Jaz pa piščalko imam . . . Kaj nam je pripovedoval naš dedek. Piše A. Pesek. 1. Slabota. (Dalje.) IX. |labota je jezdil devet dni in devet noči bitro kot veter ter je'prijezdil v deveto deželo, in sicer v glavno mesto devete dežele. Mesto je bilo ob morju, in ko je Slabota zagledal veličastno mirno morje ob mestu, ki se je v solnčni svetlobi lesketalo kot neizmerni kup biserov, je obstal ter strme občudoval to prirodno krasoto. Tuintam so po morju plavale ladje kot labodi po jezeru. In v tem mirnem veličastnem morju bi naj bil doma strašni zmaj, ki ima sedem glav in v vsaki glavi ognjen jezik?! Neverjetno je kimal Slabota z glavo ter jezdil v mesto. Mesto je bilo odeto v žalobno obleko. Vsepovsod so visele s hiš črne zastave, in ljudje so bili oblečeni v črno obleko ter se je vsem poznalo na obrazu, da jih teži velika žalost. ,,Kaj se je neki zgodilo, za Boga tnilega," je jnislil Slabota, ,,da vlada v mestu taka žalost?" Prijezdil je do krčme, odvedel konja v hlev ter šel v gostilniško sobo. Povprašal je krčmarja, če dobi pri njem sobo za stanovanje in hlev za konja za dlje časa. „0, da," je dejal krčmar, »dobite, dobite lepo, fino sobo za stanovanje in snažen prostoren hlev za konja." In odkazal mu je sobo ter radovedno motril Slaboto. Ta je naročil krčmarju, naj mu preskrbi obleko, da se pre-obleče, zakaj doslej je bil Slabota še vedno oblečen v vojaško obleko. Krčmar I —~ 99 «~ F mi^je hitro dal prinesti novo črno obleko in ko se je Slabota preoblekel, I je vprašal krčmarja, kaj je, da vse mesto tako žaluje. I ,,Vidi se, da ste tujec," je odgovoril krčmar, ,,da ne veste nič o strašni [ nadlogi, ki nas tare. V morju ob mestu živi strašen zmaj in vsak petek mu F moramo dati dekle, da ga požere. Če bi mu ga ne dali, bi nam razrušil I mesto ter pomoril vsc ljudi. In baš včeraj, v petek, smo mu dali zadnjo i deklico ter pridejo zdaj na vrsto cesarjeve hčere, naše preljube cesarične. I Prihodnji petek moramo zmaju žrlvovati najstarejšo cesarično in torej vlada L taka žalost v mestu in po vsem cesarstvu." I nTo ste pač pravi ljudje," je dejal Slabota, ,,umorili bi zmaja, pa bi I bilo konec nadloge." [ ,,Oj, človek božji," je vzdihnil krčmar, ,,ko bi vedel, kaj smo že vse I poizkusili, pa vse zaman, koliko junakov, najboljših junakov se je že podalo I v boj zoper zmaja, a vse brezuspešno. Zmaj je pomoril vse in vsi se ga I grozno bojimo, ker je nepremagljiv." [ Slabota je naročil krčmarju, naj mu konja lepo oskrbuje, ker za nekoliko I dni odide. Krčmar. je obljubil, da bo vestno skrbel za konja, in Slabota je I zaklenil svojo sobico ter odšel v mesto. Povprašal je v mestu, kje je cesarski grad ter se je napotil tja. Hotel je biti v bližini cesarja, da bi zvedel, kaj mislijo in delajo tam. Poprosil ! je službe, a niso mu je dali, češ, da ne rabijo več nobenega služabnika, | ker jih imajo že dovolj. Slednjič ga je sprejel v službo cesarjev lovec, ki [ je vzrejal lovske pse za cesarja in ministre. Te mlade pse je raoral Sla- | bota učiti ter jim streči. Ker ni dobil druge službe, je rad opravljal to ter I pozvedoval, kaj pravi cesar o zmaju. In zvedel je, da je cesar razglasil, I da da pol cesarstva in najstarejšo cesarično za ženo tistemu junaku, ki bi I premagal zmaja ter jo rešil. I Minila je nedelja, minil je ponedeljek in torek, a noben junak se ni I oglasil, in cesar in njegovi so bili čimbolj žalostni, zakaj vedeli so, da bodo I v petek morali žrtvovati zmaju najstarejšo cesarično, če se ne oglasi junak, I ki bi se upal podati v boj z zmajem, da bi jo rešil. I Tudi v sredo ni bilo nikogar od nikjer, v četrtek pa si je Slabota iz- f prosil pri lovcu dopust za dva dni, češ, da mora domov iti pogledat. Lovec 1 mu je dal dopust, in Slabota je šel v mesto h krčmarju ter je v četrtek ves I dan krmil konja z najboljšo krmo. V petek zjutraj ga je nakrmil s pšeničnim I kruhom ter napojil s starim vinom, se preoblekel zopet v vojaško obleko [ ter je odjezdil k morju. I Pri morju je bilo že palno ljudi, ki so od daleč gledali ter žalostni I pričakovali zmaja. Tik morja je bil pa postavljen oder, ki je bil preoblečen I s črnim suknom in na odru je stala najstarejša cesarična in je bridko jokala. I Vse ljudstvo je željno pričakovalo junaka, ki bi prišel ier cesarično rešil, a ' ni bilo nobenega. Ko je prijezdi! Slabota k morju, je mignil, naj cesarično odstranijo, in takoj so jo odvedli stran. Ljudstvo pa je zavriskalo veselja, ker je prišel junak, ki se hoče poizkusiti s strašnim zmajem. 5* —~ 100 ,<^- Slabota je jezdil na oder ter tam pričakoval zmaja natnesto cesarične. Pogledal je na morje. Mirno, veličastno se je razprostiralo pred njim, in solnčni žarki so se igrali z valovi kakor oni dan, ko ga je prvič zagledal. Le ladje ni bilo danes nobene videti, vse so bile skrite v varnih pristanih. A ni dolgo občudoval krasoto morja, ker je začelo šumeti kot voda v kotlu, kadar vre. Šumenje je bilo čedalje huje, in morje je bilo razburkano kakor ob nevihti. In tatn v daljavi je nekaj sopihalo. Priplaval je zmaj. Meneč, da dobi kot navadno na odru pripravljeno žrtev, je planil na-ravnost na oder, a Slabota je začel neusmiljeno udrihati po njem z mečem, in vnel se je hud, ljut boj med njima. Sekal je zmaju glave, posekal mu je že šest glav, a srednje mu ni mogel. Ko je Slabota zamahnil, da bi mu odsekal še srednjo glavo, je skočil zmaj v morje ter odplaval. Nagrozil se je še nazaj Slaboti, rekoč: ,,Čakaj, danes teden ti vrnem ter te zdrobim, kakor sem že sto in sto drugih." „0, le pridi," mu je zaklical Slabota, ,,le pridi, ne bojim se te, pač pa ti vzamem še srednjo glavo". — Ko je ljudstvo videlo, da je zmaj premagan, je vriskalo veselja in takoj so poslali po cesarja in po godce. Godci so prišli ter svirali, da je bilo veselje, in cesar se je pripeljal v zlati kočiji. Vsi so se Slaboti zahvaljevali ter ga slavili kot najhrabrejšega junaka. Cesar ga je objel in se mu s sol-zami v očeh ginjen žahvaljeval. Povabil in prosil ga je, naj se pelje poleg njega v cesarski kočiji v cesarski grad, a Slabota ni hotel. ,,Vajen sem jezditi," je dejal, ,,in bom jezdil. Prosim pa, da dovolite, da cesarična, ki sem jo rešil, sede k meni na konja." UsHšali so mu to prošnjo, komaj pa je imel cesarično poleg sebe na konju, ga je vzpodbodel in odjezdil je kot blisk, da nihče ni vedel, kam je izginil s cesarično vred. Prijezdil je v mesto h krčmarju, odvedel konja v hlev, cesarično pa v sobico ter je poklical krčmarja. Ta se je nemalo začudil, ko je zagledal cesarično pod svojo streho. Slabota mu je povedal, da je rešil cesarično in da bo v tej sobi, da ji naj streže, kolikor najbolj more, da je ne sme ven spustiti in tudi ne sme nikomer o cesarični ali njem povedati ni bese-dice ne, sicer zapade smrti. Krčmar je obljubil, da bo skrbel za cesarično in da bo molčal o vsem. Slabota je še povedal, da bo rešil še ostali cesa-rični, to pa bo le mogoče, če ga krčmar in najstarejša cesarična ne bosta izdala, naj torej natanko izpolnjujeta njegove ukaze. Ginjeno mu je cesarična dala zlat prstan v znak zahvale, da jo je rešil; ta je obljubila, da bo tiho in mirno v sobici, kakor dolgo hoče, samo da reši še njeni sestri. Krčmar je potem odvedel cesarično v drago večjo in lepšo sobo, da ji ne bo tako dolgčas kakor v majhni Slabotovi sobici. Slabota je slekel vojaško obleko, oblekel zopet navadno črno obleko ter šel v hlev h konju gledat. Tedaj pa je baš privrelo ljudstvo v mesto, z godbo na čelu so veselo korakali in v sredi se je peljal cesar v zlati kočiji. Slabota je gledal iz-prevod, a nihče ga ni spoznal. Po mestu je zavladalo veliko veselje. Zvonovi —«-« 101 «— so zvonili in godci so godli, ljudstvo pa je prepevalo in vriskalo radosti. Sneli so črne zastave ter razobesili druge, ki pomenijo veselje. Slabota se je napotil v cesarjev grad ter je pri lovcu zopet stregel psom ter jih učil za lov. Nihče ni slutil, da je ta, ki psom streže, tisti slavni junak, ki je premagal zmaja. (Dalje.)