SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 29 de septiembre - 29. septembra 2016
ZVESTOBA VREDNOTAM
ANDREJKA DOLINAR HROVAT
(Govor na 55. obletnici Slomškovega doma, v nedeljo, 18. septembra)
Letos nas vse Slovence doma in po svetu združujejo praznovanja 25. obletnice slovenske države. Ob dnevu državnosti, ob srebrnem jubileju osamosvojitve, so potekale številne slovesnosti in zahvalne maše v Sloveniji in zdomstvu.
Po zrušitvi berlinskega zidu, smo se Slovenci doma in po svetu, prizadevali, da ustanovimo samostojno Slovenijo.
Tudi v Argentini smo, na Majskem trgu v Buenos Airesu, množično izrazili željo, da bi priznali Republiko Slovenijo kot samostojno državo.
Združevala sta nas zvestoba in ljubezen do domovine. Koliko pričakovanj! Letos z veseljem praznujemo, ker imamo lastno državo in ker smo vključeni v Evropsko Unijo in v druge mednarodne povezave, torej, Slovenija je postala prepoznavna.
V	poletju 1991, je bilo deset dni odločilnih, saj je TO (teritorialna obramba), kasneje slovenska vojska, ki je nastala v Kočevski Reki, pokazala Slovencem in jugoslovanski ljudski armadi, ki je napadla Slovenijo, pripravljenost na zavarovanje slovenske osamosvojitve, oziroma slovenske meje.
Slovenija je postala samostojna in postala bo tudi svobodna, saj nam narodna zavest in zvestoba vrednotam dajeta upanje, da bo zrel narod v nadaljnjih letih sposoben, da stvarno in nepristransko predstavi slovensko zgodovino ter obsodi komunizem, tako kot so ga že z resolucijo Evropskega Parlamenta, leta 2009, obsodili v ostalih državah, članicah Evropske Unije.
Meseca julija je apostolski nuncij Juliusz Janusz, v ljubljanski stolnici, daroval mašo ob 25. obletnici konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo, ter blagoslovil spominsko ploščo, ki je v ozadju, na levi strani stolnice, na kateri piše:
BOG ŽIVI VES SLOVENSKI SVET
V	SLAVO VEČNEGA IN TROEDINEGA BOGA
V	ZAHVALO ZA ZMAGO
V	OSAMOSVOJITVENI VOJNI LETA MCMXCI IN V TRAJEN SPOMIN NA VSE KI SO GRADILI SLOVENSKO KRŠČANSKO IZROČILO
KI SO V PRETEKLOSTI BRANILI
IN PADLI ZA OČETNJAVO
KI JIM JE NASILJE TREH TOTALITARIZMOV
VZELO DRUŽINO DOM ŽIVLJENJE
IN NA VSE KI SO UBRANILI
PLEBISCITARNO VOLJO SLOVENSKEGA NARODA
REPUBLIKO SLOVENIJO
NJENO SUVERENO DRŽAVNOST
NEODVISNOST IN DEMOKRATIČNOST
SVOBODO PRAVIČNOST IN MIR
Nadškof Stanislav Zore je v nagovoru pri sv maši na dan evropskega dne spomina na žrtve vseh totalitarizmov dejal:
»Osamosvojitev ne bi uspela, če takratno vodstvo ne bi imelo za sabo naroda, ki se je že prej s plebiscitom izrekel za samostojno Slovensko državo.« ... »Z veseljem praznujemo, ker imamo našo državo radi.« ... »Ko smo namreč uspeli doseči samostojnost, smo pozabili, da je državo potrebno tudi zgraditi.«
Ob vsaki obletnici imamo priložnost, da se ozremo na prehojeno pot in načrtujemo naš pogled v prihodnost.
Pred 25. leti je bila na preizkušnji zvestoba domovini. Danes je tudi na preizkušnji zvestoba vrednotam. Biti zvesti domovini pomeni tudi, vključiti se v odločanju o njeni prihodnosti.
Slovenski škofje nas opozarjajo, da se moramo preko različnih pobud in gibanj dejavno in brez strahu vključiti v politično življenje. Saj je politika vse kar delamo in prav od tega je odvisna naša prihodnost (vzgoja naših otrok, družinska ureditev, odnos države do Cerkve, spoštovanje človekovih pravic, itd.)
»Čas je, da se vsi, ki želijo dobro Sloveniji povežejo«, to smo slišali na Svetih Višarjah, 7. avgusta, t.l., kamor so romali Slovenci iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Prav gotovo je želja nas vseh, ki smo danes tukaj zbrani, da bi vsi Slovenci doma in po svetu razmišljali o skupni prihodnosti.
Zgled zvestobe je pri nas, v Argentini, navzoč na vsaki prireditvi, na vsaki obletnici, ob slovenskih mašah in v slovenskih šolah. Brez zvestobe, ne bi bili to kar smo.
Prav je, da se spomnimo vseh, ki so darovali svoja življenja zaradi zvestobe Bogu, narodu in domovini, vseh ki so pred 25. leti, darovali svoja življenja zaradi zvestobe slovenski državi in prav je, da se spomnimo vseh, ki so že odšli in so gradili slovenske domove in ustanove v naši skupnosti. Danes, pa posebno vseh javnih delavcev, učiteljic, učiteljev, profesorjev in duhovnikov, ki so gradili Slomškov dom v zvestobi Sloveniji, slovenstvu in veri.
Današnji praznik, 55. jubilej Slomškovega doma, je priča te zvestobe, zato s ponosom in veseljem praznujemo, saj sta veselje in zvestoba povezani v današnjem geslu: Zvestoba je mati sreče.
Da bi zvestoba veri in slovenskemu izročilu, bila prisotna tako, kot je danes, še mnoga leta.
Vse najboljše, Slomškova družina!
Nova ministrica in večja rast
Potem, ko so koalicijske stranke že prejšnji konec tedna na posvetu pri premieru Miru Cerarju izrazile podporo načrtovanemu proračunu, je do potrditve prišlo na četrtkovi seji vlade. Med prioritetami so zdravstvo, infrastruktura in znanost, medtem ko ostaja odprto vprašanje politike plač v javnem sektorju. Po navedbah premiera je manevrskega prostora malo. Predlog državnega proračuna za leti 2017 in 2018 je javnosti obelodanila le dan pred tem potrjena nova finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Vlada mora predlog sprememb proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018 poslati v državni zbor najpozneje do 1. oktobra.
Na seji državnega zbora, na kateri so potrdili Vraničar Ermanovo, so v večini koalicijskih poslanskih skupin soglašali z mnenjem predsednika vlade Mira Cerarja, da je ustrezna kandidatka za ta položaj In ne dvomijo, da se bo znala uspešno spopasti z izzivi finančne politike. Kritike so na Vraničar Ermanovo letele iz nekaterih opozicijskih poslanskih skupin. Pričakovati je, da se bodo davčne obremenitve tudi pod novo finančno ministrico nadaljevale, je njenemu imenovanju nasprotoval Marko Pogačnik iz SDS. V ZL so ji očitali vodenje asocialnih politik, pri katerih bo očitno vztrajala, v NSi pa je ne želijo za ministrico, ker je že doslej kot državna sekretarka zavračala vse njihove predloge.
Spomnimo, da se je mesto finančnega ministra izpraznilo poleti, ko je dotedanji finančni minister Dušan Mramor nepričakovano odstopil; od tedaj pa resor začasno vodi ministrica za razvoj Alenka Smerkolj.
Medtem je Urad za makroekonomske analize in razvoj - Umar napoved letošnje gospodarske rasti izboljšal z 1,7 odstotka na 2,3 odstotka. Boljša so tudi pričakovanja za 2017 in 2018. Prihodnje leto naj bi bila rast 2,9-odstotna, kar je pol odstotne točke več od predhodne napovedi. V 2018 pa naj bi se namesto pri 2,3 odstotka ustavila pri 2,6 odstotka.
Višja napoved letošnje rasti od spomladanskih ocen je posledica tako višje rasti izvoza od prvotnih pričakovanj kot višje pričakovane rasti domače potrošnje.
Z Umarjevo jesensko napovedjo se je že seznanila tudi vlada, številke pa so podlaga za proračunska dokumenta za 2017 in 2018, ki ju sprejema ministrska ekipa.
V državnem zboru pa je bila dolga razprava o interpelaciji zoper ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Ta je po predstavitvi očitkov,
Mateja Vraničar Erman
ki jih je v besedilo zapisala Združena levica, dejal, da je glavno jabolko spora projekt izgradnje drugega tira Koper-Divača. Vse očitke je zavrnil, tudi tistega, da si prizadeva za privatizacijo infrastrukture. Svoj precej dolg nagovor je s pridom izkoristil tudi za predstavitev vseh načrtov, ki jih ima. Podprlo jo je 13 poslancev, proti jih je bilo 48. Jernej Vrtovec, NSi je bil kritičen do tempa, s katerim se pristopa k projektu. Spomnil je tudi na dosedanje neuspešno potegovanje za evropska sredstva. Prepričan je, da tudi če se jutri pojavi isti razpis kot pred letom in pol, bomo še vedno neuspešni, saj še vedno ni finančne konstrukcije. Na to so opozorili tudi v SDS.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je po skoraj 13-ih urah razprave po pričakovanjih uspešno prestal interpelacijo, ki so jo pripravili v ZL. Vlagatelji nezaupnice so ministru očitali zaviranje gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača, privatizacijo državne strateške infrastrukture, nezakonito delovanje in površnost pri vodenju resorja. Gašperšič je vse očitke zavrnil, interpelacijo pa označil kot možen, a nespameten poskus preprečiti, da bi se projekt drugega tira izvedel z javno--zasebnim partnerstvom.
Slomšek nas poziva
Pretekli konec tedna je bil v Sloveniji posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Na Ponikvi so na njegov god pripravili tradicionalno srečanje učiteljev, vzgojiteljev in kate-hetov. Osrednja slovesnost Slomškove nedelje pa je bila letos v župniji bl. Antona Martina Slomška Maribor - Košaki.
Slomškov dan na Ponikvi je letos potekal pod naslovom »Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen.« Po predavanju dr. Andreja Capudra z naslovom Slomšek včeraj in danes, so podelili Slomškova priznanja, ki so jih prejeli Darja Silan, profesorica biologije na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani, voditeljica Skupnosti Slovenskih katehistinj in katehistov s. Brigita Zelič in glasbena pedagoginj Nada Žgur. Naziv častni član Društva katoliških pedagogov Slovenije pa je letos prejel prof. dr. Hubert Požarnik. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek.
Osrednja slovesnost ob Slomškovi nedeljo pa je letos potekala v na novo nastajajočem župnijskem središču župnije Maribor - Košaki. Osrednja misel za to slavje so Slomškove besede:
V nebesa skozi vrata usmiljenja. Somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov ob 16. uri je vodil apostolski nuncij Juliusz Janusz, pridigal pa je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Letošnja slovesnost je imela še poseben prizvok. Med njo so sprejeli tudi relikvije blaženega Slomška in sv. papeža Janeza Pavla II.
»Danes v cerkvi blaženega Antona Martina Slomška v Slomškovem duhu prosimo za dar trdne osebne vere,« je med drugim dejal nadškof Cvikl in izrazil upanje, da bi vera za nas postajala vedno bolj zares luč. »Luč, ki nam bo svetila na poti življenja in nam bo prinašala upanje ter s tem tako zelo potreben optimizem, ko gre za našo osebno ali za našo skupno prihodnost! Globoka in trdna osebna vera je človeku luč tudi takrat, ko se, bodisi osebno, ali povezani v to ali ono skupnost, znajdemo v najrazličnejših teminah, sencah in strahovih, ki nam jih prinaša življenje.«
Svoj nagovor pa je škof Cvikl zaključil s prošnjo: »Blaženi škof Anton Martin Slomšek - prosi za nas in za naš slovenski narod in za Cerkev na Slovenskem!«
Svobodna_2016_nro_34.indd 1	06/09/16 16:08
Stran 2
22. septembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Poklon žrtvam v Košnici
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V Košnici pri Celju se zaključujejo izkopavanja, ki so se pričela v začetku tega meseca. Izid je naravnost pretresljiv, saj so v dveh jarkih povojnega morišča našli okoli 425 okostij žrtev komunizma.
Tematika povojnih pobojev se zdi vselej sodobna, zato so zelo dobrodošle nedavne navedbe arheološke stroke, da je v zadnjem času prišlo do ponovnih dognanj na tem področju, tokrat v grobišču Košnica.
Dela na območju povojnega morišča v bližini Celja gredo proti koncu, zato so določeni izsledki strokovnih raziskav že na voljo, med drugim to, da so med izkopavanji naleteli na dva jarka. V prvem naj bi počivalo 125 po vojni pobitih, v drugem pa okoli 300. Dela na omenjenem kraju so se pričela v začetku tega meseca in naj bi bila po navedbah stroke zaključena te dni. Med strokovnjaki, ki so se dela lotili, je arheolog Luka Rozman.
Da gre za kraj pokopa številnih žrtev, je v ^prete-klosti, pred šestimi leti, že pokazalo sondiranje. Slo naj bi za posmrtne ostanke vojakov, saj so bili ob njih odkriti številni vojaški predmeti. Ob tem se pojavljajo domneve, da bi lahko šlo za celjske meščane nemške narodnosti, ki so bili maja 1945 odpeljani iz Celja in na tem območju postreljeni. Prav tako ne izključujejo možnosti, da je med žrtvami kakšen civilist.
Čistke, ki jih je v Sloveniji takoj po vojni po sovjetskem vzoru ukazala komunistična partija, imajo naravnost ogromne razsežnosti, saj je po zadnjih ugotovitvah na Slovenskem več kot 600 zapisanih množičnih grobišč, v katerih naj bi končalo tudi približno 15.000 naših rojakov - domobrancev in civilistov.
»Kar se je dogajalo na slovenskih skrivnih moriščih, se ne sme ponoviti,« so zapisali na delo.si ob slovesni maši za žrtve revolucionarnega terorja pod Krenom v Kočevskem Rogu. Ob teh navedbah se pojavlja vprašanje, ali se bodo mlajši rodovi Slovencev, ki tovrstnega nasilja
niso preživeli, znali iz zgodovine kaj naučiti, ali pa bodo v prihodnje tovrstni dogodki zadobili še mnogo večje razsežnosti.
Kraj moritev v Košnici pri Celju so v petek, 23. septembra, obiskali predsednica Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl ter poslanca SDS dr. Vinko Gorenak in Franc Breznik, sicer tudi člana omenjene komisije. Kljub temu da so v komisiji tudi člani drugih parlamentarnih strank, ni morišča obiskal nihče.
Poslanka in poslanca so s svojo prisotnostjo na tem prostoru pietetno počastili spomin na vse tamkaj pomor-jene žrtve, obenem pa so jih arheologi, ki vodijo izkopavanja, seznanili s potekom del na območju Košnice. Arheologi pod vodstvom Draška Josipoviča in Luka Rozmana so izkopavanja na območju Košnice pričeli 8. septembra. Kot so pojasnili so z izkopavanji končali dan prej. Po pripovedovanju domačinov naj bi bilo v Košnici v vseh treh grobiščih pobitih med 200 in 600 ljudi.
Arheolog Luka Rozman je povedal, da »gre za dokaj množično grobišče. Nametani so eden čez drugega«. Poleg omenjenega grobišča naj bi bili na območju Košnice še dve grobišči, za kateri pa ministrstvo za gospodarstvo ni zagotovilo denarja za izkopavanja.
TONE MIZERIT
Predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl je ob ogledu morišča dejala: »Globoko sem pretresena nad moriščem v Košnici, obenem pa upam, da bodo po 71-ih letih tudi te žrtve pa tudi ostale žrtve, ki še vedno ležijo po jarkih, jamah, v gozdovih ... dobile svoj grob. Grob je namreč osnovna civilizacijska norma in neodtujljiva pravica prav vsakega izmed nas.« Ob tem predsednica komisije še opozarja, da se ob zadnjih tako pretresljivih razsežnostih pomora na slovenskih tleh ni odzval nihče od vrha države niti varuhinja človekovih pravic.
Protesti Odbora 2014 se nadaljujejo
V Sloveniji je že jesen. Pred vrati pa so nove spremembe v pravosodju. Kot do sedaj so se tudi pretekli četrtek pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani zbrali vztrajniki in vztrajnice, da se skupaj z Odborom 2014 zavzamejo za spremembe in jih predlagajo.
Uvodno besedo je tokrat imel poslanec SDS Franci Breznik. »Mi smo danes tukaj, ker pravica v Sloveniji ni zmagala. Nikoli ni zmagala. Mi smo danes tukaj in bomo stali mesece in leta, da se osnovni koncept samostojne slovenske države, ki mora sloneti na spoštovanju človekovih pravic, na vladavini prava in na tržnem gospodarstvu, ne bi nikoli spremenil,« je dejal.
Pred shodom Odbora 2014 je v Državnem zboru potekala obravnava predloga Zakona o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju. V imenu Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je obravnave udeležil Aleš Primc in na shodu komentiral:
»Proti našim predlogom niso imeli nobenih argumentov. Strinjali so se, povedali so, da se z njimi strinjajo. Na koncu pa so povedali: 'ampak ne bomo podprli'.«
Primc je v DZ navedel, da slovensko sodstvo ustvarja razbite
družine, krivično zapira slovenske državljane in dela številne druge kršitve. Zato se je z minuto molka poklonil vsem žrtvam zlorab slovenskega pravosodja. Obenem je še pozval vse poslance, naj o tovrstni problematiki dobro razmislijo.
To je tako razburilo predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, da mu je izrekel opomin. Med Primče-vimi nasprotniki pa se je med drugim znašel poslanec SD Jan Škoberne, ki je zahteval, da se ga odstrani iz dvorane.
Na drugem jesenskem shodu Odbora 2014 pa je Primc dejal: »In človek razmišlja, zakaj molk tako boli. In ne najdem drugega odgovora, da molk boli zato, ker takrat žrtve
Predlagali tisto, kar smo mi predlagali, in na koncu tudi sprejeli. Nam ne gre za to, da obvelja naša. Nam gre za to, da se dogodijo in sprejmejo tiste rešitve, ki bodo v pravosodje prinesle javnost, preglednost in odgovornost in s tem posledično večjo pravičnost,« je dejal Primc.
Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin se bo skupaj z ostalimi somišljeniki še naprej boril, da bo sprejet predlog Zakona o ukrepih za zagotavljanje javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, za katerega so v dobrem tednu zbrali skoraj 6000 podpisov.
govorijo.«
Kljub nasprotovanju nekaterih koalicijskih poslancev pa prevladuje mnenje, da so določene spremembe na tem področju nujne.
»Jaz seveda srčno upam, da bodo res to naredili - oboje.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Pokopališče, urejen je kraj,
kjer ni prepirov, niti družbenih razlik
pa tudi ne življenja.
Znani so še drugi kraji,
kjer so ljudje v somraku vsi enaki,
kjer množica se složno giba, pleše
in kjer, ob zvočnikov omami je doma pozaba,
a tudi je življenja bore malo.
Tam molk, tu hrup, a tu in tam
ostaja človek končno - sam.
MK
V medijih in javnosti se je po spremembi vlade mnogo pisalo o težki »zapuščini«, ki jo je prejšnji režim pustil sedanji vladi. V mislih so vsi imeli predvsem gospodarski in socialni položaj. Sedaj pa ti glasovi in te navedbe počasi izginjajo iz javne obravnave.
Ubogo sodstvo. Vendar, posledice kaosa prejšnje vlade se ne omejujejo samo na denar. Pomanjkanje varnosti, ki je danes ponovno prva skrb večine državljanov, je tesno povezana z zadržanjem kirchnerizma, ki je vztrajno zanikal napredovanje kriminala. Pomanjkanje varnosti je bil zanje le »občutek« in ne stvarnost. Ko danes strokovnjaki razglabljajo, kako zaustaviti vdor mamil in odpraviti policijsko korupcijo, soglasno ugotavljajo, da je skoraj brezupno stanje posledica dvanajst let nezanimanja in zanikanja, če ne soudeležbe prejšnje vlade. Sedaj pa je tudi precej močno odjeknila izjava sodnice Servini, ki je priznala, da so sodniki za časa kirchnerizma trpeli hude pritiske, ko je šlo za postopke povezane z vladnim delovanjem ali vladnimi osebnostmi. Saj je nekaj podobnega svoj čas povedal sedaj že upokojeni sodnik Oyarbide, eden najbolj kritiziranih zaradi svojih polemičnih razsodb. »Sedaj je vsak lahko korajžen, prej so pa bili vsi tiho«, je dejal, ko je v lastno obrambo vrgel sum na svoje kolege. Sodnica Servini je še omenila, da sedaj ne doživljajo podobnega pritiska s strani nove vlade. Vsa čast Macriju! A položaj v sodstvu še daleč ni idealen. Stalno lahko zaznamo, da se nekateri sodniki še vedno bojijo bivše gospe predsednice, zavirajo ritem postopkov in se sprenevedajo na različne načine. Gotovo vpliva na to zadržanje dejstvo, da je na mestu vrhovne državne tožilke gospa Gils Carbo, ki jo je tja postavila gospa Cristina, prav z namenom, da brani »dosežke« kirchnerizma. Odstaviti vrhovno tožilko je bil od vsega začetka eden ciljev sedanje vlade; doslej zaman. Kar je težko, da bi dosegli dvotretjinsko večino, da bi jo lahko odstavili, bodo spremenili zakon, ki bo zmanjšal na pet let rok njenega mandata (doslej nima roka), s čimer bo mirno odšla prihodnje leto.
Razne stavke. V zadnji številki smo pisali o sindikatih in njihovih političnih namenih. Dejansko je, kot mnogokrat v Argentini, sindikalno delovanje pogojeno s politično barvo vodstva. Te dni so stavko
napovedali državni uslužbenci. Poteza je razumljiva, ker je bilo ravno iz državnih službe odpuščenih največ uradnikov. Odlok je bil upravičen, ker je šlo za »ñoquis«, ki niso delali, temveč so samo enkrat na mesec prišli po plačo. Seveda je bilo treba navesti kak pameten vzrok: ponovno odprtje paritetnih pogajanj in proti povišicam javnih storitev. Pravzaprav je tako osovraženi »tarifazo« že nekaj, kar bi moralo odpasti iz vzrokov protesta. Kljub povišicam so cene plinu, elektriki in vodi še vedno nizke, smešno nizke, če jih primerjamo z mednarodnimi, tudi z našimi sosedi. A vik in krik je treba zagnati, ker je sindikat v rokah kirchnerizma. Drugi, ki so v službi bivše predsednice, so učiteljski sindikati, zlasti v provinci Buenos Aires, kjer so za ta torek napovedali že tretjo stavko v dobi enega meseca. Malo bolj umirjeni so pri CGT: za oktobra so napovedali prvo splošno stavko v dobi sedanje vlade, a ji še niso določili datuma. Prej se bodo sestali z ministrom, da vidijo, koliko lahko iztržijo. Od tega bo odvisno tudi, ali bo stavka »aktivna« (s pouličnimi zborovanji in protesti), ali »pasivna« (ostali bodo doma in si spekli asado).
Kdaj bo boljše? Čeprav se v vladi trudijo, da bi javnost prepričali, da se stvari že obračajo na boljše, med ljudmi ni te zavesti in, seveda, ni navdušenja. Inflacija se je res zavrla, a še ni premagana. Predsednik Centralne banke napoveduje, da bo prihodnje leto dosegla 1 7%, kar je zelo visok cilj. Medtem je vlada objavila, da je v drugem trimesečju gospodarska dejavnost padla za 3,4%. Javni zavod za statistike je tudi ugotovil, da štiričlanska družina potrebuje 12.489 pesov mesečnih dohodkov, da ne pade pod prag revščine. Koliko družin to doseže? Na drugem področju pa se iz dneva v dan množijo razkritja korupcije prejšnje vlade. Sedaj je kost, ki jo novinarji glodajo, ugotovitev, da si je pokojni Kirchner, ko je bil še guverner, nekako prisvojil petrolejski sklad province Santa Cruz. Gre za tisoč milijonov dolarjev, ki jih je naložil v inozemstvu, od katerih se je kaj malo vrnilo. Kje je ostalo, je še neznanka. O pretvarjanju prejšnje vlade jasno govori tudi petrolejska pogodba, ki so jo podpisali s podjetjem Chevron. Ves opevan nacionalizem so vrgli v smeti za nekaj dolarjev.
Svobodna 2016 nro 36.indd 2
214/09/16 15:08
SVOBODNA SLOVENIJA • 29. septembra 2016
Stran 3
PRISTAVA
SDO/SFZ PRISTAVASVETA
Družinski dan
Proti koncu meseca avgusta se je na Pristavi zbrala vsa družina Prešernove šole. Seveda smo najprej počastili nebeškega Očeta s sv. mašo, med katero smo se mu zahvalili za neizmerni dar družine! Lepo so prepevali otroci, mladci in mladenke.
Najprej je spregovorila voditeljica šole Andrejka Papež Córdoba o pomenu družine.
Takoj nato pa so učenci stopili na oder in počastili starše z lepo naučenimi prizori. Eni so nastopili kot princi in princeske in kronali svoje starše, drugi so prikazali, kaj počenjajo, ko so sami doma ... ali kaj se dogaja v njihovih družinah. Spet drugi so si izbirali poklice in končno izbrali poklic materinstva in očetovstva! Najstarejši pa so vzeli širši okvir in primerjali slovensko šolo z veliko družino, v kateri so odlikovali prav vsako učiteljico, ki se trudi vsako soboto z otroki.
Prisrčni prizori so ustvarili prijetno vzdušje! Zadišalo je kosilo, zato se je vsa družba podala v spodnjo dvorano, otroci pa so po kosilu pridno uporabili napihljiv grad, na katerem so po mili volji skakali, medtem, ko so njihovi starši veselo kramljali.
-a. -r Fotografije: Aldana Havelka Oblak.
Mladi gremo naprej!
Kot že nekaj let, se je tudi letos pristavski Mladinski dan vršil prvo nedeljo septembra. Kljub mrazu in oblačnemu dnevu, se je mladina začela zbirati že v zgodnjih jutranjih urah in pričela s tekmovanji v nogometu, tako fantje, kot dekleta.
Proti poldnevu sta nas pozdravila predsednika, Matjaž Rožanec in Luči Ayerbe Rant. Skupaj smo, ob dviganju zastav, pozdravili dve domovini. Sledila je skrbno pripravljena sveta maša, ki jo je daroval g. Robert Brest. Po sveti maši je sledilo okusno kosilo, ki ga je imela na skrbi Ludmila Golob s pomočniki.
Tudi popoldan je potekel v prijetnem vzdušju, čeprav je občasno grozil dež. A vseeno se je proti večeru napolnila zgornja dvorana v pričakovanju kulturnega programa. Pri uvodnih besedah sta nas predsednika spodbujala, naj ne pozabimo sanjati, in se po teh sanjah odgovorno odločati. Naj gradimo trdne vezi na podlagi temeljnih vrednot
vere in slovenstva, in naj pri tem ostanemo zvesti obema domovinama, čeprav je to včasih težko. Sledil je odrski prikaz igre »Jettatore«, ki jo je
napisal španski avtor Gregorio de Laferrere, v kateri je mladina izvrstno uprizorila, česa so zmožni prijatelji, četudi morajo odigrati farso o lažni nesreči, da rešijo ljubezen. Mladi so znali zanimivo prikazati razne problematike z sproščenim igranjem. Večkrat smo se nasmejali!
Program se je zaključil z zahvalami vsem, ki so sodelovali pri pripravi Mladinskega dne, podelitvijo nagrad najboljšim športnikom dneva in zmagovalcem turnirja v nogometu, ter petjem mladinske himne.
Še dolgo je zvenel pogovor in smeh na prista-vskem dvorišču, in prijatelji iz vseh domov so se radi zaklepetali v dobri družbi. Veseli smo obiska, in vas z veseljem pričakujemo prihodnje leto!
MG
SAN MARTIN
Že dolgo nismo poslali nobenega poročila, a naša Zveza vedno deluje.
Imamo redne mesečne sestanke: zanimiva predavanja, predvajanje DVD-jev, srečanja v kuhinji, itd.
Rada bi bolj natančno opisala naš zadnji sestanek. Kot vsako leto v septembru praznujemo pričetek pomladi, vse rojstne dneve in godove - to pa zato, da kakšnega osebnega
Zveza žena praznuje!
praznika ne spregledamo - in končamo s tombolo. Naša zveza ni stara samo zato, ker že res veliko let deluje v San Martinu. Letos smo praznovali dve mladi devetdesetletnici in tri še bolj mlade osemdesetletnice.
Po pozdravu so vsi udeleženci prejeli male slovenske šopke da smo se še enkrat spomnili praznika samostojne Slovenije. Na pobudo Lučke Makek in
v izvedbi Regine Truden Leber smo vse slavljenke prejele originalno in zelo lepo darilo.
Po pozdravih in voščilih se je pričela tombola, ki je vsako leto bogatejša. Imamo kvaterne, činkvine in tombole. Že nekaj let nam tombolo pripravi naša dobrotnica. Ko smo začeli klicati številke, se je kar kmalu slišalo:
y>l^\/atp>rna!// \/ci cmn qp> 7P>\n 7aha\/ali in
bili nagrajeni z lepimi in raznovrstnimi dobitki, tako združimo praktično s koristnim. V našo blagajno, namenjeno socialni pomoči, pride kar lepa vsota, posebno, ker so vsi dobitki podarjeni.
Zaključili smo kot vsak sestanek s čajem, prigrizkom in razgovorom.
Še enkrat želim našim slavljenkam sreče, zdravja in še na mnoga leta!!!
Polona Makek, ZSMŽ
CwnknrJno Oí"H ß	07 mrJH O
07/r»Q/H« HE-OO
Stran 4	29 de septiembre de 2016 • N° 37
XV. nagradni natečaj Urada
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XV. NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu
Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.
Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zago-varjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije.
V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnjaščini oz. bosanščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini, angleščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic).
Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zago-varjana v obdobju od 1. 11. 2015 do 31. 10. 2016.
Nagrajena bodo tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov, drugi nagradi v višini 600 evrov in tretji nagradi v višini 400 evrov.
Komisija lahko izjemoma podeli tudi posebno nagrado v višini 400 evrov za najboljšo diplomo v okviru nižje stopnje bolonjskega študijskega programa.
Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in denarnega sklada 3.600 evrov (400 EUR za posebno nagrado za »bolonjsko« diplomo v vsaki kategoriji šteje posebej).
Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala
naslednje osnovne kriterije:
-	izvirnost teme - pristopa,
-	»uporabnost« v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo
-	strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost, interdisciplinarnost dela.
Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada oziroma v hrambi na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (za področje izseljenstva) ali Inštitutu za narodnostna vprašanja (za področje zamejstva). Prav tako se s prijavo kandidat strinja, da lahko Urad uporablja njegove/njene osebne podatke za potrebe izvedbe natečaja in morebitno poznejše komuniciranje.
Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana s pripisom »ZA NAGRADNI NATEČAJ« pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z jasno razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osnovnimi osebnimi podatki in kontaktnim naslovom (tudi elektronska pošta in telefon).
Iz prijave naj bo jasno razvidno, za kakšno delo gre - za diplomo na nižji, višji stopnji bolonj-skega študija, za magisterij, znanstveni magisterij...
Urad bo dela sprejemal do vključno 9. 12. 2016, rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila 2017. Svečana razglasitev/ podelitev nagrad bo sledila predvidoma pozno spomladi leta 2017.
Dodatne informacije dobite na tel. št. (00386) (0)1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon) ali preko elektronske pošte: zvone.zigon@gov.si.
ALFONZ GSPAN
Bibliotekar in literarni zgodovinar
Koncem septembra se v Sloveniji spominjajo Alfonza Gspana, slovenskega literarnega zgodovinarja, pesnika, leksikografa, pedagoga, urednika in prevajalca. Rojen je bil 16. oktobra 1904 v Krškem in umrl 25. septembra 1977 v Ljubljani.
Leta 1918 se je vpisal na realko v Ljubljani in se pridružil literarnemu krožku Kres, ki ga je vodil Branko Jeglič. Tam se je Alfonz Gspan seznanil tudi s Srečkom Kosovelom in z drugimi mladimi pesniki. Tudi sam je politično in kulturno deloval in začel pisati socialne in razpoloženjske pesmi, ki so odražale duha časa: nemir in tesnobo. Leta 1922 se je vpisal na slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost v Ljubljani in Parizu, na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral 1931.
Od 1931 do 1933 je služboval kot tajnik založbe Tiskarska zadruga v Ljubljani, od 1933 do 1946 pa je bil profesor na klasični gimnaziji, kjer je poučeval dobrih deset let. Povabili so ga v NUK, ki se je po vojni pričela preoblikovati v sodobno univerzitetno knjižnico. Postal je vodja rokopisne zbirke v NUK-u in prevzel najbolj dragoceno kulturno dediščino.
Prirejal je občasne razstave o literarnih obdobjih in osebnostih iz slovenske kulturne zgodovine, kar je spodbudilo nastajanje muzejskih zbirk o slovenskih literarnih ustvarjalcih (Simona Gregorčiča v Vrsnem, Aškerca v Senožetih, Cankarja na Vrhniki, Jurčiča na Muljavi, Župančiča na Vinici, Bevka v Idriji, Prešerna v Kranju in Luisa Adamiča v Prapročah).
Leta 1950 je bil izvoljen za strokovnega sodelavca SAZU in se tam 1962 tudi zaposlil kot urednik Slovenskega biografskega leksikona. Poučeval je o bibliotekarstvu, konserviranju in restavriranju bibliotečnega gradiva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter sodeloval na področju ohranjanja kulturne dediščine z Republiškim zavodom za varstvo kulturnih spomenikov, prav tako pri ustanavljanju Slavističnega društva Slovenije.
Njegovo glavno področje znanstvenega raziskovanja je bilo slovensko razsvetljenstvo, preučeval je predvsem A. T. Linharta, pa tudi Vodnika in Žiga Zoisa, kar je objavil v prvi knjigi Matične Zgodovine slovenskega slovstva leta 1956. V zbirko slovenski pesmi od začetkov dalje je vključil začetke slovenske poezije (srednji vek) do pesnikov sredi 19. stoletja, kar je izšlo posthumno v dveh knjigah Cvetnikslovenske vezane besede I in II (1978 in 1979).
Sem spadajo Bibliografija Otona Župančiča, Prispevek k ikonografiji Primoža Trubarja, Urejanje zbranega dela A. T. Linharta, oprema Tavčarjeve pripovedi V Zali in Kmetskih slik ter povesti Janka Kersnika. Uredil je tudi Kosovelove pesmi in prevedel Zolajev roman Germinal.
BRALI SMO
Žiga Turk -
Oni dan je slovenska carina na tviterju objavila sliko prtljažnika polnega kave. »Svercer« jo je poskušal spraviti v državo, pa so ga dobili. Ne, ne letos, slika je bila stara. Bila je iz tistih časov, za katere nastaja vtis, da so bili boljši od današnjih. »V socializmu je bilo boljše«, je pogosto objavljen komentar v dominantnih medijih. V vzhodni Nemčiji pojav poznajo pod imenom »Ostalgie«. Prejšnji teden je toženje za časi in izdelki iz socializma pisal celo The Economist in sicer v duhu rekla »Prvič kot tragedija, drugič kot farsa«. The Economist pač izhaja v Londonu.
To so bili časi ...
Boljši časi so bili časi, ko smo se vozili po režimu par--nepar, ene dneve vozila s parnimi registrskimi tablicami, druge z neparnimi, ko je zdaj zmanjkovalo bencina, zdaj sladkorja in olja, pa smo se postavljali v vrsto, zdaj v marketu, zdaj pred bencinskimi črpalkami; ko se je po kavo, kaubojke, pampers plenice, kakav, margarino, maslo, riž ... hodilo v tujino. Doma so kavo prodajali v paketu s kakšno robo, ki sicer ne bi šla v promet. Ko se je to kupovanje v Lipnici, Celovcu, Trbižu, Gorici in Trstu le preveč razpaslo, so za prehod meje uvedli kavcijo, takso oz. depozit. Ali pa počasneje delali na meji. Kolona za prehod Ljubelja se je včasih začela že pri Malleju. Naj vam starši pokažejo, ko se boste naslednjič peljali mimo. Za nov avto se je čakalo leta, podobno za stanovanje, zdravnika .
Dinarje se je menjalo v marke, te pa hranilo v nogavici ali čez mejo, ker smo slovenskim bankam zaupali le toliko, da smo nakazali kake devize za konsignacijski nakup uvožene robe. Po dolgem čakanju v dolgi vrsti. Konsignacije so bile trgovine, kjer se je dalo za visoko provizijo in carino za devize kupiti uvožene izdelke, npr. televizor ali avto, pa tudi prve računalnike. Zdaj imam občutek, da so ta podjetja vodili najbolj zaupanja vredni udbovci. Lahko pa se tudi motim.
Svobode govora in tiska ni bilo. Tudi svobode mišljenja ne. Če si rekel kaj čez oblast, si dobil najmanj črno piko in največ strel v glavo. Vmes so bila šikaniranja v službi, odpovedi, odpoved stanovanja, šikaniranje žlahte nekaj kolen naokrog in kazanje s prstom otrok v šoli, prepreče-
Kolaboranti
vanje napredovanja v službi, zapor, brezposelnost .
Bolj ko jih tepeš, rajši te imajo
Zato se mi zdi zanimivo vprašanje, zakaj se ljudje tistih časov tako radi spominjajo, zakaj je toliko žalovanja po naših povezavah z balkanskimi narodi iz nekega drugega civilizacijskega okvira, po čudaški megalomaniji neuvrščenosti in predvsem po neprijaznem, nečloveškem in krutem socialističnem sistemu. Zakaj je tega pri nas in v Rusiji veliko, v drugih ex-socialističnih državah pa precej manj.
Odgovor je, da zaradi avtohtonosti tega sistema (ker socializem ni odšel z ruskimi tanki) ter zaradi kolaboracije nas vseh s tistim režimom.
V politiki in družbi se je vedelo, kaj se sme in česa ne. Za proste spise v osnovni šoli nikoli nisem dobil prav visoke ocene. V zadnjem razredu osnovne šole pa sem le pametno usmeril svoj raazum in dobil čisto petico za politično več kot primeren spis o tem, kako sem hvaležen partizanom za svojo svobodo. Zaključil sem s »hvala vam, tovariši« in učiteljica pod to ni mogla zapisati druge ocene kot petice. Tako sem se rešil, da bi imel slovenski jezik zaključen s trojko, ki bi mi sicer pokvarila odlIčno spričevalo.
Če si bil priden, če nisi stegoval jezika, če nisi imela kake črne ovce v žlahti, nisi imel težav. Gledali so ti skozi prste, ko si kupoval marke in švercal pralni prašek, z devizami so trgovali celo (morda predvsem) informatorji tajne policije, ker so vedeli, da so "na varni strani radarja".
Vsak je že kje imel občutek, da je dobil nekaj več, kot mu pripada. Dovoljeno se je bilo znajti. Če vas je kdo preskočil pri nakupu avta, ste ga vi preskočili v vrsti pri zdravniku - ker ste pač tam imeli zveze. Če niste imeli sreče pri tem, ste morda kje koga poznali, pa vam je vzel otroka v službo. Ali pa ste imeli prijatelja v trgovini in vam je prihranil karton olja ali sladkorja, ki se ga sicer ni dobilo.
Za malo več denarja v mesnici niste dobili malo boljšega kosa mesa. Dobili ste ga, če ga je mesar posebej za vas prihranil pod pultom, ker vam je bil dolžan uslugo. Priznajte, pogrešate, da dobite kaj izpod pulta!
Ogromnemu številu ljudi je inflacija izničila letni obrok pri nakupu stanovanj, tistim, ki se takrat niso znašli, jim jih
je podaril Jazbinšek ... Zato še danes poljubnostni odnos do dolgov in obresti. Že res, da je teorija eno, ampak kolektivna podzavest se spominja, da so vsa posojila za kockaste hiše, ki so posejane po podeželju in socreali-stične soseske, preprosto izginila. In tako naj bi izginil tudi dolg države, ki ga puščamo otrokom.
Vsak je že nekje dobil neko uslugo ali posebno milost. V zameno za kolaboracijo je oblast gledala skozi prste pri kavi, margarini in drobni, enakomerno porazdeljeni in vsem dostopni korupciji, klientelizmu in nepotizmu na vseh nivojih. Morda so bile najboljše službe rezervirane samo za partijce, ampak tudi za kakšne slabše je prav prišla kakšna zveza ali poznanstvo.
Vsak je dobil nekaj več, kot bi mu pripadalo, in je zato še zdaj vesel. In vsak je kršil že kak zakon ali predpis in bi ga zato vsak trenutek lahko preganjali. A ga niso, za kar je še zdaj hvaležen. Nekaj malega korenčka in palica za hrbtom, pa Slovenec sodeluje.
Rezultat je bil sistem, za katerega se učeno reče, da ima visoke transakcijske stroške. Da ne deluje ne trg izdelkov ne trg delovne sile. Gospodarsko smo ves čas nazadovali. Slovenija, večino zgodovine bogatejša od Avstrijske Koroške, je po Celovcu hodila z odprtimi usti in obložena s polivinil vrečkami.
Zadnja generacija
Tega se iz prve roke zadnja spomni naša generacija. Mlajši o tem poslušajo iz ust kolaborantov. Poslušajo junaške zgodbe o tem, kako so prešvercali ali na črno zgradili hišo. Cement so seveda dobili po zvezah. Tudi junaška zgodba.
Če k temu dodamo efekt apologije zločinov revolucije (to sem razložil v Dragi) in živalsko privlačnost socializma, je jasno, da je naša pot v normalnost strma, spolzka in da ob njej vihrajo zastave prejšnjega režima. Kar bi bilo zanimivo, če se za temi prapori ne bi skrivalo nadaljevanje kolaborantskih navad.
Ampak, če se ne bomo pretvarjali, da je vse normalno, če se ne bomo obnašali, kot da imamo demokracijo, če ne bomo govorili, kot da imamo svobodo govora, kot da lahko brez strahu napišemo, kar mislimo, potem bomo od normalnosti samo še dlje.
(Casnik.si)
Svobodna_2016_nro_37.indd 4	27/09/16 15:33
SVOBODNA SLOVENIJA • 29. septembra 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
PRVO DIGITALNO RADIJSKO OMREŽJE V SLOVENIJI.
Javni zavod RTV Slovenija je na oddajniku Nanos uradno zagnal prvo digitalno radijsko omrežje v Sloveniji. S tem se začenja nova era radijskega oddajanja v Sloveniji. Pravico za oddajanje v digitalnem radijskem omrežju je že pridobilo skupno devet izdajateljev za 13 radijskih programov.
USPEHI SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV
Zdravniki ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra so pred sedmimi meseci s pomočjo priključitve na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi (ECMO) rešili življenje 30-letni nosečnici z odpovedjo pljuč in njeni nedonošeni hčerkici. Tako mati kot otrok sta danes zdravi, zdravniki pa ob tem opozarjajo na potrebo po novih kadrih in opremi. V UKC Ljubljana so junija zabeležili pomembno prelomnico. Prvič so namreč izvedli laparoskopski odvzem ledvice živemu darovalcu. S tem so v klinično prakso uvedli novo, minimalno invanzivno kirurško metodo. Pri laparoskopskem odvzemu ledvice junija letos je mama darovala ledvico mladoletnemu sinu.
USPEŠEN PROBLEM
Film Houston, imamo problem! Žige Virca je slovenski kandidat za imenovanje za tujejezičnega oskarja 2017. Film je svetovno premiero doživel v uradnem programu filmskega festivala Tribeca v New Yorku, na Festivalu slovenskega film v Portorožu pa je prejel vesno za najboljši celovečerni film po izboru žirije.
TUDI KOLESA Z MOTORJEM BODO IMELA TABLICO
Državni zbor je sprejel novelo zakona o motornih vozilih ter novelo zakona o pravilih cestnega prometa. Obe posegata na področje koles s pomožnim motorjem, ki lahko peljejo največ 25 kilometrov na uro. Po novem bo treba takšna vozila registrirati, za njihovo vožnjo pa uporabljati čelado. Čelada bo od zdaj obvezna tudi za mladoletne kolesarje.
UNION IN LEV V DRUGE ROKE
Holdinška družba ACH, ki je v začetku leta uspešno sklenila finančno preuredbo, prodaja več svojih naložb. Nedavno je nakazala možnost prodaje Adrie Mobil, to pa se obeta tudi njenim hotelom v Ljubljani, saj izraelski poslovni portal Globes piše, da Fattal Hotel Management kupuje štiri hotele v slovenski prestolnici. ACH v prestolnici obvladuje štiri hotele Grand hotel Union skupaj z Executive in Business, Hotel Lev in Central hotel.
PO SVETU
MAMA, OČE IN OTROCI
Dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn je izrazil javno podporo državljanski pobudi Evropske zveze z naslovom »Mama, oče in otroci«, predstavljeni v letošnjem aprilu. Cilj pobude je okrepitev zakonske zveze med moškim in žensko ter družine v evropskih zakonodajnih aktih. »Prihodnost Evrope je odvisna od družin«, je poudaril dunajski nadškof. »Družine so dobrina, ki se ji družba ne more odpovedati, pač pa jo mora zaščititi«, je še izjavil kardinal Schönborn. Kardinal je tudi izpostavil pomen ohranjanja zavesti o edinstvenosti zakonske zveze: kot skupnosti moškega in ženske s sposobnostjo, da imata potomce in z nadaljevanjem rodu ustanovita družino.
NI MIRU V SIRIJI
Združene države Amerike so na izrednem zasedanju Varonostnega sveta o Siriji Rusijo obtožile barbarstva. Moskva je odgovorila, da je končanje vojne v omenjeni državi v tem trenutku nemogoče. Sirske vladne sile medtem nadaljujejo z zračnimi napadi obleganega Alepa. Sirska vlada Bašarja al Asada je nedavni zračni napad koalicijski sil pod vodstvom ZDA na enote sirske vojske v času prekinitve ognja, kar naj bi se zgodilo nenamenoma, izkoristila za odstop od premirja. Tako je v zadnjem tednu okrepila zračne napade na oblegani Alep; ti napadi so eni izmed najhujših v petih letih vojne v tej državi.
SPORAZUM V KOLUMBIJI
V Kolumbiji je so podpisali mirovni sporazum med kolumbijsko vlado in uporniki iz gibanja FARC. Podpis je sledil dogovoru o dvostranski prekinitvi ognja in premirju, ki sta ga strani sklenili pred tedni. Pozdravlja ga tudi krajevna Cerkev. Dogodka so se udeležili voditelji tujih držav, tudi vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. O sporazumu bodo sicer v nedeljo odločali še volivci na referendumu. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je prepričan, da bo mirovni sporazum med kolumbijskimi silami in levičarskimi uporniki Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC) vplival na
PISALI SMO PRED 50 LETI
PRETEKLOST, SEDANJOST, PRIHODNOST
Nekateri mislijo samo na prihodnost. Čez toliko in toliko let bo naša slovenska skupnost gotovo izumrla. Čemu ji podaljševati življenje? Ali ni bolje, da se čim prej utopi v tujem morju? Ta ugovor proti delu za našo družbo je zelo napačen. Pri duhovnem življenju gre v prvi vrsti za sedanjost. Ta je naša. Preteklost je minila. Pustila nam je dobre in slabe strani. Iz njih se moremo učiti, kaj naj storimo in česa ne. Prihodnost ni odvisna samo od nas. Na njo skušamo pač vplivati. Toda poleg nas so še mnogi drugi dejavniki. Nekateri so znani, drugi ne. Res naša je samo sedanjost.
Gre za to, kako živimo to uro, danes, to leto. Reševati moramo sebe in svoje ljudi sedaj, v teh razmerah, v kateri smo. Če nam je družba potrebna letos, moramo letos delati zanjo, čeprav nas drugo leto ne bo več.
Prelat dr. Alojzij Odar
SLOVENCI V ARGENTINI
Moron-Castelar. Družinska nedelja. V nedeljo, 18. septembra, je bil na Pristavi prvi družinski dan, ki mu bodo sledili še drugi. Vsak mesec po eden. Pobudo zanje je dala ga. Marjana Batage-ljeva. Dopoldne je bila sv. maša, ki jo je daroval g. Matija Lamovšek. Po njej so imele žene sestanek s pomenkom o družinskih in vzgojnih vprašanjih, možje so porabili čas do kosila za kegljanje ter pogovore, mladina pa za športne igre. Opoldne je bilo skupno kosilo. Za pogrnjenimi mizami je bilo 160 ljudi. ...
San Martin. O kmečkih uporih je v soboto, 10. septembra zvečer, predaval g. Marijan Marolt. Opisal je vzroke, potek in zaključek teh uporov. Predavanje so pojasnjevale skioptične slike. Za nameček je g. Marolt pokazal dolenjske gradove, ki pa so jih partizani med revolucijo večinoma požgali. ...
Osebne novice. Družinska sreča. V družini Toneta Kržišnika in ge. Ivanke roj. Clemente so dobili sinčka, ki je pri krstu prejel ime Anton Andrej. -Družino Antona Kastelica in njegove žene Angele roj. Podržaj je razveselil sinček Marjan.
(Svobodna Slovenija, 22. septembra 1966 - št.
38)
blaginjo države.
HRVAŠKA DO VLADE
Hrvaška volilna komisija je tudi uradno potrdila izide predčasnih parlamentarnih volitev 11. septembra, na katerih je zmagala HDZ s partnerji. Izide so že objavili v uradnem listu, kar pomeni, da začne teči 20-dnevni rok za ustanovitveno sejo sabora. Sklicati jo bodo morali do 16. oktobra. Ustava še določa, da prva seja ni nujno tudi ustanovna, ker je za uradno oblikovanje sabora potrebna večina oziroma najmanj 76 poslancev, ki lahko izberejo predsednika sabora. Parlamentarna večina zaenkrat še ni oblikovana. Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarovic je napovedala, da bo začela posvetovanja o mandatarju za sestavo nove vlade.
BALKANSKA POT
Voditelji držav ob balkanski migracijski poti, med njimi slovenski premier Miro Cerar, so se 24. septembra na Dunaju strinjali, da mora ta pot ostati zaprta za nezakonite migrante, čeprav odprta za legitimne prosilce azila. Zavzeli so se tudi za okrepitev nadzora zunanjih meja EU in za več sporazumov s tretjimi državami o vračanju migrantov po turškem vzoru.
RESUMEN DE ESTA EDICION
OTRO LUGAR PARA LA MEMORIA
En Košnica, cerca de la ciudad de Celje, fueron descubiertas otras dos fosas comunes, que contienen restos humanos de victimas de las matanzas comunistas en la posguerra. Se trata de unos 425 cadáveres. En el curso del mes de septiembre un equipo de arqueólogos realizó los trabajos de exhumación. Deducen, que fueron habitantes de Celje de origen alemán, presumiblemente soldados y también civiles. El lugar fue visitado por algunos miembros de la comisión parlamentaria de peticiones y derechos humanos. Pero hasta ahora no hubo ninguna reacción por parte de las figuras del gobierno. El tema de las matanzas en la posguerra y las consecuentes fosas comunes sigue siendo un tema, que divide a la comunidad nacional y no encuentra un camino hacia la reconciliación. (Pág. 2)
LOS JOVENES FESTEJARON
Las asociaciones juveniles de la comunidad eslovena Pristava, de Castelar, tuvieron su día. Fue, como ya es tradicional, el primer domingo de septiembre. Comenzaron la jornada con una santa misa. Después hubo deportes y un almuerzo de camaradería. El programa cultural comenzó con las palabras de los presidentes, Matjaž Rožanec in Luči Ayerbe Rant, quienes exhortaron a los jóvenes a perseverar en el trabajo por sus ideales. La representación escénica de la obra teatral "Jetatore" representó la parte central del programa, siendo muy aplaudida por la numerosa concurrencia. La jotirnada cobncluyó con la entrega de premios deportivos y una entretenida treunión social. (Pág. 3)
DIA DE LA FAMILIA
También en la comunidad de Pristava, en Castelar, se realizó el Día de la Familia. Fue preparada por el grupo del curso de idioma esloveno France Prešeren. La santa misa marcó el comienzo de la jornada. Luego, la directora del curso, Andrejka Papež Córdoba, habló de la importancia de la familia. Siguieron varias representaciones escénicas, en las cuales se lucieron los más pequeños, representando personajes y situaciones en la familia, en la escuela y homenajeando a los maestros. El almuerzo de camaradería reunió a toda la comunidad. Luego, mientras los más chicos jugaba en un castillo inflable, los padres conversaban sobre diversos temas, disfrutando de la tarde libre. (Pág. 3)
REUNION EN SAN MARTIN
La liga de Madres en la comunidad eslovena de San Martín, es una de las más activas. Todos los meses organiza reuniones, con charlas y exposiciones acerca de diversos temas de interés. Especial fue el encuentro de septiembre, donde se reunieron para homenajear a las cumpleañeras. Esta vez dos socias celebraron sus 90 años, mientras que tres completaron los 80. Fue un encuentra de mucha alegría, que continuó con un bingo con interesantes premios, cuya ganancia fue destinada al fondo social, para ayuda de las familias necesitadas. Se unió lo divertido con lo útil y solidario. (Pág. 3)
CONCURSO DE TESIS
La Oficina para los Eslovenos por el Mundo, del Gobierno de la República de Eslovenia, organiza la versión XV. del concurso de trabajos de tesis, que abordan el tema de la emigración y la vida de sus comunidades. Deben ser trabajos, que fueron presentados y defendidos ante autoridades de las Universidades y casas de Altos estudios entre el 1. 11. 2015 do 31. 10. 2016. Los textos pueden ser presentados también en idioma castellano. El plazo de entrega vence el 9 de diciembre de este año. Para más datos, dirigirse a la sede de la Oficina, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Eslovenia; a los teléfonos (00386) 1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon); o por correo electrónico a: zvone.zigon@gov.si.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Andrejka Dolinar Hrovat, Nadica Kopač Grohar, Aldana Havelka Oblak, Matjaž Rožanec in Polona Makek.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Svobodna_2016_nro_37.¡ndd 5	27/09/16 15:33
Stran 6
29 de septiembre de 2016 • N° 37
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
USPESNI DOMEN PREVC
Slovenski smučarski skakalec Domen Prevc (foto) je na sobotni tekmi celinskega pokala v Wisli na Poljskem osvojil drugo mesto za Itali-
Domen Prevc
janom Davidejem Bresadolo, ki si je zmago zagotovil z odličnim prvim skokom, saj Prevc v
drugo ni uspel nadoknaditi 5,9 točke zaostanka. Prva dva je ločilo 1,4 točke. Tik pod stopničke je skočil Rok Justin, ki je bil četrti, Tilen Bartol je bil osmi.
SLOVENIJA NAJPREJ PROTI MONAKU
Slovenska moška teniška reprezentanca bo v prvem krogu druge evroafriške skupine Davi-sovega pokala v začetku februarja igrala proti Monaku. Če bodo Slovenci uspešni, jih drugem krogu, ta bo na sporedu v začetku aprila, čaka zmagovalec obračuna Južnoafriška republika -Estonija.
ZNAMKA ZA TINO
Tina Trstenjak, ki je na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru osvojila zlato odličje v kategoriji do 63 kilogramov, bo v prihodnjih dneh dobila številne kopije. Pošta se je odločila,
da bo v počastitev Tine Trstenjak in njene zlate olimpijske medalje, izdala posebno priložnostno poštno znamko. Pošta Slovenije je do sedaj z izdajo znamk počastila vse zlate olimpijske kolajne, osvojene za samostojno Slovenijo. Tako so bili na znamkah že Iztok Čop in Luka Špik, Rajmond Debevec, Primož Kozmus, Tina Maze in Urška Žolnir.
ZMAGOVITO SLOVO
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca pa se je od kvalifikacij za evropsko prvenstvo poslovila s presenetljivo zmago. V zadnji tekmi skupine F v Mariboru je bila s 3:1 boljša od Češke, zmaga pa je bila Pirova, saj je že prej zapravila vse možnosti za drugo mesto in uvrstitev v dodatne kvalifikacije. Selektor ženske odbojkarske reprezentance je Brune Najdič.
OBVESTILA
NEDELJA, 2. oktobra: 50. obletnica Z.S.M.Ž. ob
16. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 8. oktobra: S.K.A. prireja predavanje ge. Alenke Jeraj na temo »Družinska politika in prihodnost družine v Sloveniji«. Ob 20. uri v Slovenski hiši.
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 9. oktobra: SLOVENSKI DAN in obletnica Našega doma v San Justu.
PONEDELJEK, 10. oktobra: Romanje v San Nicolás. NEDELJA, 16. oktobra: Sv. Birma in materinski dan.
ČETRTEK, 20. oktobra: Z.S.M.Ž. San Martin vabi
na sestanek v Domu ob 16. uri.
Govorila bo ga. Emi Urbančič Marušič: »V Indiji po stopinjah sv. Matere Terezije«.
OSEBNE NOVICE
Smrt: V Mendozi je umrla ga. Tončka Šmon roj. Kveder. Naj počiva v miru!
svobodna.ba@gmail.com
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vas prisrčno vabi na predavanje političarke in javne delavke
ALENKE JERAJ
na temo
»Družinska politika in prihodnost družine v Sloveniji«
V soboto, 8. oktobra ob 20,00. uri, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši.
Svobodna_2016_nro_37.indd 6	27/09/16 15:33