) (foto: Matija Zorn). 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Pred ujmo je v dolini Koritnice živelo 151 pre- bivalcev, novembra 2001 pa še 142. V tem času se je število gospodinjstev zmanjšalo od 65 na 58. Starostna struktura je izrazito neugod- na, saj je večina prebivalcev starejših od 50 let. Rane, ki smo jih lahko opazovali v naravi, se bodo kmalu zacelile in le pozoren opazova- lec bo opazil, da je sediment posledica recent- nega geomorfnega procesa. Drobirski tokovi so sicer pomemben preoblikovalec reliefa v alpskem svetu (Švica, Avstrija) ter na aridnih (Kalifornija) in vulkanskih območjih (Japon- ska). Z geološkega in geomorfološkega stališ- ča gre za pričakovan pojav, katerega pogostost pojavljanja je v tesni povezavi z geološko zgradbo, podnebnimi (vremenskimi) razmera- mi in morebitnim delovanjem človeka. Kot smo videli, je tudi pogostost pojavljanja rela- tivno visoka in lahko v krajšem opazovalnem obdobju močno preseže pričakovanja, teme- lječa na verjetnostnem izračunu. Intenzivnega geomorfnega dogajanja, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, kljub vsemu ne moremo razlagati s povečano aktivnostjo procesov v tem času, saj je v dobi intenzivnih informa- cijskih povezav tudi nek obroben geomorfni pojav lahko deležen večje pozornosti, kot bi je bil še pred nekaj desetletji. /. Analiza učinkov potresa v Posočju dne 12.4. 1998. Gradbeni inštitut ZRMK. Ljub- ljana. 2. Brenkova, K. 1980: Rabeljsko jezero. Babi- ca pripoveduje. Ljubljana. 3. Buser, S. 1986: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000. Tolmač lista Tolmin in Videm. Beograd. 4. Cegnar, T. 2000: Klimatske razmere jese- ni 2000. Mesečni bilten MOP HMZ RS 7, 11. 5. Edinost, glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice (26. 8. 1891). 6. Jurkovšek, B. 1987: Osnovna geološka kar- ta SFRJ 1 : 100.000. Tolmač lista Beljak in Ponteba. Beograd. 7. Gregorčič, S. 1947: Rabeljsko jezero. Zbrano delo. Ljubljana. 8. Komac, B. 2001: Ko se strese zemlj Grif, 34. 9. Komac, B. 2001: Ko se strese zemlja. Grif, 35. 10. Komac, B. 2000/2001: Geografski vidi- ki nesreče. Ujma, 14-15. 11. Kunaver, J. 1995: Posočje. Enciklopedija Slovenije. Zv. 9. Ljubljana. 12. Majes, B. 2000/2001: Analiza plazu in možnosti njegove sanacije. Ujma, 14-15. 13. Melik, A. 1962: Bovec in Bovško. Regio- nalnogeografska študija. Geografski zbor- nik, 7. 14. Petkovšek, A. 2000/2001: Geološko geo- tehnične raziskave plazu. Ujma, 14-15. 15. Poročilo o uresničevanju Zakona o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000. Poročevalec Državne- ga zbora RS, 66, 118 (31.7.2001). 16. Ulaga, F. 2000: Koncentracija suspendira- nega materiala v vodotokih. Mesečni bilten MOP HMZ RS, 7, 11. 17. Vidrih, R. 1998: Potres v Posočju in moč- nejši potresi na Slovenskem v letu 1998. Pro- teus, 61,3. 18. Vidrih, R., Ribičič, M. 1994: Vpliv potresov na nastanek plazov v Sloveniji. Prvo sloven- sko posvetovanje o zemeljskih plazovih (Idrija, 17.-18.11. 1994) - Zbornik preda- vanj. Idrija. 19. Vidrih, R., Ribičič, M. 1998: Porušitve naravne- ga ravnotežja v hribinah ob potresu v Posočju 12. aprila 1998 in Evropska makroseizmič- na lestvica (EMS-98). Geologija, 41. 20. Zorn, M. 2001: Gorski relief kot posledi- ca skalnih podorov. Diplomsko delo. Odde- lek za geografijo FF. Ljubljana.