UUK iB3{«l.IiH»S BlI[11^-1 L' -I- TL'JVC» Milko Mahnit Dr. Slavko Ikilušič in Slovenski gledališki ■nuxej t dobi ravnale!jevanja Janka Travna Ta spis je nastal iz spoštovanja do nedavno umrlega hrvaškega teatrologu prof. dr. Siavkn BalUŠiČa in hoče pokazati njegov dele* pr j lijsti našega muzeja v času od 1952 do 19G2. Hirati želi v.HHj nekoliko odkriti človeški lit strokovni pmfi) ustanovile!ja in prvega ravnatelja K(4M pokojnega Janka Travna, ki se v naj ho L j jarki svetlobi prikazuje prav v njunih iivih in pismenih srečanjih. Dr. Batušičf se je že pred ustanovitvijo Slovenskega gledališkega muzeja (29. novembra 1952) ukvarjal z zadevami, ki sodijo v našo teatrologi jo in gledališko zgodovinopisje: pisal je o Hinku NuCiču ob njegovem 49-letncm umetniškem jubileju (1940), o gledališkem, ravnatelju ireinriehu Bernsteinu, ki je deloval tudi v Ljubljani (1943), o Viki Podgorski (1947), o domačem dramskem repertoarju, se pravi o hrvaških, srbskih in sl n venski h piscih na zagrebškem odru od 1940 do 1949 (1949), spet o Cankarjevih delih v zagrebških uprizoritvah (1949) tn o 25-lelniei umetniškega dola Ferda Delaka (1950)* Slovenija in vse njene premnoge, predvsem kulturne vrednosti so mu bile zmeraj pri srcu; pozna! jih je in se, kolikor jo le mogel, ukvarjal z njimi, saj je njegova nemirna in radovedna narava zmeraj rada brskala pa domačih in tujih kulturnih in umetnostnih zanimivostih, čeprav še tako drobnih in izjemnih; kar dobro jo pognal slovenščino, saj ga je 2e zelo zgodaj naučil njenih ''elementov« kasnejSi univerzitetni učitelj inženir Ciril Rekar (Batušic Travnu 26. januarja 1957). ■ nori ll ic j( 2. junija iffli v Novski, Študiral Se umrinoMno zrvcI n vino v Zimrebu m v PitrlTU. d akter L ml 1K7 Iti bit VHe ect JnSttuJ ] BSl V HNK najprej kat poiTiblnl n^J.srr, i.Ttfm kot ilr ,1 m j turji, rciJsrr. (11) m K uprave tn Dri mi- 1n fibč.isiui pttiiirtilnilc Upravniku, nd LJ4n ps kut iDdjii Arniča in muteJu IENK. Iflit) je bil Izvoljen zn rodnepa prolcsorjn zaiirebiko Akademije »tt ?;:r(la]iikt) utnrmtut, tiiL jr dopisni fflan JAZU. HlL Je [te.snik In jjisaltitJ, rdtjn najtlbijtm Eirvajmti pnnjpssciv, dram a: IK ¡n p reva) h Um: Ofl romanov, JD rimrnj, predavatelj o aledallifu lirim:> in na inatjsivetiili sratanjih tin tujem tBetietko. FarLz. BreEfriz. Dunaj). urednik tiinu-ili Hladni UJ|{]]| SJstnv, plmannbdv |n rliomlknv In nvlnr miti dW domače In tuje gl lmLi Jiiče EPfle-vaJneH) rjuprnv, trmrl J-c 35. apni* Letos. 1 NnitirrineJJe podatke el oj v >Kronik L zavoda za književnost J teatreloElju JAZU>, 111, čl. E. ZnCfeL. 3Sit, sir. PJ-1UU. 2 at n n; dvoma, da jo bil 1952 poučen tudi o ustanovitvi Slovenskega gleda* lisk ega muii e ja, ki so je zanjo najodločneje zavzemal Janko Traven* njegov Ustanovitelj in prvi ravnatelj. Moža se pred 1952 osebno nista poznala, prav gotovo pa sta drug za drugega vedela. Imela sta mnoga istih ali podobnih potez (celo rodila sta se istega leta): oba sta bila odličnika po srcu in vzgoji (Travnovi predniki so bili p!e-mi-škiga T<)du) in Sta SO Želela ui^esničcvati v izbranem življenjskem slogu ne le po duhovni, ampak tudi po tvarni plati (potovanja, kultivirano udobje, izbrana družba in poznanstva); oba dva sta bila na Široko odprta vsem oblikam in vsebinam celotne duhovno kulture Ln v zvezi s tem tudi obadva nemirna hlasiavca na vse strani in v podrobnosti, kar jima je oteževalo pot k strnitvi in celovitosti dognanj (Travnu seveda bolj, saj je imel manj izkušenj kot ^sorbonec" in vse* stranski gledališki praktik Ratušiv); obadva sta bila samostojnega političnega mišljenja (a zato nič manj goreče vdana stvari socializma) in izvirnih pogledov o a kulturna vprašanja, obadva trdovratno osredotočena na gledališka dejavnost svojega naroda; in obadva — kar je po vsem povedanem čisto skladno — obadva in neodvisno drug od drugega raziskovalca mnogih močno podobnih ali kar istih vprašanj.* 1952. 28- novembra 1952 je Traven sporočil Hrvaškemu narodnemu gledališču v Zagrebu, da je ustanovljen Slovenski gledališki muzej v Ljubljani-«, Intendant Marijan Matkovič je odgovori] šele 19. decembra: novica jt? z zadovoljstvom “Vzel na znanje« in izrazil željo, naj bi v vseh konkretnih priloinoetih prihajalo do tesnega sodelovanja med novim muzejem in Arhivom in muzejem H N K. ki pa. žal, Se ni formiran kot javna ustanova. Traven Arhiva seveda ni prezrl: tudi njemu je 1. decembra posla] tu novi« in vsaj ta ■ če že ne ona Upravi HNK — je morala priti v roke vodji Arhiva dr. £atu£iču. S tem je bil napravljen prvi stik med obema muzejskima ustanovama. ' Janko Traven xu Ju rodil iî, novembra 1DW v Ljubljani Najprej je b¡¡ urfldnlk v Zbornici ™ trgovino, olj rt m industrij □, po dr um vojni pu pu finar, organizacijski delavec, raïjsknvalrn rgDd'jvlne slovenskega eLeüaUifla Ln illm«, nfl 9, jsnuarjs iaii honorarni utrjevaler BicdalLtkogs muze::. pri -upravI sWQ v LjubilnnJ, ra tem jiu v letu ls:.u prvi ravripir-ij 'nirrflt utemeljenem Slovenskega BlodniLAkcBA muioja. 2u)ei Je napisati -z rndouino slnvenHkegii gleda LLSfcu n,n m,, íf-ikijv do 191*1. pa mu Ji' smrt (UH'!!) preprefills uresničitev tiačrra; napisni ps jc -obilo Člankov, rarprjiv ¡n drobnih aplsov o problemih posameznih (flrdaliii m o gledaliških osebtun-iiJh. Nji— sovo delo Jo tudi obširno ItudLJa -Pri-uleu nnvojg klncnrntograilje ui-L Sluvznrlh. p mm do mnai, i tl nj-Lsi nekih torih Liüdiiisrnikiiv vjl SH r.. Uredil ;e knJiiivJ Lipahpvo ■Gledališko zmes« (Lîïli) in ■ Slovenski gledališki portrel« e3DHOj. Sert njegovih Oljtnkuv In razprav p-a Je luila -.- kzijiui .pota slovenskega jjiedalUCa-« objavil Dudan Mui-jlvhjc. (Clc) Clanok M. Mutinlili -Jimlm Traven, cuj ohtemtni m uril.. CUod. nsi Hrumu srf« Ljubljana, : --'.i GJ, h-1r_ íaü-im). ' Prim. TYouejt Moliere In xlovensku sledajidep- .rKRm"ill« r,i\-LC sin .slovenskem prim; IWjLKsiin rj.irkL ||- s|ov--T.skn glctikLličC ; Gogoljev Revizor jUVii na slovenskem nam : Goldoni na Slovanskem in v slovenskem kUmJ ai ¡íiüu ; Ehuw m ntovensko gledali&éa itd. Opip.fit?: Midlûre 11 Hrvatu: tJíH-tJu- na ii.ji.nj porom lcl| Gd-rlTL lin Ta g reh Ai k Oj požarnim; PrcmiJtTfl .m-viicnu 1J Zasrchuj Goldoni u nuS-lin Ink ai 1 reci Janin 1 prljevoaima; mhiLw t isgrehaCko kejtailSlo Itd. — Tr;i i-rrl .■ 0 Iiidvrailtlh dramatikih Cankarju, rinigmju. LcvRliku, LJnhnnu ... Barušii: n hrvaških drn m ¡t: 15cih DrtlČU. Titu Brc/ovaikem. Vojnoviču, KrLi-il... ■- Trjinfii: Moskovsko umetni-Sko giedflJLSie ih alovenxku gLudalidfte. j tat uiti.- ptstovn pni ducat s Članki v u StaniHinusIceni In Hudaanlklh na -spl'-h m v Zsnretm. — Traven t Poljska dnmitlks Ju xtowinlcn jílednUtíe. Jn-iliÉ-ld: Poljaki Jiuuirl I .liluJnci na lui^riibdkvj pnznmiel. — Travnu-' N C kaj podatkov 11 zgodovino Cli-dntrfkcBfl : -m jhítjí'í; KsT^liínt Hitovi u Zagrebu. — Tre veti : SEdvenskl uiL-iinliškl muitj. Slovenske medinske razstave. JJiri a.-Eič.- Arh Lu L muzej umk [historie I In pregled rhlrk), — Ghji: niTiiun biogrnfcklh in jubilejnih C-Lnnknv o gledal likih usivarjatelh. o plednilSklh poslopjih, u ptunejilLmih oblrtnienh irfcrtinliSC, O prvih l^V'étihrjh prtnaiïieatnih opL-r. n bnjHilii Irt!. — Imfnnin bUjilogranjo glej v knutl Jonko Travm: r=i)La Elovenakcsra aledHlLSCs«, LJnbiJane i-t'.í direz Hanküv, ki zadevajo upero In iLIm), DittaSJCevo pa u it hnenovanl -Kiunikl zavtida za k n ilíri-níKi | tCBlrotOglju JAZU. ZJlRTCb 1-977, J.;, J. str. B7 Cio Eli. 1953. Osebnega stika med obema ravnateljema pa ledaj niti v celotnem letu 1953 ni zasledili ln ra dopisu, bi spremlja slovensko gradivo za zagrebško razstavo ob ttfl-Jetrrici Miroslava Krleže (fotografije, scenografski osnutki, gie-daiiški listi), jt! podpisati upravnik SNG duš Kozak in oe ravnatelj SGM Janko Traven. 1954. Du njunega seznanjenja je prišlo Selo spomladi 1954. Vendar se je Traven Se prej (marca) seznanil (vsaj pismeno) z osebo, ki je zaključila gledališko muzejski trikotnik Ljubljana—Zagreb Beograd — z ravnateljico Muzeja pozo-risde u met n osi: v Beogradu prof. Mileno Nikoličevp. Ta mu j c napovedala obisk v Ljubljani in sicer zaradi dogovora -okn jedo c izložbe pozorisne juguslavenskog karaktera, ko ja se planira za Ameriku«. Pred Travnom £e je odprla možnost, ki je ustrezala njegovi strastni zbirateljski in raziskovalni naravi; razstava in io v največjem merilu. Puvrb še v Ameriki, v New Yorku. Tam naj bi v decembru 1954 in januarju 1955 sodelovali v enem od oddelkov razstave z naslovom -Vodilna gledališča malih držav« (Norveška v oktobru, Holandija v novembru, Danska v februarju, Belgija v marcu, aprila in maja pa Švedska). Povrh je bila la razstava samo uvod v velikansko delovno nalogo, o kateri Traven 20, avgusta 1955 takole poroča Svetu /,a prosveto in kulturo LRS; "-Podpisani poroča, da jo delovni odbor jugoslovanskih gledaliških muzejev (Milena Nikolič za Beograd, dr, Slavko Batusič za Zagreb in Janko Traven za Ljubljano) po pripravi gradiva za jugoslovansko gledališko razstavo v New Yorkii, ki je bila decembra 1954 in januarja 1D55 in j c doživela velik uspeh, pripravil gradivo tudi za jugoslovansko gledališko razstavo v Dubrovniku. Tu bo razstava trajala do 25. avgusta 1955, nakar bo četrtina gradiva, pregledanega in vnovič selekcioniranega, odposlana na Dunaj, kjer ho v dneh od '¿0. septembra do 5. decembra 1955 velika -Evropska gledališka razstava-*. Daši smo imeli na razpolago samo skromna denarna sredstva, smo se potrudili, da bi bilo jugoslovansko gledališče dostojno zastopano,« Ta trojna naloga je bila ne sam n pravi preskusni kamen za ravnatelja naše mlade kulturne ustanove, ki se je pognal vanjo z vso ihto svoje visoko ljubiteljsko in hkrati nadvse skrbne, natančne in strokovno usposobljene narave, ampak tudi priložnost, da se ob srečanju z Sc dlje časa delujočima, vodilnima gledališko muzejskima delavcema preskusi, potrdi in obogati. Nikoličev» (verjetno) ni prišla v Ljubljano, pač pa je Traven sredi marca pohitel v Beograd, kjer pa ni našel dr. Batušičn. Tako se je pogovarjal samo z Nikoličevo — če som prav datiral Travnove nadvse zanimive, a 1‘edkokdaj časovno opredeljene zapiske, Traven je odločno odprl vprašanje oznake «jugoslovansko gledališče*. -Vidim, da se tim problemima uopšte još niste bavili,- ji je dejal, «a dužnost mi je, da vas na to opozoravam najvecom kurtuazijom i konciliantnošču . .. Znam i čak to, da Hrvati nisu zadovoljni podolom na naše sadašnjc republike .,. ali oni šute, iako misle svoje misli,« Nikolifrevi to očitno ni bilo všeč, zatn je dodal: -Ja govorim otvoreno, kako se zapravo mora, ako se želi utvrditi prave principe s ara dn j e.* «Pustiva to,« mu je verjetno rekla ona, "a gledališče je jugoslovansko’*, -Jaš malo ne,« ji je odgovoril, t*pozorišta su ostala hrvatska, slovenska.« Traven vztraja; slovensko gledališče je treba na neWyorSki razstav! pokazali posebej. Ona tnu govori o -edinslvu-. Nasmehne se ji in omeni tisto »kvazi jugoslovansko jedinstvo u preralnoj Jugoslaviji". Zdaj ona, da ruši -edinstven«. Traven zardi, stisne ga pri srcu. ogorčen je, hkrati ga je strah. Pošten je, a za junaka preneSen, «Da rušimo jedinstvo,** pravi. «To če (može) tvrditi samo budala, knji ni je ušao u suStinu problema.- Kako je reagirala Nikoliče v a? Zapiski ne nudijo gradiva za sklepanje. Traven zatem najde dokaz v Jugoslovanskem dramskem pozorišlu. «Uslarsovljene kako .^avezno,« ji reče, -zbog novih prepisa administrativno i finansisko izgubilo taj karakter, ukoliko ga je kulturno uopšte imalo. Ustanovljeno je bilo dakako kao reprezentativno, ima!o je (dobre) glumce i režisere. Ali falila mu je glava; jezik, koji je srpsko-hrvatski.** To gledališče, ji je dejal, je bilo ustanovljeno po tujih vzorih, kjer pa seveda obstaja osnovni pogoj: enoten jezik kot na primer v Nemčiji ali Franciji ali Rusiji, kjer re vsilili -uzurpatorsko stal inis tičko porobljivački name tnu ti edinstveni jezik«, «Možda to još ni ko ni j e ulvrdio, ali ipak drži. Da, može da pošto ji to pozor iste (JDP), jev bazira na jeziku. Ali ni kako ni je ni slovensko ni makedonsko.« Ko je izpovedal to osnovno stališče oz, izhodišče za oblikovanje tako pomembne razstave, se je dotaknil še cenzure oz. komisije, ki naj bi dokončno odločala o razstavljenem gradivu, Nič nima proti nji, hoče samo, da njeni sklepi niso odločitve, ampak le sugestije, To zato, ker njeni člani niso gledališki strokovnjaki. In značilno nadaljuje: «Ali iako bi bili, u šušti ni problema ni kad još i ne sada nisu ušli, ne znaju ono isto. Sto mi znamo i nikako ne možemo doz voli ti, da bi oni o našim zaključiti m a održavali sud... Ali ono Sto nas troje stvaramo «a Lom IzlužboTin (bez svake megalomanije, samo iz stvarnih razloga), morajo Oni prim iti kao bazu. Oni te se morati iz naših zaklj učaka učiti. Sto se jugo-slavenskih pozorišta tiče, a ne mi iz njihovih sugestija.*- Zatem spregovori O namenu ncwyU poslednje vreme čak i dr. Eatušič posve 5uti, neznam ni, kako ste primili moje primetbe, i u opite nišla onoga, ito se Uče poslednje, a naj-važnije faze u pripremanju materiala za izložbu.« Potem postavi vrsto vprašanj: kdo je selekcioniral slovenski material in koliko podob je bilo izlučctiih; koliko slovenskega materiala je šlo v Ameriko in kje je tisti, ki je ostal doma; je Ostal tekst, ki ga je napisal ter kaj i n zakaj so ga spremenili; Batušič mu ni poslal zadnje redakcije »uvoda« — so hi k; v njem upoštevane njegove pripombe ali ne; koliko fotografij j c dal Beograd, koliko Zagreb in koliko Ljubljana; bo mogoče ta material uporabili za razstavo v Dubrovniku in ali so bo o pravem času vrnil iz Amerike; koliko denarja so za ameriško razstavo prispevale republike Srbija, Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Črna gora. Prosi, naj mu pošljejo katalog (ameriški), brž ko izide. Nikoli če va je odgovorila čez mesee dni — 27. decembra 1954, Poslala mu je katalog (je v arhivu SGFMj r, naslovom »Gledališka umetnost Jugoslavije-[pri oblikovanju razstave je, kut kaže katalog, zmagalo »jugoslovansko« načelo in tako je Linhart ob Êterijï, Levstik pa ob srbskem amaterskem gledališču), potem nekaj pisem prof. Wellsa s sporočili o newyorSki razstavi in gotovo še govor, ki ga je imel Franc Kos 13. decembra 1954 na kolumbijski univerzi [4 strani). -Po svemu [zgleda, da možemo biti zadovoljni,. . izložba je po m aferi j alu najbogatija m po koncepciji najpotpunija od svih izložba na Columbia Uni ver žile tu.* Razstava bo potovala še na druge univerze, naši izseljenci jo hočejo v Fitsburg. Glede Dubrovnika mu odgovarja, da bo treba narediti šc eno razstavo — »smanjenu, i. mislim, da če nam lo iči daleko lakše i dal ek o bolje sa ovim iskustvom-. Janko Tro treti tportret Ivana Čarga) 1655, Z novim letom 1955 sc ic začne delo za Dubrovnik. 5, januarja se je Traven oddahnil — Batitšič mu je spel pisal, njegova zamera, kolikor je je sploh bilo, je izpuhtela. Najprej zahvala za pisanje, potem opravičilo, ker se tako dolgo- ni oglasil. In potem veselo novoletno sporočilo: »Kako valjala znate, izložba je u N. Yorku postigla potpun uspjeh, pa če možda Čltsvu godinu 1955 putovati od grada do grada.« Brošura '-Theater in Yugoslavia" še ni izšla. V nji bo 97 klišejev. Opombe, ki mu jih je Traven poslal 9. novembra lani jc uporabil — «ali samo kratko i bitno, jer se ukupan upseg mog članka ni je smio mnogo povečati, Sačuvao sam te Vaše prlmjedbe, koje če mi mnogo koristiti u budučim zgodama, kad budem stavljen pred šiita n zadatak. Hvala Vam od srca.« Prosi ga še ¡ta nekaj podatkov za legende in mu pošilja zaprošeno sporočilo o Dancšu. ■— litega dne mu je pisala tudi N a količiva o sestanku v Zagrebu, ki naj bi bil 12. januarja, in mu poslala prvo ves: o »Europäische Theaterausstellung 1955~, ki naj bi bila v Bssnu, a sn jo kasneje prestavili na Dunaj. Traven je takoj — G, januarja 1955 — odgovoril BfttuJiev; poslal mu je zaprošene podatke s pripombo, da morajo priti v brošuro Borštnikova in Cankarjeva slika tet- prizor iz katere Cankarjevih iger, hkrati pa se mu je zahvalil za podatke o Danešu. Na sestanek v Zagreb pa da še ne moro: je prenaporno zanj. (Istega dne Traven piše v Celje, naj mu pošljejo nekaj izbranih fotografij z.a publikacijo o jugoslovanskem gledališču — verjetno gre tu že za Dubrovnik.) 13. januarja Nikoličeva sporoča Travnu, da gre v Zagreb. 7. februarja prejme Traven sporočilo ITI-ja. (ia je imenovan za člana «odbora za pripravo razstave o razvoju gledališča v ,T uj*oaii»\ j j , ki bo v Dubrovniku. Drugi člani odbora so BuiuJie, Niknličeva, Marijan Matkovič, Bratko Kreft in Marko Fotcz, Prvi sestanek odbora bo 12. in 13. februarja. Traven se ga udeleži, čeprav je še pred kratkim pisal BatuJiču, da je preslab. Na njem sklenejo, da bo razstava odprla od 25- junija do konca poletnih iger, nato jo bodo poslali v Essen, (Travnov zapisek na sestanku 13. 2. 1955: »Ustanovili smo sinoč, da bi podela bila na fotografi ju; 100 Ljubljana sa Slovenijo™, ISO Zagreb sa Hrvatskom, 25Cl Beograd, Srbija, Makedonija, BiH, Črna gora — skupaj ,500... Ali ja sam več smuč rekao, da može to važi.ti samo za vreme posle god. 1945... U vreme pre prvog rata i izmedu oba rala bila pak su u stvari samo tri glavna državna pozorišta Bgd, Zgb i Lj. Zato neka se za vreme do t(MI uzme ova podela; Lj 30 ®.'V, Zgb 30' n, Bgd 40'Vd.«) Toda že 21. februarja Nikoltčeva sporoči Travnu, da z udeležbo na razstavi v Essnu ne bo nič, ker naša Komisija nima denarja. A upanje je še, morda bo jeseni ]e kaj iz tega, pa bodo uporabili dubrovniški material. 17, marca 1955 čJaiuštč sporoči Travnu datum seje odbora za dubrovniško razstavo (22. marca), Traven pa mu odgovori, da se bo seje udeležil. (O tej seji vemo tudi iz Travnovega dopisa generalnemu sekretarju SNG Ljubljana, v katerem javlja, da je kot C lan osrednjega odbora za prireditev gledališke razstave v Dubrovniku prejel -nujni poziv« na drugo sejo v Zagrebu — 22., 23. in 24. marca.) Seja je res bila, saj Traven v pismu Nikoličevi z dne K. aprila 1955 že govor: o -albumih«, torej o nalogi, ki jo je za dubrovniško razstavo lahko dobil le na marčni zagrebški seji in zaradi katere je imel kasneje nemalo sitnosti. 12. aprila 1955 s-e dokončno razjasnijo vprašanja okrog »Razstave evropskega gledališča«; tega dne je namreč dr, Kindermann, sloviti dunajski gledališki zgodovinar, pisal Travnu — nadvse vljudno v francoščini — da razstava ne bo v Essnu, pač pa na Dunaju in to jeseni ob ponovnem odprtju Državne opere. (Dopisovanje glede EsStla je teklo med Kmdermannom na eni in inž, Kumbaiovičem, dr. V, Kraljem in dr. F. Koblarjem na drugi strani Je decembra 1954 in januarja 1955.) Prosi, naj predmete, ki so bili določeni za Essen, izročijo Dunaju, Razstava bo od 15, septembra do 15. decembra v 25 velikih dvorana!) slavnega Kunslierhausa (Dunaj I. Karlsplatz 5) pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva in dunajskega mesta. Pri pravil jo bo Institut za gledališko vode pri dunajski univerzi v sodelovanju z Avstrijsko narodno knjižnico in upravami avstrijskih gledališč, Tnstilut je prevzel tudi organizacijo in finance. Stroški za embalažo, transport in zavarovanje gredo na račun omenjenega ministrstva, ki je tudi pooblastilo Institut, da vodi vse pogovore in celotno poslovanju. Umetniško oblikovanje razstave je v rokah arhitekta prof. Clemensa Uolzmeislra, ki mu bodo pomagali še drugi slavni arhitekti. Ker bodo pripravljali katalog že od t. avgusta dalje, morajo biti eksponati na Dunaju v času od 15- do 20. julija, do konca maja pa mora Institut imeti tudi natančne legende eksponatov; treba jih je torej poslati najkasneje v drugi polovici majnika. Traven je odgovoril šele 4. maja — po nemško; jugoslovanski delež šteje okrog 390 fotografij in še 409 fotografij v albumih, Kindcrman pa je tl, snajs poslal še več podatkov., tako npr. o velikosti jugoslovanske razstavne sobe (10 X 6 metrov). 1KB Reti so se Kdaj brž zamešale, pri tisk ati so začeli tako čas kot živci. 22. in 23. aprila 1955 sn se '-trije veliki-» ter Matkovič in Krett sestali v Zagrebu, i.ivahno razpravljati, se cel« sprli {sklepa m, da je bil najest rej si Da-lušič) in pri tem na marsikaj pohabili, Iz zapisnika ni jasno videti, kaj gre Dunaju, kaj Dubrovniku. Očitno pa je, da je Traven prevzel vsa poglavitna opravila za Dunaj In bil uradni prevajalec legend in drugih besedil, Batusič je vedel — bil je najbolj izkušen — da se delo ne bo zasukalo brez zmede, napak in zamud. Se ni že zdaj začel počasi umikati? Se mu ni že zdaj videlo, da Eg ubij a svoj čas? Travnov! s svinčnikom popisani lističi so ohranili nekaj od vsebine tega sestanka: «Prostor, Budžei. Preduzeče, koje če ¡¿vršiti na vreme. 500 UOO din: 300 900 Ljetne igre, 200 000 ITI, , , Aluminijaste cevi i staklo. Podela; 1. Diapozitivi, 2. Al bitmi (enajst: 1. protagonisti Drame od začetka do dane«, 2. protagonisti Opere, Baleta, 3. historični material. 4, grška klasika, Shakespeare, Molière, 5. Cankar, Krleža, Nušič, 0. Omladinska, pionirska po-zoriita, marionete, 7. mala pnzorišta. 3. Trst 1902 do 1952, 9. s&vremene scene Drame, 19. Savremene scene Opere, Baleta, lt. rezerva), 3. Scenografija, 4. fčn-jiiimi, H. Arhitektura, fi, Lepak, festivali.,, Cena albuma: 4500 do 5000 din, velikost 30 X 40, foto 13 X 24, usnje svetle barve, v en album bi šlo 2 X 40 Io-losov ,,, Utvrditi shemu potpisa, Legende najkračel — Ja mislim, da sve te naše nazive drama i opera prevedemo na franc. — Glane ili mat Fotografija? Za istoriski mat, da ne reflektira svetlobe. — Plakate v originalu -. - Polako ide; rad . . . Molim Vas, da-li. Vi u arhiv primate sue skice za scenografiju i kostume is HNK u Zagrebu? Da-li se je koji put pojavilo pitanje vlasoištva tih skica, i da-li je bilo utvrdeno, da je vlasnik kazalište?«) Pet dni po zagrebški seji — 23- aprila — strese Traven nekaj jeze na Niko-ličevo. Potem ko spregovori o albumih in maketah, vpraša, zakaj na ncw-yoràki'm zemljevidu jugoslovanskih gledališč ni Trsta. Pametno predlaga, naj se za dubrovniško razstavo pri Beogradu, Zagrebu in Ljubljani >■ obeleži i broj pozori štu, štr> če pomoči, da se udmnh na karti vidi pozorü n« dinamika naših glavnih gradova kao conta ra pojedinih naših kulturnih i jezičnih sfera-». Opomni, da v -ameriškem« katalogu ni sledu o ljubljanskem Festivalu in da so v zadnjih zagrebških pogovorih prezrli ljubljansko Opero, ki ima vsaj toliko odlik, da bi morala bill v »velikih legendah« omenjena kot drugo najstarejša Jugoslovanska Opera. -Nemo j te se srditi «bog tih mojih napomena.« ji piše, »ali a ko hočete, da slignem živ u Beograd, nemojte zaboraviti na stovenačku Operu i godrnu 13921 Zamislite samo: cola Opora sa Kreftom protiv mene i Vas.- Molči BuiEištč, molči tudi sicer zelo zgovorna Nikoličev«, Traven ji 3, maja spot piSe, sprašuje jo, zakaj molči. Potem, odpre vprašanje jugoslovanskega sodelovanja na dunajski razstavi: bral jc namreč v časnikih, da je Jugoslovanski odbor za dunajsko razstavo povabil k sodelovanju HNK in vsako gledališče posebej- Morda tudi zvezna komisija to želi in noče, «da bi naš odbor organiziran kompaklan i j edinstveni prikaz ceiokupnog našeg pozorišta», Kakšna zmeda! On pa se pogovarja in pogaja s preciznim, urejenim Dunajem! — Traven jo o vsem tem pisal tudi Bafufiču — dopisa v SGFM ni! saj mu ta 10. maja sporoča, da ga ni nihče -zašebno« povabil na Dunaj, Kindeimannovi asistentki, ki je potovala skoz Zagreb, pa je rekel, da je baza dunajske razstave lahko samo dubrovniška razstava; naj jo KJndermann pride pogledat in naj si izbere ustrezne eksponate. — Nikoličeva 12. maja le odgovori (.dopisnica), a o drobnarijah (dia- pozitivi, albumi, makete, ljubljanska Opera), bistvenega, se pravi “dunajskega problema- se ne dotakne. Naslednja seja odbora za gledališke razstave jie bila 24. in 25. maja 1955 v Beogradu. Živahna, spot nesistematična, nekajkrat napeta, zdaj o Dubrovniku, potem spet o Dunaju. Traven zapisuje (odlomki); Iz. Ljubljane pridejo še Cankar, iz jedne njegove drame — 5D :< 60, Pucova, iz jed ne drame — 30 X 40, slovenska gledališke ¡jiistnpje, scenografija Spinčič (pperu ■■■Prešeren-). Souvanova (kostumi zn «-Marijo Stuart-), po ena scenografija HLjavca, Matula. Koruna, Bartlove ... Makete — l ; IDO. Nspi.si ■ - kateri jezik, angleški, francoski? — 5ve se fotografije kaširaju. — Stenderl: 15. kom. l Bi mali pultovi za albume, i oentralni Šlander 1C folosa . .. b,'a ziduvima jiv‘itne Milk' 5 komada, na svokoj tl folosa , , . 1 Velik pano . , portreti.. . Cent ml ni pam: sa Ohridskem lege n dom kan dekoracija na pediumo Hvar, maketa, 125C0D din. Hvar bi motau podnosili iaj nošah . ., U Dubrovniku da bi DnvrLjennc izrndio (maketa) ... Dr, Fotez če ohezbeditl čoveka, koji te črtati legende . , , Dr. B&tušlča četno moliti, tla iz zafirebačke akademije materi.jsl prikupi za Deč. .. Ja predlažerti, da to do g. tS41 smanjimii na 1 OD, n peste, knd vidimo, kako če bili s moderrnm, jpš, akn bi bilo pntnjbrm . . Ja sam več savetovno, da bi Črti dn god. ] EI41 podelili samo na tri epohe: strogo iti s tori biti deor do graf 1900. od tSflu do Ifl-il ,, , P: d Vagona transporta za Dubrovnik, da stiže u tri da n n Pakpvnnje. Koga zadu-Elti? Majstori da pnkutju, nadzor če imall drug Janjič. Administrativni posao okrog transporta — drug Janjič. U Dubrovniku, ko ¿e preuzeti materija]? Drug Janjič.,. Stroiki izračunani na 40" 000 din, i bez kaširnnja. Kaširanje 36 000. pa spurtu j i 40 000, prevoz 60900 12 in pol tone:), honorar!, razno, pakovatijo... FflIS nam raivac ... Drevnin; za n n k, OČ10 60D ™ (Id 0Q0. pulni trošak, 2 aranieca. Vi, ja, Mikolič, Siniša ,. , Honn-rari zn rad na organizaciji izložbe, pri prema materijala legendama, selekcija itd.. Itd., prokodužn.1 rad porod dnevnice.. . NLkulir maksimum 40 006, minimum 30 D00, Traven 25 000 (EflOAtn, Batušič 25 000 (20 000). Janjič 10 000 (10 000), Foiez 20O0U (15 000). In seveda spet zaplet Traven contra Nikolič: Sa zgmdama nbeleže sr? samo glavni gradovi jezikovnih knTaJiinjin sfera — kak p je istlnita i stvarnost, ,. Ništa aha! Ima u Jugoslaviji 4 nacionalne republike, 2 hi-storilne republike, jul laku? Ja plcdirum za tu, da so Označi? afera Jezikovne. Kako je Vama svejeclno? Da-li je te točno, da se u Ljubljani igra slovensko, ffagneb hvvat-sku, Beograd srpsko, Skopje makedonsko? Je li to istijia? To je toliko pubi podviLkao Tito U govori ma. da o turne cvrkubijn vrapei . .. Nltii vas ubili ... Svoje poprečno obvladovanje srbščine je Traven opravičil takole; Zvinite, nišam imao Strogo profd-Sore za srpskobrvatski jezik, pa sam takoreči autodidakt.- Zmenijo se, da bodo v nedeljo 19. junija vsi v Dubrovniku. fltttuJič in Traven bosta od Splita naprej potovala skupaj. 31. maja 1955 Butbitč na dopisnici izrazi Travnu — malo zares malo pa tudi ironično — upanje, da se je srečno vrnil v Ljubljano. Traven mu 2. junija lo potrdi. 31. maja si Traven zapiše misel, da bi Kmdermanna za štirinajst dni (od 15. avgusta do 1, septembra) povabili v Dubrovnik — kar je predlagal že Batušič, Prvi junijski dnevi so potekali že v znamenju priprav na odhod v Dubrovnik. (Dubi^ovnik je trenutno seveda prvi, zato zamujamo Dunaj: Traven 12. junija piše Kindcrmannu, da je v zamudi zaradi Dubrovnika, a da bo po 25. juniju intenzivno delal zanj.) Pisma in dopisnice letaj« v treh smereh, v njih sole drobne informacije v zvezi z razstavo, poglavitno pa je poročanje o -zadevah v zvezi f. bližnjim potovanjem. Tako 15, junija piše RntuSič Travnu, da pride v Split 13, zjutraj in ga praši, naj mu na ladji rezervira tri ~ligestule~, ker se bodo vozili cele noč. Oba imata s seboj pakete z eksponati in upala, da ju bo v Dubrovniku nekdo čakal, ki jih bo prevzet. On (Batuiič) bo imel dva, Troven gotovo Se več. Naslednji dan je pri pisalni mizi Traven;: v Beogradu, piSe EuíTi.íiéu, je prav gotovo velika »gužva, jer m je bilo lako srediti ceo iaj prikupljeni material-**. On jo prek Intertransa poslal v Dubrovnik 5 maket in 10 albumov. Zdravnik mu je dovolil potovanje, upa, da bo dobil kabino na Frnleterki. V Dubrovniku bosta imela dovolj snovi za pogovor ne le honor is, ampak ludí honoraria causa, ker — naj po pravici pove potuje v Dubrovnik na kredit. Upa, da bo tam boljše, "jer če tamo biti nas ministar finansija** (tj. Nikoličeva). — Istega dne Nikol j. če va sporoči Travma, da je razstavni material žc v Dubrovniku, medtem kr> ima una opraviti okrog tiskanja kataloga, ki je izšel tudi v angleščini in francoščini in z zamudo (saj o izidu sporoča Nikoličtva Travnu šele 8. julija}. 11). junija SO vsi v Dubrovniku — kot je bilo zmenjeno konec maja v Beogradu. Kako živahno, napeto pa tudi mučno je bilo tam, zvemo iz pisem (posebno Bninšičeipih), ki je v njih nekaj Sako bridkih mesL, da jih ne smemo na- vesti. Prišlo je do prepirov, ki su jim bili vzrok »nriši temperament: pa i gledanje na problematiki! izložbo sa n j ožin im praktičnim izv ríe n je m-* (Traven Nikoliče vi 12. julija 1955,) Tako razstava ni doživela pričakovanega uspeha, v katalogu je bilo mnogo napak, temu se je pridružila še GervaSsova pura zn a ocena v -Vij os ni k u u srijedu-*. Hcniiiir, ta »dobri duh Krvatskog puiopisj i teatrologi je-* (Saša Vrivš, In inemoriam 5. Eatušič, Scena 1979, St. 3—4), se je od obupa smejal (Travnu 13. julija 1955) in kasneje odšel — ne oziraje se ne priprave za dunajsko razstavo — na potep po Franclji, vestni Traven pa domov v Lj ubij ano. 12, julija je pisal Nikoliče vi, ki je še zmeraj v Dubrovniku, da je tam občudoval njeno ponašanje, kadar je bilo treba reševati finančna vprašanja, prhma ji, da je omogočila njemu in Battišicu bivanje v Dubrovniku, občuduje njene zdrave živec, ki ji omogočajo, -da sa uzvišenom nonšalansom i grandez-zoin« prehaja na dnevni rod, obžaluje pa, da ni bilo časa za mirnejši pogovor in za »stručni cntrcnous". Sicer pa jc že ves v delu za Dunaj in prosi tudi za njeno pomoči naj doseže, da bodo povabili Kindermarma v Beograd, naj pošlje revije in knjige, ki niso bile razstavljene v Dubrovniku, pa tudi maketo Kreftovih -Komedijantov*' nazaj v Ljubljano itd Piše ji, da je sprejel povabilo odbora /a dunajsko razstavo, naj stopi v svet (Beirat) te razstave. Šemam materiala je že prevedel v nemščino, ker ga Kindermárvn nujno želi, material sam pa mora biti na Dunaju v drugi polovici avgusta. Bninštč v pismu Travnu z dne 13. julija 1955 (potem ko obžaluje, da sta se v Dubrovniku tako naglo poslovila) jasno oceni dubrovniško delo; --Tnače bi nam bilo tiebalo još nekoliko radnih dana, da se ispravi ono, šlo je bilo u brzini improvizirano, i da u mi moj diskusiji režim iramo. Sto nam. je u.spjelo, a Sto ni jeja rinknko ne mogu biti zadovoljan ni s postavom ni s ovakvom motodom rada, kakvu su aplicirali naši partner! iz Beograda. Mislim da sc nas duojtca slučcmo it torne (podčrtal M. M.): ako a e bude još jed n o m radi [o nešin slično, onda čemo tom poslu pr is tupi ti uz- sasvim druge ušlo v o i fitriktno utvrdjene principe (podčrtal M. NT.), a ne da se damu na svakom koraku iiberrumplati.*’ Nikoličeva pa je Se naprej v Dubrovniku (do 26. julija), Travnu sporoča ■— 16. julija 1955 — da sama nadzoruje razstavo (ker ne zaupa '-mladini’--)' in «kufia doseči povečanje obiska — -/daj našteje približno petdeset ljudi na dan. Finančno še '/daleč ni splavala, težave se bodu vlekle do jeseni. In kako naprej? Tretjina razstave gre tia Dunaj, ostanek bi potoval po vsej državi — a ni denarja. Tn znova jo zaboli kritika Upravnika reškega gledališča., dramatika in pesnika Gervaisa, ki najbolj zameri, da je razstava -zanemarila -gledališča iz notranjosti države*. Nikoličeva se tolaži s tem, da o n j ib ni imela "kvalitetnih Fotografij-». Iz pisma je čutiti, da st' zaveda delnega neuspeha; Kindermann naj rajši ne pride! Razstavo bodo zaprli 26. avgusta, takoj pakirali in transportirali na Dunaj, Dr. Baiušič bo lit. in 19, v Dubrovniku, pa se bo z njim pogovorila o vsem. Ve, da se mora dutaknili tudi težav m zapiše; »Najviše nerava ipak su mi poj el i ,., (Imena). Svi ostali, u prvom redu Vi i Batušič, bili ste nestašni kao deca in to mi ni j e nerve trošilo,,,* Ves avgust sta si dopisovala samo Nikoličeva in Traven (15 pisem), Balušič jc bil zdoma. Traven poroča o računih za razstavo, ki so jih začeli pošiljati ljubljanski sodelavci (najmanj 139 000 din), o ostrih ugovorih ljubljanske igralska akademije, ker ni bila na razstavi, in seveda o Dunaju (seznami, pakiranje, transport). Opaziti je vrstice, ki so v zvezi z But a.Tiče m; ---Radoznao sam, da-li je drug Batusič bio ponovo u Dubrovniku, kako ste mi pisali, i da-li jc pregledan izbor. Sto smo ga spremili za Bcč?* CJlede potujoče razstave misli, da bi bilo najboljše počakat: na material iz New Yorka in potom vse skupaj na novo selekcionirati. — Nikoličovo zanima otvoritev dunajske razstavo in možnost, da bi bila navzoča na nji (12. avgusta 1955). Spet so dotakne dubrovniških težav in pri tem. omenja histerijo, '»koja je u Dubrovniku uprnpastilfl mnoge lepo zamisli i moje živce-. NajhujSe je bilo pač pomanjkanje denarja — a zdaj j c na vrsti Dunaj in treba je iti naprej. Naj se ne ozira na to, kar njemu in Batu licu (!) vsi očitajo, saj so spričo omejenega števila fotografij in eksponatov ni dalo vsega povedati. Odgovarja tudi na vprašanja n Batušičovem ponovnem obisku Dubrovnika: -Dr. Batušič jo projurio kroz Dubrovnik i nije s« ničta s njim moglo razgovarati o poslu, »amo je traijo a konto henorara. šlo je bilo vrlo smešno u našoj iinansiskoj situaciji.* -■ Med vsemi temi pismi se je v rodno ustaviti ob Travnovem z dne J S. avgusta 1955, sej nudi nemalo gradiva za njegov portret. Upre se predlogu iz Slovenije, naj bi na dunajski razstavi pokazali tudi delež avstrijskih dramatikov v ljubi janskem gledališču; -De volj no dugo smo Im bili robovi, da bi sada i Štirni tumačili, koliko jo baš pozo ris L ima u Ljubljani ostalo još austrijanske boje u tobožnjoj kuiturnoj i pozorišnoj suradnji. Ja više želim, da nastupi Ljubljana u zajedniei sa Beogradom i Zagrebom kao suverena jedi niča pozorišnog života u Jugoslaviji* Ostro se tudi upre supor-žiriranju, ki naj bi ga za dunajsko razstavo opravili nekateri gledališki ljudje (pisatelji, režiserji). Brati temu je bil že, ko je šlo za dubrovniško razstavo. Tako je nekdo- od teh superpregledovalcev, po poklicu režiser, zelo malo prispeval: izločil je nekatere stvari in vključil tiste, ki jih jc sam režiral, ker jc hotel biti v prvem planu. -Naimc ja za sebe neču tvrditi,* ji piše, »da sam samo ja popin svu objektivnost. nego eu podvuči, da ja kao pozorišni hi stori čar mogu bi: L više objele-tivan ncgo-li aktivni suradnik u pozorištu . . , Ncmojtc so ljutiti na meno, ali ja hoču podvuei ono, što nas zapravo deli od aktivnih suradnika u pozarištima: mi smo muzealci — pü bašta. I iz ovogä prolaz.i s ve: naše zadače, naši postupci. pa — ako hoteti? — i ono, zbog čcga itmo -mi muzealci presudjivati. tko če bili u pivom planu i ko ne. A pri tome ml upravo ne trebamo nikakvc suradnje aktivnih pnzorišnih suradnika, nego tražimo od njih samo materij ale. A ko hočemo, da bi uspeli sa našim ialoibama i našim budučim priredbama, moramo se još uSe povezati kacr muzealci, , . Poverenje i p rod ubij ena medjusobna šara cin j a. Nas muzealce ček ti ju j os leške zadane. Pomislile samo, šla če biti sa našim mladim k ari rovi na, koje zapravo j os ne mamo. Baš zato mora ju i odnosi izmedju nas biti čisli — ja naravno smatram nas Lroje: Vas, dr, Batušiča i sebe kit jed n oprav ne članove onog muzealnog odbora . . . z bog toga mislim, da je potrebno, da svak sam odgovora za stvari, koje o da bere.- ■ V pismu z cine 17, avgusta pa ji sporoča, da so nas na Dunaju dali v sobo 14 z naslovom »Slovan sito gledališčen in da je dobit vabilo na odprtje razstave, Upa, da bo tudi ona lahko prišla na Dunaj, kajti »ozbiljno če biti potrebno, da izložbu študiramo — to znači poved rada na spremanju i za študij naj manj c još deset dana". Dunajska razstava, ji piše, bn uporabila najmanj dvajset načinov ■■ pri kazi vanj a», medlem ko jih bomo mi samo Sest (skulpture, slike, fotografije, scenografske in kostumske skice, makete, knjige in časniki). Dunaj inr:a pač vse drugačno gledališko tradicijo kol New York, zato so bili tam {v New Yorku) razstavljeni materiali brez prave gledališke psihe. Torej nujno na Dunaj! Zato naj Nikoličema dobi titnveč denarja, deviz. Rej gre za študiji Moramo na Dunaj, »pa ako čemu gore samo jedanput na dan primlti toplo join- (18. avgusta). Dotakne se tudi Dubrovnika (2. avgusta); če je dovolj obiskovalcev, naj bo razstava od p ida še v ¡septembru; praznine je treba izpolniti z materialom, ki smo ga »izbaeili«, a »svakako bi morali lo radi ti noču i sulks preči preko loga, da ste iz vtik li material za Tleč*-. Denarja za Dunaj pa v Ljubljani ni. »Mislim, da svakako morale dr. Balušiča obavesLitj n našim planovima. Možda če cm naši novae kod .Saveia NTR ITrvatske.~ Dotušič pa ni bil samo po Francoskem, bil je tudi v Londonu — Traven so mu namreč 31. avgusta zahvali za pozdrave in pove, da je medlem mnogo feorespondiral z Nikoličevo v zvezi z dunajsko razstavo. Hkrati posreduje prošnjo Janeza Logarja, ki bi rad na posodo enodejanko »Jadac» Miše D im ¡trije vica, igralca iz Žabca (1354—IMS), Bat uiti: rad ustreže- C, septembra 1955 pile, da bo Nikoliče va terjala od Komisije, naj jo pošlje na Dunaj. K tik o to, saj je bilo dogovorjeno da bo šel on, Traven. Kmdermann je povabil tudi njega in D sveti o, seveda na njune stroške. Ker nima sredstev, razstave pač ne bo videl, čeprav bi ga zanimala. Upa. da bo Traven našel možnost za Dunaj; če jo bo, ga prosi, naj mu prinese katalog za Arhiv in mu vsaj na kratko sporoči svoje vtisi*, Pozdravlja ga -srdačno i prijateljsko". Od septembra pa do konca 1955 ni od Tiatušiča niti vrstice več [vsaj v SGFriT ne). Traven pa s-i dopisuje z Nikoličev»: spel ljubljanski računi (knjigovez, arhitekt, Foto Slovenija, Tntertrans in še) — i. oktobra 1955; potem pa n jugoslovanskem tednu na dunajski razstavi, ki bo od 2. do 23. novembra in bodo na njem razstavljeni posebni eksponati, ki jih je treba še izbrati, a je Nikoliče v a že vsega sita in predlaga Travnu, naj selekcijo opravijo kar pid reditelji — 24. oktobra 1955. Da, tudi na Dunaju so bile težave — ob našem obisku je prišlo do nekih zapletov s Kindermanllovo asist ¡ml ko Dietrichovo, poleg tega so Jugoslovanom določili prostor, ki je žaljiv, skratka, Nikoliče v a predlaga, naj Traven napiše Kindermannu odločno pismo in mu zagrozi, da sc bodo, če bo šlo tako naprej, umaknili z razstave. V pripisu dodaja še; »U Za- grebu sam razgovarala sli dr. Batusičeni i iznela mu situacij a «kratko, i on se, zamislite, nicemu ne čudi, jer je očekivao tako nešto.« Molk dr. Bafušica je s lem precej pojasnjen. Traven ji je odgovoril [8. oktobra), da je Kindermannu prav gotovo treba sporočiti, »sto nas je bolelo-, vendar za to zdaj ni pravi cas, treba jo počakati na »jugoslovanski teden». A Nikoličeva se nc potolaži: '-Na tu bečku iziošbu ne volim ni da mislim, ali moram izdržati do kraj a... hi (i. novembra 13:15). Napisala je celo članek (izrezek 21. novembra pošlje Travnu), da bi z njim »osvetlila lu slavno izložbu«. Piše, da poskuša pozabiti dunajsko zgodbo. Pritiskajo pa jo finančne skrbi v zvezi z deficitom dubrovniško razstave. Boji se, tla ne bo dobila dovolj denarja, vendar pa bodo ljubljanski računi plačani, kolikor bu mogoče. (Se kasneje — 25. novembra — piše n »svinjarijah«, ki so jih na Dunaju počeli L tijimt, tako da »ja više nišam mogla nervno da podnesem da pisem o čemu šlo je U vezi bečke izložbe , ..«} 1. decembra Traven spet odpre vprašanje financ, kajti vse ljubljanske firme, ki so delab.' ta Dubrovnik, bodo zadevo gnale na sodišče, Ce bo prišlo do Loibe, bo zaradi resnice moral pričati za Firme in ne nji v prid. Zraven lega obstaja odprto vprašanje vsote, ki mu jo je obljubila za opravljeno delo. »Ja u mom slučaju neču apelirati na Vašit maleri&Inu nego na Va5u moralno odgovornost,-(Poslal priporočeno). 16. decembra ji piše znova, odgovarja ji na pisma, v katerem mu Nikoličeva daje na znanje, da jo je vznemiril ton njegovega pisanja. Ampak komu naj sporoči pritožbe upnikov, če ne nji, ki je sprejela dolžnost, da bo skrbela za finančne zadeve okrog razstav v Dubrovniku in na Dunaju? Kaj Nikoličeva misli, da bo račune plačal on sam. Traven, i lastnim »sirotinj-skim novcem«? Položaj je resen, firme bodo čakale samo do 2(1. decembra. Medtem se je približalo Silvestrovo in Traven 29. decembra vošči Batitšiču in njegovi ženi vso srečo v novem letu. 1956. Januarja in februarja 1955 se Traven in Nikoličeva Se cmeraj auiota okrog denarja. Intertrans ga do 12. februarja še ni dobil, knjigovez pa ga je in Traven se mu zahvali za potrpežljivost (15. 2. 1956). Za Dubrovnik bo Traven dobil 10 900 dinarjev, Batušič prav toliko, Nikoličeva 20 900, Janjič 6509, torej le 59*/c od tistega, kar je predlagal Traven (Nikoličeva Travnu 10, februarja 1356), BaiuJič se oglasi šele IT. februarja 1955 in ko odgovori na Trav nova vprašanja (katere Claudelove drame so igrali v Zagrebu, o baletki Zupančičevi, o igralcu Josipu Rajbcniču). mu zaupa, da mu je Beograd izplačal -dubrovački honorar« (19 099). lipa, da je Traven »u dobrom zdravi ju«, on da je bil pred božičem deset do: v bolnišnici («kamenac □ bubregu«), a je šlo vse le z injekcijami, brez operacije. Družina sc dobro počuti, žena Blanka pošilja pozdrave, sin Darko gre v 1. razred, se že zna podpisati. »Ja sam - ■ bez prom jene — rastrgao na sve strane: kazališni muzej. Akademija, Leksikografski, novine itd,, ali sve nekako ide, prvmda bi život bio lij ep samo on da, kad bi čovjek ima o tu ne-ostvarivtl idoalnu mogočnost, rta .se koncentrira samo na j od a n posao i jednu struku . ,.« Čutiti je. kako sta st vedno bliže: »Radova» ču se, dragi g. Travert, ako mi se naskoro javite opširnije, Nas dimjica čemo još imeti prilike ia stirad-nju (podčrtal M. M.), Batušič se potem ni oglasil tja do novembra 195G. V tem času je Traven kontno le dobil denar za obrtnike, ki so delali za Dubrovnik in Dunaj (Niknli- cevi 31. marca]. — Ustanovili .so odbor t.a proslavo Stenje Popoviča in Traven spraSuje Ni koli če vp, zakaj jo v njem ona, ne pa tuji tir, RaSwiic in zastopnik »-tretjega muzeja«. [3. oprita). — Material iz Dubrovnika, Dunaja ¡n iz New Yorka se vrača v Ljubljano, a ne ves, Traven pa marsikaj od! manjkajočega potrebuje za Linhartovo razstavo (Muzeju pozori Sme umetnosti v Beogradu — 3. novembra 19S6)- Beograd ne odgovarja, Traven so razburi: naj napišejo vsaj pet vrstic, da mu ho jasno, pri čem jo. «-Fretpostevlj&m, da močite još upotrebljavati prijateljski! fiJimu, ko j a nas je u n asom dosadašnjom radu povezi vala. Ako pak se je pojavilo neko drugo shvalanje 0 roogučnoslima suntdnje, to vas molim barom za toliko medjudruStvene forme, da nama subo i u komercialnem tonu javite, šlo se Zbiva našim materialom i da-li posluj i miigučnost, da njime umnozimo izložb er.; material, kojeg spre mamo za predvidenu izločbu u Ljubljani»' (pismo ni bilo odposlano!). Nazadnje je material le prišel (a še zmeraj ne ves) in Traven se takoj 5, novembra 1056 lepo zahvali: -»Več sam mislio, da me mrzite u dno duše.-« Tak ib težav pa bi ne bilo, če bi se ravnali po njegovem predlogu; »'-Da-li so seča le, da sam več dva pula n« našim sastfincima predložio, da se nekako organizujmo.. . Ali žalim, da niste dosad našli mogučnosti, da me u tim mojim namerama, koje če biti od velike koristi za nas sve, potpomognetc, Naravno je, da se sa tim slaže i dr, Balušio, Sve tu bismu irtiali več Urad j eno, kad biste prihvatiii moj predlog.* Traven Bafuitčii spet piše šele 2G. novembra 1056. Sporoča mu, da je bil od aprila sem spet bolan, prosi ga za podatke o prvi zagrebški izvedbi »»Labod-joga jezera * in ga vabi na ljubljansko razstavo v počastitev 200-letni.ce rojstva Antona T. Linharta. HdiJič mu odgovarja 5. decembra. Veseli ga. da je Traven premagal bolezni in da je spet pri tistem delu, »»koje Vam pruža najviše zadovoljstva«, Sporoča o -Labodjem jezeru« in prosi za podatke o arhitektu Franzu, V Ljubljano bo rad pričet za dan ali dva, Linhartova razstava je zanj -»naročite interesantna, jer je to krupan momenat iz naše kazal line histerije«. Traven naj uredi, da bo dobil povabilo -ad personam«, «pP. cu ondu ovdje lakše udesiti, da me netko služheno pešal j e*. V januarju ga čaka kome mor ati vn a razstava ob lUit-letnici Dujšinovega rojstva, jeseni pa velika Vojnovičeva razstava ob enakem ju bi k» ju, »»No to se polako sprem am več sada,« Sicer pa je raztrgan na vse strani: Akademija, Leksikografski zavod, Arhiv, -»koji solidno stoji na mjestu i r»e može krenuti dalje, jer nema prostorij a ni budf.eta, dakle .malenkosti' . , . Drugariea Nikolič se javlja tu i tamo.,.« Predlaga (Nikoliče v a), da sedejo k diskusiji, a Selo po njenem tritedenskem bivanju v SSSR, kjer je gost sovjetskega ministrstva za kulturo, »-¿šažctio sam joj — pismeno — sretan put i rekan, neka dobro razgleda u Moskvi teatarski muzej im, Rahrušina -,, To bi dakako i Vas zainteresiralo, — no o sivemu tome opiirnije us mono. Nikoličeva mi je komično v ra ti la dubrovačko-bečki materija!, a izmedju catalog za-bunom — i četirš Vaše ljubljanske velike fotografije... Kod mene se neče izgubiti ni zametnuti ... Pozdravlja Vas srdainn i prijateljski . . .« — Traven se mu takoj (10. decembra IS56) zahvali za podatke o »Labodjem«, pošilja mu podatke e Franzu in sporoča, da mu bodo poslali vabilo na razstavo. "Vesel je, ker so velike fotografije v Zagrebu, prosi, če mu jih lahko takoj pošljejo. Ms božični dan /■JettiJič odgovori: fotografije so poslali, hvaia za podatke O Franzu, povabila pa, žal, še ni dobil. Seli mu srečen božič in vse dobro v letu 15)57. Končno je vse urejeno in Baiuiič bo prišel v Ljubijanj 1. januarja. Ampak nista se videla, ker mu je Traven J.e ‘29. decembra sporočil, da je spit v postelji, zato zadnjih dvanajst dni ni mogel sodelovati pri delu za razstavo. Piše mu: -Vcoma žalim: teškn sam Vas očekivao vet': pre dve goditie, a s ve izgleda, da se mi sada nečemo vidjcti u Ljuhljam. Ja to veoma žalim, jer imam mnogo žlošta razgovarati a Vami. Ponavljam: i /.bog toga mi je moja nova bolest nesreča.- Prosi ga. naj mu piše, kako mu jo bila razstava všeč. — Bntušič mu je ustregel in v pismu z dne S- januarja 1957 takole ocenil njegovo delo: »Moram Vpm .iskreno reči, da je izvršne i po sadržaju i po razdiobi materi jata i po prozent&eiji. Gslm toga prostorije, bas z&to jer su niške, odlično odgovaraju svojoj svrsti za ovakvu iztožbu, koja ima o manj e tormate ekspunata, Postava deset put boljo n:^o ona u Dubrovniku! Bilo bi preopširno, da zala zim u detalje, ali imam ipak par primjedaba: I- na mnogim i mnogim legendama nisu označene godi n e, a to je kod jed ne h istorijsk o-retrospektivne izložbe važno (na pr. godi ha glumea u pojedinoj ulogi, godi na premijere i sl.) 2. faksimili prvih štam-panih tzdanja -Micke* i »Matička- sasvim su silni n neugledni, — gotovo ih nišam ni zapazin. .la bi ib dan povečati na 1 metat! J- N& fotografiji, gdje Nučič čita ivoju komodi ju, jedan je glumač označen kao M. CJavrilnvič. Koliko se meni čini, ta jo Čiča Tli ja Stanojevič, glavni bcugradski interpret njrgovog roperloa-ra.« Tudi razstava ljubljansko igralske akademije v Jakopičevem paviljonu je zeh: interesantna. »Ta mi jo dalo ideju, da ču ovdjt kod nas insistirati, da s malo viši: pa žri jo prikupi j a ju hLstorjjskl materijal o radu našo Akademije.- Iz Ljubljano sta z ženo odnesla najiepSe vtise, njemu pa želita -št o skorij c i polpuntje ozdravljenji-- (ni ga obiskat, ker je vedel, »u kakvim je Čovj-ek dispozicijama, kad je: vezan U2 sobu i krevet«). Beveda je mnogo -stota- za pogovor, -ali bit če i za to prilike-, H, januarja 1957 je uprava IINK privabilo Travna na proslavo 35-1 etnice glodal iškega delovanja dr. B a limon, ki bo 20. januarja. Traven je 16. januarja upravi sporočil, da se slavja zaradi bolezni ne more udeležiti, in prosil, naj slavljencu izročijo priloženo čestitko, v kateri mu želi še mnogo let za delo »na področju gledališke zgodovine narodov Jugoslavije-. To mu želi v svojem imenu pa tudi v imenu SGM. -ustanove, ki je našla v Vas svojega prijatelja in sodelavca (p>odErta! M. M,) ob različnih priložnostih, ko je šlo za to, da predstavimo svetu in domovini delo in razvoj gledališč v Jugoslaviji. Sodelovanje, k: nas je vezalo v preteklosti, naj nas ob Vašem jubileju poveže za bodočnost-. — Istega dne je pisal še Bnitiiicu osebno. Opravičuje se, ker tako pozno odgovarja na njegovo pismo z dne 5, januarja in obžaluje, ker oi mogel organizirati, sprejema v Ljubljani, kot bi bilo treba. Zahvaljuje so mu Za kritiko razstave, k: pa še malo ni tisto, kar bi bila, če bi bil zdrav. Datumi, da. to je seveda narobe. Težave so bile s tiskarno, ovirala pa ga je tudi zahteva, da mora biti katalog čim tanjši. Na kontu mu potoži: -Poštovanl i dragi gospodme doktorc! Ja ležim u kr cvetu, jer m kako ne mogu ozdraviti, Bunio sam se, da bi otišao na kliniko pre Nove godi ne te sam radije ostao kod k uče u krevclu. IVIpžda sam pigrcšio. Kad bi tada bio na kliniei, možda bi vat bio zdrav. Ali sada moram g uta): ono. šlo sam iskuhao.* — 23. j anus r j a mu še enkrat Časti Ih za 35-letnico, ki jo je z nekaj vrsticami omenil tudi v slovenskih časnikih. »Osobito Vam od vremena našeg poznanstva ostajem dužan za Vašu prijateljski! surudnju u pri- Janko Traven ra min iv ¡ji ki Hobi SlrujpnafcejHi glcdalUike.ija muzeju |irt>mama naših triju izložbi... 2eiim, da prodiužimo našu suradnju te rit na dam, da ču Vam na ko ji način u svoje vreme pokazati moju zahvalnost.«. ■ -BatuSii mu še v jubilej nem razpoloženju odgovori 26, januarja. Piše, da se zdaj, ko jo čas, da se zahval: za čestitke, obrača najprej nanj in, se mu naj pr ¡srčneje zahvaljuje -<-kao prijatelju i kao diru k toru Slovenskng gloda! iškog muieja«. Za vse lope besede, ki so mu jih izrekli, se hoče oddolžiti z delom, ■‘-kolike mi to dopuste moje snage i mogučnosti-1 želim i n ud a. m se, da čarno se na konkrelnom djelu nas dvojica nači zajedno joj? mnogo pula, i da četno nijedsički obrnditi temu histOTijsicih iiouenskohTTttlsftifi veza na teaiarskom Et1 ?e?ti.■.:■■. Zahvaljuje se mu za jubilejne članke m omeni, kako veliko in veselo presenečenje je bil zarij prihod dr, Krefta, »koj; mi je svojim poznatim elanom izrazio čestitke Slo-venskog narodnog gledališča«. 12. februarja 1 tla" Satniki prosi Travna zn podatke o Golarju. I&. februarja mu jih. Traven pošlje, hkrati prosi za njegovo fotografijo (v.a SG.ti} in za naslovu člankov iz zgodovine hrvaškega gledališča, ki jih je |Batušič) napisal v času druge vojne, —¿¡a!nit<: odgovori 1, marca, Zahvali se za podatke o Golarju, ki jih je dobil več. kot je pričakoval. Zeli mu zdravja in -polno kondicije, kako se spo riški kaže-^. Tudi svojo fotografijo mit pošilja: petnajst let se že m dal pošteno fotografirati, priloženo je naredil »nešlo bulji Snel fotograf«; brž ko se bo fotografiral, bo poslal boljšo sliko, \fiid vojno ni publiciral nič važnejšega, »ali sam, za sebe, pisan sam svoju beletristika - . - Ja sam rinimo bln od ustaša pregnan u Sveuč. biblioteku i stavljen na popis zabranjenih ptsaca«. Večje medvojno delo je samo članek »Kazal išni ravnatelj Hcinrirh Bbrnstcin*-, ki je napisal £}QQ strani .spominov, v katerih »se , na puha v a1 i hvali sam sebe kao svaki glumač«, m ki je bil, kol j c bilo omenjeno, nekaj časa tudi ravnatelj nem-skega gledališča v Ljubljani. — Na to pismo Traven odgovori šele čez mesec in pol — 13. aprila. (Bil je bolan in je 5eie pred dnevi nastopil službo, Batušič pa je bil v Italiji). Zahvali se za fotografijo, glede Golarja pa pripomni, da ga (Batušič) ni preveč obremenil, »jer ču nastojati, da Vam kao suradniku i prijatelju ispunšm svaku J-Ciju, koliko mi je tu u mogučnosti, I Vi ste več više puta pomogli, pa so nadam, da se nečete ni u buduče srditi, a ko Vas zamotim za bilo koje podatke«. Zatem ga sprašuje o potujočih gledališčih na Hrvaškem, posebno o delovanju »Povili sten og kazališta za Savšku banovin u«, ki jo verjetno delovalo do lf!4t :ri SO bili njegovi člani tudi Slovenci. Poroča še, da je N ib n tičev! na njeno željo poslal fotografije "za tobožnju rusku pozorišnu izložb u u Pragu« in sprašuje, če mu je kaj pisala o svojem bivanju v SSSR. V tem času — 26, aprila 1957 — sc po daljšem premoru spet ogluši Ni količi v a s sporočilom o sestanku na Pozor ju, na katerem bo trki?] pogovor o novih oblikah dela pri gledališki arhivistiki Ln o ustanovitvi odseka za inFurmacijo, dokumentacijo in propagando pri gledališčih. Traven naj ji sporoči, kaj misli 0 tem in kakšno je stanje v zvezi s tem vprašanjem v Sloveniji. Njegova navzočnost bi bila koristna, saj bi tako pogovor tekel na temelju izkušenj -Dr. Ba-tlišii i ja več smo korespondirali o ovome pre njegovog odiaska u Italiju; posle Italije dr. Batušič dolazi u Novi Sad.« Traven ji odgovori (3. maja 1957), da bo prišel na posvet, čeprav še ni pri močeh. Predlaga, »da se nas trojica pred arhivskim savetovanjem sastajemo, da preciziramo naSe poglede na stvar i dst jednotn rječju ostaje iniciativa u našim muzealskim ruk a m a«, Istega dne (3. maja) je spet pisal dr. Batušič. V Italiji je bil od 12. aprila do 4. maja zaradi sodelovanja pri Enciciopcdii deilo spettacolo, ki je >*upravo monumentalna publikacija. .. ali o nama malo pa ništa«, Zanjo bo delal nekaj let. Bledijo podatki o Povlašlcnom kazali5tu. Zatem Seli podatkov o Goldoniju V Ljubljani oz. Sloveniji, ki jih potrebuje za Enciklopedijo, in ga prosi, če bi mu pomagal z informacijami ves čas, ko bo delal zanjo. Svetuje mu, naj pride v Novi Sad (od 14, do 13. maja), kjer bo na predlog Nikoliče ve arhtvistično-muzej-sko posvetovanje. 'Smatram, da bi to bilo vrlo korisno," mu piše, »jer je več vrijeme, da se o mnogim s tvarini □ dogovorimo i po razgovorimo. N. mi je pisala, da Vas je o svemu obavijestila, a pn običaju je izradila i teze za diskusiju.« — Traven odpiše 11. maja: upa, da bo šel v Novi Sad; če ne bo mogel, bo poslal >-pismcno zapažanja, mišljenja i prijedioge o našo j tematici->. Čestita mu za sodelovanje pri Enciklopediji. Kreft mu je 1950 pravil o tem načrtu in ga prosil, naj pripravi gradivo za slovenski det, Res je začel pripravljati, a povabila ni nikoli dobil. Razumljivo, da mu bo pomagal. Pošilja mu podatke o Goldoniju. BalMŠič in Nikoličeva sta prišla v Novi Sad 14, maja, Traven pa je ostal doma. la. maja jima piše v Novi Sad, da ni mogel priti, -ali torne nisu krive moje lične neprilike zbog nedavnih bolesti, nego neuredjeni lični odnosi nekih ljudi nap ram meni i zavist nekih takvih ljudi, a to ne iz a rt: st ič ki h krugova», V takšnem psihičnem stanju seveda ni zmožen obljubljenega pismenega sodelovanja; prosi pa ju, če bi mu poslala poročilo in sklepe posvetovanja. Traven je vedel, kako nujno je, da se udeleži posvetovanja; bal se je, da ga bodo obšii in sklenili kaj, kar bi htlo v škodo njegovi ustanovi, ln res je v zapisniku posvetovanja •/. dne 17. maja 1957 Kumbatoviceva izjava, da je med igralsko akademijo in S G M »slaba veza zbog toga Sto ovaj muzej u stvari prelatov! ja apendiks pozorišia«, in priporočilo, naj se Društvo za gledališka razisko- vanja organizira v Beogradu okrog Muzeja pozorišne umetnosti z Nikoliccvo, v Zagrebu okrog Arhiva z Batusičem, v Ljubljani pa ne okrog SGM s Travnom, ampak okrog Akademije za igralsko umetnost s Kumbatovičem na čelu. Sicer pa je svojega prijatelja o vsem natančno informiral dr, Barusic v dolgem pismu iz Zagreba z dne 24, maja IS57: Najprej mu pove, kako je bilo v Novem Sadu spel vse narobe, vse prepuščeno naključju in improvizaciji. Popile, kdo vse so bili, ki so prilil na ^arhivarsko muzejski sastanak«, tudi neki Novosadčani, »koji imaju i nemaju voze S nalom strukpm.H, Nikoliče v a je prebrala svoj dnevni red, teze za diskusijo in uvod v diskusijo, on pa je dejal, da je sestanek nepopoln, neuraden, zato ga velja porabili le za nevezan pogovor in izmenjavo mišljenj. In tako Je v glavnem tudi bilo: vsak je nekaj govoril, na koncu pa so sklenili, naj bi v okviru prihodnjih novosadskih iger imeli konferenco gledaliških muzejsko-arhivskih delavcev in zgodovinarjev. Na nji naj bi poslušali Obvezna poročila 0 stanju gledaliških muzejev in arhivov pri nas, Kumbalovič bi govori] o stanju naSe gledališke zgodovine, na koncu pa bi razpravljali o medsebojnih zvezah doma in v tujini, On jc kot član odbora Sterijinega pozorja obljubil doseč:, da bo konferenca sprejeta v službeni spored prihodnjega leta. Sicer pa 56 Travnu ne bi splačalo »štrapacirati na razgovor od 2 l/i sala«. Zalem ostro graja »metode i ton diskusije-* Milene Nikoliče v e, predvsem pa njen n rime o, »da sve centralizira u beogradski muzej«: Novosadčani na pr, ustvarjajo svoj gledališki oddelek v vojvodinskem muzeju in so nabrali zanimive reči, ona pa jim jih je poskušala »od ni jeti ispred nosa«. Izjavila je celo — to je zvedel, ko je že zapustil Novi Sad — »da je treba zn greboči;! JaJzait-fni arhiv s ostalim kazattčnim, arki-vima it zemlji, ponijeti u njezin muzej ti Beogradu!" (Podčrta! dr. Batiiiičj, Počakal je nekaj dni, potem pa ji je pisal, da so mu njene izjave znane, in končni: ‘-Držim, da se moram na pose obrazložiti, šta ja o takvim Valim in ten d-jama mislim, i da li one koriste atmosferi lojalne uzajemne suradnje.« Potem ga prosi še za podatke o slikarju Veselu in o slovenskih naslovih Goldonijevih iger, ki so jih od 1EI6G igrali v Ljubljani, ter konča z besedami; »Uitaprijed sam Vam za to zabvalan, a u duhu naše uistinu konkretne i k u risu e su rad nje rado ču Vam na svoje stranc dati podatke o svemu, Sto budete Vi trebeii i želj el i, A što možda ja znam ili imam.« Pozdravlja ga »mnogo i srdačnO“, — 3, junija 1957 se mu je Traven zahvalil za sporočilo, »koje mi je predofilo stanje stvari U Kovom Sadu«. Nikolieova ga s svojimi načrti ni presenetila. -Zato i njezin muzej ne nosi ime Muzej srpslce pozorišne umetnosti, nego jednostavnije i obira-ni je Muzej pozorišne umetnosti,*' Pošilja mu podatke o Veselu in slovenske naslove Goldonijevih iger. — 14. junija se mu oglasi Nikol ičeva: zanima jo, kakšno je njegovo mišljenje o novosadskem posvetu (potem ko je prebral poročilo o njem}, Traven sc 28, junija izmaže takole; -"Izvini te mi zalo (tj. zaradi bolezni), da Vam danas još ne javljam moje mišljenje o no v usad* ko m materialu, kojcg sam u redu primio. . . Postaratču se, da Vam svoje mišljenje pošaljem kroz nekoliko dana.« — Mučno situacijo je končal dr. Batvšič v pismu Travnu z dne 3„ julija; ko sc zahvali za podatke o Veselu in Goldoniju in pove, da so mu odbili prošnjo za Pariz na kongres Mednarodne federacije bibliotekarjev, odločni) izjavi, da mu je tega »natezanja sasvim dosla«, saj so zanj porabili vse preveč časa in črnila. Vrne se k svojemu Arhivu, ki je zanj lc malo upanja, da dobi svoje prostore in s tem tudi možnost za transformiranje v javno ustanovo z lastnim proračunom — problem torej, ki je neznansko žulil tudi ravnatelja Slo ven- skega gledališkega muzeja in ki je še dandanašnji na mrtvi točki. Sit je vsega, šel bo na počitnice v Rovinj, kjer si je kupil hišico, »-Da nišam profesor Akademije,» piše, ~voč bi imao pravo na pumi penziju, a io sam več i zasluiio.-« V tem letu {1957) se je Bütniie oglasil Travnu le »e 7- septembra: počitnice so mimo in spet je vse po starem, novo je Ig, da so mu dali možnost iti v Pariz, kamor bo odnesel [Vens teinu) nekaj zagrebškega »-francoskega* gradiva. Prosi, naj mu Traven pošlje fotografije, ki kaže slovenske partizanske igralce, ko v kostumih iz padalske svile igrajo Moličra; kopija naj bi bila velika lž X IS. Stroške plača Zagreb. 1958, 195fl je slabotni Traven imei mnogo opraviti: v maju sodelovanje pri Cankarjevi razstavi na Vrhniki, junija pri Shakespearovi (Shakespeare v angleškem gledališču), zadnje Iri mesece pri D rži če vi v Zagrebu. Za Vojnovičevo razstavo v Novem Sadu terja, da mora biti ves slovenski materiat razstavljen skupaj in da se mora »-vidno označiti sa napisom ,Vojnovič in slovensko glcda-liščcV £e zmeraj je v skrbeh sfl zapuščino razpuščenih gledališč v Kranju, Kopru in Ptuju pa tudi za materiale novih gledališč (npr. Ad hoc). Vabi različne ljudi na pogovor ali jim pošilja vprašanja — tako npr. upokojenemu gimnazijskemu ravnatelju Ivanu Dolencu o razmerju SLS do gledališča in n Krekovem gledališkem pisateljevanju, Ves čas pa je bil tudi v stikih h dr. RetMiicem, Prvo pismo mu je poslal 22. februarja — po dolgem času, kot sam omenja, Sprašuje, če bo to lete dogovorjeni sestanek ^kazalijnih mUZeslrtih radnika» v Novem Sadu in kakšno besedo imajo Hrvati za Uraufführung, na koncu pa ga prosi za njegovo brošuro o Goldoniju na Hrvaškem, napisano lili]? o priliki gostovanja IINIČ v Tltmetkab, Sporoča mu, da se inu je zdravje poboljšalo, saj je lahko celo zimo delal v muzeju {in ne na domu v Postojnski ulici). — iiuliziič mu jc odgovoril takoj — 26. februarja: veseli se Travnovega zdravja in da sta odprla dopisovanje. Glede posvetovanja v Novem Sadu: prav zdaj je dobi! povabilo Pa sejo odbora Sterijinega pozor j a, kjer bo vztrajal na tem, da se v program -Posvetovanje gledaliških delavcev* vnese tudi točka: -Savjetovanje pozo lis n ih h is tor; čaru, muzealaca : arhivara--; o uspehu mu bo poročal, ko se vme s seje, ki bo 4, marca. Glede Uraufführung: nekateri hrvaški pisatelji so poskušali Uvesti izraz .praizvedba", a se filologi strašno upirajo; izraz ni službeno vpeljan, a ga tolerirajo. Glede brošure o Goldoniju: gre za ekseerpt iz njegovega referata, ki ga je Kumbalovič bral v Benetkah in ja izšel kot priloga gledališkega lista '¿¡\ -Le baruffe dci pescatori« v izvedbi HNK. Rise, da je dobil Linhartovo izročiU>, nad katerim je navdušen. -Koliko je tu vrijednog i drago-ejc-nog materija] a, a s ve za h valjaj uče drogom Kumbi.--- Na koncu pisma prosi za podatke o Slavku Janu in za bibliografske podatke o člankih, ki zadevajo slovensko dram a Liko En gledališče, vendar le najpomembnejša dela. -Mislim da o slovenski lirami p a pošto ji posebna knjiga, ali ako je izašia kak v a p-o-vijest slov, književnosti, a u njoj ima matenjala i o drami (pa makar to bila i škotska knjiga), molim da mi ju navedete.« Ker ga noče preveč obremenjevati, ponovi: . , molim samo par glavnih podataka«. — Traven se mu je 10. marca 1958 zahvalil za brošuro, mu postregel s podatki o Janu, seznam člankov o slovenski dramatiki in gledališču pa mu bo poslal, ko ga bo sestavil. Zelo žal mu je moralo biti ob misli, kako dolu a JG PDt do njegove »Zgodovine slovenskega gledališča-, ki bi njegovemu prijatelju prav zdaj prišla tako prav! — Istega dne pošlje Buttiiic Travnu predlog tena tipkana stran), ki ga je v zvezi s sestankom muzealcev v Novem Sadu podal na prej omenjeni seji odbora Sterijinega pozorja. Sestanek naj bi trajal dva dni, obravnavali pa bi naslednje teme: 1, .stanje, prirastki, potrebe in perspektive obstoječih muzej3ko-arhivskih zbirk (vsaka ustanova obvezno po c n referat};. 2. gledališka bibliografija in strokovne knjižnice (ifergešič, Cizljeva); 3. jugoslovanska gledališka zgodovina po osvoboditvi (Kumbatovič); 4. koordinacija dela in vzdrževanje medsebojnih zvez; 5. stiki s tujino (Kumbatovič, Cizljeva, Batušie); S. zbiranje in o videni ira n jo gradiva o novosadskem gledališču ob njegovi stoletnici. Konference naj se udeleži kar naj večje število strokovnjakov, tako teoretikov kot onih, ki praktično delujejo na tem področju. (Za Slovenijo so zapisani Kumba-iovič, Traven in Ana Cizelj.} KLroško np&i Pozorje. Referati naj sc oddajo v dveh izvodih: /.a arhiv Pozorja in za Balušiča. (Tu skoraj volja omeniti naslednjega dne (M. marca) napisano pismo, ki opominja Travna, naj ne odpošlje anketne pole o stanju slovenskih gledaliških zbirk beograjski ravnateljici, saj .se bo o tem tako ali tako govorilo na novosadski konferenci. Opomin je Kumbatovt&ev.) 12. marca 1958 so Traven zahvali Battrfidu za vse, kar jo kot odbornik Štoriji noga pozorja naredil za ponovno srečanje gledaliških muzealcev. Piše mu, da bodo novosadski referati zajeli le najnujnejše probleme, zato upa, da bo po diskusijah in referatih lahko prišla do izraza -i ostala naša problematika«. Njegov referat bo osvetlil stanje mu z#j sko-arhi vskih gledaliških zbirk v Sloveniji. Sporoča datum Go veka rje ve smrti, ki jo zanj prosil Batušič v svojem zadnjem pismu, — Btttučič odpiše naglo — dopisnico z. dne 14. marca. Zahvali se za podatke in prosi Travna, naj se z. bibliografijo člankov o slovenski dramatiki in gledališču nikar preveč ne trudi, -jer me savjest ,grize', da sam Vas u Vašim mnngobrnjiiim poslovima još i s tim opteretio-. Glede srečanja v Novem Sadu ga ho sproti obveščal — naj mirno pripravlja svoj referat, On ima polne roke dela s pripravljanjem materiala za Vojnovičevo razstavo na Pozorju. Veliko ga jo, potrebna bo selekcija. TravnOvo nestrpnost v zvezd s .sestankom v Novem Sadu je že 17. marca potešil or- rajši vznemiril podpredsednik Pohorja Ha du j kov: program, kakor ga je predlagal dr, BatušLč, bo nekoliko skrajšan - posvetovanje bo namreč trajalo In on dan, priznani jso potni stroški in dve, tri dnevnice vsem referentom., drugi udeleženci potujejo In bivajo na račun svojih ustanov; Traven naj sporoči ima referenta in pošlje seznam oseb, ki bi jih veljalo povabil! na posvetovanje. — Traven odgovori šele it. aprila: referiral bo on, povabiti pa je treba Akademijo za igralsko umetnost, KG M, vsa slovenska gledališča in Zvezo amaterskih gledališč Slovenije. Novosadsko posvetovanje je bilo 19. in 29, maja 1958, Zanimivi “Zaključni savjetovanja pozorišnih arhivista i muzealacn FNRJ'< (v arhivu SGFM) predlagajo ustanavljanje gledaliških oddelkov pri muzejih in institutov za gleda-Uš k o ume In osi pri igralskih akademijah tor čimprejšnje formiranje »Komisije, koja bi razmotrila i razradila opsta upulstva za poaorišni arhivsko-muzejski rad«. Šele 23. junije 19iift je Batušič v pismu Travnu ocenil novosadske dni: za nas, piše, so bili “Unaloč kratkočc interesantni, a držim, da če imati i pozitivnih 201 I > <■ K L ii 111 ■ 11L i &GI M XV r.ill. l-jubijaiiti 1H7» rezultata«. Potem zapise dve prošnji: službeno in zasebno: za italijansko Enciklopedijo bi rad Iri do Štiri dobre, ■»repertoarno i stenografsko reprezentativne fotose«, zase in za ženo, ki bosta po vrnitvi iz Belgije obiskala Solino Sni« — »■j er čujemo, da je to paradiž-: — pa nasvetov, katere so naj lepše točke v nji, “Ferije su pred vrat ima, pa čemo malo oda h n uti.« — Traven je 'i- julija £e poslal zaželene lotose in se zahvalil za gostoljubju (bil ju na obisku v Zagrebu); ■■Nadam se, da cemo J ubuduče ostati u prijateljskim odnosima pa ču i ja vama pružiti u kojimli prilikama dokaze i mog prijateljstva,« Svetoval jima je, katere obsoške kraje sc splača obiskati in priporočil pot £*/, Vršič, — BaíttSíc Se je 5. julija zahvalil za fotos* in za turistično nasvete, ki pa jih — tako vse kaže — no bo izkoristil, saj z ženo n* bosta Sia tja, pač pa z ladjo Jugol¡nije v Casablanco, London, Hamburg, Rotterdam in zatem v Bruselj, v Pariz in domov — StiH tedne- Travnu ¡n njegovi Seni želi prijetne počitnice. Zatem si prijatelja in sodelavca do konca 19513 nista več pisala — vsaj arhiv SGFM ne ve, da bi si. 1959. V 1959. letu se Traven malo oddahne. Februarja je gotovo sodeloval pri postavljanju angleške razstave o uprizoritvah Shakespearove -Ukročene trmoglavke«; aprila ga je Batušičev Arhiv in muzej HNK prosil gradiva za razstavo ob 25-letnici umetniškega delovanja pevca Ivana Francia, pa mu ni mogel ustreči in se mu Arhiv vseeno zahvali -na ijubaznosli, šlo ste nam htjeii i/ati u susret- (11, maja 1959;; maja je istemu Arhivu poslal material za razstavo ob umetniškem slavju Jožeta Gostiča; junija je na povabilo Ljuhljanskcga festivala pomagal pri razstavi o razvoju slovenske dramatike (v razstavni dvorani Narodne in univerzitetno knjižnic* v Ljubljani! in n nji pisal Anionu Korenu v Beograd (11, julija 1959), da je «prav lepa, a mnogo premajhna-. -Fo mojem načrtu,« piše, «bi bilo pokazati še veliko več in zlasti vso prikazati mnogo dinamičnejše, kakor tudi pač razvoj naše dramatike kaže neko dinamiko, V bistvu smo bili in smo še revni.« Na novo sc zažene jeseni, ko v pismu programskemu vodji Ljubljanskega festivala dr. Francu Vatovcu z dne BO. oktobra 1959 spregovori o možnosti razstave o razvoju bodisi jugoslovanskega bodisi le slovenskega baleta. -Gradiva imam namreč toliko, da si upam tako razstavo dostojno realizirati,« sporoča Vatovcu, naslednjega dne pa se že pismeno zanima za razstavne prostore Moderne galerije. Z Arhivom HNK je bil torej v pogostih stikih, z Batuítíem osebno pa manj; v SGFM je iz tega leta le eno njegovo pismo Batušiču (5. aprila) L n eno Balu-Sičevo njemu (B. aprila). — Traven sprašuje Batušiča, kar je zaman spraševal že Arhiv (16. marca), o slovenskem gradivu za Držičevn razstavo, ki je bila v Zagrebu, zdaj pa bo, ko je obiskala tudi Sarajevo, še v Novem Sadu. Slovensko gradivo je Arhiv HNK že poslal tja, a ne vsega. Zakaj ra* vsega? Zanima ga, kdaj so gradivo po.slali v Novi Sad oz. ga izročili dr. Fotczu. — Bctužič potrdi Travnovo pismo Arhivu, odgovora pa (Traven) ni dobil, ker je bilo veliko dela za razstavo v čast KP_ Zatem na široko popisuje zgodbo okrog gradiva o Držiču. V Novem Sadu, piše, «su dobronamjerni ljudi, ali Često šlampnsti i šeprtije». De, Fotez jim je izročil prav vse, a naši dragi novosadski prijatelji imajo večje oči kakor želodec. Za razstave zmeraj terjajo >»puno, puno, puno, a stvarno izlože malo, malo, malo«, predvsem zato, ker nimajo dovolj prostora. Tako so npr. pred dvema letoma napovedali razstavo novih dramatikih del ■— poslali smo jim osemin devetdeset eksponatov, razstavili pa so jih Šest ali .-.edem. Pndobno je bilo Jani z Vojnovičem: hoteli so vagon materiala, razstavili pa desetino od vsega. Zato nima najmanjše iluzije, “da če drugčije proči ove godi no Držič«. Sicer pa bo šel v Movi Sad pogledat in mu bo o vsem poročal. Vendar nekaj drži: Novosadčani vestno vračajo vse, ker Se jim posodi, čeprav pogosto šele po nekaj mesecih. Na koncu so veselo nahvali, ker ga jo poprašal po družini: Zoran bo prihodnji teden star fi mesecev, pa ima žc osem in pol kilogramov in dva zoba, V dostavku si ne more kaj, da ga ne bi spomnil na obljubo, da bo prišel v Zagreb — v idol bo Zorana, Darka pa bo komaj spoznal, tako je zrasel. Njuno tovarištvo je torej hodilo lepo pot: zmeraj bolj sta si bila blizu. Nikoliče va pa se ni oglašala. 1950. V predpredzadnjem letu Travnovega življenja je zasvetilo dvoje Upanj, ki pa se, žal, nista uresničili: upravni odbor Slovens koga narodnega gledališča v Ljubljani je na 15. seji vendarle sklenil, da se sistematizaciji delovnih mest SNG odpre mesto kustosa in pomočnika ravnatelja gledališkega muzeja« (a je Traven še naprej ostal sam), Traven pa je imel namen prihodnje leto (1951) izdati Gledališki zbornik (morda jo njegovo odločitev izzvalo sporočilo Nikpli-čeve, da bo začela izdajati Godišnjak Muzeja pozonštio umetnosti). v katerem “nameravamo objaviti vrsto razprav, čEankov in sestavkov, zadevajočih slovensko gledališko zgodovino na osnovi dozdaj neznanih podatkov in arhivskih virov« (v dopisu Skladu UFL5 za pospeševanje založništva z dne 24. decembra 196U). Nasploh pa je spot potekalo v znamenju razstav: za razstavo v času Svetovne konference za vzgojo odraslih v Montrealu, posvečeno dejavnosti gledališča med ljudstvom, je na povabilo Milene Nikolič (31, maja UloO) poslal osem fotografij za jugoslovanski pano (folosi, statistika, sestav občinstva, ambient, število obiskovalcev, cena vstopnic); prav gotovo jo pomagal pri oktobrski razstavi v Mariboru, ki je prikazovala 15-letno delo mariborskega gledališča; za razstavo ob 125-letniči gledališča Joakima Vujiča v Kragujevcu je našel gravure starega Trsta {Vujič j c bil namreč okrog 1&05 v Trstu); na koncu leta mu jo ljubljanska Drama dala na voljo dve vitrini >za občasne fragmentarne miniaturne razstave gledališkega muzeja«, ki naj ;-bi se najmanj vsak mesec menjavale!« (dopis Drame Travnu lo. decembra lDGU). Najbolj pa se je mučil z dvema namerama: s pripravami za razstavo «isto lot jugoslovanskega gledališča« v izvedbi Zveze profesionalnih gledališč FLRJ ¡n seveda z razstavo jugoslovanskega baleta v organizaciji Ljubljanskega festivala, ki jo je, kot vemo, predlagal in zasnovat pa tudi kot prvi od sodelavcev odlično izpeljal. Entušič mu je tudi tokrat zvesto stal ob strani. Prvo sejo za -Sto let« je sklical beograjski Mu/.ej pozorišnp umetnost:* — bila je 22. in 23. julija I960 v Dubrovniku (prišla sta oba — Traven in Batušič; glej Batušičev pripis v uradnem dopisu Arhiva z dne 17. junija: «Na svidenje v Dubrovniku!«), ko so sklenili, da bo raftava 1961 na Fozorju. Seje so bite Se 24, in 25, oktobra v Zagrebu v 'Jlatušičevem Arhivu, 7. in 3. .novembra v Beogradu (Traven se je je udeležil, Bal uši č ne), 25. novembra pa spet v Arhivu {Batušič je zraven, a se ne Oglaša). (Tu naj omenimo za Travna značilno pismo Zvezi profesionalnih gledališč z dne 3. oktobra 1960: sprašuje, kako velike naj bodo makete, in dodaja: »Svakako želim, da naša (maketa) ne bi bila manj a.*) Za Trav novo razstavo jugoslovanskega baleta se je Bat, kili zelo potrudil in Traven se mu je 9, junija 1960, ko mu je čestital za uspeh in priznanje, ki ju je požel s svojo knjigo (gre za "Pregled povij esti umjctnostH ali pa za zbrane potopise -Pejsaži i vedute--), prisrčno zah val ii: ~Eili s tu tako 1 j ukazni, da sle nam poslali za izložbu jugoslavenskog baleta Ijepo sort t ra ni materijah pa smo Vam zanj zahvalni.* Gradivo v SGFM pove, da sta si to leto le malo pisala, najbrž tudi zato, ker sta bila večkrat skupaj (v Dubrovniku in dvakrat v Zagrebu). Travnu je prav g&lovo mnogo pomenilo pismo z dne 7, oktobra 1900, ko mu Rutu izr: čestita za idejo in realizacijo knjige »-Slovenski gledališki portret*:. Z njo da je Traven dosegel dva namena: popularizacijo gledaliških, hkrati pa tudi likovnih Umetnikov, -A koliko vrijede oni makar i kratki biografski podari 0 jed n ima i drugima, to mogu prosuditi iz vlastitog izkustva.-- V Zagrebu česa podobnega ne bi mogli narediti, -jvr su se naši likovni umjetniei držali sasvim pasivno prema teatarskim. ljudima*. Tako npr. ni nihče portretiral Mandroviča ali Fijana- Upa, da se bosta kmalu videla in se pogovarjala o razstavi (Sto let). Konec leta — 2E. decembra — TrSVen vošči Rniiišicu srečno leto 1961 in se spominja -na nekdanje naše dni v Dubrovniku*. 1861* Ljubljanska razstava baleta (1960) je Travnu izpila nemalo moči. Tisto malo, kar j c šn ostalo, je terjala (poleg Brechtove razstave v ljubljanski Drami ter -Glasbenega bienala* v Zagrebu, za katero je poslal Arhivu HNK 16 fotografij, mnogo plakatov in gledaliških listov) ona druga — -Slo let poklicnih gledališč v Jugoslaviji-,, ki jo bila četo potovalna: i?r Beograda v Ljubljano, zalem v Zagreb, od tod na Pozorje in še kam. O nji je teklo med Travnom in BatuSičevim Arhivom službeno dopisovanje. V Ljubjjan: so jo odprli — v Jurčku na Gospodarskem razstavišču — 21. marca 1961, zaprli pa 30. marca. Travcn je 10. marca Balušiča povabil na otvoritev, ta pa se mu je 36, marca — v zadnjem v RGFM hranjenem, pismu Travnu — zahvali! za povabilo in mu sporočil, da žal ne bo mogel priti, ker 25. marca potuje v Kirn na kongres Evropskega združenja za kulturo. Ostal bo nekaj dni v Italiji. Dopust sta z ženo dobila le pod pogojem, da opravita nekatere reči, tako da dela tudi po 12 ur na dan in se no more nikamor premakniti. Kot zmeraj je tudi tokrat napisal: >-Vas mnogo i srdačno pozdravlja Vaš S. Batušič.-< 1962. 6. marca 19C2 je Traven umrl. Batušič celih sedemnajst let kasneje. Travnu še ni bilo šestdeset, Batušiču še ne sedeminsedemdeset let. Zgodba, ki je tako razgibano tekla med njima, ne potrebuje razlag in povzetkov. Bila sta zares *nas dvojica*, kakor Batušič — gotovo ne le iz vljudnosti — dvakrat, trikrat zapiše. Tt? resnice prav nič ne moti Travnova spoštljivost in hvaležnost do znamenitega, kar legendarnega hrvaškega tovariša, tudi ne njegova nenehna potreba, da mn prepusta dokončne odločitve. Zanesljivo je namreč vedel, da Batu.šič spoštuje v njem ne samo zvestega človeka in to-varlSa, ampak tudi zmožnega, natančnega, marljivega, da, enakovrednega sodelavca. Vedel je tudi, da nru je — Batušiču razvoj njegovega slove hi s k ega gledališkega muzeja zares pri srcu. Ni se motil: liatuSie sam je 1977 v Številki «■Kronike zavoda za književnost in tcatroiogijo JAZU-h, ki jo je uredništvo posvetilo njogovemu delu, zapisal: -Zavod (tj. Arhiv in muzej 1INK) stalno suradujc sa sličnim ustanovama, n a pose s Muzejem gledališke umetnosti u Ljubljani . .,« Sl^vkn Batu s U c l le M p s e c tl u ttirilrc s I u v o n e a I' c |l O i| u c oii Janko Traven e l a i t le d i r e r t e u v it n Sl u s i c L'artldf esl ri-ril j !a mrmuire H ti pmfesseur .Slavko Baliuič. ikri vil in rruiUC celčbre auteur dramatične. Itičoricien de tliAaire Ct dircrlrur (les areliivr« el tlu rmiSČD (Ilc Tliežlre kationa! cmute a /s*roit el oui esl dicftlč le Ža avrtl de trik antiče, iin lil.VČ. il ;i runlrihur eiiusLiieniliteilienl :i Lll fttiltldlion du Mush1 (le (hefttrc Slovenc j [juliljaiu (|Ui j Lit tHri|(er ueiidaiil les premlirev ¡in rt Ati par In fen Janko Traven (itčcčdč au prlntempa On Iraite tlatis ert arlicle (lev |in> Iti č m rs eodeeriianl les deujt dLrecteiirs des liistlUillon* semtil.ibles a bane de leur corrrspondance et de lem-s PUilaels persaitnck [Is s’celd Valeni el tiarialcnl avec CUillOllflilsme ^cieilllilude uni ne mtmiinil pumi [Vrtin passionB, dn role, itn eniilcuu et dr la »Intelure rl lies prnMemefl mat tunel s (arsral, Ji ti-a it sl des llrus iuslilulirins, ¡ie Ienr- acliviles linuir la ¡ilupnrl ils parlent dv ta stric (Te^posltiona de Huttre, aurioui de erttes a New lurk. j Dubrovnik el j Vlcnncj el čcliangcnt ries donnčes tt des appreeintions sur les pcrsiumiililčs dr Iheitre slove ne el criule el s-ur les (liani Ircs el les umi tl rineš de 1'liistnlre de t tičal re ynupnslave.