In s era ti se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija na mestnem trgu h. štev. 9, H. nadstropje.
Vredništvoje na mestnem trgu h. št. 9, v U. nadstropji.
SLOVENEC
Političen list za Himni nerod.
Po pošti prejemali veljd:
Za	celo leto	.	.	15	gl.	—	kr.
ii	Za	pol leta	.	.	8	„	—	„
H	Za	četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za	en mesec	.	.	1	„	40	„
V administraciji veljd:
Za	celo leto	.	.	13	gl.	—	kr.
Za	pol leta	.	.	6	„	50	„
* Za	četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za	en mesec	.	.	1	„	10	„
jjf V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
■
Izhaja vsak dan, izvzcii#? n«- . delje in praznike, ob '/26 popoldne, v

Shod čeških učiteljev.
Shodi in zborovanja učiteljev se nam sploh zdijo imenitni in zanimivi; ker nikjer ni tako očitno, kakor pri takih zborih, česa se smemo nadejati od ljudstva sploh in pričakovati od šole posebno. Kakoršnji so učitelji, taka je mladina, tako je tudi ljudstvo. „Dobro drevo dober sad rodi, slabo drevo pa slab sad rodi.“ Tako je vselej bilo, tako bode vselej ostalo. Zatorej mislimo, da je prav, da se po učiteljskih zborih po raznih deželah oziramo, ker od teh se zamoremo tudi za-se marsikaj učiti. Začnimo s shodom čeških učiteljev.
6. t. meseca se je zbralo nad 1200 učiteljev češkega, Marskega in Šlezkega v Brnu, v poslopji slovanske „ Besede". Pri shodu je bil c. k. namestnik grof Schonborn, škof Bauer in deželna nadzornika Prausek in Novak, potem več deželnih poslancev in korarjev, profesorjev in druzega odličnega občinstva. Prvo-mestnik krajnega odseka, ravnatelj učiteljišča g. Schulz, je pričel sejo z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus. " Predsedoval je potem pr-vomestnik osrednjega društva učiteljev na Marskem g. Slamenik, ki je pozdravil najprej c. k. namestnika. Gospod namestnik se je zahvalil za povabilo, ter voščil, da bi bili sklepi koristni domovini in narodu. Potem predstavi predsednik preč. škofa dr. Bauerja, ki se je tudi zahvalil za povabilo, in rekel, da pride z veseljem med učitelje. Učiteljskega in duhov-skega stanu ne gre ločiti. On ni prijatelj ljudstvu in deželi tam, kjer sta ta dva stanova, ki sta toliko važna za izobraženje ljudstva, med sabo ločena. Prvomestnik kluba poslancev, dr. Srom je poslal dopis, kjer se je izgovarjal, zakaj da ne pride k zborovanju, ter zahvaljeval v svo-
jem in v imenu poslancev za povabilo. Ta dopis je bil sprejet z živim odobravanjem. Potem pozdravlja predsednik zbrane učitelje in učiteljice, vzlasti drage goste iz češkega, kte-rih je prišlo obilo število.
Ko je potem povdarjal važnost obravno-valnih predmetov: „kako se ima ljudstvo vzgojevati, da ne pade zopet, ker je kakor po čudežu od „smrti vstalo", zaklical je trikrat „slava" presvitlemu cesarju, ki je dal narodu čeških šol in šolstvo preosnoval, zbor zapoje stoje cesarsko pesem. — Pride pa najprej v posvetovanje in sklepanje naslednja resolucija:
1. Kar se tiče ljudske vzgoje, naj se podučuje češka mladina v čeških šolah le v maternem jeziku in postavno naj se ukaže, da se ne sprejme v šolo kak otrok, ako ne ume podučnega jezika; češka mladež naj se tako podučuje, da bode poznala svoj narod, ga ljubila in spolnovala dolžnost do njega, v češki mladini naj se izbude tiste kreposti, po kterih se je češki narod odlikoval ob času svoje slave, namreč v ljubezni do Boga, do resnice, svobode, vednosti in umetnosti, do koristne delavnosti, poštenosti, požrtvovalnosti, hrabrosti in vztrajnosti. 2. Kulturni nalog čeških učiteljev je, da skrbe za ljudsko odgojo in zbude v ljudstvu ponos, sposobnost in narodno zavednost. 3. Učitelji naj se vzgojajo na narodni in etični podlagi po potrebi časa. 4. Ženska mladina naj se vzgoja na verski in narodni podlagi v nravnosti in v ljubezni do domače hiše. 5. Resolucija želi, da bi se ljudska in srednja šola med seboj vjemali in vzajemno postopali. 6. Kar se tiče znanja nemškega jezika, povdarja se, da se češko ljudstvo nauči nemškega jezika vsaki čas in

povsod, kjer je tega treba, v ljudski šoli .jtaj se nikar čas ne trati s priučenjem nemškega'*’ jezika, a na srednjih šolah naj imajo učenci dovolj priložnosti naučiti se nemškega jezika.
7. Potreba je, da je časopisje sploh, a posebej strokovno časopisje v prijaznih odnošajib z učiteljstvom, da se podpira in pospešuje narodna zavest. Resolucija zahteva poslednjič, da se vravnajo učiteljske plače, da se učiteljske službe umeščajo po pravici, kakor je dostojno učiteljskemu stanu, naj se gleda pri tem na delovanje v šoli, na šolska leta, na sposobnost in na zasluge v kraji.
O prvem odstavku resolucije je govoril g. Jožef Lakal iz Prage. Posebno je naglaševal, da je prvi in neizogibljivi pogoj narodni vzgoji, delati na to, da‘se v mladeži budi ljubezen do naroda in do domovine, in da vse prebivalstvo prevzame misel, da so vsi skupaj še le narodna celota. Učiteljstvo naj vpljiva na mladež, da jo vzgoji v prave rodoljube in v trdne značaje. Prvi odstavek resolucije je bil sprejet. — Potem je pretresoval ravnatelj g. Mašek iz Šmihove dolžnost učitelja, da s časom napreduje, in da ima v srci ljubezen do otrok in do domovine. Ako nima te ljubezni, tudi otrokom ne more dati prave omike in resnične ljubezni do domovine. Potem govori ravnatelj Em. Schulz o vzgoji učiteljev, ki imajo izobraževati mladino. Vzgoja, pravi, mora biti v narodnem smislu. Ni slabejega, ako je učitelj renegat.
Dalje je govoril ravnatelj ženskega učiteljišča v Brnu, g. Karol Schmidek o izgoji ženske mladine. — Profesor Bily je primerjal ljudsko in srednjo šolo. Potem je v daljšem govoru dokazoval župnik Kosirnik, da v ljudski šoli ne gre nemški podučevati. Prav ži-
Listek.
Oče, sin in vnuk.
Nekaj priprostih misel o sedanjih časih.
(Konec.)
Četrta podlaga družinskega življenja je: posestvo, lastnina.
Sicer se že iz tega, kar smo rekli od veljave, lahko sklepa, kako si vsakteri razlaga posestvo. Vendar mislim, da ne bo odveč, ako tudi k tej točki dostavimo nekoliko besedi.
Kršanstvo se strogo drži pravila: „Suum cuique“ (vsakemu svoje). Kršanstvo tudi za las ne odjenja od zapovedi Božje: Ne kradi, in strogo zahteva: dajte vsakemu svoje! „Cast, komur čast, davek, komur davek. Saj pa tudi ne more drugače biti. Prašam lo: ko bi človek o tem, kar si je pridobil, ne mogel reči z dobro vestjo, to je moje; ako bi moral vsak košček kruha le v strahu jesti, ter se dobro varovati, da ne bi prišel močneji od njega in mu ga ne iztrgal izpred ust: ali bi ne nastala
prej ali potlej vojska vseh zoper vse? Ali bi se ljudje ne klali in ne morili nečloveško med seboj? človek bi se moral le s pametjo skregati, če bi ne spregledal, kam pripelje človeštvo nauk, ki vničuje razloček med: tvojim in mojim.
In vendar, kdo bi mislil, ravno pri onih, ki se ponašajo s prosveto, napredkom in prostostjo, ravno pri njih se poizgublja bistveni razloček med tvoj in moj. Liberalcu je država izvir vsega prava. — toraj tudi lastninskega. Po tem takem nobeden ne more reči: to je moje, ker država lahko reče: To je moje, in tej izjavi bi se moral človek podvreči brez ugovora. Ta nauk pa, praktično vpeljan, kam mora pripeljati? Zgodovina katoliške Cerkve sploh, posameznih samostanov, preganjanje jezuitov, vgrabljeuje posestev „mrtve roke" — to vse nam jasno priča, kaj je posledica takega načela. Država, ki vse požre in to pod pokroviteljstvom postave. — Pa tudi v tej stroki moramo liberalizmu očitati polovičarstvo. Zakaj ? Zato, ker on državi dovoljuje, ali prav za prav
zahteva, da ona vgrablja le cerkvena posestva; jadikuje pa in se jezi, ko bi hotela država svojo roko stegniti tudi po njegovih polnih žepih.
Strogo dosleden pa je v tem zopet s očija 1 i z e m. On hoče vse nazore izvršiti strogo do zadnje posledice. Enakost in bratimstvo, to je glasilka naša in vaša, tako kličejo socija-listi liberalcem, toda mi tega še ne opazujemo v dejanskem življenji. Vi ste sicer pograbili cerkvena posestva — ter jih za-se ohranili, toda ta so premajhna. Mi hočemo imeti tudi vaše denarje, vaša posestva, vaše palače in zahtevamo enakost vseh, tako da ni več razločka med revežem in bogatinom. Mi ne poznamo lastnega posestva — ampak le skupno premoženje. V dokaz tega bodi le izjava socija-lističnega lista „Egalite“. Ta list je pisal že pred 14 leti: „Kapitalisti se tresejo in strašno jadikujejo. Vzlic tej strašni moči, ki se snuje pred njihovim nosom in njihovo brado, in ki jih mora enkrat požreti, že ne vedo več, kteremu svetniku bi se priporočevali. Oni vi-
vahna debata se je vnela o drugem odstavku točke 6. — Konečno so se v tem zedinili, da naj se odstavek, ki govori o podučevauji nemškega jezika na srednjih šolah, izpusti. (Po-vdarjali so namreč nekteri, da ni treba prositi za to, kar že imamo, namreč nemško pod-učevanje v srednjih šolah.) K sklepu je še govoril g. Krika o vplivu javnih listov na narodno vzgojo in sprejeli so resolucijo z do-tično spremembo. Debata je trajala po kratkem prenehanji celili 8 ur.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. avgusta.
Avstrijske dežele.
1Ya Jhmaji je bil v petek večer proti 8. uri javni nemir, razsajalci so se vže dva dni pripravljali, a pripravljena je bila tudi policija. — Delavci iz tovaren so se zbirali okoli cerkve obljube in pričakovali drug druzega. Ko je množica narastla do kakih 1000 oseb, začela se je pomikati proti „Schottenring“, kjer jim nasproti pride še druga tolpa. Oboji gredo skupaj klicaje: Hoch in nieder (komu?). A pripravljena je bila policija peš in na konji, raz-sajalce so podili in razkropili po ulicah, mnogo je bilo ranjenih. Pokaže se tudi bataljon vojakov 31. pešpolka in eskadron konjiče, ki so zasedli Schottenring in bližnje ulice. Prijeli so vsega skupaj 42 oseb, 14 med temi je bilo ranjenih; stražnikov je bilo ranjenih 6, izmed teh je jednemu delavcev nekdo dleto v hrbet zasadil. Stražniki so bili do 10. ure ponoči na ulicah, a dve kompaniji vojakov in stražnikov je bilo vso noč pripravljenih na policiji. — Po številu ranjenih redarjev soditi, so razsajalci togotni napadali stražnike, da ti niso radi držali, je lahko verjeti, koliko zaznamovanih delavcev je pa ubežalo, nihče ni izšte-vilil. — Tudi v soboto zvečer so se ljudje zbirali okoli „Schottenringa“. Redarstvo je vendar ubranilo, da ni bilo večih škandalov, zopet je bilo nekaj razsajalcev zaprtih. Nekemu kovaču, Jožefu Gluk, so vzeli pilo na dve strani nabrušeno, ki se je hvalil proti redarstvom, da ima orožje pri sebi. Ali smo na vulkanu, da sedaj tu, sedaj tam plamen švigne ?
Grof Potočki, cesarski namestnik ga-liški, vendar le pojde. Mislili so, da se bode ozdravil, a bolezen ne odjenja. Njegov naslednik je g. Zaleski, ki ga je dosihmal nadomestoval. V znamenje posebne cesarske milosti in naklonjenosti je prejel grof Potočki veliki križ Štefanovega reda. Zopet se umakne iz bojišča eden najboljših bojevalcev, ki je
dijo, da ginejo pravice kapitala; n a j 1 e u m r j 6. Amen“. Ako tem besedam pristavim še izjavo bruseljskih socijalistov 1. 1870: ^Pravice delavcev so naše načelo, organizacija delavcev je naše sredstvo, socijalni prevrat naš namen11: potem, mislim, ni treba nobenega pojasnila več, kaj namerava socijalizem.
Toliko toraj le ob kratkem o boju med kršanstvom, liberalizmom in socijalizmom. Iz tega pa se že lahko razvidi, kako imeniten je ta boj, da je od njega odvisna bodočnost vsega človeštva; in s tem mislim, da sem vsaj površno rešil svojo nalogo. Vendar, dragi čitatelj, preden se ločiva, še eno vprašanaje: kdo bo zmagal? Prihodnost je znana le Bogu in njegovim prerokom. Pa tukaj nam ni treba imeti preroškega duha, da prav odgovorimo na to vprašanje, kajti ono je že odgovorjeno. Zgodovina je učiteljica narodov in ona nam odgovarja tudi na to vprašanje. Kako? Ona nam kaže, kako se ljudstvo umikuje ljudstvu, kraljestvo kraljestvu, in kako se menjujejo rno-droslovni zistemi: le eno kraljestvo ostane, le en nauk se ne spreminja: kraljestvo Kristusovo
stal zmirom v prednji vrsti. Obžalovati je, da ne more služiti več domovini, a to zavest jemlje s sabo, da ideja, ktero je zastopal, sedaj zmaguje.
Iz Prage, 9. avgusta. Kurija velicega posestva je izvolila za ravnatelja češki hipo-tekni banki namesto barona Hilpranta, ki se je odpovedal, grofa Janeza Ledebour. Deželni predštev za 1. 1884 se sprejme, potrebuje se 7,850.177 gold.; primanjkuje 7,058.020 gold.; da se to poravna, je treba doklada 29°/0.
Iz Prage, 10. avg. Budget je sprejet tudi v tretjem branji. Komisija za prošnje je predložila peticijo odbora česko-marskega mlinarskega društva, da se prenarede pravila redarstva po rekah in nasvetuje, peticija naj se odstopi vladi s to prošnjo, da predloži v prihodnji sesiji deželnega zbora načrt redarstva (Strompolizei-Ordnung) po vseh rekah na Češkem.
11. avgusta. Ko se obravnava poročilo o šolah, spregovori mladočeh Tuma zoper nemški „Schulverein“, ki potujuje narodu lastno kri. Govornik si želi postave, da bi ne jemali v šole otrok, kteri učnega jezika ne razumo. Dr. Volkelt je med drugim odgovoril, da ima „Schulverein“ iste pravice, kakor „Matica skol-ska“ in da postava, kakoršne si želi govornik, ni mogoča, ker jemlje starišem pravico do njih otrok.
Ko je bil dnevni red končan, zahvalil se je kardinal Schwarzenberg c. k. namestniku, ki se je vseh sej v zborovanji vdeleževal in je izrazil zvestobo dežele Češke do presvitlega vladarja. O. k. namestnik se je na to v izborni besedi zahvalil kardinalu in je rekel, da je zvestemu služabniku najveselejša naloga, ako predlaga prestolu vdanost podložnih. Kot starosta v zboru zahvalil se je knez in kardinal Schwarzenberg tudi deželnemu glavarju knezu Lobkovicu, kteri je zopet ob sklepu svojega govora zaklical slavo presvitlemu cesarju v obeh deželnih jezikih.
K zlati novi maši nadškofa v Pragi pojdejo p. č. papežev poročnik msg. Vanutelli, nadškofa iz Dunaja in Solnograda, potem škofje iz Brna, Litomeric in Kraljevega gradca.
Kakor se čuje, imenoval se bo za bude-joviški škofov sedež vodja duhovnega semenišča v Pragi, grof Schonborn.
Iz Zagreba, 8. avgusta. Za včerajšnjega dne so na skupnih ogersko-hrvaških denarnih vradih ogerski grbi s hrvaškim in ogerskim napisom. „Pozor“ pravi, da je to zoper § 62 pogodbine postave, ki se glasi, da ima pri vseh vkupnih zadevah ogerskih kro-novin biti združeni grb kraljevin Ogerske, Hrvaške, Slavonske in Dalmatinske.
Schonerer, zagrizeni sovražnik judov in vsega, kar je judovskega, meni ob bodočem
na zemlji in njegov božji nauk, sv. vera. Če se nam pa ta resnica vresničuje do današnjega dne — kako, ali nimamo tudi zdaj pravice upati, da bo tudi v sedanjem boji zmagala zmagovalka 18 stoletij? Da, mi ne upamo le, marveč smo popolnoma prepričani, da je zmaga na naši strani, saj Cerkev ima božje zagotovilo. „Peklenska vrata je ne bodo premagala." Ali vendar iz tega nikakor ne sledi, da bi mi malomarno zrli v boj zanašajoči se na gotovo zmago, marveč naša dolžnost je, zmago pospeševati ; kajti, Kristus je le obljubil, da Cerkev ne bo premagana; tega pa on ni obljubil, da bi ne bili premagani posamezni deli sveta, posamezne dežele ali celo posamezna ljudstva. Mar li vsak izobražen ne ve, kako cveteča je bila nekdaj v starodavnih časih in v prvih stoletjih kršanstva Mala Azija, znani deli Afrike, Grško, Carigrad z bližnjimi deželami itd.? In kaj je zdaj tam, kjer bile so najbolj sloveče cerkve, n. pr. sv. Sofija v Carigradu? Turški minariti z mračnim polomesecem. Kar se je pa že mnogokrat zgodilo, se zna še zgoditi in prokleti brezverni liberalizem gladi pota h ko-
času zasedanja državnega zbora glede goro-stasne lažnjivosti, ktera se osobito po židovskih časnikih šopiri, staviti predlog, naj se sklene: 1. vsakdo ima pravico pri dotični sodniji zahtevati, da se vsakojaka laž, ki pride ali po časnikih ali pa po brošurah med svet, sodnij-sko konštatira, se ve, da jo je tudi dokazati treba. Sodnija naj bi vsakemu takošnjemu zahtevanju odločila javno obravnavo, pri kteri se določi, ali se je resnica žalila ali ne. 2. Ako se žalenje resnice tako po javnem potu dokaže, kaznuje naj se dotični vrednik, ki je toraj svoj list lažem posodil, z denarno globo nikdar ne spod 100 gld. ali pa s primernim zaporom in ako bi laži so dalje med svet trosil, naj se mu ustavi list. Če vrednik dokaže, da mu ni bila znana neresnica, se kazen lahko nekaj olajša, nikdar pa popolnoma ne izbriše, in vrednik ima pravico odškodovanje pri izvirniku, t.j. pri pisatelju neresničnega poročila zahtevati. Bi pač ne bilo slabo!
Bošnjakov se bode letos zopet 1200 k vojakom potrdilo ter se bodo zopet štiri druge nove bosniške kompauije postavile. Na vrsto pridejo mladenči, ki so bili 1862 in 1863 rojeni.
Vnanje države.
Iz Birna, 9. avgusta. Y konsistoriji 8. t. m. sv. Oče niso imeli nagovora, razglasili (prekonizovali) so več novih nadškofov in škofov, namreč za: Lisbono, Turin, Braga, Otranto, Bordeaui, Gorico, Limoges, Viseu, Portalegre, Guarda, Braganea, Barcelona, Beja, Portaleca, Bukreš, Utrecht i. dr.
Iz Berolina se naznanja, da je cesar Viljem 10. t. m. zdrav došel v Grossbeeren, in je potem šel v Babelsberg.
Iz Bige. Tukaj so našli 18. julija, ko so popravljali stolno cerkev, kosti prvega škofa v Livlandu, Meinharda in so jih dejali v hrastovo rakev. „Meinhard je bil največi dobrotnik v vsakem smislu za Livlanda", tako se konča to poročilo.
Iz Pariza, 11. avgusta. 600 pomorskih vojakov so poslali v Taraatave na otoku Madagaskar v pomnoženje posadke. Prejšnji načrti ostanejo, nad glavno mesto Tananarivo ne pojde francoska vojna.
Na Španjskem je stvar precej kritična. Častnikov je mnogo republikancev, vstaja je na vseh krajih dežele pripravljena, na severji se pa karlisti pripraljajo za vstajo. Stvar mora biti že zadosti resnobna, ko je kralj ukazal izvanredno obsedno stanje. Kar se tiče vstaje v Bajadozi, ki je ravno sedaj končana, pozvedajo se drob-nosti. Nihče ni videl, kaj se snuje na skrivnem, kar vstajniki nenadoma tamošnjo oblast in više častnike, ki niso bili v zaroto zapleteni, napadajo in zapro. Vstajniki so vstano-vili republikansko vlado in telegrafovali v Ma-
nečnemu propadu in poginu tako izvrstno, da nikoli tega. Kaj pa da: „Če ne bote sadu obrodili, bo vam vera (in omika) vzeta in dana ljudstvu, ki bode boljši sad rodilo," naj ugovarja in pravi Peter ali Pavel, Francija in Nemčija, kar in kolikor koli hoče — so to ravno besede večne Resnice, ki ostanejo na veke ter jih ne premakne in ne vniči niti ugovor niti zasmeh.
Torej ne držimo križem rok, oznanujmo resnico bodi priležno ali nepriležno. To pa se bo zgodilo, ako v svojem „ najnovejšem “ dnevniku razodevamo in razdevamo zmote liberalcev in socijalistov, ter ljudstvu kažemo propad, v kterega hočeta ga konečno pahniti ta dva zakleta njegovega sovražnika. Iz tega tudi vsak lahko spozna potrebo našega dnevnika, in če tudi mogoče zdaj še pripada v število onih, ki trdijo, da nam ni potreba dveh dnevnikov. Prav bi bilo, da bi ju ne bilo treba, ali o stanji, kakoršno je sedaj, je „najnovejši“ dnevnik potreben in mora biti.	F. G.
drid, da je posadka v porazumljenji z meščanstvom oklicala Ijudovlado 1. 1869 in za predsednika Zorillo. Vodji vstaje sta bila dva polkovnika in dva majorja. — Ko so bežali, vzeli so sabo blagajno polka in druge javne denarje. V Madridu se boje, da je zarota na -široko in dolgo razširjena, a v Bajadozu je prevred bruhnila in zato spodletela. Kar se drugod po deželi n. pr. Nageri in v Barceloni godi, nekako potrjuje to sumnjo. Telegrafuje se pa, da je vstaja v Nageri zadušena, vstajniki so pobegnili ali so jih zaprli.
Iz Barcelone, 9. avgustu. V Seu de Urgel se je vnela vstaja. Deset batalijonov so poslali zoper vstajnike. Posadko v Barceloni na vso moč obdelujejo; situacija je resnobna. — Med kaznjenci v Santani je tudi začelo vreti, a vstajo so hitro zadušili. — V San-tander (Biscaja) je vlada poslala 250 žendar-mov, ako posadka odreče pokorščino. General Quesada je obsedel glavne prehode v okraji Logrono. Karlisti se boje prikazujejo.
Is Barcelone se naznanja, da je mesto sedaj mirno. Vojna postava je oklicana. Seu de Urgel je mirno.
Is Cetinja se poroča, da so prišli vsi tuji zastopniki vlad, ki so tam nameščeni, na knezov dvor, da se vdeleže slavnosti poroke, ktero bode obhajala knezova hči s potomcem Karadjordjeviča, bivšega kneza srbskega, tudi sicer prihaja mnogo gostov na Cetinje. Prišel je tudi knez Orlov-Demidov v imenu ruskega eara, njegov prihod je naznanovalo streljanje topov in knez ga je osebno pozdravil. — Za srbskega kralja in njegovo vlado menda nič kaj vesele novice. — Na Balkanskem polu-otoku bode še dolgo, dolgo vrelo, predno se ljudstva upokoje.
Is Londona., 9. avgusta. Nihilist Hartman in francoski komunist Dubois sta semkaj prišla iz Pariza in delata priprave za mednarodni kongres nihilistov, ki bode v sredi meseca septembra v Londonu.
Angleško. V spodnji zbornici je govoril državni tajnik Morlej pri bjidgetni debati, da bode vlada vojno iz Egipta umaknila, kakor brž bode mogoče. Odkar je bila vojska končana, so znižali število od ll.OOO na 6700 mož. Večje znižanje je ukazano, a se ne dš izpeljati zarad kolere. Northcote je rekel, lahko je reči, Angleška naj se umakne, ako pa se to zgodi, se bodo drugi v to vtikovali. Glad-stone je zanikal osvojenje Egipta, vlada je zoper to. Z ozirom na angleško in drugih korist, je nemogoče, dan naznaniti, vlada pa resno želi, da bi prišel dan, ko bode vojake nazaj poklicala.
Dinamitovci, Irci: Deasy, Fetherstone, Oherlihi, Flanagan in Dalton so obsojeni k prisilnemu delu na vse žive dni. Zatožba je bila, da so v Corku naložili dinamit, prepeljali ga v Liverpool, da bi javna poslopja razstrelili.
Irci, ki so pričali zoper morilce v gaji „ Feniks", so se podali v Avstralijo, ker si v Evropi niso bili varni življenja, a tam jim oblasti niso dovolile izkrcanja, šli so potem iz parnika „Pathan“ na parnik „Nelson“.
Cetevajo neki še živi, tako se telegrafuje iz Durban-a; baje da je prišel na Angleško zemljo (v reservirane kraje).
Izvirni dopisi.
Dobrova pri Ljubljani. — Iz Dobrove pač malokdaj kak dopis prejmete, tedaj nate malenkost, da nas iz števila živih ne izbrišete. Bes so le domače reči, a tudi te so potrebne. — Letina je pri nas dobra. Naželi smo veliko, in žito je bogato, vendar ne tako ko lansko leto. V naši fari imajo nekteri veliko posestva, toraj potrebujejo tudi mnogo družine, da obdelajo svoje polje Dobre posle pa je dandanes silno težko dobiti, posebno blizo Ljubljane. Večinoma, vsaj moški, so taki, ki bi radi mnogo žganja pili, pa malo delali, in če so za delo pridni, so v drugem obziru nerodni. Naj pa gospodar posvari hlapca ali '
deklo, se mu pa hitro odreže: E grem pa v Ljubljano. — Kdor mora dandanes s ptujo družino zemljo obdelavati, je pač križ, toži marsikteri mož. — Ker imajo toraj pri nas nekteri veliko mlatičev, pridnih delavcev je pa malo, bi pač dobro bilo, da bi se jeli posluževati mlatilnih strojev. In kakor mi je znano, sta letos to že poskusila dva gospodarja v Kozarjah. Lansko leto se je eden obotavljal in samo gledal, kako je sosed h krati toliko pšenice omlatil. In tudi letos ga nič kaj ni bila volja z mlatilnico poskusiti. Pa domači mu prigovarjajo, on se vda ter omlati v dveh dneh, kar bi sicer morali kacih 10 dni z največjo močjo pretepavati. In kako vesel, kako zadovoljen je bil potem! Naj bi se toraj tudi drugi gospodarji, ki imajo velike kmetije, poprijeli te prekoristne naprave; prihranili bi si mnogo časa, mnogo sitnosti in tudi denarja. Vsa hvala in čast pa velečasti-temu g. dr. Poklukarju, našemu občanu, ki je tako vnet za povzdigo kmetijstva in se prizadeva kmete seznaniti in sprijazniti z novimi znajdbami na polji kmetijstva. On ima namreč mlatilnico in jo je posodil omenjenima posestnikoma, in je pripravljen jo posoditi tudi drugim, in sploh se jako vljudno in prijazno obnaša do naših faranov, zato ga tudi vsi, ki so v resnici možje, zelo čislajo in cenijo. Lahko ga pa tudi vsak spoštuje, ker je odločen katoličan, odločen narodnjak ne v frazah in besedah, marveč v djanji in resnici! Hvala mu!	Dobrovčan.
Št. Jurij pri Kranji, 8. avgusta. Potniku, ki je 10. julija Št. Jurij na Gorenjskem obiskal ter izrekel v „Slov. Nar/ št. 170 grajo čez našo pošto, kakor bi ne bila razsvitljena in tudi sicer pomanjkljiva, odgovarjamo, da se nam čudno zdi, kako je bilo mogoče, da potnik ni videl razsvitljave pri poštni hiši. Saj je bila celo s transparenti in lampijoni okinčava, kar po deželi ni navada, tedaj tudi ni bilo lahko prezreti. — Da bi bila sicer pošta pomanjkljiva, nam ni znano; mogoče pa je, da je potniku premalo petakov odrajtala, ker jih za potnika prejela ni.
Z Notranjskega. Znano je, da smo nameravali že v preteklem letu napraviti veliko slavnost na Notranjskem v prid „Narodnemu domu“. Stavile so se nam razne ovire, česar nismo dosegli v preteklem letu. dosegli smo v tekočem. Domenili smo se ter sklenili, da se bo nameravana slavnost 2. septembra ob štirih popoldne obhajala. Program se kmalo objavi. Ker meri vsa reč med drugim pridobiti „Narodnemu domu“ zdatno in nas če-stijočo svoto, se bo vršila loterija na razne dobitke in srečke (loži) se prodajajo po deset soldov. P. n. občinstvo se obzoruje na dobitke ter vabi k obilni vdeležbi.	Odbor.
Domače novice.
(Zaplenjena) je bila zadnja številka „Slovenca“ zarad uvodnega članka „Vampir“, v kterem smo razpravljali judovske razmere. To je bila prva konfiskacija v „katoliški tiskarni".
(Prevzvišeni škof J. Strosniajcr) je na svojem potu na Bled v petek vstavil se v Ljubljani ter v družbi č. gg. dr. Račkija in Rihteriča ogledal si mesto, posebno pa cerkve, tudi v čitalnici je bil. Prišel je čisto nepričakovano, zato je le malo ljudi vedelo za-nj. Zvečer se je odpeljal na Bled, kjer je v ne-
deljo na otoku maševal. Tam v toplicah bivajoči Hrvatje so ga slovesno sprejeli, njemu na čast bila je tudi razsvetljava. V nedeljo podali so se gor pevci ljubljanske čitalnice in mu napravilili serenado. (Glej telegram.)
(Deželni zbor kranjski) sklican bo, kakor je slišati, okoli 10. septembra in bo potem naglo zboroval, ker vlada neki želi, da bi bil s svojim delom prej ko prej gotov. Toraj bo letošnje zborovanje njegovo prav kratko.
(Zavrnitev.) Današnja „Laibaeherica“ poslanca Plenerja, ki je v češkem deželnem zboru tožil, koliko nemci na Kranjskem trpe, prav krepko zavrača češ, da dokler te svoje trditve ne dokaže z dejanji, velja o njem, da o razmerah na Kranjskem prav nič ne ve. Dobro!
(Misijonar, prcčast. gosp. Jernej Rajgelj,) se vrača danes v svoj amerikanski misijon nazaj, .če bi bil imel kdo še kaj z njim govoriti, ali sicer kaj za amerikanske misijone storiti, naj blagovoli se obrniti na preč. gosp. Buha, ki še nekaj tednov na Kranjskem ostane, predno se tudi on v Ameriko povrne. — Včeraj je misijonar g. Buh duhovno opravilo imel v Št. Vidu nad Ljubljano pri napolnjeni, dasi ne ravno majhni cerkvi. Kakor čujemo, bode pred svojim odhodom tudi v Ljubljani pridigoval.
(Ukaz.) Minister Pražak ukazal je državnima pravdništvoma v Ljubljani in Celji, s Slovenci uradovati slovenski, za-nje sestavljati tožbe v slovenskem jeziku in tam, ker zato-ženec ni zmožen nemščine, ter pri porotnih obravnavah govoriti slovenški. Škoda, da ta ukaz velja le za Celje in Ljubljano!
(Slovensko uradovati) je sedaj pričel z občinami in cestnimi odbori deželni odbor kranjski.
(Dar.) Presvitli cesar je občini Dolenji Zemon daroval 50 gld. za šolske potrebe.
(Deželni odbor kranjski) je po toči poškodovanim občinam nevomeškega okraja dovolil 500 gld. podpore.
(Zavoljo škandala pri ljudski veselici) je bila v petek pred ljubljansko okrajno sodnijo obravnava. Zatožen je bil neki Spetzler, praktikant pri finančnem vodstvu, ki je mestnega živinozdravnika, gosp. P. Skale-ta, sunil zato, ker je z drugimi vred „ živio" klical. Obsojen je bil na 48 ur zapora ali 10 gld. kazni. Taki so toraj nemčurji! Kak krik bi bili zagnali, če bi bil kak narodnjak se kakega nemškutarja le dotaknil, ko so demonstrativno „hoch“ upili!
(O znani dogodbi pred „švicarijou) bila je v petek obravnava pred okrajnim glavarstvom ljubljanskim zoper nekega Oskarja Kitni a, vradnika Rudolfove želežnice (ki je pa zdaj premeščen za kazen), zato, ker je zložil tisto zabavljico „Sokolovcem“ in Slovencem, ktero je bral „turnarjem“ v švicariji. Sam ni prišel, ampak poslal le svoj .poem", ki, akoravno zelo ostrižen, je tako grd, da ga ne moremo natisniti; za poskušnjo bodi podana le ena kitica: Auftaucht ein Priester vor dem Herrn Und seine Augen flammen:
„Im Namen der Dreieinigkeit Haut alte Mer zusammen."
Za pričo je bil zaslišan mestni komisar gosp. Tomc, sodba se pa še ni sklenila. — Zopet cvet nemške kulture!
(„Brcnceljna“ lb. št.) je prišla včeraj na svitlo z mnogovrstno, prav mikavno tvarino. Posebno dobro je uganil „BrenceIj" s pona-tiskom povesti „Cmokavzar in Ušperna" iz „Ljubljanskega Zvona", ki je po zadržaji in besedi tako robata, da se kaj tako podlega
dozdaj menda že ni v slovenskem jeziku nikjer tiskalo, najmanj pa v lepoznanskem listu, kar hoče biti „Zvon“. Toraj „Br.“ tu šiba oni list z njegovim lastnim bičem.
Razne reči.
— O nemirih v rudniku, ktere smo zadnjič omenili, se nekoliko obširneje poroča iz Zidanega mosta to: Ustava dela v Ojstru se je začela pred 6 tedni, ker so delavci tirjali večo mezdo in zarad oskrbovanja braterne zaloge. Komisar c. k. okrajnega glavarstva v Celji je hotel pomiriti — pa brez vspeha; žandarji iz Celja, Laškega trga in Zidanega mosta delavcem niso bili več kos. Ker so delavci žugali tudi vodji, prišli ste iz Ljubljane dve kompaniji vojakov. Ti so prijeli 10 kolovodji in jih odpeljali v Celje k okrožni sodniji, 40 razsajalcev so odpustili, drugi so začeli delati. Ysa druga poročila o mrtvih in ranjenih so toraj izmišljena.
— V mariborski škofiji so razpisane sledeče fare: Podsreda, Buče, Reka (znovič), vse do 27. avgusta, potem sv. Ožbald do 29. t. m.
— Blagoslavljanje novih oltarjev bode, kakor nam pišejo, dne 19. t. m. v cerkvi sv. Lenarta blizo Laškega trga.
— Sinoda ali mali cerkveni zbor za škofijo lavatinsko bo se v zvezi z duhovnimi vajami v Mariboru začel 28. avgusta.
— Novo cerkev stavijo v Vuherji ob Dravi, ono sv. Jošta pri Dobrni želijo še letos posvetiti; tudi v Vojniku delajo že priprave, da bi pretesno cerkev razširili, a da so v Grižah vložili temeljni kamen za nov hram Božji, to smo nedavno poročali.
— Topliearjev je do 5. avgusta na Slatino prišlo 1510, na Dobrno pa 900 do 10. t. m., med zadnjimi znani gosp. dr. Stare iz Ljubljane.
— Slovenci in srednje šole v Ce-lovci in Belaku. Celovška gimnazija šteje v vseh osmih razredih 328 učencev; med njimi jih je 273 Nemcev, 49 Slovencev, 5 Italijanov in 1 Magjar. — Belaška gimnazija šteje 161 učencev; med njimi jih je 140 Nemcev, 19 Slovencec, 1 Poljak in 1 Čeh.— Celovška realka šteje 122 učencev; med njimi jih je 108 Nemcev, 8 Slovencev, 3 so Italijani in 3 Magjari. Na vseh treh šolah je toraj 611 učencev; med temi jih je 511 Nemcev in 76 Slovencev. Te številke oznanujejo žalostno resnico: Dobra tretjina vseh prebivalcev na Koroškem je Slovencev in toraj bi imelo med 611 učenci biti 204 Slovencev, pa jih je le 76, manjka jih torej 128, kam so prišli? Ali imajo Slovenci daleč v te šole? Naka! Okoli Celovca in Belaka živio Slovenci. Ali so morebiti Slovenci tako obožali, da svojih sinov ne morejo v više šole pošiljati? Naka! Res časi so trdi, pa vendar bi tudi Slovenci še za-mogli svoje sinove vzdrževati. Ali so morebiti Slovenci tako nemarni in zabiti, da nič ne marajo ali niso zmožni za višo omiko? Tudi naka! Od nekdaj se Slovenci radi učijo in so nekdaj stali in še tedaj stojijo na prvih mestih. Odkod torej ta žalostna resnica, da zdanje čase tako malo Slovencev obiskuje srednje šole ? Ta žalostna resnica je vredna, da se ogleduje in osoja na vse strani.	„Mir“.
— V T r s t u še ni kolere, a boje se je in pripravljeni so za njo, t. j. izdali so modrih naredeb, kaj se ima zgoditi, ako bi se kolera v Trstu začela, namreč da se mora vsak slučaj naznaniti magistratu, da se tak bolnik od drugih zdravih loči (isolira), da se morajo odpadki tacega bolnika razsmraditi, isto tako vsa stranišča i. dr., da se morajo za kolero umrli prepeljati po noči v mrtvašnico. Konečno pa se za vsak prestopek napoveduje kazen 100 gld. — Sicer pa prosimo: kuge, t. j. kolere, varuj nas milostljivi Bog!
— V petek 10. t. m.se je pripeljala mati naše cesaričine Štefanije, belgiška kraljica Henrijeta, v carski grad Laksenburg pod Dunajem, kjer bode ostala, dokler se ne izvrši veseli dogodjaj, na kterega gleda celo cesarstvo.
— Poštne hranilnice nabrale so v prvih 6 mescih 4,237.027-80 gold., meseca julija pa 607.955-02 goldinarjev. Skupna vloga znaša toraj 4,844.982-82 gld. ter se opira na 1,248.254 vložnikov.
— V predoru Arlberg so prvikrat slišali streljanje od vzhodnje strani. — Vsaksebi so si še 1 kilometer, in ker posebno na zahodnji strani v poslednjem času delo hitro napredujejo, bodo menda rov kmalo prebili.
— Katoliki na Nemškem napravljajo velikanske shode prav tako, kakor smo pri nas svoje dni napravljali tabore, kakor je bil meseca junija tabor v Brezovici in bode to jesen še jeden v sredi Istre v Pazinu. Katoliška cerkev na Nemškem je do danes še v vednem boji s tamošujo moderno državo in so ji taki shodi več kot potrebni, in ogromne važnosti za-njo, da javno pokaže mišljenje svojih udov nasproti nenasitenemu želodcu nemške države. O tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi sprožili misli o takem katoliškem taboru na naših tleh, kjer naj bi se osobito povdarjalo in za trdno sklenilo javni morali zopet do njenega stališča pomagati, iz kterega je po sprijenosti prognana. Na tem taboru naj bi se posebno, sklenilo si na vso moč prizadevati, da se odpravijo žganj arij e. Ker bi pa tak predlog od mnogo strani, osobito pa od branjevcev, malih krčmarčkov, od vseh žganjarjev na hudo upornost zadel, trebalo bi toraj druzega pripomočka, da se žganjarjem frakelj nekoliko višje postavi in ta bi bil, naj se žganje vsake baže tako visoko zadaca, da bi ga frakelj mesto 6 kr. 60 kr. veljalo. Država bi ne bila na zgubi vsled višje dohodnine, prebivalcem pa bilo v neizrekljiv dobiček, dušni, telesni, gospodarstveni in še kteri. So pa še drugi tehtni vzroki, ki za popolno odpravo žganja govore in to so: propad naroda, t. j. človečanstva. Oglejmo si ljudi od danes in primerjajmo jih v duhu onim pred sto leti, oj, kak razloček! In kakšen še le bo, ako se bo žganje še 50 let naprej tako pilo, kot sedaj. Občna degeneracija in osiromačenje na duhu in telesu sta neizogibna nasledka. Pri-jatli pomislite, prevdarite, pa naj se še — kdo sprožene misli poprime in ktero reče.
— Nesreča na železnici na Angleškem. Vlak, ki je šel 7. t. m. iz South Shields, je trčil zunaj postaje Mexborough na železnem mostu s tvornim vlakom. Lokomotiva je prišla iz tira, in toliko da se ni v reko prekucnila. 16 potnikov je bilo več ali manj poškodovanih.
— Iz Aleksandrije, 11. avgusta. Do danes zjutraj je v zadnjih 24 urah umrlo za kolero 22 oseb.
Telegrami „Slovencu“.
Bled, 13. avgusta. Strosmajer iz Slatine skozi Ljubljano dospel na Bled, maševal v nedeljo na otoku, počastili ga pevci čitalniški in tukajšnji, dr. Moše, Suklje, Marn in drugi. Spremlja ga dr. Rački. Vrača se dokaj čvrst in jako prijazen danes skozi Celovec in Maribor.
Dunaj, 11. avg. Vojni parnik „Pola“ na poti domov od severnega tečaja, dospel je iz Jan-Majen včeraj v Trondhjem in ga na 19. avgusta vže v Hamburgu pričakujejo. Ekspedicija je zdrava in vesela.
Dunaj, 13. avg. Portugalski kraljevič prišel je sinoči sem in ostal v cesarskem gradu, kjer ga je pozdravil danes dopoldne cesarjevič Rudolf. Listi naznanjajo, da je bolezen Chambordova precej hujša postala.
Praga, 11. avg. Emin. gsp. kardinal Schwarzenberg, češki metropolit, obhajal bode svojo „zlato mašo“. Iz tega namena čestitali so mu: kurija veliko-posestva, peteročleni komite deželnega
zbora, češki klub; nemški klub čestital bode jutri.
Madrid, 13. avg.	Grovori se, da
potovanje kraljevo na Nemško je odloženo na določen čas.	Ministerstvo bo
premenjeno skoro gotovo brž, ko se zatare upor.
Umrli so:
6.	avgusta. Frančiška Šupevec, sveearica, 81 let, slonove ulice št. 3, vnetje pljuč. — Angela Kliš, kotlar-jeva hči, 2 meseca, stari trg štev. 26, črev. katar.
7.	avgusta. Adolf Orenik, barvar, 26 let, božjast.
8.	avgusta. Adolf Armbruster, učit. pripravnik, 21 let, Petrova cesta, tuberkuloza. — Jurij Eozman, zem-Ijaka sin, 28 let, na Gradu št. 21, vodenica. — Ljudmila Petaver, 8 dni, Rožne ulice št. 27.
9.	avgusta. Alojzija Eozman, gostija, 74 let, stolni trg št. 21, vročnica. — Katarina Jenko, krojačeva žena, 38 let, Petrova cesta št. 38, jetika. — Lavoslava Vizjak, lončarjeva liči, 13 meseca, Krakovske ulice, božjast.
V bolnišnici:
2. avgusta. Frančiška Zajec, gostija, 54 let, rak v želodci.
6. avgusta. France Marolt, posestnik, 42 let, deli-riurn tremens.
Eksekutivne dražbe.
17. avg. 1. e. džb. pos. Nikolaj Bahorič iz Dolenc h. št. 10, 449 gl. Črnomelj. — 1. e. džb. Janez Tomec iz Jerneje vasi, 90 gl. Črnomelj. — 1. e. džb. pos. Jera Kralj iz Vertač. Črnomelj. — Relicitaeija pos. Bara Slobodnik iz Bojane, 2251 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Janez Peče iz Rudolfovega, 635 gl. Rudolfovo. — 1. e. džb. Anton Kašič iz Gaberške gore, 300 gl. Rače. — 3. e. džb. pos. Gašper Samsa iz Stare Hrušice, 3709 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Peter Vehovec iz Mengša, 1970 gl. Kamnik. — 2. e. džb. pos. France Kopatin iz Šent-Vida. Vipava.
20.	avgusta. 3. e. džb. Zapuščina Jožefa Japel v Trnovem v Ljubljani. Ljubljana. — 1. e. džb. pos. Matija Jeraj iz Dvornice, 3239 gl. Kranj.
21.	avgusta. 2. e. džb. Anton Slak iz Repče. Tre-ben. — 1. e. džb. pos. Matej Lukančič iz Loke. Loka. — 1. e. džb. pos. Anton Erjavec iz Boštajna. Rateče. —
1. e. džb. zemljišča pod Pleterje, urb. št. 97, 4220 gld. Kostanjevica.
22.	avgusta. 1. e. džb. Martin Duler iz Kariče,. 3470 gl. Kostanjevica. — Relicitaeija pos. Marka Juržna iz Dobravice, 940 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Jože Skoporc iz Rateč. Rateče. — 2. e. džb. pos. France Vranič iz Knigate, 1791 gl. Brdo. — 1. e. džb. zapuščine Karola Dolinarja, 1650 gl. Mokronog.
Dunajska borza.
11. avgusta.
Papirna renta po 100 gld.
Sreberna „	„	„	„	.	.
4% avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6% .
„	,, n 4 %	.
„ papirna renta 5%
Kreditne akcije .	. 160 gld.
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. „ avstr.-ogerske banke „ Landerbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice .,	,, Ferdinandove sev.	„
4% državne srečke iz 1.1854 250 gl. H „	„	„ „ 1860 500 „
Državne srečke iz 1.1864	100 „
„	., „ „ 1864	50 „
Kreditne srečke	.	.	100	„
Ljubljanske srečke	.	.	20	„
Rudolfove srečke	.	.	10	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.
London .............................
Srebro .............................
Ces. cekini ........................
Francoski napoleond.
Nemške marke........................
78 gl. 90		kr*.
79 „	60	
99 „	90	»■
93 „	50	jj
119 „	85	n
88 „	80	ir'
87 „	25	ir
296 „	30	n
110 „	75	»v
838 „	—	n-
113 „	50	ji.
649 „	—	
318 „	25	n
223 „	50	n
107 „	50	ii
105 „	50	n
120 „	50	li-
135 „	—	li
170 „	50	n
170 „	—	n
173 „	50	jj
23 „	25	jj
21 „	25	li-
103 „	—	li
119 „	75	»
11 5 „	65	jj jj
9 „	49‘/,	»j
58 „	35	
Dva majhna učenca
od 9—14 let stara, se vzameta na stanovanje in hrano; na željo starišev jih podučuje gospodar, ki je skušen učitelj tudi v predmetih za ljudsko šolo. Kaj več se zve v katoliški bukvami. -	(1)