Setsrdaja,
tmUn Holidajs.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTt
Ur«dntakl ta upr.rn.Ul
1657 South Uwn<UU Ave.
Office of Publication: M5T South Lswi>daU An. Tolophono, BookvtU 4904
■.......................frfrffffttiDjj
J^TEAB XXXL
Osna lista Ja 94.00
mmttm Juhit i«. uu, ti «im
U« AHtf Owi»w «1 >Uwk i. im.
CH1CAGO, ILL., PONDEUEK, 9. MAJA (MAY 9), 1938,_SubscripUon «6.00 Yssrly	ftTfcV.—NUMBKR 91
Aeeoptaaeo far maUtnf at ipoeial nito of postef* provtded far ta foctioa 1108, Aet of Oct 1, 1917, anthoHiod 0n Juno 14. 1911.
kolone vržene nazaj na centralni fronti
rdite bitke v provinci šantung te nadaljujejo. Tokijska vlada pričela izvajati zakon splošne mobilizacije in odredila registracijo odraslih moikih zaradi kritične militaristične situacije sa Kitajskem. Vispki japonski vojaški in mor-Bii-Uki častniki odstavljeni

gughaj, 9. maja.—Japonske jtaristične avtoritete poroda go bile kitajske gueril-dete, ki so ogražale Natung-, važno mesto ob reki Jang-poražene v bitki z Japonci, im je bila nevarnost izolacije onflke armade 10,000 mož rrnjena.
tafhaj, 7. maja. — Kitajske rilske čete so danes udrle v tungčov in japonski vojaški ndki preti uničenje. Povelj-o japonske armade v Sang-u je poslalo nove čete v Na-fčov, mesto ob reki Jangtse, je odadljeno okrog 60 milj od tfhaja.
nfhaj, 7. maja. — Japtnv vojne operacije v južnem province Šantung v central-Kitajski so se izjalovile na j črti. Kitajci so zdaj v pro-enzivi in so že drugič v šestih lih bojevanja na tej fronti li sovražnika nazaj, to desetih mesecih izbruha riinosti se je situacija teme-izpremenila. Japonci bo uverjeni, da bo vojna kon-
rezana od glavne japonske armade. Poročilo se glasi, da so Kitajci pretrgali komunikacijske zveze in uničili čez sto tovornih avtov, ki ao vozili živila in municijo japonski posadki v Tančengu.
Peking, 7. nuya. — Japonci »o zabarikadirali vse glavne vhode v to mesto, ko so se pričele širiti govorice, da se kitajske komunistične čete bližajo Pekingu. To mesto so Japonci zasedli kmalu po izbruhu sovražnosti. Neko poročilo pravi, da so se komunistične Čete že vtihotapile v mesto in japonske avtoritete so uveljavile posebne odredbe glede policijskega nadziranja kitajskih prebivalcev.
a v treh mesecih, sedaj pa sednik Roosev
Ivomljivo, da bodo sploh kaj «li, kajti Kitajci že govorijo »fnii zmagi Kitajska arufc-
jebila po izbruhu vojne re-inizirana in je zdaj discipli-ina sila. Nevtralni opazo-i pravijo, da nemški vojaški iniki vežbajo Kitajce, Rusija pošilja Kitajski bojna letala »rožje.
Kio, 7. maja. — Zdaj, ko japonskim armadam na ijskem nov poraz, je vlada *la izvajati nekatere provi-rakona splošne mobilizacije, e bil sprejet v parlamentu v tu po ostri debati, v kateri »pozicija poudarjala, da za-fladi pot militaristični dik-ri. Opozicija je odnehala Potem, ko je premier Fumi-» Konoe dal zagotovilo, da »d* izvajala zakon le v slušne militaristične situacija Kitajskem. Ta določa Nno mobilizacijo industrij, ionskih virov in človeške
Zadnje vesti
SAN FRANCISCO, Cal—Kitajska "sedeča stavka" na japonskem tovornem parnifcu s starim železjem ▼ tukajšnji luki.
WASHINGTON, D. C.—Pred-reft ss danes vrne
v glavno mesto im kot poročajo, se bo najprfj bsvil z embargom
m
kov iti
°jni preobrat na fronti v
r»nci Šantung v centralni
|wi. ki je sledil porazu ja-
lk'h čet, je*"prisilil vlado na
JU« politike. Večje število
klJ vojaških in mornariških
"*ov je bilo odstavljenih in
®ve pozicije ho dobili drugi.
J' odrasli moški ho bili po-
naj se takoj registrirajo
Niciji v svrho mobilizacije.
f bl <* upiral, bo ostro kaz-in.
2 Poraz ho Japonci F • aprila v bitki pri ko so jih Kitajci ] nk umik. To je bil prvi mi poraz moderne japon-»rrriadc Ncvtr«lni opazo-
I	ho Japonci v tej
52,m mož. Po
lK'rs,7u »»	prihajati
•por K, ,,„. na fronU) y
lru KiUjaki. Odrejena j* ki pa se e
Kitajci ho odbili "	/.ar!njih dneh
mil; daleč.
552 7Hmr- -Kiujci
""''» Japonci
'i »a fronti v Kl,*J«ki. V< eraj so Jonsko Ulj no črto v Priblitali mestu kitajski koloni v katerem je Ponadka. Ta je uni^nja, ker je od-
ENEVA.—Svet Lige narodov se danes snide v Ženevi in Anglija je pripravila načrt za izbris Abesinije z zemljevida in iz Lige.
RIM.—Hitler je slovesno obljubil Mussoliniju, da prelaz Brenner ostane za "vse večne čase" meja med Italijo in Nemčijo.
DUNAJ—Avstrijski naciji so izdali tiralnico proti Feliksu Habsburgu.
TOKIO—Japonci spet poročajo o zmagi nad kitajskimi guerilci v fianghajski coni.
Ženske v službi angleške armade
Notranji minister jasni! načrt
po-
žen-v an-
1»
F4 Tar
m
I^ondon, 7. maja. — Za ske bo napravljen prostor gleški armadi v prihodnji vojni. Tako je izjavil Leslie Hore-Belisha, notranji minister, ki je tudi orisal načrt vpisovanja žensk v teritorij al ne vojaške enote. Te imajo v področju o-brambo proti napadom iz zraka.
"Ženske so prav tako sposobne za vojaško službo kot moški," je rekel, minister. "V vojnem času bodo opravljale dela v o-zadju, vozile lahke avtomobile, operirale telefonski in telegrafski sistem zs bojno črto in dajale signale. Vss ta dela opravljajo zdaj vojaki, katere bodo morale nadomestiti ženske v slučaju, ds se Anglija zaplete v vojno."
Ottawa, Kanada. 7. maja. — Britsko - kanadski oborožitveni program, ki določa, ds kanadske tovarne izdelujejo strelivo za o-be deželi, so pričeli izvajati. Department narodne obrambe je naznanil podpis pogodbe z John Inglia Co„ municijsko in orožno firmo. Ta je dobils naročilo, da izdels več tisoč pušk znsmke Bren. ki bodo poslane v Anglijo. Naročilo znašs čez osem milijonov dolarjev.
Lojalisti v ofenzivi ob meji Francije
Čiščenje v fašistični armadi
Hendaye, Francija, 7. maja.
—	Španske čete so v ofenzivi, ki je bila včeraj odrejena, zasedli trikot ozemlja ob meji Španije, Francije in male republike An-dorre. Ofenziva je bila odrejena z namenom, da se zmanjša fašistični pritisk v osrednjem sektorju in ustavi prodiranje u-pornikov proti Seo de Urgelu in Puigcerdi. Loj a listi poročajo, da so v tej ofenzivi zasedli tri vasi in več strategičnih točk v hribih.
Fašisti izkazujejo n»kaj uspehov v prodiranju na južnem koncu fronte v vzhodni Španiji. Tu operira armada, kateri poveljuje general Miguel Aranda. Vest iz fašističnih virov pravi, da so se morali lojalisti po top« niškem bombardiranju umakniti iz strelskih jarkov v sektorju Alcala de Chisvert.
General Franco, vrhovni poveljnik fašistične armade, je odredil čistko v svojih vrstah. Več vojaških poveljnikov, ki ao pokazali svojo nesposobnost, je odstavil. Poročila, ki prihajajo v Francijo, tudi pravijo, da se je pričelo čiščenje med civilnimi avtoritetami.
Hendax^JEwdjs. 7. maja— Srdite bitko med lojalistf ln fašisti v sektorju Aliagi za posest ceste, ki vodi do Sredozemskega morja, se nadaljujejo. Fašistične kolone operirajo v gorovju pri Villaroyu in Los Pinaresu, da zlomijo odpor španskih čet.
Vesti, ki so prišle v Francijo, pravijo, da so lojalisti z lahkoto odbili vse naskoke na svoje utrjene pozicije v tem gorovju. Vajenci ja* Španija, 7. maja.
—	Fašistični letalci so ponovno bombardirali Valencijo in predmestja, toda bombe, ki so jih vrgli, niso napravile posebne Škode. Dve bombi sta treščili na francoski tovorni parnik Djem, ki se nahaja v pristanišču. Zanetili sta ogenj, ki pa so ga mornarji kmalu pogasili.
Načrt pro pred
pre-
el s kampa Hfne delav-al, da orga-o tem de-
Kongresnik
prečiti organiziranje
relif nih delavcev
Washington, D. C, 7. maja.— Zakonski načrt, naperjen proti Odboru za induaUfjako organizacijo, je bil predložen v nižji kongresni zbornici. Avtor načrta je kongresnik Clare E. Hoff-man, republikanec fz Michigana.
Odbor CIO je njo, da organizira ce. Hoffman je nizatorji oblju
lavcem višje plaČiJ če se bodo organizirali v untffCIO.
Načrt vsebuj« provizijo, ki določa denarno kai en $100 do $5000 in maksimai ii zapor pet let za vsakega, ki ^ pobiral Članarino od relifni i delavcev. "Denar, ki ga je apt >priiral kongres v relif ne svrhSi ac mora rabiti samo v te ivr|e," je dejal Hoffman. "Nobenega razloga ne vidim, zakaj bif* relifni delavci organizirali in plačevali prispevke uniji Cl^).'
Masna depo|rtacija
avs
Naciji zahtftvajo od-
Dunaj, 7. maja. avtoritete kujejo masne deportacije letu bi v smisla rali 80,000 kidov, pa bi ae števil pwtieffflrt
Kitaj»ka in Ja-
pontka kupujeta
oroije v Ameriki
VVashington, D. C., 7. maja— Kitajska in Japonska sta bili glavni kupovalki ameriškega orožja in municije v aprilu, poroča federalni odbor za kontrolo municije. Kitajska naročila orožja in municije so znašala $2,-
l— Nacijake načrt glede dov. V tem rta deportl-prlhodnjih ečalo. Dobi financ! ral iz skladov, v katere se steka denar iz židovskega bogastva in posestev, katere so naciji kon-jfiscirali.
V Avstriji je okrog 200,000 Židov in 600,000 napol Židov.
Dunaj, 7. maja. — Avtoritete v Gornji Avstriji so odredile formiranje "društva tovarišev", katerega bodo izključno tvorili nacijski jetniki, ki so bili do Hitlerjeve okupacije Avatrije zaprti v jetnišnici Garstan. Prvi korak organizacije, v kateri je več nacijev, ki so bili obsojeni v dosmrtno ječo, je zahteva, da morajo dobiti finančno odškodnino za vsa leta, ki so jih prebili v zaporu.
Berlin. 7. maja. — Naoijske avtoritete so odredile konfiskacijo imetja Maxa Reinhardta, gledališčnega direktorja, ki je v Ameriki. Konfiskacija uklju-Čuje Reinhardtov grad v Leo-poldskronu v bližini Solnograda.
627,161, japonska pa $1,889,024. Vsa naročila iz zunanjih držav znašala $6,469,898. Mala
so
estonska državica je plačala za orožje in letala v Ameriki v zadnjem mesecu $629,200.
■Plketi pred uradosi Ifets oklicu stavk« časnikarjev.
KRVAVE PRASKE MED NEMCI IN CESKOFOUCUO
Nemška kmetska stranka pretrgala zveze z naciji
NEMŠKI TISK NAPA-DA CESKO VLADO
Berlin, 7. maja. — "Krvave bitke v Češkoslovaški!" "Vojaštvo In policija terorizirata au-detske Nemce!" "Velikanska razburjenost med prebivalstvom !"
To so bili glavni naslovi na prvih straneh nacijskih časopisov, ki so opozarjali čitatelje na krvave spopade med sudetaklmi Nemci in češko policija ter Cehi. Po vesteh, ki so prišle v Berlin, so bili najbolj krvavi izgredi v Saazu, kjer je policija navalila na hitlerjevce in jih pretepla. Več nacijev je bilo aretiranih in odpeljanih v policijske zapore, kjer se je potem zbrala velika množica nacijev in zahtevala ls-pustitev jetnikov.
Drugi spopadi med policijo in naciji so bili v Maehrisch Shoen-bergu, Reichenbergu, Komotau-ju in Asi. V Maehrisch Schoen-bergu so zlikovcl poškodovali spomenik Tomaža G. Masaryka, prvega predsednika češkoslovaške republike. Nemsi so obdolžili komunistične agitatorje, da so oni poškodovali spomenik.
Praga, 7. maja. — Nemška kmetska stranka je včeraj naznanila svoj izatop iz nscijake
politične organizacije, katere načelnik je Konrad Henlein. Ta stranka ima pet poslancev v Češkem parlamentu, ki šteje 800 članov, Henleinova nacijska grupa pa 47 poslancev, Kmetska stranka se je priključila k nacijski grupi 22. marca tega leta, zdaj pa je informirala predsednika državne zbornice o izstopu.
London, 7. maja. — VeHka, Britanija in Francija sta se odločili, da potolažita narodnostne manjšine v Češkoslovaški in ta ko odvrneta nevarnost vojne v Evropi. Včeraj je bilo naznanjeno, da bo Neville Henderson, angleški poslanik v Berlinu, obiskal maršala Goeringa, letalskega ministra, ter mu predložil sugestije glede reševanja problema nemške manjšine v Češkoslovaški. Istočasno bo francoski poslanik v Pragi konferi-ral z reprezentantl češke vlade in jih urgiral, naj pristanejo na nekatere zahteve Konrada Hen-leina, voditelja sudetskih Nemcev.
Polom konference Male antante
Problem narodnostnih manjiin dela preglavice
HlnaJ, I! um unija, 7. maja. — Napori reprezentantov Ogrnke in držsv Male antante (Rumu-nijs, Jugoslsvijs in Ceškoslovs-ška), da dosežejo nov sporazum, so se Izjalovili in konferenca se Je razbila. Glavni vzrok poloma je bilo vprašanje postopanja napram narodnostnim manjšinam.
Zastoj je prišel po diskuzfji o tem problemu, ki Je trajala dvanajst ur. Reprezentantje Ogrske so zahtevali, da morajo ogrske manjšine v drtavsh Male antante dobiti večje pravice, Jodu ta zshtevs je blls odbit*. Argument je Ml. ds je zshtevs nesprejemljive in vsled tegs se je konferenca razbila.
Domače veati •
MilnauŠke novice
Milwaukee. — Te dni jo u-mrl za srčno hibo Anton Gum-sey, star 18 let In rojen v Ca-nonsburgu, Pa., odkoder se Je vsa družina priselila semkaj pred enajstimi leti. Bil je član društva 16 SNPJ in tu zapušča starše, dva brata in dve sestri, ki so vsi člani SNPJ. — Rojaki-nja Antonija Trkaj in njen sin sta odprla novo groceiffjsko trgovino. — Poroke: Alhirt Murn in Ljudmila Blekach^ba iz W. Allisa; Charles K/zele in Helen BlaŽkovlč.
Nov grob v So. Chicagu
So. Chicago. — Zadnje dni je v bolnišnici umrla Jennie Fran-ko, rojena v Logatcu na Notranjskem. Tu zapušča moža, tri sinove in štiri hčere.
Vesti Is Penne
Pittsburgh, Pa. — Pred no, kaj dnevi je umrl Anton Ga-šperšlč, star 56 let in doma is Prema pri Ilirski Bistrici nu Primorskem. Tu zapušča sestro, v starem kraju pa sina, hčer in 89-letno mater. —. Dalje je umrl Frank Pugelj, star 43 let in rojen v Kasezah pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Bil je član SNPJ in tu zapušča ženo, sina in hčer.
Clevelandske vesti
Cleveland. — Dne 4. maja je umrla Uršula Jekovec, rojena v Cerkljah na Gorenjskem. V Ameriki je bila okrog 26 let in tu zapušča al na in omošeno hčer.
Nov grob v New Yorku
Cooperatown, N. Y. — Dne 8. maja je v bolnišnloi umrl znani farmar Frank Bradly, star 60 let in doma li Zarsčja pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki je bil 86 let in zadnjih 19 let je farmaril. Tu zapušča ženo in tri odrasle otroke.
Mpet avtna nesreča
Peoria, 111. —- Anna Metelko, članica društva 489 SNPJ, je bila te dni močno poškodovana, ko jo Je povozil avtomobil. Nesreča Jo je zadela na poti v pro-dajalnlco. Nahaja se v bolnišnici. Društvo Ji želi hitrega okrevanja.
Izstop unij ADF iz delavske stranke
Nestrankarska liga politično orodje CIO
New York, 7. maja. — Osrednji svet delavskih in strokovnih unij v New Vorku Je na svoji seji zaključil, da morajo vse unije Ameriške delavske federacije pretrgati stike z Ameriško de-| lavsko stranko, newyorŠko podružnico Delavske nestrankarske lige. Ta svet reprezentlra unije, ki imajo čez 600,000 čla* nov.
Zaključek glede Izstope iz stranke J« bil sprejet po prečl-(anju pisma, ki ga je naslovil delavskemu svetu George Mea-ny, predsednik državne delavske federacije. On Je opozoril svet na deklaracijo eksekutive Ame-riške delavske federacij«, da Je Delavska nestrankarska liga I« politično orodje OdJiora za industrijsko organizacijo, ki mu služi v boju proti ADF.
Nov šovjetški
po$la ni k v Nemčiji
Moskva, 7. maja—Hovjetska vlada Je včeraj naznanila, da je imenovala A. T. Merekalova za novega poslsniks v Berlinu. Me-rekslov je bil doslej podkomissr sovjetske zunanje trgovine In I jo nadomestil dr. Konstantine Jureneva, ki je bil vpoklican iz Merilne pred več meseci, On Je bil zepleten v zadnji proces proti ruskim zsrotnlkom in je bil I »o povratku v Rusijo vrfen v zapor.
DUCE DEMONSTRIRA SVOJO OBOROŽENO SILO
Parada italijanskega vojaitva v Rimu fiasko -
MANEVRI BOJNE MORNARICE
Rim, 7. maja. — Muesolini je včeraj hotel ponovno uverlti diktatorja Hitlerja, kako mogočno zaveznico ima Nemčija v Italiji, z vojaško parado po glav-nih rimskih ulicah. Parada ni bila tako impozantna kot so bile demonstracije italijanskih bojnih ladij pred Neapljem prejšnji dan, kar so prlinall celo Italijani.
Naznanjeno je bilo, da bo 60,-000 italijanskih vojakov kora-kalo mimo Hitlerja in Mussoli-nija, toda število je bilo polovico manjše. Parada je bila večkrat pretrgana, ko so skušali Italijani posnemati gosje korakanje nemških vojakov. Pokazalo se Je, da Italijani niso bili dovolj iivežbani za tako korakanje. Opazila se je zmešnjava in nekateri pravijo, da je bila parada popoln polom. Hitler ju prezrl zmešnjavo in kazal resen obraz, ko so italijanski vojaki korakali mimo odra, s katerega je zaeno s člani svojega spremstva opazoval demonstracije.
NeapelJ, Italija, ?. maja. — Diktator Muasolinl jo demonstriral Hitlerju italijansko pomorsko silo. Cez 200 bojnih ladij se je udeležilo morske parade v neapeljskem pristanišču in bila je največja in najimpozant-nejša svoje vrste.
Splošno mnenje med evropskimi političnimi veščaki, ki so opazovali manevre Italijanske bojne mornarice, je, da je Muasolinl uspel in uverll Hitlerja, da ima Nemčija v Italiji prijateljico, katero je treba respek-tirati. Ona ne bo igrala i>odro-jene vloge v nobeni bodoči akciji ali dogovoru, ki lahko odloči usodo Kvrope.
Velik cirkus se je pričel, ko sta italijanski kralj In prestolonaslednik Humbert sprejela Hitlerja na kolodvoru v Neaplju. Od tu se je Hitler s svojim spremstvom in kraljem ter prestolonaslednikom odpeljal proti zalivu. Na nasprotni strani zaliva je nemški diktator opazil o-gromen napis "Hell Hitler." Hitlerja, kralja in prestolonaslednika Je potem sprejel Mus-solini na bojni ladji Conte di Cavour, nakar se je pričela demonstracija italijanske bojno mornarice. Hodijo, da Je te demonstracije opazovalo čez milijon ljudi z obrežja. Po konča-nih manevrih se je Hitler udeležil državnega banketa v kraljevi palači v Neaplju, potem pa Je šel v operno gledališče Kan Car-lo, kjer so uprizorili opero "Alda".
Ljudje v Neapolju so opsziR, da so tudi duhovniki pozdravljali Hitlerja. To Je bilo v nasprotju z zadržanjem duhovščine v Rimu, ki Je ignorirala državne proslave v počasi nemške* mu diktatorju..
Glaeovanje o mezdnem načrtu v kongreeu
VVashington, D. C„ 7. maja.— Peticijo, da pride zakonski načrt minimalne mezde In maksimalnega delovnfka na dnevni red, je včeraj |K>dpiHslo 218 kon-grešnikov, zadostna večina, kar pomeni, da se vršilo glasovanje o načrtu 28, maja. Peticijo Je podpisalo 182 demokratov, 23 republikancev, osem progreslv-cev In pet farmer laboritov. Iz tega skle|»ajo, da bo načrt sprejet v nižji zbornici, nakar bo predložen senatu, kjer pa bc naletel na veliko opozicijo.
PROSVETA
tke bn lig htenmeht ■
1» OIMN 9fM ••••». WU. » TI M rti Utol m irn
ii tm th* U.lu* > mm tmm. CM m— mmi Otmmrn 91M $m M pm tmr.
V imenu demokracije se to!
Glasovi k naselbin
Zanimiv? beležke
Po Ameriki je v teku bombaatična kampanj« in Hearstove cunje jo razbobnavajo z največjim hrupom. To je kampanja nekakšne "enotni ver§ke fronte" pod vodstvom najne-atrpnejiih katolikov, protestantov in Židov za pobijanje "poganstva".
In vaa ta fanatična kričavoat se vrši v imenu damokracijet 0 demokracija, kakšne absurdnosti, kakšni zločini se vrše v tvojem imenu!
Takoj je treba povedati, da Hearst in ostali voditelji te "enotne verske fronte" imajo za "pofcanstvo", kateremu napovedujejo križarsko vojno — »vobodno murni, kateri pravijo ateizem in istovetijo jo s komunizmom, nacizmom ln fašizmom.
Vaa bojni krik v imenu demokracije, var»ka svobode in ameriške ustave t«h religioznih frontarjev ja gorostasno protislovje in vslad tega humbug prve vrste. Saj so baš ti in tam podobni fanatiki še tisoč in tisočkrat demonstrirali skozi vsa desetletja ameriške zgodovine, da so najhujši sovražniki demokracije ln civilnih avobodščin, zajamčenih v ameriški ustavil
Kadar verski fanatiki govore o demokraciji in civilni svobodi, se je treba prijati za trebuh, da na počiš smeha. Le malo- ae ja traba ozreti na barbarski srednji vek — ko so na podlagi in v imenu absurdnih paaai v bibliji (da je zemlja štirioglata plošča in da krščanski Bog ne trpi čarovnic šivih 1) mučili znanstvenike in na debelo sežigali "čarovnice" — pa vaakdo lahko vidi, kakšno demokracijo in civilno svobodo so verski fanatiki izvajali; le malo ja treba pogledati v zgodovino kolonialna Amerike —-ko so verski fanatiki in diktatorji, ki ao vladali v imenu krščanskih načel, obešali čarov« niče v Massachusettsu in na barbarska načino zatirali nasprotne, toda biatveno nič drugačne verske manjšine po vaah kolonijah — in slika demokracije ter civilna svobode, kakršno ao delila religiozne zveri, je popolna.
Ameriška ustava jamči enake pravice in evobodščine vsem ljudem Združenih držav in na dela nobene razlike med verniki in brezverci ; to je jasno povedano v točki, v kateri je rečeno, da vera ne sme biti nobena kvalifikacija za javne službe. Baš to točko pa so verski fanatiki že neštetokrat pogazili, kadar namenoma odrivajo in zapostavljajo brezverce ln dajejo prednost svojim pristašem. Ameriška ustava je docela brezverska in popolnoma prepušča vero privatnemu življenju, nikjer ne omenja Boga ln izrecno določa, da nobena vera ne sme biti uradno priznana — ampak veraki fanatiki, katoliški in protestantovskt, so že neštetokrat pogazili ustavo, kadarkoli so zanesli vero v politiko, in to še delajo.
Ameriške cerkve so v manjšini. I* okrog 40% Američanov pripada cerkvam, ampak teh 40 odetotkov neprestano zlorablja uatavo v škodo ostalim 60 odstotkom, katerim diktira po svojih pristaših v zakonodajnih zbornicah in po svojih javnih oblastnikih zakone v luči evoje dogmatične morale. Spomnimo se pro-hibicije, ki so jo verski fanatiki usilill večini; poglejmo na gonje katoliških fanatikov proti osvoboditvi otrok iz mezdnega dela ln proti mnogim drugim pametnim socialnim reformam.
Zaree lepa demokracija, ko fanatična verska manjšina diktira potrpailjivi večini! Verski fanatiki priznajo demokracijo le sebi ln civilno svobodo le sebi. ln zdaj bi radi v imenu demokracije zatrli — demokracijo in civilno svobodo za vaa one ljudi, ki na tulijo v njihov rog. Svobodno misel (nič za to, če ji pravijo ateizem) označujejo za "poganstvo" in blufajo, da je svobodna misel leto kot je komunizem, nacizem in fašizem — daal katoliki molijo za zmago fašizma v Španiji ln katoliški kardinal na Dunaju ee klanja Hitlerju in razglaša njegove odredite ta katoliške odredbe!
Svobodna misel je živela, ko ni še nihče vedel ničesar o komunizmu ln nacizmu ter fašizmu — in bo zmagoelavno živela, ko bo komunizem z nacizmom in fašizmom vred že davno pozabljen. Vse ta humbugarake gonje fanatikov proti evobodnl misli eo bob ob debelo steno. Pametni ljudje ea dobro zavedajo, da je verska diktatura prav tako nevarna In škodljl* va demokraciji kot je komunistična ali fašistična diktatura; pametni ljudje se dobro zavedajo, da Ja demokracija pod versko diktaturo nemogoča in prav tako uta nemogoča — znanoet in napredek.
Prekrižani račqad
Piney Fork. O. — Letošnje pomladi aem se veseli! z neko izredno podobnostjo, zato sem njen prihod željno pričakoval. Ca človek vso zimsko dobo preaedi v hišici pri peči, se pač naveliča in ei želi toplih dni, da zleze na sveti zrak in ee nasrka pomladna svežoeti, ki ga okrepi in razvedri, tako sproščali is oklepa zimskega časa pa se mnogo bolf-še počuti.
V načrtu aem imel 'program', da ae udeležim v Bridgeportu majske proslave kluba št. 11 JSZ, zaeno bi bil tudi rad obisk*) prijatelja Viktorja Hribarja iz VVindeor Heightsa, W. Va., ko ae j« nahajal v bolnišnici v VVhaelingu, obiskal pa bi tudi druge prijatelje v ondotni okolici. Toda moj načrt se Je docela ponesrečil. Je že tako, da ti račun uneee, pa delaj svoje načrte še tjolj rasno in s še večjo gotovostjo.
Ko sem nekega dne pozimi šel a pošte proti domu, serrt padel in ei nogo z vi ni I. Nisem se mnogo zmenil za U padec. Saj ae mi je v mlajših dneh često pripetilo kaj uličnega in tudi hujšega, a ja vaa kmalu prešlo. Mislil aem, da mi bo tudi sedaj, pa sem se motil. Ko sem namreč začel v vrtu delati in zemljo pripravljati za solato, eem sprva mislil, da ma Ja napadel revmaiticam in ai ga bom z gibanjem pri daki pregnal, kakor večkrat prej. Toda to pot ni ilo. Noga ma je začela bolj m bolj boleti, tako da aem moral poklicati zdravnika, ki je ugotovil, da sem si nogo pri tistem padcu zvini!, kar bom še dolgo čutil, zato naj nogo kar pri miru držim.
Dne 8. maja pa me je Frank Kolenc, tajnik druitva 407 SNPJ v VVindeor Heightau, W. Va., obvestil, da je br. Viktor Hribar v bolnišnici preminil. Ta nepričakovana vest o smrti br. Hribarja me j« tako zadela, da niaem vedel kaj bi storil. Pogreba se niaem mogel udeležiti, zakar mi je bilo jako žal. Zato naj mi Hribarjeva družina in sorodniki oprostijo, kajti na pogreb nisem mogel iti. Na tem maatu jim izrekam moje globoko sožalje ob njihovi težki izgubi, z vami pa žalujem tudi jaz.
Pokojni Viktor Hribar je delal nad 40 let v rovih za premogar-ake barone, tako da ae je prezgodaj izčrpal in prezgodaj dal življenje maiohu kapitalizma. Viktor Hribar je bil od mladosti svobodomislec in je verjel v mednarodni socializem. Počivaj v miru in lahka naj tl bo ameriška gruda!
Nace Zlemberger.
Dva obletnici pionirja Biwablk, Minn. — Prigibno | pošiljam polletno naročnino Prosveti, obenem pa bom naplituA , nekaj vrstic iz preteklih dni mojega življenja. Vidisn, da se pra-| anujajo razna obletnice društev, organizacij in posameznikov, pa bom tudi jas podal nekaj, kar | se nanaša na moja obiotnflca. |
V aprilu eem doživel kar dve I obletnici. Dne 7. aprila je nam reč poteklo ,12 let, odkar sem prišel v Ameriko. To je bilo le to 1906. Ali to ni bilo nič |K>sob. nega, namreč moj prihod čez veliko lužo v Ameriko. Res, da sem moral težko delati, ampak težkega dala aam bU vajen že is mladih nog in doživel sem mar aikaj v teh letih.
Druga obletnica pa je bila dne 26. aprila, ko je poteklo že celih dolgih 60 let, odkar sem si pričel služiti svoj kruh. Bilo Je leta 1878, ko sem ee "osamosvojil" h tem, da eem pričel delati za vsakdanje življenje. To je bilo zame pač grenko življenje in težak začetek, kakršnega ne privoščim niti psu. Najprej sem pričel delati oziroma služiti pri neki revni vdovi. 8 tem ne je zame pričela pravcata sužnost. Delati sem moral težko, četudi še nisem bil sposoljen za težka in naporna dela. Poleg tega pa iem bil skoro brez obleke, zraven pa lačen, vrhu tega panome grizle Še lazice, ki ao se redile na mojem slabet item telesu. Vbdržal sem tri leta pri tiati gospodinji, ki so bila dolga leta.
Ko sem si malo opomogel telesno in miselno, sem ai pomagal naprej. Pri novem gospodarju aem ostal eno leto. Mislil aem si, da moram naprej, morda bo še boljše. Sel sem k tretjemu gospodarju m res je bik) v vaeh o-zirih zame boljše. Tri leta poanc je sem si gospodarja prebral in spet je bilo zame boljše. Pri četrtem gospodarju sem ostal tri leta. Leta 1888 sem se od četrtega gospodarja poslotjil in si poiskal petega. Dobil sem delo drugega hlapca. Nadhiapec je bil povsem drugega mišljenja kot jaz. Bil je pobožen in seveda je tudi rad molil. Bolj je bU vnet za molitev kot za delo. Z manoj je bik) baš nasprotno: rajši aem delal kot molil. Ker je tisti nadhlapec tako rad molil, je bilo logično, da se je končno odloČil; da gre h kapuci nom za strežnika. Mislil si je, da mu ne bo treba dosti delati, živel bo kot gospod pa molil bo. Toda fant ad je poiteno zmotil in kmalu potem od kapucinov tudi pobegnil.* Nato si je poiskal delo v Trstu pri tržaškem Lloydu v ladjedelnici. Tako je spet moral delati, ako se je hotel preživljati, kajti od molitve se ni dalo živeti.
Naj omenim, da pri mojem petem gospodarju «ni bilo nobenega moškega, bile so same žen-ske. iNavide« eo bile nekakšne posvetne svetnice, karkoli je to, ena teh pa je šla večkrat celo v Rim papežu copate lizat. Ko ae je omenjeni nadhlapec poslovil od njih in .pozneje od kapucinov ter odšel v Trst, ao Jiotele, da jaa prevzamem njegovo mesto prvega hlapca, na moje mesto pa naj dobim drugega. Povdlal sem jim, da prevzamem mesto prvega hlapca pod pogojem, da zvišajo plačo delavcem in delavkam — delavcem s 36 na 60 krajcarjev n delavkam s 26 na 40 krajcar jev. V to so privolile, nato sem »e pa z njimi pogodil za mojo plačo. Pri njih sem ostal sedam let in tako rekoč vodil vse go-apodarske posle ln oskrboval posestvo. Vsega skupaj eem bil tu 12 let nepretrgoma. Od leta 1878 do 1900 je celih 22 let — 22 let mojega kmetijskega služ bovanja.
lie ta 1899, ko aem bil star 38 let, je hotela moja mati, da pridem domov in se oženim, kajti (»na ne more več delati in oprav Uati gospodinjstva. Rekel sem ji, da za dobo enega leta Ae nt morem domov. Sem namreč bai v Krietovih letih in morda b tudi mene na vse načine mučili, kakor so baje njega pred mak) manj ko dva tisoč leti. Glede tega sem tudi hotel posnemati starega krščanskega Boga, o kate-
rem ao pripovedovali, da je najprej ustvaril grm, potem šele kozo, tako da je imela kaj obirati. Tako sem se odločil, da tudi jas najprej pripravim kaj drtt» gega kot veliko družino, da bom boljše živel.
Leta 1900 sem šel domov, popravil hišo in. uredil marsikaj drugega, kar je bilo najbolj potrebno, nato pa sem ee oženili Par let po moji ženifcvi je šlo dokaj gladko naprej. Prišla so pa razna navzkrižje, večja družina, dohodki pa manjši, tako da ni bilo drugega izhoda, ikakor da ai pomagam naprej za zaslužkom. Tako sem se leta 1966 odločil, da odpotujem v daljno Ameriko i-skat sreče. Sel sem sam, družina pavje ostala jia Krasu v Stor-ah. Čitatelji, ki ao sami poskusili slično življenje in šli »kozi slične težave — in teh je go-*>vo mnogo — vedo, da je to problem, ki se ga težko reši. Vedo namreč to, da je težko, če mora človek sebe preživljati tu-taj in svojo družino tam, kjer jo je pustil;
Se veliko bi lahko napisal iz življenja svojih dogodljajev, a se bojim, da bi tisti uredniški koš preveč odprl svoja usta, četudi je bil z menoj dosedaj .vselej toleranten. Zato pa se mu ne maram zameriti in rajši končam, da ai ne nakopljem njegove jeee. Končujem pa največ tudi zato, ker nisem sposoben, da bi napisal kaj dolgega. Star sem namreč že 72 let in sedaj moram mirno čakati, da me pokličejo v armado kralja Matjaža, da potem e skupnimi močmi udarimo .po Hitlerju in Mussolinij-u, da tako enkrat za vselej preprečimo njuno nesramno početje!	* _
Pozdrav vaem zavednim črtate] je m Prosvete!
Frank Karish, 211.
in njegove igre bodo ljudje govorih še dolgo. Kdor ga je kdaj slišal, bo štel takšne nastope med svoje najmočnejše doživljaje u-
metnosti. A _	_ „.T.T.,„._
ska plošča a Saljapinovim glasom more Rusu, ki mu v tujini zbuja spomine na kakšno domaČo pesem, izvabiti solze. Celo v času, ko se je že staral in je bil njegov glas samb še senca nek danjega glasu, je nvogel svoje poslušalce tako pretresti, da niso po cele mesece govorili p ničemer drugem nego o njem, kakor se je zgodilo tedaj, ko je na svoji turi v Vzhodni Aziji nastopil v nekem meatu, kjer prebivajo skoraj sami ruski -begunci.
Saljapin aam je v dveh knji gah, v svojih spominih, ki ao izšli 1923 v Leningradu ter v "Maski in- duši", ki jo je dadal 1932 v Parizu, povedal mnogo poučnega o svojem življenju in ustvarjanju. Izdal nam je nekaj o svojem bolnem strahu, ki ga je obhajal celo višku .slave vsakokrat, kadar je stopal na odre. Poveda nam je, kako strastno je študiral pred vaako avojo novo vlogo, kakor tedaj, ko je prečital celo knjižico o Ivanu Groznem, preden se ga je upal utelesiti v neki o-peri Riimskega-Korzakova. Z znamenitim ruskim zgodovinarjem Ključevakim je delal dolge sprehode, da bi ai dal pojasniti tiste davne čase, v tesnem občevanju z neko skupino najbolj nadarjenih ruskih slikarjev ai je ostri čut za slikovitost v predstavi j ar nju. Saljapin je bil aam poleg pevca tudi nadarjen risar.
šaljapi
m
Fjodor Ivanovič Saljapin, pred kratkim umrli svetovno znani ruski operni pevec, je bil predvsem sin svojega naroda in edinstven v svoji osebnosti in nastopu. Obdajalo ga je nekaj kakor ozračje okrog tistih postav ruskih bajk, bogatinov, ki nam o njih poročajo najstarejše kijevake bi-line.
O silovitosti njegovega glasu
beguncev ? Lschonu, Francija.
Njegova otroška doba je postala po njegovih spominih svetov no znana. Kmečki ain Saljapin je v predmestju Kazani preživel ne-veselo mladost. Koliko sorvrašt-va, grenkobe in pomanjkanja je moral tu pretrpeti! In vendar ae da probojna sila njegove pevake umetnosti razložiti le z njegovo najtesnejšo priraslo« t jo z ljudstvom. Ganljivo preprosto nam pripoveduje o duetih, ki jih je pel s svojo materjo, o prvem svojem doživetju petja, o bednih rokodelcih, kovaču, čevljarju in atrojarju, ki ao iz svojih delavnic poslušali dečka z lepim glasom in včasih še sami potihoma v padali v njegovo petje. Saljapin je ostal do konca svojega življenja pristni sin svojega kmečkega ljudstva, čeprav je v svojem nastopanju prevzel nekaj gosposkega in je lahko učinkoval tud zelo plemen i taAko. Ljubil je rusko ljudstvo in ga je razumel« kakor malokateri. Umel je brez-brežno bol in tudi radost, ki je prehajala preko vseh bregov. Ko se je pred nekoliko leti njegova lepa hči v Kitzbuehlu, kjer je imel svoje posestvo, omožila, je pripovedoval eden izmed tistih, ki so aa udeležili prešerne slavnoeti na večer prod poroko, kako ss je Saljapin naslednje jutro prebudil v fraku nekje na senu.
Saljapin je poznal carja in vse velike kneze Bal ee ni nikogar bi njegovi zabavni odgovori takšnim velikašem so krožili po Rusiji. "Solist Njegovega Veličanstva" in "Prvi ljudski igralec" sU bila ena in ista oaeba, kt Je bila z vso svojo elementarno silo predana samo svoji umetnosti.
Skrivnostni čuti
Danes poznamo približno dva milijon. r> kemičnih spojin, a le petina med njimi na organ našega voha. Zakaj tega ne deS oatale štiri petine, nam znanost ne ve no 12 Ugotoviti pa se da vaaj to, na katerem ima naš vonjalni občutek avoj aedei OdkS činitelj ao tako imenovane vonjalne stank jih nahajamo na najvišjem mestu aluzn^ zavzemajo na obeh atraneh približno proZl parnega novca. Snovi, ki se širijo po zraku. J žijo na še neznan način te atanice in ti dražli gredo preko obeh vonjalnih živcev v mol! in tako pride do vonjalnega občutka ^^ Številne ao teorije, ki razlagajo, kako na«J jajo omenjeni dražljaji, nekateri raziskovat govore tudi o določenih električnih nihaniih izvirajo iz dišečih anovi. Toda dokazana sj, bena izmed teh teorij.
Vonjalni čut ^e pri civiliziranem človeku w kor znano, doati glabši nego pri zelo mnogikl valih, in zato ga ne cenimo preveč. S tem m pa delamo veliko krivico, kajti baš v zadnjih 1 sih ao raziskave ugotovile dejstva, ki pomeni naravnost triumf za občutljivost tega nato organa. Preizkušali ao najrazličnejše naravi in umetne dišeče anovi, da bi ugotovili raz* čenoat, a katero'še vplivajo na nas. Tako so m tovili, da zadostuje manj nego stobilijontini grama vanilina, da Jo doznamo.
O pomenu vonjalnega čuta za človeka si znanoat že dolgo na jasnem. Umevno je, dr golo naključje, če ata ta čut in okus omej« baš ob "vhod" v telo. Občutljivi nog ima tako rekoč vlogo kontrolne straže. Svari n pred zauživanj€*m pokvarjenih in zato slabo ( šečih anovi, opozarja naa na "slabi zrak" (n tilni plin!) in skrbi sploh neprestano za naše vljenje in zdravje.
V	šoli amo se učili, kako je sestavljen m alušni organ. Imamo n. pr. vnanje uho z uhlja in bobničem, arednje uho, ki je na slabem gl« zavoljo svoje nagnjenoati do "vnetja srednja ušeaa", in končno notranje uho, ki se imenu tudi labirint. To notranje uho ima še neko d logo, ki ni a aluhom v nobeni zvezi. Tu je nu reč sedež "čuta za ravnotežje", torej čuta, nam pove, kakšna je lega našega telesa v pr atom. Zvočni valovi, ki jih 8prejema vnanje i ho, prispejo preko raznih prenašalnih organi do slušnih stanic v notranjosti tako imenov nega "polža" in od tam do možganov. Stvar v načelu torej ista kakor pri vonjalnem orgaa Zgradba ušeaa je moderni znanosti znana v v« podrobnoatih, a tudi tukaj prav za prav ne v mo točno, kako se zvočni valovi spreminjaj« zvočne občutke.
Kakor vemo, sliši na&e uho samo dolota zvoke ali šume določenega števila nihajev. U globoki in zelo viaoki zvoki za nas tako rekoči obstojajo. Posebno v starosti ae zmanjša obft ljivoat za viaoke zvoke. Otrok sliši še z vol kakšnih 20,000 nihalnih enot, že s 35. letom nam ta zgornja meja poalušanja zniža priblii za tretjino in a 60. letom zvokov z več nego 000 tresljajev običajno ne slišimo več. Človek 70. letom lahko še izborao sliši normalne zvoi čvrčanja murnov na gotovo ne sliši več. Via zvoki v oatalem niso brez nevarnosti. Pri zni stvenih poakuaih ao proizvajali takšne zvoke, ao na majhne živali, muhe i. pod., učinkovali koj smrtno. Za človeka ao visoki zvoki, kah če drsi piaalo čez tablico ali če drgnemo loa z nožem, aeveda dosti nedolžnejši, a vendar dobro, da ae teh izrazito neprijetnih zvokorL gibamo, ker dražijo živce in — kakor ao 11 novejši poskuai — celo prebavo.
V	oatalem je občutljivost naših ušes kakor noau doati večja, nego al mlalimo. Lahko bi lo dejali, da bolje slišimo nego vidimo. Ce merjamo namreč svetlobne in zvočne nihaje, jih dojemata oko in uho, potem vidimo, <to zmogljivost ušeaa okroglo desetkrat večja J zmogljivost očesa. Znanoat je v z»dnJe"5" napravila zelo natančne raziskave, da dom koliko Različnih zvokov lahko razlikujemo^ pornim delom je izmerila ves obseg zvokflf je ugotovila, da more človek razlikovati nič"" nego 400 različnih zvokov oziroma zvočnim
P60*'	u
Ob koncu naj omenimo še P°sebno.^ tljiv rekord našega slušnega organa. Mtm ga isto tako v poalednjem času. N«*« imajo namreč čudovito občutljivost za nai še časovne razlike pri dojemanju oben« Ko ae zvočni valovi od zvočnega vira w nako brzino na vae strani, zadenejo namr« in deano uho iatočaano aamo v tem pnme je razdalja od zvočnega vira do obeh enaka. Ce prihaja žvižg lokomotive n.j* od deane, tedaj Je njegova pot do de*wp aa za malenkoat manjša nego od lokonwuj-levega ušeaa. Na U način pa dojemamo ja vestno smer, iz katere prihaja zvok. in (Dalje as S. «trsnL)
kal
Pred dvajtrfimi leti
(Iz Proevete z dne 9. maja ^ Domate resfi. Tomaž G. Mssarrk, ' ški revolucionar, je oeebno govorn a I jem Proeveta Filipom Godino v i g
je rekel, da ga zanima naša <'r"aml*u Dela reke veeti. Federalna vel< P*^ kuje nasilno "deportažo" rudarji Arizona.
Svetovna vojna. Ameriški topo« nemške pozicije pri MontdidiffJ" (
Sov j e teka Rutija. Boljševiške n** daljujejo boje z Nemci v Ukraji*'
K.VPElJEKJJ^i

Vcsri iz Jugoslavije
ILwnn BEKKULOZNA LIGAI Rdečega križa. V 36. ligah, ki so ACNO ZDRAV- poslale podatke, je bilo organi-** B . ir vi K	I »r*nih okrog 6000 članov. V pre-
[JENJE
V dvorani Delavske zbonuce i iublj*Di so se 34. aprila zbra-^Tp^ijetitoe borbe * genije k črnemu zboru iZerkok*** »veze. Poleg krajevnih ig » Suvnikov zdravstvenih u-Zx ii Ljubljane m iz pro-zL * zborovanju pnsoatvo-ftudi načelnik oddelka za šolo politiko in narodjio zdrav-Kosi kot zastopnik bana, za-Lnik mestne občine dr. Logar. JLdnik Zdravniške zbornice kurij dr. MerAol ter predstavil in predstavnice delavskih ^kovnih in ženskih organ iza-
i.
jttirne družine mora skrbeti
javnost
Jetika je problem človečke tf* in narodne skupnosti, za-polagoma tudi pri nas pnodi-avest, da more imeti zdrav-
[ v protijetični borbi uspehe no, če družba kot celota sode-je i njim. Protituberkulozna m mora polagoma postati )vse-loina ljudska organizacija, -po-ečena reševanju najtežjega nvstvenega in socialnega riknja. Ne more biti dvoma, je prav v siromašni j etični itžini kelih trpljenja nalit do u. Ta družina mora postati t in briga družbe okoli nje. nsolidacija zveze v zdržema na-sduje, gibanje je dobilo v na-hi ivtoriteto, da je cenjeno in litovano. Treba pa mu je zme-n novih svežih sil, zlasti ia it zdravnikov. Poleg učiteljst-in duhovništva je za zvezo va-► »delovanje delavskih atro-raih organizacij, ki naj bi pri epanju kolektivnih .pogodb re-i mislile tudi na higieno po araah jn na dolžnosti ipodje-pri zatiranju jetike jn pri bfevanju dispanzerjev. Žalno je dejstvo, da velika, u-dna podjetja z nerazumljivim animanjem hodijo mimo, le jih je, ki z živo vnemo žalujejo prizadevanje zveze in rodijo moralno in gmotno po-l Zasebne zavarovalnice še tfom stoje ob strani, čeprav jih morah uspehi in neuspehi tituberkulozne borbe resno imati,
sni smo dobili zavarovanje primer onemoglosti, starosti mirti, ki bo moglo kmalu nu-onemoglim bolnikom vsaj omne rente. To zavarovanje moralo delovati zlasti v pre-tivni umeri, ker zavzema tbc ' vseh primerov onemoglo-vitvoev in nameščencev, vesel j i vo je, da razpolaga ® z zvišanim fondom, ki »posebnim nalogam protitu-tutanega skrl)«tva, da je bl-»i bolnim zavarovancem in ovim svojcem zvišana denar-**tport za celo tretjino. Na *PA izboljšanja rudar-»desničarji niso deležni. Le-»pehe kaže poživljeno sode-»Je s Higienskim zavodom. Slovenija pontaja raadelje. , y ln disjjenzerske o-kmalu ne bo hiše, ki bi
*	*m njih omrežja. Ko se *J*dnik zahval H vsem, ki J™' zvezi kakršnokoli pod-^ Je fe posebno toplo za-"|w>maeemu tisku, ki ima za ■J^o njenih teženj zme-
Predale. Skoraj vse " banovini imajo danda-
^^ v proračuni a zna-da siromašne kmečke večje zneske ka-
J*. celo mnogo tuj-
*	J2* X POfbiu M
*	Mi Zveta za tujski T>m-
CZ T* ^'^-nost. Naid
industrijalca 51«? kil^ vprašanje o-
na vat i, kap
k« z
Sira ,voj°
<*r» ' ^ """'matične vnu
* i	* <»ih tO.
" »" nlravillUa za
>* "»rajaj, da de-47
■««kw pr[
S
teklem letu je zveza nastopila proti tvrdkam, ki za drag denar prodajajo zdravila brez vrednosti. Dispanzerji so nadaljevali pregled dijaških stanodajalcev. Nekaterim praktičnim zdravnikom, ki se za krajšo dobo posvetijo specializaciji v fiziologiji, je zveza naklonila mesečne podpore Uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic je nakazala subvencijo 10,000 din za dispanzerje, h katerim so se zatekali zavarovanci njenih fondov. Pri vseh nedržavnih dispanzerjih in pri krajevnih ligah v Mariboru in Celju so biii ustanovljeni posebni skladi za podporo bolnikov, ki v skrbi za družino odhajajo predčasno iz zdravilišč. Zdraviliščema na Golniku in v Vulbergu je zveza naklonila denarno (podporo za ,siromašine bol niike. Piriipravlja se nov pravil niik in poslovnik za dispanzerje. Lami je zveza votirala večji znesek, ki naj se porazdeli na nagrade za najbolj higienično urejena stanovanja onih oseb, ki o^ biskujejo dispanzerje. V kratkem pa se bodo razdelile tudi nagrade za članke v "Delu proti tuberkulozi" in za načrte dispanzerskih okolišev, ki jih bodo sestavili dijaki arednjik odnos no učenci meščanskih in obrtnona-daljevalnih šol. Za dispanzerje v Cerknici« Brežicah in Rogatcu je »zveza nabavila tri nove roent-genske aparate, ki bodo veljali okrog 250,000 din. Tudi lani si je zveza brez uspeha prizadevala doseči brezplačne vozovnice za one dispanzerske zdravnike, ki morajo v izvrševanju svoje službe potovati z želeanico. 'Prav tako je zaman ostala borba za dosego taksne in po&tninske prostosti. Zveza pripravlja uetanovi-tev posebnega železni carskega in posebnega mladinskega odseka.
Vsak jetičnik naj bo deležen brezplačnega zdravljenja
Sef-zdravnik dr. Neubauer z Golnika je podal pregledno poročilo o ,delu, ki so ga lani izvršili naši dispanzerji. Vse kaže, da nI več daleč čas, ko bo vsak prebivalec banovine imel možnost ne le brezplačnega pregleda, temveč tudi brezplačnega zdravljenja jetike. V Sloveniji deluje danes 15 dispanzerjev. Lani je začel delovati dispanzer za ljubljansko okolico, nedavno dispanzer v Cerknici, ,v kratkem pa bodo ustanovljeni v, Kočevju, Velenju in Metliki. Ko Jbomo i-meli 22 stalnih in 3 mobilne dfs-panzerje, bomo dosegli, 4a bo tudi zadnja gorska vasica priključena kakemu dispanzerskemu o-kolišu. K temu omrežju pa moramo prišteti tudi brezplačne ambulatorije po zdraviliščih, le danes je približno 560 prebiva!-« cev Slovenije pod zaščito dispan-zerje^VTe zdravstvene stanice so lani izvršile 16,000 prvih in 12,-OOOsponoviiih pregledov, a skupno jih je obiskalo okrog 32,000 tj udi. Opravljenih je bilo 24,000 kliničnih, 21,000 roentgenskih, 7,000 preiskav krvi, 2200 preiskav izmečka in 4000 tuberku-lfmskih poizkusov. Pri tem delu so dispanzerski zdravniki odkrili malo manj ko 1000 (923) novih odprtih in 2000 (1904) zaprtih uberkuloz. V oskrbi vseh dispanzerjev je bflo ob koncu leta 1900 odprtih in 3000 zaprtih tuberkuloz. V Sloveniji računamo z ur mrljivostjo približno 15 na 10,-000 prebivalcev, kar pomeni, da umre za jetiko vsako leto približno 1500 ljudi, a na vsem ozemlju Slovenije je približno 0000 odprtih in 9000 zaprtih tuberkuloz. Naši dispanzerji pa ne le iščejo in ugotavljajo, temveč tudi lečijo jetiko. Tako so lani izvršili okrog 4000 pnevmotorak-sov in drugih manjših dispanzerjev pri okrog 500 bolnikih, da injekcij, med njimi mnogo dragih injekcij zlata, ne štejemo zraven. Di^anzerske sestre so napravile 7*00 obiskov na terenu. Najtežje poglavje pa je pomanjkanje bolnišnik in sanatorij«kJh postelj za one bolnike, ki jih dispanzerji odkrijejo. Polagoma pa as vendarle tudi v tem pogledu razmere izboljšujejo. Golnik od teta do leta zvišuje število postelj zs siromašne bolnik«, ps tudi državna uprava je lani otvorila večji kredit za po 10 do 15 braplsčntti
PROSVETA
postelj v Topolšici, Surdulici, Novem Marofu in Kraljeviči. Nekaj pa bi lahko storile tudi .humanitarne organizacije, v prvi vrsti Rdeči križ.
Huda nesreča na stavbi vseučili-ške knjižnice
Ljubljana, 23. aprila.—Danes je na stavbi Vseučiliške knjižnice v Gosposki ulici prišlo do hude nesreče. Gradbena dela polagoma prihajajo k zaključku, na strehah in pri žlebovih so zaposleni kleparji. Med njimi je bil tudi 244etni pomočnik Janez Pire, stanujoč v Zadružni Ulli-I ci na Kodeljevem in uslužben pri kleparskem mojstru Fuchsu na Gosposvetski cesti. Ko je z varilno svetilko varil pločevino, mu je na lepem ušlo nekaj bencina iz nje, da se je vnelo vse skupaj in so ga v hipu zajeli plameni. Bil je ves opečen po rokah in nogah, po prsih in po glavi Na pomoč so bili poklicani reševalci, ki so Pirca brž prepeljali v bolnico. :
Med drugimi ranjenci so danes sprejeli tudi 21- letnega kovačevega sina Janka Lotriča is Bukovice v Selški dolini. Očetu je v kovačnici pomagal pri delu, pa mu je drobec železa padel v levo oko in mu presekal zenico.
ZAVOD ZA RAZISKAVANJE
IN ZDRAVLJENJE RAKA V LJUBLJANI
Ljubljana, 24. aprila,
V	bližnjih tednih se bo naše zdravstvo izpopolnilo z važno napravo: V Ljubljani bo otvorjen Institut za raziskovanje raka in zdravljenje novotvorb. Ta institut bo prvi samostojna zavod te vrste v Jugoslaviji in se bo ba-vil prav tako z znanstvenim proučevanjem te pogubne Jbolsana kakor z nje zdravljenjem. Novi zavod je ustanovila in ga bo upravljala banovina Nameščen je v preurejenih prostorih vzhodnega trakta bivše Sentpeterske vojašnice. Vodstvo instituta je poverjeno svetovno znanemu raziskovalcu raka, docentu zagrebške medicinske fakultete g. dr. Josipu Cholewi, ki je več ko petnajst let vodtt v majhnih Brežicah onkološki laboratorij in postal bolj znan v tujini kakor pa v svoji današnji domovini. (Onkologija je veda o raku.)
Borba z zahrbtnim sovrstnikom . —rakom
V	zadnjih desetletjih opažamo, da povsod po civiliziranem svetu posvečajo čedalje večjo pozornost staremu morilcu človeštva: raku. V prejšnjih dobah so slabo poznali to nekoHko zagonetno, toda zelo nevarno bolezen. Smatrali so jo za več vrst bolezni ter označevali z raznimi imeni. Velik napredek je bil dosežen, ko so zdravniki ugotovili znake in potek raW, ki se lahko pojavi na raznih organih, na zunanji in v notranji strani človeškega telesa. Nemara je prav to, da dandanes zdravniki lažje in točneje diagnosticirajo rakasta obolenja, pripomoglo, da številke o razširjenost* in umrljivost za rakom v zdravstvenih statistikah vseh dežel naraščajo. Mogoče pa tud4, da sam način civiliziranega življenja, zlasti današnja prehrana, pospešuje rakasta obolenja. Zato je potrebna smotrno organizirana borba z zahrbtnim sovražnikom človeštva.
Med tem, ko v histitutih za ra-ziskavanje raka zdravniki* fiziologi, kemiki in drugi strokovnjaki neumorno, z neštetimi poizkusi proučujejo v marsičem še temno, nedognano problematiko raka in iščejo njegovega povzročitelja, se v javnosti že nekaj časa zbirajo bojne sile zoper to pogubo. Tako ss snujejo posebna društva, ki prganizirajo boj zoper rakasto nadlogo. Z za-scbnimi sredstvi ali ob finančnem sodelovanju države In avtonomnih korporadj ustanavljajo zdravilišča in ambulatorije. Podpirajo tudi rsziskovske, izdajajo revij« in druge publikacije, ki naj msd ljudstvom razširjajo prave pojme o tem sovražnik ti človeškega ttvljenjs. Tako abato-. n. pr. v Franciji "Liguf /ran-csise contnt Is casscer", ki ji je pokrovitelj sam prszldsnt republike 1x4)run. Tudi v Jugoslaviji delujejo take organizacije, vendar so njO) prizadevanja še premalo znana in W zaslutila večjo moralno ia gmotno podjpono. i-nidstiro zs ustanovitev jugosl. Društva zs raziskovanje raka ps je dal prav docent dr. ChoWwa.
Senator Wagner iz New Yorka (levo) ln Nathan Straus, načelnik federalne stanovanjske administracije.
Ce pravi Nobelov nagrajenec O. Warburg, da "v vseh državah, ki se pečajo z znanstveno medicino, stoji danes na prvem mestu problem raka," tedaj je treba priznati, da je tudi za nas problem raka še važnejši kakor problem tuberkuloze. Zanimivi so ti-le statistični podatki. V letih 1838—1842 bo v Angliji zabeležili na milijon smrtnih slučajev 3762 tuberkuloznih in samo 173 za , rakom bolnih. L. 192L je umrlo za tuberkulozo od tega števila samo 884 tuberku* loznih, toda že 1215 rakastih bolnikov. O raku v dravski banovini je poročal 1. 1937. v "Zdravniškem vestniku" dr. Stanko Cernelč. Po njegovih podatkih narašča pri Slovencih umrljivost za rakom. Samo v zadnjih petih letih se je povzpela na 8.3 od 1000 slučajev smrti in na 4.9 izmed 100,000 prebivalcev. Ob istem času se je u-mrljivost za tuberkulozo zmanjšala skoraj za 17%. To zmanjševanje umrljivosti za tuberkulozo je posledica smotrno organizirane borbe zoper njo. Prav zato je tolikanj potrebno, da se tudi v boj zoper raka strnejo vse sile in združi tim več sredstev. Zato je ustanovitev ljubljanskega Instituta za proučava-nje raka in zdravljenje novotvorb velik korak naprej in pomemben dogodek v našem zdravstvu.
Ce je po naključku kakšen lajik dobil do rok domače in celo tuje zdravniške strokovne ča sopise, je mogel iz njih izvede ti, da obstoji v Brežicah onkološki institut z laboratorijem za znanstveno proučevanje rakastih obolenj. Kdo bi bil mislil, da more obstajati v tako majhnem mestu znanstven institut, čigar obstoj in delo so že pred leti zabeležili tuji strokovni listi?!
Kakor je znano iz zgodovine vseh ved In tudi medicine, so vedno pospeševali napredek znanstvenih proučevanj in razi-skavanj požrtvovalni, za delo vneti posamezniki. Tak neumoren borec zoper raka je bil pri-marij brežiške bolnice dr. Josip Cholewa, ki je ves svoj prosti čas posvetil problemom raka in se tako z neumornim delom razvil v enega naji>omembnejših onkologov v Jugoslaviji. V koliki meri uvažujejo odločilni krogi njegovo delo, priča dejstvo, da Je bil kot prvi rakoslo-vec (onkolog) v Jugoslaviji poklican za katedro zagrebške medicinske fakultete.
Dr. Josip ChoIewa Js po rodu s češkopoljske meje. Vojna vihra ga js zanesla v naše kraje, ustalil se js v Brežicah in tu u-stanovil 1. 1920. svoj onkološki laboratorij. Neumorno se J« bavil z eksperimentalnim proučevanjem raka in iMkbllcfrsI svoje izsledke v Jugoslov. in Inozemskih medicinskih časopisih. Bibliogrsfijs njegovih onkoio ških spisov nsvsjs že 29 točk. Vzdržuje zvezo s 23. tujimi instituti in erfsni/acijsmi, ima osebne stike z mnogimi vodilnimi onkologi. Vse to Js mogel s prizsdevnim in smotrnim delom doseči primarij podsžeUke bolnišnice. ki Je dolga leta živel in dsisi izven kulturnih središč.
8 tem, ds ss temu odličnemu strokovnjaku poverili Mir do-centure ns zsgr«l»ški univerzi vodstvo novoustanovljsosgs ln-
Nova Kaledonija
Vzhodno od Avstralije leii v objemu Južnega morja francoska kolonija Nova Kaledonija. Medtem ko so bile prirodne lepote pod južnim soncem, življenje v bogatem razkošju zelenja in živalstva na Številnih otokih Oceanije že mnogokrat prikazane v najrazličnejših nemih ln
zvočnih" kulturnih nimlhV Jt O^ stala Nova Kaledonija dolgo Č*-sa nepristopna obisku vnanjega sveta. Francozi so bili na otoku ustanovili kazensko naselbino, ki so jo Šele pred nedavnim ukinili. Letos obujajo marsikak tragičen spomin na dogodke v zvezi z zasedbo te lepe zemlje.
Nova Kaledonija se po vsej pravici Imenuje raj na zemlji. Nič ne more biti lepšega od jutranje vožnje po morju, ko se ladja z južnozapadne strani bliža otoku. Kakor mnogi otoki 0-ceanije ima tudi Nova Kaledonija precej daleč od obals dolgo koralno pregrado, nepretrgana vrsta slikovitih grebenov čuva nabrežje rajske zemlje pred morskimi viharji.
Novo Kaledonijo je odkril vt-liki francoski pomofec Bou-gainvilic* v juniju 1. 1768., ko jo z Novih Hebrldov zajadral > avstralske vode. Nekaj let kas neje, 4. septembra 1774 s« Je u stavil na otoku angleški morje-plovec Cook. Iznenaden zaradi sličnosti otoka s Škotsko v domovini, ga je krstil i imenom Kaledonije. Najvišji vrh otoka nosi ime po mornarju Colnettu, ki je prvi opozoril, že daleč na morju, Cooka nanj. Cookove ladje "Advsnture" in "Resolution" so se zasidrale pri peščenem otoku Paudouie. Domačini so raziskovalca prijazno sprejeli in na pohodu po otoku je našel Cook mnoge sledove rudnega bo gastva.
Cookovi uspehi Francozom niso bili po volji. Ludovik XVI. je zaukazal raziskovalcu Lape-rouseau, naj se odpravi na dalj no pot in se prepriča o resničnosti Cookovih poročil. Nesrečni morjeplovec Js pa, najbrž še preden Js ugledal Novo Kaledonijo, postal žrtev morskih viharjev,
L. 1812. Je krenil na pot frsn-coski pomorse D'Entrecasteaux, da poišče sledove za Lsperou-sem. I/«to dni js krlftsril okrog Nove Ksledonijs In ss končno usidrsl v istem zsllvu kskor pred desetletji Cook. L. 1827. Je priplul pred Novo Kalsdonijo francoski raziskovalec Dumont D'Urville. Izsledil Js ostsnke prem i ni lega I*peroussa pri Vs-nlkoru in odkril sossdno otočje lx>yslty.
Začetki francoskega kolonialnega vpliva v Novi KalsdoniJi ssgajo v Isto 184S. Dne 21. d«-cembrs ss js tsdsj usidrsl pred otokom frsncoskl brod "Bucs-phsle" s Škofom Douarre in dvems mlsijonsrjema ns krovu. Poveljnik Isdjs Js od admirsls DupstlUThouarss prsjsl nalog francoska vlade, da vsslsj pomaga misljonsrjem pri pokrist-jsnjenju divjakov.
Zanimiv js v tem poglsdu po-stopek frsncoskl h oblsstsv. Ivo-
je kolonialne oblasti niso hoteli vsiljevati urojencem brez njihove lastne volje. V povelju francoske vlade avstralski odpravi so bila tudi naslednja navodila:
— A ko bo vaš uspeh pri poglavarjih divjakov tako velik, da bodo domačini priznali tudi vlado Nj. Veličanstva francoskega kralja, storite vse, da se tu v vašem in v imenu misijonarjev pred pričami potrdi. Sele v primeru, ko bo besedilo priznanja s strani domačinov nedvoumno, pooblastite misijonarje, da razvijejo francoske trobojniče na otoku.
Poveljnik "Bucmephala" je fte 21. januarja 1844. razvil pod zaščito Škofa Douarrea francosko zastavo. Cim so Angleži to zvedeli, so protestirali in francoska vlada je zaradi pomirje-nja poslala poveljniku ladje u-kor. Dve leti kasneje je poslala Francija v Avstralijo korveto "U Seine", da v prilog Angle-Žem m nam« francosko trikoloro a koč kaledonskih misijonarjev ...
Severno od Kaledonije je "La Seine" nasedla na čeri. Misijonarji so sprejeli brodolomce pod streho. Posadka je od Časa do Časa prisilnega bivanja na otoku pod vzela mnogo hidrograf-skih raziskavanj in izsledke poslala v domovino.
Konec 1. 1846. je dospel na Francosko kaledonski škof Douarre. Medtem ko se je v domovini sama n trudil, prepri
stltuta za raziskovanja raka v LJubljani, so nedvomno postavili pravega moža na praro mesto.	.
Španska vlada bo' ščitila demokracij«
Zagotovilo španske vlade Rooseveltovi administraciji
WaahingtonTi)7c*» maja.—
Ministrski ptadsednik ipanske ljudske vlade dr. Juan Negrin je informiral Rooseveltovo administracijo, da bo njagov rf-žiin ohranil in vzdržal demokracijo v $panlji, ko zmaga v civilni vojni, Negrinov manifest • obijubuje politično amnestijo, versko svobodo, protekcijo zunanjih interesov in lastnine v Sparil JI ter razpis sploAriegu plebiscita.
Manifest je bil objavljen potem, ko je Rooseveltova administracija namignila, da bo podprla resolucijo senatorja Nyeja, republikanca U Severne Dakote, glede preklica embarga za izvoz -ameriškega orožja ln bojnega materiala v Španijo. Kmbargo je bil oklican na podlagi nevtral-noatnaga zakona pred sodem naj-stimi meseci.
Negrinovo deklaracijo je is-ročil ameriikl vladi Charles de U Časa, opravnik poslov španskega poslaništva v VVashingto-nu. Objavljana je bila v momentu, ko se vršijo razgovori mod Hitlerjem in Mussolinljem. da IpuiikA vltdr dofcsia svoja zaupanja in vero v demokratična načela.
Nyajava resolucija glade prt-kllca ambarga bo kmalu prlšhT na dnavnl rad v kongresu ln gla-\ sovanja bo pokazalo, ali Ja kon-/ gras za to, da Amerika prodaM orožja ln municijo tar drugi bojni material lojalističnl Španiji.
Naciji smešijo francoskega premier ja
Finančna krisa posledica političnih mahi-nacij
Berlin, 7. maja. — Vesti o največji pomorski paradi, kata-ro je Mussollnl priredil v po-čast Hitlerju v Neaplju, ln da-valuaclji francoskega franka so napolnile prva strani nacljsklh časopisov. Tisk na skriva svojega zadovoljstva, kar francoska vlada na mora rešit! svojih finančnih problemov.
"Premier Daladiar si lahko prisvaja dvomljivo čast kot finančni mazaČ," piša Deutsche Allgemolne Zaitung. "Nobenega znamenja ni, da bo uspel v Febvrier - Despolnts- svojih naporih In stabiliziral francoske finance. Kskor dolgo bo Daladiar nastopal kot mednarodni bankir, da s finančnimi manevri zaščiti rezerva zlata, bo bodočnost franka negotova. Finančni sporazum, ki ga Je Fran* clja sklenila s Anglijo ln Ameriko, ja na bo livlekal Iz krize. Francija se lahko postavi na trdne noge le z delom in disciplino, ne pa s političnimi mahlna-cljaml, s katerimi vara in sls-psrl ljudstvo."
K Nscijskl tisk Js obnovil ns* pade tudi na Češkoslovaško, ki Vidi v Franciji svojo zaščltnico.
čati vlado za zasedbo otoka, so divja plemens uplenila in po. šgala francosko misijonsko naaelbino ns Kaledoniji. V zadnjem trenutku ja priplula pred zaliv korveta "La Brillanta" ln prepeljala rešena misijonarje v Sydney. Tako se Je končal prvi poskus francoske kolonizacije v avstralski Kaledoniji, ki je trajal nekaj več kakor tri leta.
L. 1850. je francoska vlad ukazala poveljniku kor vata "Alcmene", da preišče vzhodno obalo Kaledonije. Korveta aa ia zasidrala pred otokom, v majhnem Čolnu so se oficirji in mornarji prepeljali v zaliv. Ko so bili zatopi jeni v merjenja morskih globin, jih je iznanada presenetila tolpa divjakov, napadla in grozno razmesarila. Pobesneli ljudožarl so pojedli dva o-flclrja in dvanajst mornar jev . . . Krvoločno grozodejstvo otočanov Ja bil neposreden po vod, da ao aa Francozi odločili zssssti Novo Kaledonijo. Država je baš takrat iskala primer ne kolonije za naselitev ksinjen cev. Tik pred Angleži, ki so tu d I nameravali zasesti otok, se je 24. septembra 1863. ustavila pred Kaledonijo francoska kor veta "La Phoque", s kontread-mlraloml som, poveljnikom tihomorske divizije na krovu. Francoski vladi je bil odposlan poseben zapisnik, potrjen od oficirjev ln misijonarjev, ki so sporočili domovini veselo vest, da je zapla polala na lepem otoku sredi Južnega morja francoska triko-lora.
Z bližnjimi otoki Surpri Huon, Loyalty, VValpole, Pins in Chesterfield obaega francoska kolonija Nova Kaledonija 20,000 km*. Podnebje Je tod zelo povoljno. V avstralski zimi, od junija do avgusta, ne pade temperatura izpod 14 stopinj. In kadar imamo mi zimo, vladu nad Kaledonijo in vso Oceanijo vroče poletje, ki pa zaradi bla žilnih vplivov Južnega morja, v senci bujnega tropskega zelenja, nikoli ns preseže 31 stopinj C.
—lne.
Stdmoriki kubanski mater • umrli
Havana, Kuba, 7. maja.— Hedmorčkl, ki Jih Je rodila Rafaela Corrlas, so umrli, mstl ps Je ns poti okrevsrijs. Dr. Ro-berto Fonsscs, direktor vlsdne bolnišnice v Bsysmu, ki js obla-ksJ ms ter, Je dejsl, ds so bili otroci—4s*t deklic ln dečsk— normalni in ds Js vssk ob rojstvo tehtal štiri funts, toda ftl^ veli so samo štiri ure. Oče Je pokopal trupeles otrok ns svojem vrtu, ki ps jih bodo isko-psJi in poslsll zdravniškemu ds-psrtmentu kubsnsks univerze v HavanI v avrho študija.
NsrsMts MMlaafcl list, asj-
ari
A
- Skrivnostni čuti
* - 'i • ,
(Ntdsljsvanj« s t. itrnsll
bimo občutek za oddaJj*M>st kraja, od koder zvok prlhajs. Natančne merltvs so puksssle, ds morajo nsšs ufea* »poznati smer zvoka šs tsdsj, ča tnaAa čssovns razlika msd doifsman-jsm desnsgs in levega Utasa samo trldssst&iaočioko ssštundsl Trkk'H**tti*očlrvka sekunds: to js ras rekord, ki ga ne mora prekositi nobeno druipo naža čutilo! Po razpravi dr. H. Woltarscka —4d.
KAJ) BI HJC KKZN ANIL Samec, star 64 Ist, bi ss rsd seznanil s Slovenko v avrho ia» nltve. Imam svojo htfo in nsksj prihrankov P i sms pošljite na naslov: HAMBC, 2457 8. Lswn-Ave., Chicsgo, III. (Adv.)
HAI) »I IZ V UMU, SS sahaja m«) brat M«rftla| domu U Hi. I>tra ns Notranja*«*. Prad tO lati aa J# nahajal V drftavl 1'asnairJvaniJl' ZaJUn, Ss aa ml Javi plaman<». frla v al na asSava. laka Pater, Hoi I0S4 4laUa« A.. OrsnS
„ Caslaa, VVmK.
—<A4*4
F. M. DOflTOJlViHJj
Bratje Karamazovi
"On govori Uko, on, in on to ve. 'Pojdel, da Izvršiš krepostno dejanje, ko niti ne veruješ v krepost — evo, to te jezi in muči, vidii, zato si tako maščevalen.' Tako mi je govoril o meni, in on ve, kaj govori.,
"To govoriš ti, ne on!" je bolestno vzkliknil Aljoša. "In v bolezni govoriš, v blodnji, samega sebe mučiš!"
"Ne, on ve, kaj govori. Iz napuha pojdeš tja, pravi, vstopiš se in porečeš: 'Jaz aem ga ubil, kaj se neki zvijate od groze? Lažete! Preziram vaše mnenje in preziram vašo grozo/ — To govori o meni in zdajci pravi: 'A veš, ti bi rad, da bi te pohvalili, češ: zločinec je in morilec, toda kakšna velikodušna čuvstva ima, brata je hotel rešiti in je priznal!" In to je ie celo laž, Aljoša!" je mahoma vzkliknil Ivan in oči so se mu zasvetile. "Ne maram, da bi ti hlapci hvalili! Zlagal se Je, Aljoša, zlagal, kolnem se ti! Kozarec sem zato vrgel vanj, da se mu je razbil na gobcu/'
"Umiri »e, brat, prestani!" ga je prosil Aljoša.
"Ne, on zna mučiti, okruten je/* je nadaljeval Ivan, ne da bi ga poslušal. "Vsakikrat sem alutil, zakaj prihaja. 'Čeprav si šel iz zapuha/ pravi, 'vendar si imel tudi upanje, da dokažejo Smerdjakovljevo krivdo in ga pošljejo v ka-torgo, da Mitjo oproste, tebe pa obsodijo samo moralno (slišiš, tu se je smejali), drugi pa te bodo še hvalili. Toda evoL Smerdjakov je mrtev, obesil se je, nu, kdo ti bo zdaj verjel pri sodišču samo na tvojo besedo? In vendar greš, grše, vzlic temu pojdeš, odločil •! se, da pojdeš. Zakaj neki greš, ko Je Uko?' To je strašno, Aljoša, takih vprašanj ne morem prenašatL Kdo ae mi upa zadajati taka vprašanja r'
"Brat/' ga Je prekinil Aljoša, dreveneč od atrahu, a vendar še zmerom nekako z upanjem, da spravi Ivana k pameti, "kako ti je mogel govoriti o Smerdjakovljevi smrtf pred mojim prihodom, ko vobče še ni nihče vedel o njej in tudi ni bilo čaaa, da bi bil kdo zvedel?"
"Govoril je," Je odločno rekel Ivan, ne dopu-Ščaje ni kakega dvoma. "Samo o tem je prav za prav govoril, če hočeš. 'Da bi vsaj veroval v krepost/ Je dejal, 'češ: pa mi naj ne verjamejo, zaradi načela pojdem. A ti si vendar prašiček, kakor Fjodor Pavlovič; kaj je tebi do kreposti? Le zakaj se boš vlačil tja, če tvoja žrtev ne bo obrodila nikakega haska? Zato, ker sam ne veš, zakaj pojdeš! In kakor da si ae res odločil? Niti se še odločil! Vso noč boš sedel in okleval: ali naj grem ali ne? A ti pojdeš vendarle ln veš, da pojde, sam veš, da odločitev ni več na tebi, pa da se še tako odločaš. Pojdeš, zato, ker se ne upaš, da ne bi šel. Zakaj se ne upaš — to ugani sam, evo ti uganke!' Vstal je in odšel. TI si prišel, on pa je odšel. Bo jazi j i vea me je imenoval, Aljoša! Le mot de 1'enigme je, da sem bojazljlvec! 'Taki orli se ne bodo vzpenjali nad zemljo!' To je dodal, to je dodal! Tudi Smerdjakov je ie tako govoril. Njega je treba ubfti! Katja me prezira, to vidim ie mesec dni, in tudi Liza me bo Jela prezirati! 'Greš, da bi te pohvalili' — to je bestijalna lai! In tudi ti me preziraš, Aljoša. Zdaj te bom jel Iznova sovražiti! Tudi iivržka sovražim, tudi IzvrŽka sovražim! Nočem rešiti izvržka, le naj segnije v katorgi! Himno je zapel! O, jutri pojdem ln stopim prednje in vsem pljunem v oči!"
V hehnostl je planil kvišku, vrgel brisačo s sebe in jel Iznova korakati po sobi. Aljoša se je spomnil njegovih prejšnjih !>esed: 'kakor ds bede spim . .. Hodim, govorim in vidim, in spim!' Bilo je, kakor da se godi to tudi zdaj. Aljoša se ni ganil od njega. Za trenutek ga je preftlnlla misel, da bi stekel k zdravniku in ga pripeljal; toda bal se je pustiti brata samega, a zaupati ga ni imel živi duši. Naposled Je jel Ivan po malem čisto izgubljati zavest. Govoril je neprestano, govoril, ne da bi utihnil, a zdaj
že povsem neskladno. Celo besede je slabo izgovarjal in enkrat se je nenadoma silno zamajal na mestu. Toda Aljoša ga je še utegnil prestreči. Ivan se mu je dal odvesti k postelji.
Aljoša ga je nekako slekel in položil. Se dve uri je presedel pri njem. Bolnik je trdno, nepremični spal ter tiho in enakomerno sopel. Aljoša je vzel blazino in legel na divan, ne da bi se bil alekel. Preden je zaspal, je Še pomolil za Mitjo in za Ivana. Ivanova bolezen mu je postala razumljiva: "Muke ponosnega sklepa, globoka vest!" Bog, v katerega ni veroval, in Njegova pravica sta zmagovala njegovo srce, ki se še vedno ni hotelo ukloniti. "Da," je rojilo Aljoši po glavi, ko je že ležal na blazini, "ker je Smerdjakov mrtev, ne bo Ivanovi iz-povedbi nihče nič verjel; toda on pojde in bo izpovedal!" Aljoša se je tiho nasmehnil: "Bog bo zmagal!" je pomislil. "Ali bo vstal v luči resnice, ali pa bo pogini! v sovraštvu, maščujoč se nad seboj in nad vsemi za to, da je služil nečemu, v kar ne veruje," je trpko dodal Aljoša in spet pomolil za Ivana.
SODNA ZMOTA I
Unodni dan
Drugi dan po dogodkih, ki sem jih opisal, so ob desetih dopoldne otvorili zasedanje našega okrožnega sodišča in pričela se je obravnava proti bmltriju Karamazovu.
Najprej povem In to s poudarkom: niti od daleč se nimam za zmožnega, da bi podal vse, kar se je zgodilo na sodišču; ne samo da ne morem storiti tega s potrebno popolnostjo, ampak tudi v potrebnem redu. Vse se mi vidi, di bi bilo treba cele knjige, in to ogromne, ako naj bi se spomnil vsega in vse primerno pojasnil. Zato naj mi nihče ne zameri, da povem samo to, kar me je osebno presenetilo in kar sem si posebej zapomnil. Lahko da sem smatral kaj postranskega za glavno in da sem celo povsem prezrl najbolj rezke in najbolj bistvene črte . . . SIcer pa vidim, da Je bolje, če se izgovarjam. Opraviti hočem svoj posel, kakor vem in znam, in čitatelji bodo sami razumeli, da je to vse, kar morem.
Se preden stopimo v sodno dvorano, naj pred vsem omenim nekaj, kar me je tisti dan posebno osupilo. Sicer pa ni osupilo samo mene, ampak vse, kakor se je pozneje izkazalo. Namreč: vsi so vedeli, da je ta stvar zbudila zanimanje sila mnogih ljudi in da vsi kar gorijo od nestrpnosti, kdaj se prične obravnava, da v naši družbi veliko govore o njej ter Že dva meseca ugibljejo, vzklikajo in fantazirajo na ta rovaš. Vsi so tudi vedeli, da se je raznese! glas o tej zadevi po vsej Rusiji; a vendar si niso predstavljali, da je toli skeleče in do take razdraženosti pretresla vse in vsakogar, in ne samo pri nas, ampak povsod, kakor se je tisti dan pokazalo na sodišču. Ta dan so se pri nas zbrali gostje ne samo iz našega guber-nijskega mesta, ampak tudi iz nekaterih drugih mest Rusije, da, celo iz Moskve in Petro-grada. Pripeljali so se bili pravniki, pripeljalo se je celo nekaj znatnih oseb; tudi dame so bile med njimi. Vse vstopnice so bile razgrabi j ene.
Za posebno ugledne in odlične moške goste so bila celo določena povsem neobičajna mesta zadaj za mizo, za katero so sedeli sodniki: pojavila se je bila cesta vrsta naslanjačev, zasedenih po raznih osebah, kar ni bilo pri nas preje nikoli dovoljeno. Posebno mnogo si videl dam, naših in tujih; mislim, da jih ni bilo dosti manj od polovice vitega odčinstva. Samo pravnikov, ki so se bili zbrali z vseh strani, je prišlo toliko, da že niso več vedeli, kam naj jih spravijo, zakaj vse vstopnice so bile že davno razdane, razprošene in ruzmoledovane.
(Dalja prihodnjič.)
PROSVETA
tem času. Brodili smo po iuži to brez mala eno uro in naš plen j« štel okrog 20 žab. Pri tem podu »mo skoro popolnoma pozabili na šolo, še naprej bi brodili po luži, da ni eden izmed nae opazil v bližini veliko kačo, nakar smo naš nadaljni lov opustila.
Predno amo prišli do tistega lepega vrta, se je eden naše skupine domislil, da bi bilo dobro, če poščegeče žabo po trebi* hu, a žaba ni dala odšel* nobenega glasu, kam šele/Nln^i za-regljala. Poskusili smo "tudi nt* drugih žabah ta eksperiment, a ni obnese!. "Gotovo so prestrašene, ker smo jih ujefi", je dejal eden. "Morda pa jih ne znaimo tako Ščegetati kot vrtnar," je modroval drugi. Medtem je tretji z vso silo od jeze žabo vrgel ob tla, da je vee štiri v zrak dvignila. To je povzročilo prepir. Jezili amo se nad njim, ker bo zaradi ubite žabe en groš manj.
Zabe amo si razdeli li Meni je ostala vreča s štirimi žabami, medtem ko so ostali svoj delež žab vtaknili v žepe in nedra pod srajce. Ckn smo pridi i do vrt-narjevih vrat, smo ga veselo poklicali, naj pride bliže, žabji plen e tu! Odprl je vrata ograje in nas povabil, naj gremo z njim pred hišo bi ipočakamo pred vra-i. Iz hiše je prinesel škaf vode in nam ukazal, naj vanjo položimo žabe, kar smo storili. "Bom videl," je dejal vrtnar, "če ste naloviti prave iabe, take, ki re-
pondeuek
He
Joaeph Irman (Akron, O.): <
Zabe in mladost
Bilo je v začetku maja. Na vrtovih so cvetele zgodnje cvetlice. ob gredah |* beli teioh, di-Šeče vijolice, trobentice in druge. Tu in tam »e je »preletaval rm«n metuljček, za katerim smo otroci radi stekli. Sadno drev je, odeto a cvetjem, Je razširjalo avoj prijetni vonj. V blltnjeni gozdu je kukavica pela ovoj ku-ku, ki se je slišal nad petjem o-ntalih krHntcev. Tudi ftabe, kl so
ali (>a po gmajni, kjer so stali veliki jagnedi in kamor v kratkem prižene vaški pastir svojo čredo govedi. Ob železnici in gmajni je bila velika luta, v ka-terl je bilo dokaj žab. Najrajši amo hodili v šolo čez gmajno. IV»t nas je vodila mimo vrtnarje* vega vrta, na katerega smo če-»to čez ograjo p<*el)ivo gledali, kajti tam izza ograje so ae nam smejale žlahtne r<We jagode, ob straneK |»a no ee bohotile krasne cvetlice, ki so ugajale zlasti dekletom.
Od samega veeelja nad to nepričakovano novico, bi najrajši šli takoj na žabji lov, rajši kot
v šok>. Težko smo čakali naslednjega jutra, da smo šli nad iabe k ti»ti znani luži. Domovgre-de iz šole smo se dogovorili, da eden prinese vročo. To nalogo sem prevzel jaz. ker smo imeli hilln in dovolj vreč. Zvečer sem poinkal primemo vrečo in jo zvll med knjige. Naslednje jutro sem se odpravil v Mo |»ol ure prej kot navadno in mati je zvedavo vprašala, češ, kam »e ml mudi,
»isti vrtnar delal n« »vojem vr-domovale v bližnji luU, no na ve- |tu< »mo se Marjl ustavili ob nje-čer regijale \ enakomernem tem- 'govl ograji. Pa na« povabi:
pu »voj rega-rrga in ae veselih« |"Fnntički, sil telite _ * ostalim življenjem v prirndt no- groArv." Vsi nmo se
vega življenja pomladi. Prijetni vonj cvetja, ptičje petje in raznobarvne cvetice — vae se Je skupaj utrnilo v simfonijo prerojene prirode
Od naše hiše do občlnake tri-rasredne šole v ft m ari nem oh Pakl. je bilo okrog pol uro hoda. a naa ot roke je navadno v?*!o celo uro ali več. Pot je vodila ho disi po glavni cesti, za ftttocnk-«.
povabi služi« par veselo za-
Nekoga majskega jutra, ko je J* * ptvagodaj. Izgovarja!
nem ne na neko nalogo, ki jo moram napisati pred šoUko uro. Zakaj je nisem napisal doma, j«« dejala mati. saj sem imel dovolj čaaa. Končno je veljala moja ln odkorakal sem.
Z vao naglico sem jo ubral proti tinti žabji luii. s namenom, da bom pni na meatu in tudi največ iab nalovil. Toda drugi ao bili hitrejši, kajti par sošolcev je le brodilo po luil. PrMru žil nem ae Jim brez vaakegn obo-t«vi jan j a. Is luše i* ni bilo sli-Aati nobenega žabjega glasu, kakor ae je slišal vselej prej ob
vzeli za njegovo ponudbo in nko-ro »oglasim pritrdili s odločnim "da". Bilo na* je pet skupaj, v starosti okrog 12 let. Kaj naj storimo, da zaslutimo obljubljene groše?
' lh4ira" je dejal vrtnar, "na. lovite ml kolikor morete žab. in ra vaa ko tabo. kl bo zaregljala. ko jo bttm pnščegetal po trvhuhu. bo*« dobili en groš."
gljajo.
Vrtnar si je dodobra ogledal žabe v škafu, vzel eno ven in jo Mščegetai po trebuhu, a glasu ni )lk> iz nje. Poščegetad je drugo n spet nič. Ko je ščegetal tretjo žabo in ni bilo nobenega glasu, , e dejal eden šolarjev, naj jo poščegeče tudi po hrbtu, po vratu n drugod po njenefn žabjem te-esu. Vrtnar je takoj sprejel šo-arjev predlog in ga udejstvil s ščegetanjem žabe vsevprek, a žaba ni hotela reagirati. Zahtevali smo, naj isto poskusi na o-stalih žabah. Ko je šel s ščegetanjem od Žabe do Žabe, smo vsi nestrpno želeli, da se oglasi žab-i rega-rega, kar bi bilo v tistem momentu za nas največje veselje n zmaga natf žabjim zarodom. 3a bi vsaj par žab uslišaJo našo gorečo željo, da bi dob Hi vsaj par grošev — toda nič! "Fanti&ki," je naznanil vrtnar, te žabe niso prave — to so sami žabjaki, samci! Zakaj niste nalovili žab-samic? Samice regij a jo od prve do zadnje, če se i h požgačka po trebuhu. Zat tudi ne boste dobili nobene groša!"
Docela smo bili premagani. Kako naj bi vedeli, katera žaba •on" ali "ona"? A zdelo ee mi da se vrtna«* laže. Ni mi šlo v glavo, da bi bile vae tiste žabe v škafu samci. Saj smo vendar vsaj dve žabi videli pri plojenju, zato sem enostavno vrtnarju zabrusil, da ne govori resnice. Takoj nas je nagnal z "marš v šolo!" To smo atorili, vel potrti in silno razočarani nad žabami in vrtnarjem.
Tisto jutro smo prišli v šok) pozno. Učiteljica nas je premerila od nog do glave in šlo ji je na »meh, kajti bili »mo blatni in nam ni pustila v klopi. Poklicala je učitelja, naj naa pogleda. Ves razred se nam je »me jat. Učiteljica naa je nato poslala k vodnjaku, da »mo za »ilo osnaži-H blato s sebe. Cim »mo se vrnili, je učiteljica hotela vedeti, kaj smo počenjali, da smo pozni. "Ko smo šli ob želesnici v šolo," je jecljajo dejal sošolec, "je tovarišu veter klobuk odnesel v žabjo lužo. nakar smo vni akočili za njim v lužo in se oblatili." Predno je učiteljica \praš»la drugega, če je to res, se je oglasila neka deklica in nas ovadtla. da smo žabe lovili. Za kazen smo jih dobili s šibo po rokah in pol ure znpora po šoli.
Is »ole gnnle smo se dogovorili. da gremo naslednje jutro n|iet nad vrtnarja, da nam da za na lovi je ne Iabe vsaj en groš. ako ne več, tako da M vsak dobil vsaj en krajcar. Ko smo prišli do ograjnih vrat, smo g» poklicali In kmslu je prišel Pov<yJali am«) mu našo misijo. Povabil nas je. naj mu sledimo, kar »mo « veseljem storili, Sel je v hišo, '»am ps ukazal, naj počakamo pred vrat ml. da prmene groše. Par t n-not kov nato je pljusknl-la mrzla voda po naših obrazih In^dileki iz velike v rtnarjev* po. I Zbežali smo brtz oboto-l
vljanja, obenem pa trdno sklenili, da se nad njim maščujemo.
Naslednji dan smo si napolni li žepe s kamenjem. Cim smo se približali vrtu ljubeznivega vrtnarja, smo oprezno pogledali o-krog, dali je že v vrtu ali če nas morda kdo drugi ne vidi. Ko amo bHi gotovi, da ni nikogar, smo začeli metati kamenje v najlepše sadeže in steklenice, ki so jih pokrivale, da so bili sadeži in steklenice popolnoma nedolžne Ze smo zmetali vse pripravljeno kamenje, ko se je iz hiše prikazal razjarjeni vrtnar, mi pa smo jo ubrali urnih nog vsak svojo stran. Nisem imel prilike, da bi ušel po poti, ki vodi v šolo, zato sem bežal naravnost do hiše mojega strica. Moj atric je btt strog in bal sem se ga "Odkrito sem mu povedal vee od kraja, o žabjem lovu in groših, o vrtnarje vem ščegetanju žab po trebu hu in o naši jezi, o metanju ka-menja v sadeže in steklenice. Dalje sem mu povedal, da se bojim v šolo in tako tudi domov.
"Nič ee ne boj," je dejal stric "Sel bom s teboj v šoflo in povedal učitelju vso zadevo, tako tudi staršem.
Stric je res šel z menoj, potr-kol na šolska vrata in učiteljici vse povedal. Kmalu potem pa se je v Šoli oglasil tisti* vrtnar in u-čiteljici natvezil o škodi, ki smo mu jo na vrtu napravili z metanjem kamenja, veliko več kot je bilo res. O žabah ni črhmil niti besede. Ko je odšeU ni bil nihče
1MAJA
kaznovan, pri našem zaslišanju pa naa je učiteljica posvarila, da ne smemo nikdar več nikomur škode narediti, sicer bo 'sledila težka kazen.
Pozno popoldne tistega dne smo prispeli iz šole domov. Moji starši so že vedeli o našem početju. Sledilo je strogo zaslišanje. Povedal sem vse, 'kakor je bMo: o žabah in vrtnarju, o me-tan/u kamenja in neuspelem ščegetanju žab po trebuhu, kakor prej stricu. Niso me kaznovali, a zapretili so mi, ako bom še kdaj naredil komu kakšno škodo, ne bo nobenega usmiljenja zame, "po mene pa bo prišel o-rožnik in me vklenjenega odve-del v ječo."
Kmalu po tistem sem spet gnal krave na pašo in bil vesel, da se je vse tako izteklo. Kako uro pozneje pa sem zapazil, da sd bližata naši hiši dva orožnika. Večkrat »o k nam zahajali orožniki kar tako v vas, iker so bili deležni dobre kapljice in prigriz-ca, toda njun sedanji prihod me je, navdajal s strahom, da »ta morda res prišla, da me odvede ta v ječo. Skril sem se m v strahu čakal, kdaj me pokličejo. Predno je bil čas, da ženem živino domov, ata orožnika že odšla. Ko sem prišel domov, nisem nič vprašal po orožnikih, pri večerje mati dejala z nasmehom,
ao me orožniki iskali, a so jih overili, da me niso vzeli. Cu-sem, da se z menoj le šalijo pozneje »em zvedel, da je bi-o tako: k nam so prišli le v vas.
Ko sem se naslednje jutro odpravljal v šolo, mi je mati zabičala, naj pazim, da ne bom tako neumen in šel spet žab lovit za vrtnarja, da se bo on "z njimi mastii."
"Kaj mislite s tem: 'da se bo z njimi mastii'?," sem ves začuden vprašal mater.
"Ali ne veš, da si vrtnar pripravi iabe za jed ?"
Poleg je stala moja starejša sestra, ki je baš prišla na parte-denski oddih iz Trsta. Očividno tudi nji ni bilo znano, da »e vrtnar "masti" z žabami.
"Kaj", sem začudeno vprašal, "žabe da bi imel za jed! Tiste rjavozelen kaste žabe naj bi človek jedel? Tega ne verjamem. «aj jih niti pes in mačka ne ma rata!"
"On pa jih je."
(Konw prihodnjič.)
Mikhail Kalinin (na desni), načelnik sovjetov, podHkiTiru mentiju Vorošilovu, vrhovnemu poveljniku ruske armade | red, najvišje sovjetsko odlikovanje.
Kdo je odkril naše jedi?
V svojih iverih o "Fiziologiji okusa" pravi francoski gas-tronom Brillant Savarin (1755-1826), da je odkritje nove jedi storilo več za srečo človeštva nego zasleditev nove zvezde . . . Neki drugT pisec pale dalje se-
sode.
Leon Trocki
ga: "Mož, ki najde novo jestvi-no, izkaže večjo uslugo človeštvu kakor pa vojščak, ki dobi bitko."
Verjamemo. Toda zakaj je ime izumiteljev hrane tako redkokdaj znano? Klasična starina je* sicer ohranila najslavnejše med njimi: Egis z otoka Roda je pogodil prvi neko ribjo pečenko; Nerej s Kia je sestavil slastno juho iz morske jegulje, Lampriad pa črno omako. Ha-riad je bil prvi gastronomski ali sladokusni teoretik. Aftonet je oče krvave klobase, Evtim novo-tar za pripravljanje leče, Ari-stion neugnan glede obar.
V sibaritski naselbini, ki so jo Ahajci ustanovili nekaj stoletij pred krščansko ero na obrežju Tarentskega zaliva, je imel izumilec nove jedače pravico, da jo je leto in dan sam pripravljal: po vsem videzu prvi, rahli poskus za patent ali avtorsko pravo.
Po tej daljni dobi je prehrana storila mnogo korakov naprej. Toda stvaritelji najbolj razširjenih in priljubljenih jedil so ostali večinoma nepoznani. Kdo je na pr. začel provensalsko "brandado": polenovko na olivnem olju s česnom, peteršiljem, citronovim sokom, poprom? ka-sulet (langdoški beli fižol z gosjo ali račjo, prašičevo ali ovčjo pečenko) ? kislo zelje, makarone, svinjske noge, juho in v njej kuhano govedino, drobovino (vampe), pašteto iz maslenega testa n drobno sesekanega mesa, itd? Njih početniki so zaviti v odda-jeno meglo prastarine. Nesrečni marsejski pesnik Tancrede tfartel je pisal, da je prvo boja->eso (ribjo čorbo) dal skuhati. Protis, stopivši s troveselnice, na kateri »e je bil pripeljal iz 7okeje v Marsilijo to pa v zano-žfrii na treh kamenih, med katerimi so goreli smrekovi Češar-ki. Toda neki drugi lironoša iz »te pokrajine, Joseph Mery, pri-pripoveduje v »vojih dvanaj »tercih, da je na postni petek o-patija v marsejskem »amostanu prva zvarila "bouillabaisne".
Odkar je francoska kuhinja je-a triumiratl po vsej Evropi (17. in 18 «t.), je teg* tako peljala, da jo je vsaka nova zaku»ka postavila pod pokrov rteljstro velike gospode. Kakor »o umetniki posvečali svoje umotvore knezom. ki »o jih Milil, tako so iznajdljivi juharji in kuharji krstili svoje »tvore z imenJ svojih gospodarjev ali gonpodinj. Pra-lino (v sladkorju prašen man delj), ki se imenu le po maršalu Plensis-Praalinu. JPv resnici po-tuhtal njegov kuharski mojnter. Ovčji kare »'peteršiljem, ki ga hvali MoKerov junak Dorante v "Meščanu plemiču", je »kombiniral prej vodja njenih kuhinj nego princesa Conti. Urtvaritev majoneze so pripisovali maršalu vojvodi IV Richelieuju, ker »e je I. 1764 polastil Port Mahona (pridevnik po tem kraju: mahon-naise - maj-onnaine), vendar poveljnik vojake je imel gotovo vet
m
druge muhe v glavi kakor ke.
Takisto poljski kralj SUnialj I. ni početnik kolača v rumu,{i pa ga je iz Poljske uvedel Francijo. Marija Leščinskz, k poljskega kralja in žena Ludv ka XV., ni pogrumtala t i "bouchees a la reine" (nek* p »teta), temveč se je zadovolji s patronaneo.
To splošno pravilo ima sevw častne izjeme. Menih kletar, d Ferignon, je v 17. atol. don bistveni način za izdelovanj« nastih vin, čast in slava Sani nje. Denarstvenik indobrojed Louis de Bechamel je v isti do sestavil belo omako iz smetia s katero se še danes sla sto« mo. V naslednjem stol. je Ck* sokač maršala Contadesa, t* upravnika pokrajine Alzaej spočel obrazec za imenitno ati dbursko jetrno pašteto. V krt VeJainee-en Barrois (MeuM)i postavili spominček Perrin L month u, ki je v 14. stol. prišeli misel, da bi izdeloval jagod marmelado. Druga soha stoji občani Camembert na prosil gospe Harelovi, ki se ji je 1.1? posrečil sir, nazvan po njeni < žji domovini.
Mati gastronoma Brillat-fi varina je iznašla štirioglato p šteto, krščeno njej na poldi "blazinica lepe Zoren". Com« cijske madelenke si je izn kuharica poljskega kralja.
Boljša polovica slavnega i karja Huberta Roberta (17 —1808) se je z dekliškim imkom pisala gdčna Sauce. sta bila oba sladkosnedeža, izumetničila nov način piš poulet a la sauce Robert.
Poleg mnogih drugih fr skih izumnikov omenimo i katere nefrancoske. John tagu, grof Sandvvich, (18. i bil strasten igralec. Da j« dlje adržatl za mizo pri si je dal v papir zaviti kri zine natlačene z maslom m tjo. Po njem imamo razprostranjene po vsem Nemec Liebig je študiral prej v Bonnu, nato v Erli V Parizu se je koj sprijst Gay-,Lussacom. Veliki odkril kloroform skoraj ob i času kot Soubeiran v Fr Splošno pa je zaslovel i izvlečkom, ki ima Ae zve#t*' vržence.
Mirabeaujev kuhar VjJ ki je zgodaj stopil v po« je spustU na potovanje, ki je zabredel med Ijud pleme. Poglavar je bil i* »J (fe si privošči pečenko » človeka. Francoz pa »U no dal okusiti nekatere i^ ceptov, ki so se mu v*« bolj posrečili. Cmi V*** bil tako navdušen, da K" ponudil takoj krono v
krotili.
Na koncu kon«. » J« * biti gantronom kot zaključimo z Brillft-S*-domislico.
Afr
POSLUŠAJTE
PlUlOEffllTIUffl.
Folklore Radio MT
Everjr Sonda v froai» Htattoe WWAE -
AflaUfte naročili i Mladinaki Hrt fm)e»«J aH nomdnfkn v ** edini te trajne vi
lahke f***