32. SKUPŠČINSKO ZASEDANJE
V HLAPNI DVORANI
O razvojni strategiji
lonetijstva priliodnjič
Zadnje, 32. zasedanje skup-
ščine občine Ptuj je bilo v skla-
du z novim načinom njenega
dela, če ga začnemo ocenjevati
z zaključnega dela. Sejo so nam-
reč končali ob dogovorjeni 15.
uri, tudi zaradi tega, ker jih je v
dvorani narodnega doma zeblo.
Pozitivno spremembo bo po-
trebno doseči še pri pravočas-
nem začetku zasedanj, točnosti
namreč poslanci še ne poznajo.
So pa kljub uvodni zakasnitvi
poslanci opravili kar precej dela.
Predvsem tistega, ki jim je ostalo
še iz prejšnjih zasedanj. Tako so
končno sprejeli odlok o obveznem
plačilu komunalne takse na mej-
nih prehodih na območju občine
Ptuj, Ormoško lekarno so izločili
iz sestave ptujskega lekarniškega
zavoda, potrdili so osnutka spre-
memb in dopolnitev srednje-
ročnega in dolgoročnega plana
občine Ptuj, pa osnutek ureditve-
nega načrta Ljudskega vrta ter
dali soglasja k statutom osnovnih
šol Markovci, Videm in dr, Franja
Žgeča Dornava. Ocenili so tudi
možnosti razvoja podjetništva in
obrti do leta 2 tisoč. Po projekciji
izvršnega sveta naj bi v tem ob-
dobju delež malega gospodarstva
v družbenem proizvodu občine
narasel na 30 odstotkov, zaposli-
tev pa naj bi v tej dejavnosti našlo
5 tisoč delavcev. Poslanci so v raz-
pravi podvomili v možnost ure-
sničitve takega projekta, če ne bo
podprt s konkretnimi vzpodbuda-
mi, te pa se po besedah predsed-
nika IS Branka Brumna že ude-
janjajo v praksi. Konkretno je bilo
tudi opozorilo poslanca, ki je me-
nil, da razvoja malega gospodar-
stva ni mogoče pričakovati ob
propadanju velikih gospodarskih
sistemov, saj je perspektiva obrti
prav v sodelovanju z velikimi pod-
jetji. Poslanci so v torek podprli
še vključitev Ptuja v projekt
"zdrava mesta", pred nami je to-
rej začetek dolgotrajnega prizade-
vanja za dosego boljše kakovosti
življenja v Ptuju.
Do tu so poslanci poravnavali
svoj dolg s prejšnjih skupščinskih
zasedanj. Razen poslanskih pobud
se dnevnega reda tokratnega zase-
danja niso utegnili dotakniti. Med
pobudami omenjamo nekaj najza-
nimivejših: obnoviti bo potrebno
odlok o pogrebih, poskrbeti za ta-
ko delo na oddelku za notranje za-
deve, da na hodnikih ne bo dolgih
vrst čakajočih občanov. Obnova
mostu v Rogoznici teče že predol-
go. S takimi izvajalci se ne moremo
lotiti sanacije slovenske cestne
mreže. S torkove skupščine je bila
zato naslovljena pobuda prizade-
tim krajanom in krajevni skupno-
sti, da pošljejo repubUški upravi za
ceste račun za poškodovane vaške
ceste, ki že skoraj pol leta opravlja-
jo funkcijo obvoznih poti. Glede
na vse pogostejša nesoglasja ali
vsaj nepripravljenost sodelovanja
med sosednjimi občinami naj bi se
ptujska skupščina vprašala o strate-
giji sodelovanja med sosedi jutri.
Med pomembnejše točke zad-
njega skupščinskega zasedanja naj
bi sodila razprava o strategiji raz-
voja kmetijstva v Sloveniji. Do
razprave o tej temi pa ni prišlo
predvsem zaradi tega, ker je nje-
no odložitev na naslednjo
skupščinsko sejo predlagal sekre-
tar občinskega sekretariata za
kmetijstvo občine Ptuj. Razlog je
v tem, da naj bi čez tri tedne v tej
razpravi sodelovali predstavniki
državnega kmetijskega ministr-
stva. Se je pa do tega vprašanja že
opredelil izvršni svet skupščine
občine Ptuj. Podpira razvojni sce-
narij s predstavljenim koncept us-
merjenega razvoja kmetijstva, ki
postavlja uresničevanje narodno-
gospodarskih interesov, kot so
poseljenost, obdelanost in kultur-
ni izgled krajine ter ekološko
sprejemljivost pred produkcijske
interese kmetijstva. J. Bračič
[ Novi prostori društva diabetii(ov 1
I Ptujsko društvo diabetikov se je v ponedeljek preselilo v nove i
I prostore na Potrčevi 23, v stavbo, kjer je telefonska centrala ptuj- '
' ske bolnišnice. Po novem bodo imeli uradne ure vsako sredo od 8. ■
I do 10. ure.	mG ]
KURENTOVANJE ZA BEGUNCE
Začasnim beguncem iz Bosne
in Hercegovine, ki preživljajo
dneve negotovosti v ptujskem
zbirnem centru so v petek, 12. fe-
bruarja zvečer, pripravili prijetno
presenečenje. V predpustnem ča-
su so jih namreč obiskali koranti
in pustni liki s Ptujskega polja ter
jim v mini kurentovanju predsta-
vili naše pustne šege in običaje.
Znano je namreč, da begunci ra-
zen redkih izjem nimajo rednega
izhoda v mesto, zato so bili tega
dogodka zagotovo veseli. -OM
V Liubijani odprii seiem mode
Včeraj so v Ljubljani odprli sejem Moda jesen - zima 93-94.
Na Gospodarskem razstavišču bo do 20. februarja velika raz-
stava konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene
konfekcije in galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in naki-
ta. Na letošnjem sejmu se predstavljajo razstavljalci iz desetih
držav, največ pa jih je iz Slovenije. Spremljajo ga strokovna
srečanja, sestanki, srečanja modnih društev in združenj tekstil-
ne industrije, ocenjevanja in modne revije.
Ljubljanski sejem se je kot organizator zelo potrudil, saj bo
organiziral tudi vrsto dopoldanskih prireditev za šolarje, dijake
in študente.	MG
TAKA SLAMNATA KOČA IMA SKORAJ PRENIZKA VRATA
Gostitelj četrtega festivala radijskih postaj Slovenije bo radio
Ptuj. Tako ie v četrtek na Kopah sklenila skupščina združenja. Fe-
stival bo oa 28. do 30. oktobra, organizacija prireditve pa je za nas
in Ptuj velika obveza in čast.	l.k.
SINDIKATI PREDLAGAJO VIŠJI
ZNESEK ZAJAMČENEGA OD
Predsedstvo Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije je na svoji
razširjeni seji v petek, 12. fe-
bruarja, med drugim sprejelo
sklep, da vladi Republike Slove-
nije posreduje pobudo, da ta
uskladi zajamčene osebne do-
hodke z rastjo življenjskih stro-
škov in da določi nov znesek
najnižjega zajamčenega osebne-
ga dohodka. Dosedanji najnižji
znesek zajamčenega osebnega
dohodka — 21.330 tolarjev, je
bil namreč določen že 1. sep-
tembra lani, v tem času pa so
statistični pokazatelji rasti živ-
ljenjskih stroškov bistveno pre-
segli 5-odstotno rast, zato je po-
buda zagotovo upravičena.
— OM
ČRNOGRADITELJI, POZOR
Pod tem naslovom objavljamo na 14. strani sestavek o tem, kako pri-
zadevni so črnograditelji v ptujski občini. V zadnjih petih letih so na
črno zazidali ali posegli v prostor (črnokopi gramoza, melioracije...)
kar v 150 primerih, ki jih obravnava ptujski gradbeni inšpektor Zvonko
Furman. Vendar je v teh letih ukazal le dve rušitvi, vse ostale črno-
gradnje čakajo na morebitno legalizacijo ali pa z njimi ne ve, kaj bi,
lahko jih kaznuje in čaka na novo zakonodajo. Kazni za črnograditelje
so približno take kot za napačno parkiranje avtomobilov, v najboljšem
primeru tolikšne, kot če vam zaradi napačnega parkiranja odpelje avto
pajek - od 2.5 do 5 tisoč!?	dlž
Nekdanjim delavcem
Agpotranporta je preldpelo!
Nekdanji delavci Agrotranpor-
ta, ki so že nekaj časa brezposelni
in torej prejemajo nadomestilo od
zavoda, so se orpnizirah, da bi
dobili tisto, kar jim pripada. Pri
tem jim bodo pomagali Neodvisni
sindikati s predsednikom Ra-
stkom Plohlom. Trenutno preje-
majo le dvanajst tisoč na mesec, s
tem pa se ne da živeti. Do novega
leta je bilo nadomestilo še zno-
sno, ker pa podjetje ni poravnalo
obveznosti do zavoda, so se raz-
mere občutno poslabšale. Ena od
njihovih osnovnih zahtev je sedaj,
da jim vse, kar jim podjetje dolgu-
je spremenijo v lastninski delež.
Prva pogajanja skupine delavcev,
ki zastopa interese 60, lani od-
puščenih, so bila v ponedeljek,
nadaljevala pa se bodo danes. Ob
tem pa nekdanji delavci opozarja-
jo tudi na razprodajo premoženja
firme oziroma divjo privatizacijo.
Prepričani so, da se to dela za
znanega kupca!
Več o tem v prihodnji številki
Tednika!
Minuli petek je bil v Narod-
nem domu v Ptuju prvi del revi-
je odraslih pevskih zborov ptuj-
ske občine. Nastopilo je devet
zborov: Mešani zbor DPD Svo-
boda Ptuj pod vodstvom Jožeta
Dernikoviča, Moški zbor Pro-
svetnega društva Grajena z zbo-
rovodjem Ladislavom Pulkom,
Ženski zbor Prosvetnega dru-
štva Cirkovce, ki ga vodi Peter
Krajnc, Ptujski nonet Obrtne
zbornice Ptuj pod vodstvom Fi-
lipa Maučiča, Mešani zbor Kul-
turno-prosvetnega društva
Franček Kozel Cirkulane, ki ga
vodi Jože Drnikovič, Ženski
pevski zbor Prosvetnega društva
Grajena, katerega zborovodkin-
ja je Jerneja Bombek, Moški
komorni zbor Ptuj po vodstvom
Franca Lačna in Mešani mla-
dinski zbor Srednješolskega
centra Ptuj z zborovodkinjo
Darjo Koter,
Zbrane je pozdravil pred-
sednik Zveze kulturnih organi-
zacij občine Ptuj Franc Lačen,
ki je poudaril, da je prav zbo-
rovsko petje najmnožičnejša
ljubiteljska dejavnost v občini.
Vsak zbor je predstavil tri pe-
smi. Že nekaj let pa je revija v
dveh delih, saj na njej običaj-
no sodeluje dvajset zborov.
Tako se bo revija nadaljeva-
la jutri, ko bo nastopilo 11
zborov: Moški zbor gasilskega
društva Hajdoše (Jože Derni-
kovič), Moški zbor DPD Svo-
boda Majšperk (Stanko Ve-
dlin), Mešani zbor Prosvetne-
ga društva France Prešeren
Videm (Maks Vaupotič), Mo-
ški zbor Komunalnega p^odjet-
ja (Jože Dernikovič), Ženski
zbor DPD Svoboda Ptuj (Gre-
ta Glatz), Moški zbor Prosvet-
nega društva Alojz Štrafela
Markovci (Janez Beqak), Me-
šani zbor Prosvetnega društva
Ruda Sever Gorišnica (Slavica
Cvitanič), Moški zbor Talum
Kidričevo (Ladislav Pulko),
Leskovški oktet (Srečko Za-
vec), Mešani zbor sv. Viktori-
na (Sonja Vinkler) in Mešani
zbor Prosventnega društva Po-
dlehnik (Marija Feguš). (Več
na 5. strani).	NaV
18, februar 1993 ^ TEDNIK
Skupina korantov iz Srednješol-
skega centra v Ptuju, ki jo vodi
učitelj Rajko Fajt, je že lani nave-
zala tesnejše stike s Slovenskim
kulturno umetniškim društvom
Triglav iz Stuttgarta. Po zaslugi
na^ga rojaka Stanka Rakuša, lu
že dolga leta živi in dela v tem
nemškem mestu, je devet njihovih
korantov v času lanskega pusta
gostovalo na dveh karnevalih v
Nemčiji; na velikem pustnem kar-
nevalu v Stuttgartu in na karneva-
lu etnografskih pustnih skupin v
bližnjem Weil der Stadtu.
Polni prijetnih vtisov in prese-
netljivega navdušenja Nemcev ter
številnih zdomcev nad njihovim
nastopom, so se dogovorili tudi za
gostovanje v letošnjem letu. In
ker že lep čas tesno sodelujejo z
izvirno skupino haloških korantov
iz Lancove vasi, ki jih vodi pravta-
ko učitelj v centru Stanko Ropič,
so jih povabili s sabo.
Tako se bo velikega "fašenske-
ga karnevala" v Stuttgartu, ki bo
na pustni torek, 23. februarja
udeležila skupina 25 korantov;
polovica iz skupine Center, druga
polovica pa iz Lancove vasi. Or-
ganizatorji karnevala so jih na go-
stovanje povabili že v soboto, pa
so se sami odločili, da odpotujejo
v Nemčijo šele v ponedeljek qu-
traj, saj želijo vsi, skupaj z ostri-
mi koranti nastopiti tudi na tradi-
cionalnem ptujskem KURENTO-
VANJU.
Na to gostovanje se skupini pri-
pravljata skupaj; za bolj^ pred-
stavitev in popularizacijo so v ta
namen že izdali skupno barvno
razglednico, ki jo sponzorirata
ptujska tiskarna in foto KOSI.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da
jim bodo precejšnji del stroškov
gostovanja povrnili nemški gosti-
telji, delno pa si pomagajo z do-
mačimi sponzorji. Tega povabila
so veseli tudi v občin^em sekre-
tariatu za gospodarstvo, turizem
in gostinstvo, saj bosta obe skupi-
ni korantov s svojim nastopom
predstavili tudi delček naše kultu-
re in prelepe slovenske dežele.
Zagotovo pa smo na ta nastop ko-
rantov iz ptujskega območja v
Nemčiji lahko ponosni tudi ostali
občani, saj gre navsezadnje ven-
darle tudi za promocijo običajev
naše občine.	— OM
Skupini korantov Iz Centra In Lancovo vasi na skupnem posnetku,
podobnem kot Je na njihovi promocijski razglednici, (foto: KOSI)
Pred tradicionalnim Kmetijsko- iivilskim sejmom, kije vsako leto ko-
nec avgusta in kije lani slavil ie tridesetletnico, poskrbijo organizatorji
gornjeradgonskega sejmišča Se za druge sejemske prireditve. Tako bosta
na pomlad kar dva sejma: od 29. marca do 2. aprila sedmi Mednarodni
sejem gradbeništva in gradbenih materialov, od 19. do 24. aprila pa
nrn/IntnS minm Pnmlni! '01
Sejem gradbeništva bo letos v
znamenju ^sla "Gradimo v no-
vi Evropi"^ to pove, da gre za
mednarodno prireditev, na ka-
teri bo sodelovalo 285 razsta-
vljalcev iz 12 držav. Sejem ima
ambicijo odpreti našim gradbe-
nikom pot v Evropo. Na 4.500
kvadratnih metrih pokritih in
6.800 kvadratnih metrih zunan-
jih razstavnih površin bodo
predstavljene gradbene dejav-
nosti: planiranje in projektiran-
je, gradbeni materiali, visoke
gradnje, mehanizacija, instalaci-
je, zaključna dela, notranja
oprema, nizke gradnje, krajin-
ska arhitektura, varstvo okolja,
izobraževanje in informatika v
gradbeništvu. Vzporedno bo te-
kel zelo bogat strokovni pro-
gram, saj bo organiziranih kar
deset posvetov: o razvoju trga
investicij, standardizaciji v grad-
beništvu, o inšpekcijskih služ-
bah v povezavi s standardi in
normativi, o uporabi ekološko
prijaznih, energetsko varčnih in
ekonomičnih materialov, o
gradnji in vzdrževanju promet-
nic, ter o sanaciji neprave arhi-
tekture, kar je velik problem v
Sloveniji. Strokovne razprave
bodo posvečene še izobra&van-
ju za gradbene poklice, projektu
"sončna vas", zagotavljanju ka-
kovosti v gradbeništvu ter upo-
rabi računalnikov v tej gospo-
darski dejavnosti.
Sejem Pomlad '93 bodo letos
organizirali drugič. Gre za veli-
ko prodajno razstavo, ki pa ima
ambicijo prerasti v spomladan-
ski kmetijski sejem. Vsebina
sejma je podrejena prodaji in
razdeljena na pet področij: vse
za kmetijstvo, za vrtnarstvo, ter
za gradnjo in ureditev okolice,
predstavljeni pa bodo tudi živil-
ski izdelki in blago široke pora-
be. V ponudbi bodo torej kme-
tijska mehanizacija, orodje in
oprema, zaščitna sredstva, gno-
jila, krmila, sadike, gomolji, se-
mena, cvetje, rastlinjaki, grad-
bena orodja in materiali, izola-
cijski materiali, notranja opre-
ma, stavbno pohištvo, orodja in
izdelki za ureditev okolice, živi-
la, gospodinjski pripomočki
konfekcija, torej vse za dom in
družino. Sodelovali bodo do-
mači in tuji razstavljalci in pro-
dajalci, cene pa bodo sejemske,
torej nižje od običajnih. Pri or-
ganizaciji sejma Pomlad '93 or-
ganizatorji upoštevajo moto —
"Kdor daje pomladi ga obdaru-
je jesen".	JB
V Sloveniji aktivno dela že
osem nekadilskih društev z
okrog pet tisoč člani, tik pred
ustanovitvijo pa sta društvi v
Ptuju in Kranju, pred nedavnim
je bilo ustanovljeno tudi dru-
štvo v Slovenski Bistrici* Ena
od najpomebnejših ugotovitev
sobotne skupščine je, da se ne-
kadilsko gibanice v Sloveniji vse
bolj krepi* Člani Zveze ne-
strpno pričakujejo zakpn o ka-
jenju.* Program zveze ostaja
nespremenjen - osrednja naloga
je zaščita nekadilcev*
Čeprav društva in Zveza delajo
v nemogočih razmerah, večina je
brez pravih prostorov, se nekadil-
sko gibanje v Sloveniji vse bolj
krepi. Predsednica Zveze društev
nekadilcev Slovenije dr. Marija
Djurdjevič je na sobotni skupščini
povedala, da je poglaviten cilj de-
lovanja Zveze zaščita nekadilcev,
da bi mladi ne pričeli kaditi in da
bi se kajenje nasploh omejilo. Ne
glede na prostorske, finančne in
druge težave je Zveza v letu 1992
naredila veliko. Nekatere njene
aktivnosti pa so žal ostale brez
odziva. Sodelovali so pri obliko-
vanju tez zakona o kajenju, ki naj
bi ga sprejeli že do junija
prejšnjega leta. Protestirali so
proti reklamam za cigarete West.
Temeljno javno tožilstvo v Lju-
bljani je ovadbo potrdilo, zatem
pa je vse zastalo. Ministrstvu za
delo so pisali, da naj bi prepove-
dali kajenje na delovnih mestih.
Tudi iz tega predloga ni bilo nič,
saj ministrstvo ni niti odgovorilo.
Marca je republiški minister za
zdravstvo dr. Božidar Voljč izdal
odredbo o prepovedi kajenja v
zdravstvenih oganizacijah. Zveza
je skupaj z društvom za boj proti
raku poslala dopis šolam s pozi-
vom, da bi v šolah ne kadili. Šol-
skemu ministrstvu pa so predlaga-
li, naj bi v šole ponovno uvedli
zdravstveno vzgojo. Tudi na to ni
bilo pravega odziva. Sedaj pa ne-
strpno čakajo na zakon o kajenju.
Na sobotni skupščini so podelili
več priznanj posameznikom in or-
ganizacijam za požrtvovalno in
vestno delo v boju proti kajenju.
Osnovna šola Riharda Jakopiča
Ljub^ana se je med prvimi v Slo-
veniji odločila, da pri njih ne bo
nih^ kadil, ne od šolskega kolek-
tiva ne od gostov. Na šoli pa že
tretje leto deluje tudi nekadilski
krožek z okrog 320 člani od 5. do
8. razreda. Sredi\ja agroiivilska
šola Ljubljana se je prva med
srednjimi šolami odločila za neka-
jenje. Dr. Pavel Zagode je prejel
priznanje kot predsednik nekadil-
skega društva v Sevnici za izredno
prizadevanje pri vzgoji zdravstve-
nega osebja, ki bi moraloi prvo
dajati vzgled, kar zadeva kajenje,
Danica Kuhar iz OŠ Moste-Ko-
menda za širjenje ideje proti ka-
jenju s pomočjo različnih aktivno-
sti, profesorica Sonja Wraber iz
Ljubljane Šiška pa je ena redkih
profesoric v Sloveniji, ki se je po-
sebej zavzela za širjenje ideje ne-
kadilstva.
Na sobotni skupščini so o svojih
aktivnostih govorili tudi predstav-
niki posameznih društev. Viktori-
ja Rehar iz Celja je povedala, da
so sicer eno najmlajših društev
nekadilcev v Sloveniji, da pa so
dosegli veliko že zaradi tega, ker
nihče v celjskih vrtcih in v zdrav-
stvenih organizacijah več ne kadi.
Mihaela Lovše iz mariborskega
društva je opozorila na to, da so
ostali brez prostorov. V okviru
Projekta Columbus pa jim je
uspelo poslati eno mladinko v
Ameriko. Miloš Mikeln iz društva
Ljubljana Šiška je povedal, da so
pričeli delati že leta 1979, v petih
osnovnih šolah pa so ustanovili
nekadilske krožke. Težave s pro-
stori ima tudi društvo Ljubljana
Vič. Delo ptujskega društva, ki se
bo te dni tudi dokončno registri-
ralo, sta predstavili Tanja Niko-
lovski in Sonja Černčič. Povedali
sta, da bodo ob 31. maju — sve-
tovnem dnevu nekajenja — sku-
šali pridobiti čim več kadilcev, da
bi nehali kaditi. Tiste, ki bodo
brez cigarete vzdržali nekaj mese-
cev, bodo testirali, in če bodo v
resnici nehali kaditi, jih bodo
vključili v veliko nagradno žre-
banje agencije Anka.
Letošnji 31. maj bi potekal pod
geslom: "Zdravstvena služba —
okno v svet brez tobaka." Osred-
nja prireditev bo v Celju. MG
KULTURNI KRIŽEMKRAŽEM
PTUJ * Jutri bo v Narodnem domu ob 18,30 drugi del revije
pevskih zborov ptujske občine. Nastopilo bo enajst zborov, iz Haj-
doš, Majšperka, Vidma, Ptuja, Markovcev, Gorišnice, Klidričevega
in Leskovca.
PTUJ * V razstavišču gradu je na ogled razstava muzeja Avgusta
Pavla iz Monoštra na Madžarskem Porabske maske.
PTUJ * V palaciju gradu je še do 22. februarja odprta razstava
"2Nakit - magična moč oblike" Pokrajinskega muzej Ptuj in Ar-
heološkega muzeja Zadar.
PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled razstava, po-
svečena 80-letnici Ivana Potrča, 70-letnici Mitje Vošnjaka in 60-
letnici Franceta Forstneriča.
PTUJ * V razstavišču Mestne hiše razstavlja likovna dela Maks
Menoni.
TOMAŽ PRI ORMOŽU » Jutri zvečer (19. februarja) ob 18. uri
bo v telovadnici osnovne šole Tomaž premiera spevoigre Radova-
na Gobca Kresniček. Nastopajo pevci mladinskega pevskega zbora
OŠ Tomaž pri Ormožu, pri izvedbi sodelujejo še Alenka Curin —
Janžekovič, Tomaž Bolcar in Metka Žižek.
"Vsa zadiga dogajanja okoli podjetja Čisto mesto so bila predimenzionirana. Pogovoriti bi se mora-
li že prej," je po sestanku s predstavniki delavcev, direktorjem £ko lesa Vilkom Pešcem, direktorjem
Čistega mesta Andrejem Koterjem in predsednikom Neodvisnih sindikatov Slovenge Rastkom PIo-
hlom zatrdil predsednik ptujskega Izvršnega sveta Branko Brumen. Tako pa je ta pogovor stekel šele
po opozorilni stavki delavcev Čistega mesta. Ti so se namreč 18. februarja za 15 minut z vozili za od-
voz odpadkov vred zbrali pred ptujsko občino.
"Na razpis za koncesijo za od-
voz odpadkov so se prijavili trije,
med njimi tudi Komunala, vendar
smo izbrali Eko les, saj je obljubil
tudi dotok svežega kapitala iz tu-
jine. Tuji firmi sta že nakazali de-
nar — gre za nekaj več kot mili-
jon šihngov in nakup posod za od-
padke. Tujci nimajo upravljalske
večine. Tudi ustanovitev podjetja
ni sporna. Čisto mesto je mešano
podjetje, ustanovljeno z družbe-
nim in zasebnim kapitalom," je
povedal Branko Brumen.
Ustanovitelja Čistega mesta sta
Komunala in Eko les, slednjega
so ustanovili Les, dve avstrijski
firmi, Vilko Pešec, Vida Čajič in
Boris Rojic. Na sestanku s pred-
stavniki delavcev in predsedni-
kom IS Brankom Brumnom so se
dogovorili, da bodo podjetje lah-
ko dokapitalizirali tudi zaposleni
v njem in občani. Delavci bodo
lahko imeli svojega predstavnika
tudi v doslej 11-čIanski skupščini
podjetja, kjer imata 5 glasov Ko-
munala in IS, 6 pa Eko les.
Odkar so se pred dobrim mese-
cem delavci Čistega mesta pričeli
organizirano ukvarjati s svojim
položajem, imajo urejen delovni
status in podpisan je tudi aneks o
prenosu dela premoženja iz Ko-
munale v Čisto mesto, pa tudi
Eko les je pričel izpolnjevati svoje
obveznosti.
"Ker je sklenjen dogovor, da
bodo tudi delavci lahko solastniki
podjetja, menimo, da je sum o
divjem lastninjenju, ki smo ga
izrazili, sedaj odveč. Pogajanja o
nekaterih drugih stvareh pa še
tečejo," je povedal Rastko Plohi,
predsednik Neodvisnih sindika-
tov, v katere so včlanjeni delavci
Čistega mesta.	McZ
Prva stavka komunalnih delavcev v mladi Sloveniji: ptujski smetarji niso videli drugega Izhoda za
ureditev svojega položaja. Da pa ne bi ostalo mesto nečisto, so odvažali odpadke do večera. Želijo
delati, vendar morajo vedeti za koga, so povedali delavd med opozorilno stavko.
S¥£T ¥ ^'^SrOiPOf
HHkJLL^HIHf
BOSNA IN HERCEGOVINA:
V soboto se je v New Yorku
pričel nov krog pogajanja o Bo-
sni in Hercegovini. Medtem, ko
diplomati sestankujejo, vojna še
traja. Srbi napadajo z vso moč-
jo, ljudje pa ne umir^ samo
zaradi strelov in eksplozij, tem-
več tudi zaradi lakote in mraza.
Hkrati pa so se zaostrili tudi od-
nosi med Unproforjem in urad-
nimi predstavniki oblasti BIH.
Unproforovci jih namreč nočejo
več prevažati z letali in tako jih
kar petsdeset čaka v Splitu in
Zagrebu.
V zvezi z razmerami v bivši
Jugoslaviji sta se v Moskvi se-
stala posebni odposlanec ame-
riškega predsednika in ruski zu-
nanji minister Andrej Kozirev.
Zdaj je postalo povsem jasnom,
da Rusija podpira Srbijo, in da
nasprotuje vojaškemu posegu
mednarodnih sil v BIH.
— • —
FRANCIJA: Tik pred marčev-
skimi volitvami je francoski vla-
di uspel posel stoletja. Zdru-
ženim arabskim emiratom bo
prodala 436 tankov AMX Le-
clerc, v vrednosti okoli 20 mili-
jard frankov. Ta kupčija n^j bi
pomenila zmagoslavje franco-
ske tehnologije, saj so prodajo
dosegli v ostrem konkurenčnem
boju z britanskimi in ameriški-
mi tekmeci. Vendar si bo sado-
ve te poteze najbrž pripisala de-
snosredinska koalicija, ki ji jav-
nomnenjske ankete napoveduje-
jo zmago na bližnjih marčevskih
volitvah.
— • —
NEMČIJA: Novi nemški poli-
tični tednik Focus je obvjaVil
podatke, ki pričajo o nepravil-
nostih znotraj Prostovoljne po-
licijske rezerve. Med njimi naj
bi kar mrgolelo prikritih de-
sničarskih skrajnežev, seksual-
nih sprevržencev in kriminalcev
ter koristolovcev.
O tajni policijski preiskavi, ki
je te nevedbe potrdila, je moral
javno govoriti tudi nemški no-
tranjim minister Armin Jager. V
Berlinu bodo zaradi vseh teh
bivših in možnih malverzacij
presvetlili ozadje vseh 2400 pri-
padnikov Prostovoljne policij-
ske rezerve.
— • —
BLIŽNJI VZHOD: Tako Izra-
elci kot tudi Arabci so popolno-
ma nezadovoljni z dejanji gene-
ralnega sekretarja OZN Butro-
sa Galija. Očitajo mu, da ima
dvojna merila. Od Izraela je
zahteval vrnitev vseh deportira-
nih Plestincev na okupirana ob-
močja. Palestinci pa so kljub te-
mu, da je ta njegov predlog bil
sprejet že 18. decembra lani, še
vedno morali opozorjati, da so
deportiranci na nikogaršnji
zemlji med Libanonom in Izrae-
lom. Izrael se izgovarja, češ da
so izgnani Palestinci teroristi in
ekstremisti, ki imajo na vesti
umor izraelskega častnika Nisi-
ma Toledana, arabski predstav-
niki pa poudarjajo, da so Pale-
stince izgnali brez sodnega pro-
cesa in bi zahod moral spreme-
niti prakso, ko ima ena merila
za Irak in druga za Izrael. Pale-
stinci, ki so v OZN zgolj opazo-
valci, so namreč že pripravili
osnutek predloga sankcij zoper
Izrael, ki je kljub vsemu zelo
zmeren, pa ga še vedno niso
uvrstili na zasedanje Varnostne-
ga sveta.
— • —
KAMBODŽA: Tam bodo ma-
ja letos, pod pokroviteljstvom
OZN izvedli volitve. Kamboški
princ Norodom Sihanuk je že
napovedal, da te ne bodo prine-
sle nič dobrega, temveč bodo
samo vzpodbudile oživitev dr-
žavljanske vojne. Čeprav ga je
francoski predsednik Francois
Mitterrand poskušal prepričati,
naj na predsedniških volitvah
sodeluje, je princ ta predlog za-
vrnil. Meni, da bodo volitve ne-
pravične, saj se Rdeči kmeri z
njimi ne strinjajo, prav tako tu-
di ne manjše stranke. Poleg te-
ga bo glasovalo precej Vietnam-
cev, ki se bodo izdajali za Kam-
bodžane, medtem pa na glaso-
vanje ne bo številnih izseljen-
cev. Poznavalci razmer napove-
dujejo, da bodo ob majskih vo-
litvah znova izbruhnili hudi in
krvavi spopadi.
Pripravila: dlž
Samo miliion mikroorganizmov v miliTitru
V kratkem bo sprejet nov
pravilnik o kakovosti pridobi-
vanja mleka, ki bo mnogo
ostrejši od dosedanjega. Se-
danji dovoljuje v mililitru mle-
ka tri milijone mikroorganiz-
mov, po novem bo gornja meja
samo milijon mikroorganiz-
mov. Proizvajalci mleka bodo
morali zato posvečati še več
pozornosti higienskemu prido-
bivanju.
Pomembna je higiena v hlevu.
Molzni stroj namreč vsrka do 50
odstotkov zraka, ki je v neči-
stem hlevu onesnažen. Hlev
mora biti zračen in čist, čiste
morajo biti tudi živali. Z^lo po-
membna je higiena rok, saj so
mnogokrat prav roke vir okužbe
vimena. Roke je potrebno pred
molžo oprati z vodo in milom.
Prvi curki mleka vsebujejo
največ mikroorganizmov, zato
je dobro prve tri ali štiri curke
odstraniti. Pomolzemo jih v po-
sodo s črnim dnom in tako ugo-
tovimo, če se mleko kosmiči,
kar je znak obolenja vimena.
Higiena pri molži: Pred molžo
je potrebno vime živali umiti s
toplo vodo .Pri tem uporabimo
svežo krpo, saj je tudi v umaza-
ni krpi možen vir okužbe vime-
na z mastitisom. Po vsaki upo-
rabi je potrebno krpo prekuha-
ti. Še bolj priporočljiva pa je
uporaba papirnatih brisač za
enkratno uporabo. Po molži je
priporočljivo seske razkužiti z
ustreznim sredstvom. S tem pre-
prečimo vdor mikroorganizmov
po sesnem kanalu in se izogne-
mu mastitisu. Na voljo so tudi
kreme, ki vzdržujejo prožnost
vimena.
Posebno pozornost je potreb-
no posvetiti čiščenju mlekovo-
dov in hladilnih bazenov. Dobro
očiščen molzni stroj oziroma
hladilni bazen sta bistvenega
pomena za kakovost mleka,
ostanki mleka so namreč od-
lično gojišče mikroorganizmov.
Omenjeno čistimo s preizku-
šenimi sredstvi, ki zagotavljajo
učinkovitost čiščenja.
Velikokrat rejci pozabljajo na
"kislo čiščenje", kar ima za po-
sledico nastajanje vodnega in
mlečnega kamna v mlekovodih
in hladilnih napravah. Dalj časa
zanemarjene cevi ni mogoče
očistiti z enim čiščenjem, saj to
ne odstrani debele obloge kam-
na. V takih primerih se je po-
trebno odločiti za generalno či-
ščenje, pozneje pa upoštevatui
nujnost dvakratnega tedenskega
čiščenja s kislim čistilnim sred-
stvom. Na trgu je precej ustreznih
sredstev, pri uporabi pa je potreb-
no strogo upKJŠtevati navodila
proizvajalca glede njihove kon-
centracije in temperature.
Potrebna je tudi dnevna kon-
trola vakuumske naprave, zbi-
ralnika (kolektorja), zamenjati
filter in preveriti temperaturo
hlajenja. Tedensko je potrebno
razstaviti in pregledati gumija-
ste dele in jih temeljito oprati.
Enkrat na pol leta je potrebno
zamenjati vse gumijaste dele,
po katerih teče mleko, ter opra-
viti čiščenje vakuumskega dela z
alkalnim in dezinfekcijskim
sredstvom. Enkrat letno je pa
opraviti tehnični pregled celot-
ne molzne naprave, ki ga naj
opravi serviser molznih naprav.
Kakšne bodo posledice strožje-
ga pravilnika?
V primeru preseganja dovolje-
nega števila mikroorganizmov v ^
mleku bo osnovna cena mleku
bistveno nižja. Če pa bo rejec
presegal tudi postavljeno kri-
tično mejo števila mikroorganiz-
mov v mililitru mleka, bo seveda
prišlo tudi do prepovedi odda-
janja mleka. Drago Zupanič,
tehnični vodja Mlekarske za-
druge
Prva začasna odredba_
Komisija za denacionalizacijo zasebnih podjetij pri Sekretariatu za
gospodarstvo Skupščine občine Ptuj je izdala prvo začasno odredbo
na osnovi 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, s
katero se zavezancem prepoveduje razpolaganje s premoženjem, ki
je predmet denacionahzacijskega postopka. Odredba vsebuje tudi
popolno prepoved preoblikovanja podjetja, preden ni končan dena-
cionalizacij ski postopek.Poslali so jo zavezancem in Agenciji Repu-
blike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo.
Brezplačno svetovanje za pridobitev
certifikata
v zadnjem tednu februarja oziroma v začetku marca bo Sekreta-
riat za gospodarstvo Skupščine občine Ptuj organiziral bre^lačno
svetovanje za pridobitev certifikata. Izvedlo jo bo podjetje TUV Ba-
yern SAVA d.o.o. - podjetje za certificiranje, zagotavljanje kakovosti
in tehnični nadzor. Danica Gajzer je povedda, da na svetovanje va-
bijo predstavnike družbenih in zasebnih podjetij, ki so že v postopku
pridobivanja certifikatov, in tudi tiste, ki to šele nameravajo. Prijave
sprejemajo na Oddelku za gospodarstvo — telefon: 771-131 — inter-
no 233 (Jabločnik ali Napast).
Sodelovanje med SDK in Sekretariatom za
gospodarstvo_
Glede na številne kršitve 147. člena Zakona o podjetjih, ki se na-
naša na izpolnjevanje sanitarnih, tehničnih in drugih pogojev, ki jih
morajo izpolnjevati poslovni prostori, oprema in naprave podjetij, ki
začenjajo poslovati, sta se SDK - podružnica Ptuj in Sekretariat
odločila, da vsem podjetnikom že ob odprtju žiro računa na SDK
izročijo obvestilo, da si morajo pred pričetkom poslovanja pridobiti
odločbo, da izpolnjujejo določila 147. člena.
Novi prostori otroškega oddelka_
10. februarja so pričeU prenavljati prostore bivše porodnišnice za po-
trebe otroškega oddelka. Gradbena dela bodo stala okrog 40 milijonov
tolarjev. Če bo šlo vse po načrtih in če bodo pravočasno zagotovih ves
denar, bodo obnovitvena dela končana do konca maja letos.
Dr. Lojze Arko pri dr, Božidarju Voljču_
Direktorja ptujske bolnišnice dr. Lojzeta Arka bo danes sprejel re-
publiški mimster za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Pogovarjala se bo-
sta o investicijah v zdravstvu, nakupu medicinske opreme in drugih
aktualnih vprašanjih ptujskega in tudi slovenskega zdravstva.
146 odpisov dohodnine za 1991, leto_
Ptujski izvršni svet je 11. februarja potrdil predlog repubhške
uprave za javne prihodke — izpostave Ptuj, da se 146 občanom ptuj-
ske občine zaradi socialnih vzrokov odpiše doplačilo dohodnine za
1991. leto v skupnem znesku 391.603,00 tolarjev.
Uporaba prostorov bivšega vojaškega
skladišča
Komuna interesnih dejavnosti Ptuj je ptujski izvršni svet zaprosila
za pisno dovoljenje za uporabo prostora bivšega vojaškega skladišča
na Potrčevi cesti v Ptuju za 1993. leto, v katerem so že organizirali
štiri koncerte. Vlogi za zdaj niso v celoti ugodili, dovolih so jim upo-
rabo prostora za en koncert s tem, da si morajo pridobiti vsa potreb-
na soglasja. Na stroške Sekretariata za družbene dejvnosti občine
Ptuj pa bodo na tem koncertu merih tudi hrup, da bi ugotovili, ali so
pritožbe krajanov upravičene.
»Vi pomagate nam mi pomagamo vam«
Pod tem motom deluje Društvo Kneipp Maribor s sedežem v
Jurčičevi ulici 8. Področje njihovega delovanja je predvsem skrb za
zdravje ljudi in njihovo utrjevanje s pomočjo vode (hidroterapija),
zdrave prehrane, zehščarstva, psihoterapije in .športne dejavnosti.
Društvo je prvi član mednarodne Kneippove zveze iz Nemčije in de-
luje že leto dni. Lani so v svoje aktivnosti poleg rednih članov
/ključih tudi 2500 mladih in odraslih. Njihovo članstvo raste iz dneva
/ dan, želijo pa, da se jim pridružijo še novi. Informacije o delu
društva daje predsednica društva Štefka Premzl — telefon: 222-699.
Pripravila: MG
D<^ajanje, povezano s podjet-
jem Cisto mesto , torej tudi neza-
dovoljstvo v njem zaposlenih de-
lavcev in neopravljanje z odlokom
predpisane in koncesijsko zaupa-
ne dejavnosti, ima korenine v do-
brodušnosti ptujske občinske vla-
de. Seveda iz celotne problemati-
ke ne gre izključevati odpora
državljafiov proti organiziranemu
zbiranju, sortiranju in odvozu ko-
munalnih odpadkov na terenu,
predvsem na v odloku opisanih
območjih B in C. Odpor je pogo-
jen tudi z neučinkovitim pristo-
pom izvajalca, ki ima koncesijo (
uradno dovoljenje občine) za
opravljanje te dejavnosti. Ne kaže
izključevati še želja in zahtev
državljanov na B in C območju, ki
želijo učinkovito komunalno
službo, tega pa nosilec koncesije
ne more izpolniti.
Kljub temeljitemu preverjanju
ponudb, ki so prispele na osnovi
javnega natečaja, vendarle postaja
vse bolj verjetno, da je bil izvršni
svet pri dodelitvi koncesije preveč
dobrodušen. Dobrodušen je še kar
naprej in miži z enim ali kar z obe-
ma o^soma in celo prenaša očit-
ke, da ima njegov predsednik de-
lež v Čistem mestu. Pisni podatki
sicer negirajo take govorice, znova
pa jih podkrepi mlačnost občinske
vlade. Psi so začeh lajati, celo gri-
sti, karavana pa se nanje ne ozira.
Lahko bi bilo res, da je vladni
predsednik ujet v past Ekolesove-
ga sponzorstva uspešne skupščine
Zelenih Slovenije in mu sedaj da-
na beseda ne da moči za
odločnejše ukrepanje.
Izvršni svet je dal koncesijo
podjetju, ki sta ga ustanovila Eko-
les in Komunala Ptuj. Če je bilo v
času podelitve koncesije novo
podjetje že ustanovljeno ali samo
obljubljeno, sploh ni tako po-
membno, kot je pomembno in
usodno dejstvo, da novo podjetje
doslej ni moglo funkcionirati.
Ekoles in Komunala, kot usta-
novitelja Čistega mesta, morata
zagotoviti izpolnjevanje koncesij-
ske pravice in obveznosti. Ker so
Ekoles poleg Lesa Ptuj ustanovile
tudi znane fizične osebe in tuji
partner, je odgovornost porazdel-
jena in zamegljena. Izvajanje
odloka zamuja vsaj leto in pol. Se
vedno manjkajo konkretna zago-
tovila, kdaj bo Čisto mesto zmo-
glo tohko ljudi in tehnike, da ga
bo sposobno izvajati. Ustanovitel-
ji novega podjetja so vložili usta-
novni kapital zaradi pričakovanja
profita ali pa tudi zato, da se v
Ptuju ne bi pojavila konkurenca.
Izvršni svet jim je dal koncesijo
tudi zaradi tega, da ptujski občani
ne bi izgubih zaposhtve. Vse lepo,
prav in logično, le izmikanje od-
govornosti je nedopustno. Občin-
ska vlada lahko komu neko pravi-
co podeli, lahko pa mu jo tudi
vzame, če je njeno zaupanje zlo-
rabil. Tudi koncesijo Ekolesu in
Komunali lahko torej vzame in jo
znova dodeli na osnovi natečaja.
Naj jo dobi najboljši ponudnik, to
pa je lahko tudi dokapitahzirani
dosedanji koncesionar. Predvsem
pa je potrebno odločati brez sen-
timentalnosti.	J. Bračič
Jan Zoltan, profesor slovenske-
ga jezika na Tehniškem sred-
nješolskem centru v Novi Gorici
je Ustavnemu sodišču Slovenije
poslal pobudo za presojo skladno-
sti Zakona o poslancih in Zakona
o vladi z ustavo. Gre za presojo
določil obeh zakonov, ki govorijo
o plačah. V svoji utemeljitvi je
med drugim zapisal: "Napadena
določila uvajajo osnovo in deloma
metodologijo pri obračunavanju
plač vladnih funkcionarjev in čla-
nov Državnega zbora Repubhke
Slovenije, ki se bistveno razhkuje-
ta od tiste, ki se uporablja za dru-
ge delavce v državni upravi in za
delavce v celotnem javnem sek-
torju. Pri svoji pobudi se ne zav-
zemam za nesmiselno nizke plače
prizadetih, ker se zavedam njiho-
vega pomena, pač pa se zavze-
mam za načelo enakosti pred za-
konom, ki se mora spoštovati tudi
pri posameznih zakonih, ki ureja-
jo področja istega družbenega
segmenta. Napadene določbe
kršijo tudi ustavno določilo 14.
člena o enakosti vseh državljanov
pred zakonom."
Poslanske plače so se prejšnji
teden s sklepom Komisije držav-
nega zbora za volitve, imenovanja
in administrativne zadeve zmanj-
šale za 20 odstotkov. Osnova za
poslansko plačo je tako zdaj v ne-
to znesku 124.652 tolarjev.
Ali bodo zdaj davkoplačevalci
bolj zadovoljni, je težko reči, kot
je težko napovedati, kakšen bo
odgovor Ustavnega sodišča Slove-
nije Janu Zoltanu.	NaV
Oljenko, priznanje za delo na
področju kulture, je ustanovila v
sedemdesetih letih takrat Kultur-
na skupnost občine Ptuj. Priz-
nanje ie bilo dvostopenjsko. Ve-
lika Oljenka in Oljenka. O pode-
litvi, priznanja so se podeljevala
ob slovenskem kulturnem praz-
niku, je na predlog izvršilnega
odbora odločala skupščina skup-
nosti. Z ukinitvijo interesnih
skupnosti je tako kot dejavnost
prevzela tudi priznanja skupnosti
Skupščina občine Ptuj.
Zdaj se podeljujejo Oljenke v
skladu z Odlokom o priznanjih
občine Ptuj. Velika Oljenka z
odlokom, kar pomeni, da o tem
odločajo poslanci v skupščini, o
Oljenkah pa odloča Komisija za
priznanja in odlikovanja Skup-
ščine občine Ptuj. Na prvi po-
gled vse lepo in prav. Upošteva-
je "duh", v katerem je bilo priz-
nanje ustanovljeno, pa se neho-
te porodi misel, da je Oljenka
tisto priznanje, o katerem je do-
volj le odločitev komisije, pe-
ščice ljudi, ki .pa so povrhu vse-
ga ostali še anonimni. Nikjer,
ne v razpisu ne v obrazložitvah
k priznanjem, ki so jih dobili
poslanci v skupščinskem gradi-
vu, pa tudi ob podelitvi ni bilo
zapisano ali kako drugače
omenjeno ne ime predsednika
Komisije za priznanja in odliko-
vanja, kaj šele članov.
Doslej nismo zasledili, da bi
poslanci v republiškem parla-
mentu z zakonom odločali o
tem, kdo dobi Prešernove na-
grade in nagrade Prešernovega
sklada. Zakon o nagradi da, ne
pa o tem kdo jo dobi, o tem
odloča Komisija, katere pred-
sednik tudi podeli nagrade.
Ptujska občina je v tem spet ne-
kaj izjemnega, saj poslanci z
odlokom odločijo, kdo dobi Ve-
liko Oljenko. Zakaj tako, ne ve-
mo, je pa, če ne kaj drugega,
nenavadno.
Velika Oljenka in Oljenke se
podeljujejo za kulturni praznik
8. februarja oziroma na osrednji
občinski prireditvi, posvečeni
prazniku. Letos temu ni bilo ta-
ko. Četudi vzamemo v zakup
besedo, da se — praviloma —
podeljujejo priznanja ob sloven-
skem kulturnem prazniku, kar
pomeni, da se lal^o tudi kdaj
drugič, je bila odločitev, da se
letos Velika Oljenka ne podeli
8. februarja, ampak pozneje,
čudna. Res bo Zgodovinsko
društvo, dobitnik Velike Oljen-
ke, obeležilo svoj 100 letni jubi-
lej na svoji skupščini kot osred-
nji prireditvi, pa vendar ... Vsi
so pričakovali, da bo Velika Ol-
jenka podeljena na občinski pri-
reditvi v Narodnem domu 8. fe-
bruarja. Večina udeležencev te
prireditve zdaj samo ugiba, za-
kai tako, prepričanih, da bi tao-
rala biti podeljena 8. februarja,
saj gre za priznanje na področju
kulture, 8. februar pa je praznik
kulture. In gre jim pritrditi.
Nataša Vodušek
4 —naši kraji in ljudje
18. februar 1993 — TEDNIK
\f
DO ZlUPEČJE VASI
V NEDELJO
BO VESELO
Nastopi folklornih skupin in
korantov že nekaj dni oznanjajo,
da se bliža pustni vrhunec. Na
nedeljski osrednji pustni prire-
ditvi v Ptuju, ki bo potekala v
dveh delih: ob desetih se bodo
na Mestnem trgu predstavile do-
mače in tuje folklorne skupine,
ob štirinajstih pa bo karnevalska
povorka, bo nastopilo blizu tisoč
udeležencev. Med njimi bodo pi-
halni orkestri iz Ptuja, Celja,
Spodnje Polskave, Podlehnika in
Ormoža, skupine Folklornega
društva Anton Jože Štrafela iz
Markovec (kopjaši, ples z bo-
smami, orači, vi e in piceki, rusa
in medved ter koranti), Folklor-
no društvo Lancova vas z veliki-
mi in malimi orači, lucijami in
koranti, ploharji iz Cirkovec,
haloški Jurek iz Dolene, pokači
in orači iz Podlehnika, klada iz
Spodnje Polskave, liške maška-
re iz Liga (Kanal ob Soči), pu-
stje iz Wbnice, skupina iz Cmu-
reka. Folklorno društvo Novi-
grad Podravski, zvončarji iz
Opatije, kukeri iz Bolgarije in
letos prvič orači iz Leskovca,
skupina, ki so jo pred kratkim
oživili.
Predsednik FD Ptuj Franc Ko-
drič je tudi povedal, da pričaku-
jejo rekordno število korantov,
okrog dvesto. Doslej jih je bilo
največ sto. Folklornim skupinam
naj bi se pridružilo tudi nekaj
karnevalskih. Na pustno nedeljo
bo v mestnem parku na ogled
ptujski balon, slovenski balonar-
ji pa pripravljajo balonarsko tek-
mo. Nekaj zabavfe ponuja tudi
luna park, za veselo pustno raz-
položenje pa bodo poskrbeli tu-
di ptujski gostinci. Prometno
podjetje Štajertours bo PtujČ-
ane in okoličane brezplačno vo-
zilo na ogled osrednje pustne
prireditve. Avtobus Korant bo
vozil med 13. in 14. uro in od
16. do 18. ure na relacijah: Sel-
ška cesta - železniška postaja
Hajdina - Poljska cesta - Ro-
gaška cesta - Zagrebška cesta
(Ptuj); Potrčeva ulica - Cesta 8.
avgusta - Ulica Jožefe Lacko -
Zupančičeva cesta - avtobusna
postaja; Ormoška ulica - Belša-
kova ulica - Spuhlja - Budina -
Ptuj; Štuki - Mestni Vrh - Ra-
belčja vas - Rimska ploščad -
avtobusna postaja. Natančni
vozni red s postajališči objavlja-
mo na tej strani Tednika - v ru-
biki Od A do Ž.
Okrog 33. ptujskega kurento-
vanja se dviga veliko prahu. Dej-
stvo je, da je ena najstarejših
ptujskih in povrhu še pustna pri-
reditev, ki naj bi skrbela za vsaj
malo veselja, zašla v globoko kri-
zo. Koranti naj bi odganjali zimo
in v deželo snubili pomlad. Le-
tos, kot kaže, znova ne bodo
imeli pravega dela, morda pa bo-
do s svojim zvonjenjem prispeva-
li k umiritvi zdajšnjih nesoglasij,
ki so tudi posledica neusklajene-
ga dela med društvi, ki so včasih
organizirala tradicionalno ptuj-
sko pustno prireditev, danes pa
prave vloge več nimajo.
Po nedeljski prireditvi dela
Ptujčanom ne bo zmanjkalo. Ti-
sti pa, ki so kljub hudim časom
radi veseli, se bodo lahko razve-
selili tudi ob ponedeljkovem
otroškem in torkovem mladin-
skem karnevalu.	MG
Oskrba prebivalstva ormoške in deloma ^utomerske obči-
ne s pitno vodo postaja znova problematična, je bilo med
drugim slišati na zadigih dveh sejah ormoške občinske vla-
de. Ker je to dokaj akutna problematika, so sprejeli še sklep
o izrednih razmerah na področju vodooskrbe.
Kadarkoli govorimo o proble-
mih pitne vode v ormoški
občini, je potrebno pogledati v
začetek šestdesetih let, ko so
pričeli z izgradnjo ormoškega
vodovoda. Takrat je bilo sedan-
je vodozajemno območje izpo-
stavljeno poplavam reke Drave,
Pesnice in Sejance, kar je bi-
stveno prispevlo k večanju dina-
mičnih zalog podtalnice. Z iz-
peljavo potoka Sejance v Pesni-
co se je staro korito, ki je prej
potekalo po severovzhodnem
območju vodnjakov in s tem iz-
datno bogatilo podtalnico,
osušilo. Lahko bi rekli, da so se
pričele nekatere težave pri pod-
talnici z izgradnjo obeh drav-
skih elektrarn, na Forminu in
pri Varaždinu. Poplav res ni bi-
lo več, zmanjšalo pa se je tudi
naravno bogatenje podtalnice.
Zaradi razvoja vodovodnega
omrežja na območju ormoške in
deloma ljutomerske občine, so
se povečale potrebe po večjih
količinah vode.
Težave s pitno vodo so bile
precej zaskrbljujoče tudi ob lan-
ski suši, ko so z začasno zajezit-
vijo Pesnice sicer omogočili ne-
moteno oskrbo s pitno vodo.
Zaradi močnih depresijskih
sprememb podtalnice v vodnja-
kih, je količina vode iz dneva v
dan manjša. Pojavljajo se tudi
zamašitve v filterskem sloju,
delno zaradi izločanja mangana
in železa in tudi zaradi zape-
skanje, vzrok je prevelika hi-
trost podtalnice, kar pa že resno
ogroža aktivne vodnjake. Ko-
ličine, ki so jih glede na izdat-
nost podtalnice smeli črpati, je
27 litrov na sekundo iz obsto-
ječih aktivnih vodnjakov. V suš-
nem obdobju, ko, je bila izvede-
na zajezitev Pesnice, so črpali
52 litrov na sekundo, v zimskem
času pa 40. Da pa je težava še
večja, se je sesul eden izmed
najbolj aktivnih studencev, ki je
prej dajal 20 litrov vode na se-
kundo, sedaj pa samo še 8.
"S takim neenakomernim gi-
banjem nivoja podtalnice resno
ogrožamo aktivne vodnjake.
Glede na predhodno omenjeno
bogatelje podtalnice s Pesnico,
je rešitev v gradnji umetnega je-
zu na Pesnici in gradnja dodat-
nih vodnjakov", je med drugim
povedala direktorica Komunal-
nega podjetja Ormož, ki upra-
vlja z občinskim vodovodom.
Mehki jez bi bil postavljen ob
izlivu Pesnice. Po oceni bi vod-
njaki, oddaljeni okoli 50 metrov
od brežine Pesnice, lahko dajali
okoli 40 litrov vode na sekundo,
za kar pa bi potrebovali 4 vod-
njake s posamezno količino po
10 litov na sekundo. Obenem bi
ti vodnjaki kasneje služili, če bo
potreba po črpanih količinah
večja od 65 litrov na sekundo,
za nalivane vodnjake z dovo-
dom ozračene in prečiščene vo-
de Pesnice v podtalje, v katerem
se bosta železo in mangan od-
stranila iz pitne vode ie v sa-
mem vodonosnem sloju, vendar
s predhodnim grobim čiščenjem
surove vode Pesnice.
Po oceni FAGG - Inštituta za
zdravstveno hidrotehniko bi na
takšen način lahko pridobili na
ožjem črpališču v Mihovcih pre-
ko 100 litrov vode na sekundo,
filtri eiktivnega oglja pa bi služili
za čiščenje v primeru one-
snaženosti vode s pesticidi. Na-
ložba z mehkim jezom na Pesni-
ci in izdelanimi vodnjaki, je
ocenjena na 30 milijonov slo-
venskim tolarjem.
"Da pa so težave pri oskrbi s
pitno vodo na ormoškem ob-
močju še večje, je konec lanske-
ga leta iz obratovanja izpadel
čistilni filter številka 1 za čišče-
nje^pitne vode. Za njegovo sa-
nacijo pa je potrebno zamenjati
kar 438 svečk na zgornji plošči
in vgraditi peščeni agregat po
frakcijah ( 28.200 kg), kar pa
ponovno velja en milijon slo-
venskih tolarjev", izvemo od Pa-
vle Majcen, direktorice Komu-
nalnega podjetja Ormož. Ob
tem pove, da je podobno tudi s
čistilnim filtrom številka 4.
Že v lanskem letu so pričeli z
nekaterimi rekonstrukcijami na
starem mestnem vodovodnem
omrežju, kar je nujen pogoj za
zmanjšanje izgub količine vode,
potrebno pa je vse skupaj uredi-
ti tudi iz zdravstvenih razlogov.
"V letošnjem letu bo nujno po-
trebna sanacija zbirnega rezervar-
ja v črpališču (podzemni vodo-
hram), kjer se voda ozonizira.
Vpliv klora pred izgradnjo čistil-
ne naprave in sedaj ozona na ar-
mirano betonsko konstrukcijo je
takšna, da je nujno potrebno
zaščititi že vidno armaturo na ne-
katerih mestih in jo ponovno izo-
lirati, " še dodaja Pavla Majcen.
Ta dela naj bi ponovno veljala 3,7
milijona tolarjev.
Po vsem tem lahko sklepamo,
da so težave pri nadaljni vodoo-
skrbi v ormo^ in deloma ljuto-
merski občini, precejšnje. Sedaj
pomanjkanje pitne vode na tem
območju še ne čuti nihče, lahko
pa postane problematično v maju,
ko se količina vode povečuje. Za
trajno rešitev tega, sedaj že stare-
ga in tudi akutnega problema or-
moškega vodovodnega sistema, je
premalo denarja. S prodajo vode
v lanskem letu, prodali so je
690.000 kubičnih metrov ( od tega
30 odstotkov gospodarstvu, kjer
poraba upada, 4 odstotke nego-
spodarstvu in 66 odsotkov gospo-
dinjstvom) so skupno iztržili 26
milijonov tolarjev. Ker je cena vo-
de pod kontrolo države, so s pro-
dajo komaj pokrili stroške amorti-
zacije, ki znašajo prav tako 26 mi-
lijonov tolarjev.
Da bi v občini kljub vsemu le
dobili prepotrebna sredstva za ta-
kojšnjo sanacijo ormoškega vodo-
voda, se je ormoški izvršni svet
prijavil na natečaj za pridobitev
sredstev iz državnega proračuna
za leto 1993, ki je namenjen za
naložbe v komunalno infrastruk-
turo, v višini 21 milijonov tolar-
jev, vendar kot je povdaril pred-
sednik ormoškega izvršnega sveta
Vili Trofenik, to ni natečaj za de-
mografsko ogrožena območja.
Vida Topolovec
GOVORI SE...
...DA je v Ptuju prisoten združevalni virus. Obolenje povzroča
predvsem pri korantih. Tako so se "oboleli" kožuharji prejšnji te-
den zbrali na protestnem shodu in galamili proti občini. Ta teden
se je bolezenio stanje sicer nekoliko izboljšalo, sestali se bodo
kljub temu, vendar na zahvalnem shodu. Občani pa v smeh.
...DA je postal ptujski korant zaščitni znak 730. učnega vojaškega
centra v Ptuju. Vojska je tako dobila idejo za nove, lepe uniforme,
pridobila pa je tudi v oboroževalni tehniki. Sicer ročno vodeni in
doma izdelani, bodice pa so kljub temu učinkovite in strah zbuja-
joče.
...DA je proizvajalka sladkorja pogruntala novo proizvodnjo, per-
spektivno predvsem za kletarstvo. Zaupno-press namreč poroča o
uvajanju proizvodnje trsnega sladkorja. Ta nudi tudi možnost do-
končnega obračuna s kislimi štajerskimi vini.
...Da so referendumi znova začeli uspevati. Je to vrnitev socializ-
ma? Nikakor ne, saj je resnica v tem, da glasuje ZA vse več takih,
ki vedo, da jim samoprispevka nimajo od česa odtegniti.
...DA je zaradi splošne krize vse manj govoric in ljudje molče ku-
hajo jezo. To je nevarno in vlada bi morala, upoštevajoč izkušnje
rimskega cesarja, po hitrem postopku znižati davke.
Minuli petek, točno ob 11.
uri, so pred ormoški grad, kjer
imajo še vedno svoje prostore
predsednik, predsedstvo in se-
kretariat skupščine občine Or-
mož in kjer je tudi še vedno tudi
skupščinska dvorana, prizvonili
ptujski kurenti in županu dr.
Jožetu Bešvirju ter podžupanu
Lojzetu Soku prinesli prisrčne
pozdrave iz Ptuja in od vodstva
ptujske občinske skupščine. Ta-
ko so prebrali poslanico ptuj-
skega župana Vojteha Rajherja
ter povedali nekaj besed o po-
menu Kurenta kot osrednje ma-
ske dela Ptujskega polja. Kuren-
ti so ormoškima občinskima
možema prinesli v znak prijatel-
jstva bosmana in najboljše ha-
loško vino.
Dr. Jože Bešvir se jim je od-
dolžil s knjigo Prlekija ter or-
moškimi zborniki.
Demonsko poplesavanje teh
lepih mask so si ogledali tudi
ormoški šolarji in malčki iz
vrtca, bilo pa je prisotnih tudi
nekaj odraslih Ormožanov, ki
upajo, da jih bodo kurenti
počastili s svojim obiskom tu-
di na pustni torek, ko bo v Or-
možu veliki "Fašenski karne-
val". Ker so bili v varnem za-
vetju svojih učiteljic, se teh
velikanov niso bali, sicer pa...
Svojo pot so kurenti potem
nadaljevali v Ljutomer, srce
Prlekije, kjer so jih prič^ova-
li ob 13. uri. vida Topolovec
Foto: Štefan Hozyan
Šost velikanov z ormoškima občinskima veljakoma dr. Jožetom
Beivirjem In Lojzetom Sokom, Izgleda na naši fotografiji Izredno
miroljubno.
TEDMIK g^BRUAR 1993
kultura, izobraževanje
Piše: Tjaša
Mrgole-Jukič
22^__
SVEČENIKI
Tako kot povsod drugod na
tej stopnji razvoja religije so
izhajali tudi v st. Egiptu sve-
čeniki pretežno iz plemiških
družin in so bili priviligiran sloj
vladajočega ržizreda. Živeli so
po strogo določenem redu. Z
mrzlo vodo so se umivali dva-
krat podnevi in dvakrat ponoči,
vsak drugi dan so si brili glave
in obrvi, trepalnice pa so si po-
pulili.
Hodili so v šole, veliko so se
morali učiti in naučiti, zato so
bili najbolj izobražen sloj ljudi v
deželi.
Poleg bogoslui^a - skrbi za
boga, svetišča, dajatve... se prav
v Egiptu pokaže želja po oblasti
in vladanju. Iz zgodovine vemo,
da je bila duhovščina v do-
ločenih obdobjih gospodarsko
in politično močnejša kakor
sam faraon. Tako je včasih
prevzela oblast nad državo in
faraon je bil brez moči, kar mu
seveda ni bilo po volji.
Prav ta želja po oblasti in vla-
danju, ki jo je spremljala gospo-
darska moč duhovščine, je
značilna za politeizem Egipta.
Tako se pojavijo razpoke v vla-
dajočem razredu, torej med vla-
darji in svečeniki.
Duhovščina pa ni vladala sa-
mo nad ideologijo in mnogokrat
politiko, pač pa ji je služila tudi
umetnost. Glavna naročnica
egipčanske umetnosti je bila re-
ligija in z njo vera v posmrtno
življenje. Prav to se bolj kot
kdajkoli do sedaj odraža na
vseh področjih umetnosti, tako
v arhitekturi (svetišča, pirami-
de) kot v slikarstvu in kiparstvu.
Poglej sliko!
Ali poznaš kaj posebnega?
Ali vidiš, kako je narisan obraz,
pa oko? Se ti ne zdi, da tako
rišejo majhni otroci? Tudi ti si,
če ne verjameš vprašaj mamo
ali pa poglej mlajšega brata ali
sestro kako rišeta.
V st. Egiptu so vsi risali tako,
saj drugačie niso znali. V slikan-
ju so upoštevli dve dimenziji
višino in dolžino, tretje dimen-
zije, to je globine pa še niso
znali uporabljati. Perspektive še
niso odkrili. Poglej, če hočeš
narisati prstan, narišeš krog.
Kako pa bi narisal prstan, ki
leži npr. na mizi? Kakor krog?
Da, egipčani bi ga narisali ka-
kor krog, kaj pa ti? Če poznaš
perspektivno, ga boš narisal v
obliki elipse. Že razumeš zakaj
gre? Si kdaj pomislil, da je bilo
potrebno odkriti takšen način
risanja, kakor ga poznamo da-
nes?
No način risanja, ki uporablja
samo dvodimenzionalni prostor
imenujemo NARAVNOSTNI.
Pri gledanju takšnih slik imamo
težave, ker težko ločimo ali stoji
človek pred npr. hišo ali v njej.
Še ena značilnost slikarstva te
dobe je in tudi ta predstavlja
razvojno stopnjo slikarstva. Po-
novno se vrniva v otroštvo.
Otroci rišejo tako, kakor znajo
sami od sede, torej naravnostno
in hkrati rišejo tako, kakor čuti-
jo. Bedarija? Oh, ne. Otrok pri
6. letih nariše družino mamo,
očeta, brata in sebe tako, kakor
čuti. Tisti, ki v družini odloča in
se mu zdi najpomembnejši, ta je
narisan največji, drugi po po-
membnosti je manjši.,., naj-
manjši je tisti, ki ima najmanj
odločanja v družini. Tako je
lahko največji oče, lahko pa tu-
di brat ali on sam.
Zakaj to pišem. Tudi pri
umetnosti Egipta je veljalo ena-
ko pravilo. Ker je bil faraon naj-
pomembnejši, je bil daleč naj-
večji,nato so po velikosti sledili
svečeniki... Še enkrat poglej sli-
ko! Na njej sta narisana faraon
in boginja. Prepričana sem, da
veš zakaj sta enako visoka,
(upam pa tudi, da si prepoznal
boginjo Izido) Še to, tako sli-
karstvo imenujemo idealistično.
Porabske maske
Razstavo Porabske maske, ki
so jo prejšnji četrtek odprli v
razstavišču ptujskega gradu, je
pripravil Muzej Avgusta Pavla
iz Monoštra. To je slovenski et-
nološki muzej, ki so ga ustano-
vili leta 1983 ob stoletnici usta-
novitve Monoštra. Lani je sku-
paj z Zvezo Slovencev na
Madžarskem razpisal natečaj za
izvirne maske. Kot rezultat tega
natečaja je nastala razstava Po-
rabske maske. V Porabju je bilo
glavno šemljenje pozimi, ne ob
pustu, na god sv. Miklavža.
Ljudje so verovali, da šeme s
svojim obiskom prinašajo srečo,
zdravje in dobro letino.
Avtorica razstave in v.d. rav-
natelja Muzeja Avgusta Pavla,
Marija Kožar Mukič, sicer pa
etnologinja Savaria muzeja iz
Szombathelyja, je o razstavi po-
vedala: "Naše maske so bolj
preproste kot vaše, nečesa take-
ga, kot je kurentovanje v Porab-
ju ne poznamo. Najbolj enostav-
na maska je, da se ljudje na-
mažejo s sajami. Tako je tudi
pri božičnih kolednikih na Gor-
njem Seniku. V Števanovcih pa
imajo koledniki naličje, kar je
značilno samo za Slovence v Po-
rabju, pri Madžarih pa poznajo
to le v Transilvaniji. Sicer pa so
se včasih maskirali tako, da so si
potegnili na obraz nogavico,
obleke pa so oblekli narobe, kar
je bil najbolj preprost način
šemljenja. Razstavo smo pripra-
vili za stoletnico ptujskega mu-
zeja, ptujske maske pa bodo
predstavljene v Szombathelyju
20.marca.
Za pust se v Porabju šemijo
fantje ali poročeni moški v sta-
rosti od 15 do 25 let. Tudi tam
poznajo borovo gostuvanje, ki
ga pripravijo, če se od božiča do
pepelnice nobeden ne poroči.
Za Porabje je za pustno skupino
značilna dvojica: Fašenek in
Lčnka. Fašenek nosi visoko
stožčasto pokrivalo, štiik, s
šopom pisanih trakov na vrhu.
Obraz si zakrije z nogavico ali
naličjem. Fašenka spremlja
žena L6nka, ki ima v eni roki
metlo, v drugi pa cekar ali tor-
bo, v katero pobira darove. To
so krofi, jajca, klobase. Z metlo
pometa in se pretepa. Skupino
pa spremlja tudi godec."
Na otvoritvi so nastcmili tudi
otroci iz Zgornjega Senika, ki so
predstavili božične kolednike.
Razstava je eden prvih kora-
kov sodelovanja Savaria muzeja
iz Szombathelyja in ptujskega
Pokrajinskega muzeja. N.V.
Otroci Iz Gornjega Senika — božični koledniki
Marija Kožar MukIč
59. Bogovi rimske
Poetovione
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi-
mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na
poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič.
MITRAIZEM_
Nebo so si v antiki predsta-
vljali kot kamnito kupolo,
nanjo naj bi bile pritrjene
zvezde. To je bila splošna
predstava, zato so bili kamni
(meteoriti), ki so padli na
Zemljo, sveti — npr. črni me-
teorit Magne Mater idr. Votli-
ne, ki so jih pripadniki mi-
traične vere izbrali za svoja
svetišča, so tako simbolizirale
nebesni svod, kozmos oz. ce-
lotno stvarstvo. V nižinskih
predelih, kjer ni bilo votlin, pa
so gradili svetišča, ki so z obo-
kanim stropom imitirala votli-
no. Mitreji so bili ponavadi
skromnih dunenzij, saj je šlo
za manjše, tesno povezane,
skupnosti. V tlorisu so bili
običajno trodelni: s pogloblje-
nim srednjim delom in dvi-
gnjenima stranskima "ladja-
ma", na katerih je bU med
obredi prostor za vernike.
Vhod je bil običajno na južni
ali vzhodni strani, nasproti
njemu pa je stala glavna oltar-
na podoba, običajno reliefna
ali pa v fresko tehniki. Tudi
stranske stene so bile lahko
poslikane s freskami iz verske-
ga življenja ali pa okrašene s
štukom. V srednji ladji so po-
stavljali posvetilne kamne za
posamezne člane, običajno ob
napredovanju v višjo stopnjo.
Kamni so imeli poleg posveti-
la pogosto tudi v reliefu upo-
dobljene prizore iz mitov, ki
so se povezovali s posamezni-
mi mitraičnimi stopnjami. Ta-
ko se je s prvo stopnjo (Kro-
kar) povezal mit o Merkurju
in igralcu na liro, z drugo
stopnjo (Nimphus) zgodba o
odnašanju žrtvovanega bika
(Transitus — 1. ptujski mi-
trej), s tretjo stopnjo (Vojak)
prikaz božjega rojstva iz skale
(I.,II. in III. mitrej), s četrto
stopnjo (Lev) mit o boju Jupi-
tra z Giganti (II. mitrej), s pe-
to stopnjo (Peržan) mit o
pričaranju vode iz skale z lo-
kom in puščico (III. mitrej), s
prehodom iz pete v šesto stop-
njo vzpon Peržana na četve-
rovprego sončnega boga (II.,
III. mitrej), s šesto stopnjo
(Sončni tekač) mit o ugrabitvi
in vlečenju bika v votlino, s
sedmo stopnjo (Peter) — žrt-
vovanje bika = stvaijenje.
Mitraizem je poznan v rim-
ski obliki že v 1. stoletju
našega štetja, močno se razširi
po L 140. Centri so, poleg Ri-
ma, Ostije in Kapue, še legij-
ski tabori in večja mesta ob
obrambnih limesih. Verstv^o se
obdrži do prevlade krščanstva
v zečetku 4. stoletja, Spora-
dično pa se pojavlja še v drugi
polovici 4, stoletja.
Poleg peržanskih Je v mitrai-
zem vključena vrsta grških mi-
tov. Relief Iz II. mitreja nam pri-
kazuje Jupitra s strelo. Frag-
ment Je bil del večje plošče s
prizorom Iz mita o Jupitru In gi-
gantih.
i. DEL - PETEK, 12.
FEBRUARJA 1993,
OB 18.30 -
NARODNI DOM PTUJ
Od desetih prijavljenih zborov
sta dva opravičila svoj izostanek
zaradi obolelosti pevcev (ŽPZ Ki-
dričevo in ME PZ Podlehnik).
Nastopilo je osem zborov, v dru-
gem delu revije, ki bo 19.februar-
ja ob isti uri in v isti dvorani pa
bo nastopilo 11 zborov.
Kot prvi je nastopil ME PZ
Svoboda Ptuj, ki ga vodi Jože
Dernikovič. Zbor izhaja iz PZ
DU, ki se je preimenovaJ v Svobo-
do, kar pomeni, da zbor sprejema
v svoje vrste tudi neupokojence,
skratka, zbor se želi pomladiti.
Kot prvo so zapeh G.F. Handlo-
vo: Canticorum jubilo. Handel
(roj. 1655 v Halleju, umrl 1759 v
Londonu) je ob Bachu najizrazi-
tejši predstavnik baročne glasbe,
ki zahteva z razliko od renesanse
dinamično razgibanost od pp do
blestečega polnozvočja glasov ka-
kor plenum pri orglah. Tej stilni
značilnosti je zborovodja podredil
svojo izvedbo in pri tem dosledno
pazil na čistost intonacije, dosled-
no ritmično izdelavo, jasno dikci-
jo in čisti jezik (latinski). Želel bi
edino širši in izrazitejši (baročni)
zaključek skladbe. Tudi pri ko-
roški narodni N'mao čriez izero
(prir. R. Gobec) je bilo opazno,
kako zelo neguje zborovodja izde-
lavo posameznih glasovnih sku-
pin, kako oblikuje barvno enot-
nost zvoka z erikomernimi cre-
scendi za čimboljše muziciranje.
Pomanjkljiva je bila edino čista
narečna izgovorjava. Brezhibna je
bila tudi izvedba Prelovčeve: Žen-
ka mi v goste gre. Tudi v hitrih
tempih je bil zbor glasovno into-
nančno in tekstovno enoten. S
tem nastopom je zbor prav gotovo
dosegel višek svojega dosedanjega
nastopanja.
Moški zbor PD Grajena, ki ga
vodi Ladislav Pulko, je izvedal
najprej J. Kocjančiča: Kam (Fr.
Prešeren)^ izrazito romantično
stvaritev tako po besedilu kakor
glasbi. Že v začetku pri besedilu:
Ko brez miru okrog divjam..., pre-
senetijo poslušalce lepi, čisti in zliti
glasovi, tako tenorji kot baritoni in
basi. Zvok zbora je uravnovešen,
petje lepo in čisto, besedilo jasno
in razumljivo, fraze muzikalno iz-
peljane, harmonične modulacije
prozorne, izvedba prilagojena vse-
bini pesmi, le konec: kjer bi poza-
bil to gorje..., bi bil lahko bolj dra-
matično izveden (romantika). U.
Vrabec: Mlada, je intonančno pre-
cej zahtevna pesem, saj se večkrat
opira na istrsko lestvico, ki rojeva
za naša ušesa precej nenevadne
harmonske kombinacije, ki so bile
dobro naštudirane in tudi dobro iz-
vedene. Besedilo je bilo pri tej pe-
smi nekoliko manj razutnljivo, pa-
sovno in muzikalno pa dobro izve-
deno.
P. Kerojakova: Ana, ena tei^ih
in redkeje izvajanih skladateljevih
pesmi, je bila prav tako dobro do
potankosti naštudirana. Lepo,
čisto in muzikalno je bil zapet te-
norski solo. Grajenčani so pasov-
no in muzikalno zelo dobro izve-
dli skrbno izbran spored.
Ženski PT PD Cirkovci je pod
vodstvom Petra Krajnca izvedel
L. Kramolca: Lepa ura, sonce si-
je, E. Ropasove: Ptičice, vprašam
vas, in C. Preglja: Štirje fantje špi-
lajo. Pevke so nastopile na reviji
(če se ne motim) že dru^č. To je
še mlad zbor z zdravimi glasovi,
glasovno izenačen od soprana do
drugega alta. Ta izenačenost pa
se med izvedbo včasih malo po-
ruši, zato tudi harmonije niso bile
vedno kristalno čiste, vsebinsko
pa so bile pesmi dobro predsta-
vljene. Od lanskega nastopa je
zbor pokazal viden napredek.
Ptujski nonet Obrtne zbornice
Ptuj, ki ga vodi Filip Maučič, je
zapel najprej: J.Lescanija: Beati
mortui. Polifona skladba je prišla
dobro do izraza, medsebojno pre-
pletanje glasov pa je bilo morda
premalo povezano in dinamično
usklajeno. Tomčeva: Daleč, daleč
ljubo imam, je bila dobro naštudi-
rana in intonančno kljub majhne-
mu spodrsljaju čisto zapeta z do-
bro zvočnostjo v vseh glasovih, le
besedilo je bilo manj razumljivo.
Devova koroška narodna: Šocej,
moj sel, v priredbi Lojzeta Tjt-
piča, je ljubezniva pesem, polna
hrepenenja in izpovedi čiste lju-
bezni mladega dekleta, ki je v iz-
vedbi žal ni bilo čutiti. Nonet je
imel pred kratkim uspešen celo-
večerni koncert, zato domnevam.
da mu je za naštudiranje novega
programa, predvsem pa za njego-
vo izdelavo, zmanjkalo časa, zato
pesmi še niso bile "dovolj ulež-
ane", kot temu pravimo.
ME PZ KPD Franček Kozel
Cirkulane vodi Jože Dernikovič.
G.Gonzova prekmurska: San se
šetal, je s svojimi posebnimi har-
monskimi postopi pričarala ti-
pično panonsko vzdušje. Prav ta-
ko dobro je bila podana A.Faisto-
va: V viharju, ki valove..., kjer je
le sklepni akord bil intonančno
nekoliko zameglen. P.Kernjako-
va: Voda teče, se je pridružila z
lepo izvedbo zgoraj navedenima
skladbama in pokazda, da premo-
re zbor dobre soprane in ^te, le-
po zveneče tenorje in base, ki jih
krasi čista intonancija, natančen
ritem, jaSna izgovorjava in kultu-
ren zborovski zvok.
Ženski PT PD Grajena vodi
Jerneja Bombek, ki je začela na-
stop s T. Morleyevim medrigalom:
New is the month of Maying. T.
Morley (London 1557-1603) je bil
najizrazitejši predstavnik elizabe-
tinske šole in najuspešnejši madri-
galist, kar je bilo jasno razvidno v
čisti izpeljavi njegove glasbene za-
misli.
Zbor je skladbo podal perfekt-
no, čisto in jasno, le nekoliko pre-
hladno, zato je izvedba bolj nagi-
bala k motetu, ki zahteva v glav-
nem le preciznost, medtem ko je
za madrigal tipična notranja po-
vezanost zborovodje s partituro.
Pri V.Mirkovi: Jutranji zvon, je
bil zelo dober začetek, odlična je
bila imitacija zvonov, žal pa sopra-
ni nižajo, čim dose^jo višino e2.
Škoda, l^di Vodopivčeva: Majol-
ka, je bila dobro podana (pojavilo
se je žal zopet nižanje v stroranu),
sploh pa je bil program ŽE PZ
Grajena zelo dobro izbran.
M O Komorni zbor Ptuj z zbo-
rovodjem Francem Lačnom je v
uvodni točki zapel: Zagorski zvo-
novi, v priredbi M.Kokola. Ko-
morni zbor je dobil v svoje vrste
več dobrih mladih pevcev, kar je
zelo važno za nadaljnji razvoj in
obstoj vsakega zbora. Razumljivo
je, da se to nekoliko pozna, po-
sebno pri tenorjih, kjer je novih
članov več kakor pri baritonih in
basih, zato je trenutna zlitost gla-
sov in enotnost tonske barve pri
slednjih bolj enotna kakor pri te-
norjih, kar se je odražalo pri prvi
pesmi (bim bam), posebno v pre-
hodu iz prve v drugo kitico, kjer
je bil prvi tenor komaj slišen, v
srednjem delu pa se je spet uvel-
javil polnozvočen komorni zbor,
saj imajo prav v tem delu pesmi
srednji glasovi vodilno vlogo. Švi-
karšičeva: Je komej nuoč storiva
se, zahteva odličnega solista,
vižarja, ki daje tudi dinamiko pe-
smi, da ne zaide v dinamično mo-
notonost, Polanec ml. zapoje si-
cer lepo in dobro, vendar premalo
sproščeno. Jakob Jež je skladbo:
I^aj kolce, povzel iz M.Kozinove
simfonične pesnitve: Bela Kraji-
na, ki je dodobra razgibala zboro-
vodjo in pevce, izvedba je bila in-
tonančno in ritmično čista z jasno
izgovorjavo, kulturnim zvokom,
enakomerno rastočo dinamiko in
razgibano agogiko.
ME mladinski zbor SŠC Ptuj
vodi Darja Koter. Renesančni
skladatelj A.Bancheri iz Bologne
(1567-1634) je bil zastopan z ma-
drigalom: Contrapunkto bestiale,
sledili sta še E. Rautavaraa: Suita
de Lorca-Cordoba, in V.Mirka:
Dekle, to mi povej. MLADOST
NA ODRU, NA LICIH IN GLA-
SOVIH - kakor lep spomladanski
dan. Zborovodkinja je svoje pevce
dobro pripravila, zapeli so čisto z
jasno intonacijo in dikcijo, nasta-
vek tonske gmote je mehak, kar
daje mladim glasovom poseben
čar. Ženski in moški glasovi so
zvočno lepo izenačeni, dobra
osnova za lep, poln in zaokrožen
zvok, ki ga žel tu in tam pokvarijo
na izpostavljenih legah soprani s
preostrimi, špičastimi višinami
(forsiran glavin ton). Mladim pev-
cem se pozna tudi to, da imajo za
seboj že precej nastopov, kar daje
nastopajočim dovolj samozavesti,
da so na nastopih zanesljivi.
Mladinski zbor, ki se pripravlja
na turnejo po ZDA, bo imel v
kratkem samostojen koncert. Z
vstopnino si bo zbor pomagal
kriti potne stroške. Pomagajmo
mladim povcem z našim obiskom
koncerta, ki bo pravočasno obja-
vljen!
Na koncu naj zapišem, da je
bila umetniška raven letošnje
revije tako v programskem ka-
kor v izvajalskem pogledu na
precej višji stopnji od lanske.
IZ naših krajev
Ig. FEBRUAR im — TEDMIK
»TupisUčni vodnik Je pomemlien dei tiristi^e pniudbe...«
21. februar je svetovni dan turističniliov vodnikov. Le-
toši^i dan bo že tretji, ki ga praznujejo turistični vodniki po
celem svetu. Slovensko društvo turističnih vodnikov je bilo
ustanovljeno pred petimi leti, in je član mednarodne zveze
turističnih vodnikov, ki ima sedež na Dunaju. V Ptuju pa že
tretje leto dela sekc^a turističnih vodnikov z okrog 40 člani.
Vodijo Srečko Lovrenčič iz ptujskega pokrajinskega muze-
ja, kjer je organizator obiska, promocije in prodaje.
Kakšno je vaše sporočilo ob
21. februarju — svetovnem
dnevu turističnih vodnikov?
"Predvsem želimo javnosti
predstaviti naše delo. Povedati,
da je vodnik zelo pomemben
dejavnik pri oblikovanju turi-
stičnega izdfelka. Namreč še ta-
ko dober program, ki ga pripra-
vi agencija lahko slab vodnik
pokvari in obratno.
Osnovni namen vsakega dela
v turizmu je, zadovoljen gost
oziroma obiskovalec. Vodnik je
vedno vmesni člen med agencijo
in gostom."
Slovenski turistično vodniki
si že nekaj časa prizadevate,
da bi delo vodnika postalo po-
klic? Kako daleč ste s tem?
"Na žalost je danes tako, da
nobena turistična in gostinska
šola v Sloveniji nima posebnega
programa za izobraževanje turi-
stičnih vodnikov. Zato za izo-
braževanje skrbi društvo. Že ne-
kaj let pa si prizadevamo, da bi
to postala naloga izobraževanja.
O tem smo se pogovarjali s
prejšnjim ministrstvom za turi-
zem, ki je bilo s prihodom nove
vlade ukinjeno. Sedaj je to nalo-
go prevzelo ministrstvo za go-
spodarske dejavnosti. Pričakuje-
mo, da bomo s svojo zahtevo
Ob 21. februarju — svetov-
nem dnevu turističnih vodni-
kov bodo sekcije slovenskega
društva turističnih vodnikov
pripravile vrsto aktivnosti.
Ptujska vabi v soboto, 20. fe-
bruarja, ob devetih pred Me-
stno hišo. Vsem zainteresira-
nim bodo omogočili brez-
plačni strokovm ogled mesta
in drugih zanimivosti Ptuja.
23. februarja pa bodo sloven-
ski turistični vodniki zborova-
li v Ljubljani. Sestali se bodo
na občnem zboru, na katerem
bodo ocenili svoje dosedarye
delo in sprejeli program le-
tošnjih aktivnosti. Od lani pa
jim je ostal neraliziran enote-
denski seminar v Budimpešti.
kmalu uspeli in da bo delo vod-
nika postalo poklic. Prizadeva-
mo pa si tudi, da bi se to delo
lahko opravljalo kot svobodni
poklic in da bi se s tem lahko
turistični vodnik preživljal. Tre-
nutno turistični vodnik nima
statusa. Ker društvo skrbi za
izobraževanje svojih članov, je v
njeni pristojnosti tudi podelje-
vanje nazivov. Začne se pri lo-
kalnem vodniku, nadaljuje s tu-
rističnim spremljevalcem, na-
dalje turističnim vodnikom,
vodja turistične poti pa je naj-
višji naziv, ki ga lahko vodnik
doseže.
Za izobraževanje lokalnih
vodnikov skrbijo turistična dru-
štva, občinske turistične zveze,
občine, agencije, in drugi, ki jih
to zanima. V Ptuju se z izobra-
ževanjem lokalnih turističnih
vodnikov ukvarja le Pokrajinski
muzej. Če turistični vodnik us-
pešno opravi 40-urni seminar iz
retorike, tehnike vodenja, ob-
mejnih formalnosti in drugega,
dobi naziv turistični spremljeva-
lec. Sledi 40-urni seminar za tu-
ristične vodnike, na katerem je
poudarek na reševanju konflikt-
nih stanj med potovanjem, kaj
narediti v primerih, ko nekdo
od potnikov zboli, ko mu ukra-
dejo dokumente... itd. Sledijo
dodatna predavanja za pridobi-
tev naziva vodja poti. Udeleže-
nec mora sestaviti seminarsko
nalogo, ki obsega večdnevni
program obiska tujine. Te semi-
narske naloge se zbirajo v banki
podatkov v Ljubljani in so do-
stopne vsem vodnikom. V njem
se nranijo tudi drugi podatki v
zvezi z delom tuističnih vodni-
kov."
Kako je urejeno turistično
vodenje po Ptuju in okolici?
"V Ptuju ni določeno, kdo
lahko vodi. To bi morali urediti
z odlokom, ki bi ga morala spre-
jeti občinska vlada. Z njim bi
določili, kdo lahko vodi po me-
stu in določili tudi sankcije za
primere, če bi vodenje opravljal
nekdo, ki za to ni usposobljen.
To je zelo pomembno, če želi-
mo povečati raven tega dela.
Povedati moram, da si nekateri
delo turističnega vodnika zelo
poenostavljajo. "
Kako je s plačilom?
"Znotraj društva obstaja ce-
nik, ki ga člani uporabljajo, ni
pa obvezen za agencije, ki same
določajo nagrade. Člani društva
pa si prizadevajo, da bi jih
plačevali po ceniku. Večina
vodnikov se s tem delom redno
ne ukvarja, izjema so le vodniki
Kompasa.
K^ vse je potrebno za delo
turističnega vodnika?
"Poleg usposobljenosti, je po-
membno tudi znanje tujih jezi-
kov, poznavanje zgodovine,
umetnostne zgodovine, arheolo-
gije, etnologije, botanike, geo-
grafije... Vodnik, ki vodi po ka-
terikoli deželi, mora poznati
njeno gospodarstvo, kulturo,
zgodovino in podobno. Med tu-
rističnimi vodniki je največ lju-
di, ki so študirali zgodovino,
geografijo, jezike in podobno.
Zavzemamo se zato, da bi po
določenih krajih čimveč vodili
lokalni vodniki. Dogaja pa se,
da so ti zelo dragi, zato se agen-
cije zanje redko odločajo. "
Kaj upošteva vodnik pri
svojem delu?
"Obstaja kodeks vodniške eti-
ke. Vodnik je gostom prijatelj,
starš, zdravnik, učitelj, skrbnik
in podobno. Gost je na dopustu,
zato mu je potrebno zagotoviti
stoodstotni servis. Dobrega
vodnika delajo majhne stvari.
Dober vodnik ima vedno v tor-
bici aspirin, znamko, pisalo...
To so drobne stvari, ki pa go-
stom veliko pomenijo. Sicer pa
tudi za naše delo velja, da se da
marsikaj naučiti, marsikaj pa tu-
di ne. Si vodnik ali pa nisi!
Ob prvem stiku s krajem, ga
poskušaš gostom čimbolj po-
drobno predstaviti. Ko ga
obiščeš večkrat, pa že dihaš z
njim, spoznavaš mentaliteto lju-
di. Slednja se od kraja do kraja
razlikuje."
Kaj si želite ob letošnjem
prazniku?
"Da bi turistični vodniki
čimprej prišli do svojega sta-
tusa, Da bi naše delo postalo
priznano in da bi turistični de-
lavci spoznali, da so turistični
vodniki pomemben dejavnik
truistične ponudbe. Ker dela-
mo z ljudmi, si želimo čimveč
dobrih in zadovoljnih gostov,
tujih pri nas, in naših v tujini."
Pogovarjala seje:
Majda Goznik
Srečko Lovrončlč. (Foto:McZ)
Predslavljamo vam poslanca državneia zbora nag. Dragana ČerneHia
SLOVENK SE
BOJIMO ČISTIH
RAČUNOV
Magister ekonomskih ved
Dragan Čemetič, sicer upoko-
jenec, je bU na lanskih decem-
brskih volitvah v slovenjebi-
striškem volilnem okraju pravi
zmagovalec. Zbral je daleč
največ glasov izmed 22 kandi-
datov. Zanj se je odločilo
3.318 volilcev ali 18,04 odstot-
ki. V državni zbor je bil izvol-
jen na nacionalni listi Liberal-
no demokratske stranke, zno-
traj katere je "seniorski pred-
sednik" frakcije Sivih panter-
jev.
^ Njegove korenine izvirajo iz
Črešnjevca, kjer danes tudi
živi, drugače pa je bU pred 61
leti rojen v Mariboru. Po kon-
čani gimnaziji se je odločil za
vojaški poklic in v Zadru kon-
čal vojno akademijo. Nekaj
manj kot dve leti je služboval
v nekdanji JLA, nato se je za
tri in pol leta znašel v zaporu.
Po pogojni izpustitvi je pobe-
gnil ^ Avstrijo, od tod pa ga je
pot vodila preko velike luže v
Kanado, kjer je preživel lep in
uspešen košček svojega živ-
ljenja. Po upokojitvi se je vrnil
v Slovenijo, kjer je pred prvi-
mi večstrankarskimi volitvami
organiziral stranko Sivih pan-
teijev.
Je prijeten in zanimiv sogo-
vornik, dober poznavalec poli-
tičnih razmer v Sloveniji in
svetu, človek z bogatimi izkuš-
njami iz tujine in ugledom v
domačem in širšem okolju.
Predvsem pa je široko razgle-
dan in s prakso podkovan eko-
nomist, zaveda se vseh težav,
ki se kopičijo nad našo mlado
slovensko državo. Boli pa ga
slovenski sindrom — "naj le
crkne sosedova krava". Ob
tem pravi, da Slovence spoz-
nava šele sedaj, ko si posku-
šamo sami urejati svoje živ-
ljenje in je nad značajem svo-
jega naroda nekoliko ra-
zočaran.
Moti ga menda tudi to, da si
Slovenci tako neskončno želi-
mo pc«tati upokojenci in se
potem povsem iz^j učimo ne
samo z nekdanjega delovnega
^iiCta, temveč iz celotnega
c^ vi?;-'Snega in družbenega
življenja in živimo neko indi-
vidualno življenje, ki ni lju-
dem, ki so toliko let aktivno
delali, pisano na kožo. Zani-
miv je podatek, da je od pri-
bližno 460.000 upokojencev v
Sloveniji samo 30 odstotkov
takšnih, ki gredo v pokoj s
polno delovno dobo, drugo so
bodisi predčasne ali invalidske
upokojitve, kar se pozna tudi
pri višini pokojnine.
*	Ste še vedno predsednik
Sivih panterjev,k^j predstval-
jajo ti znotraj Liberalno de-
mokratske stranke?
*	Mag. Dragana Černetič:
Sivi panterji, kot smo že toli-
kokrat poročali javnosti, orga-
niziranih nas je nekaj okoli
4.000, smo bili najprej organi-
zirani v stranki upokojencev,
sedaj pa smo samostojna frak-
cija seniork in seniorjev v Li-
beralno demokratski stranki.
Kot je javnosti znano, obstaja
tudi Demokratična stranka
upokojencev, ki je šla na volit-
ve skupaj z Združeno listo,
obstajajo pa frakcije ali sekci-
je upokojencev tudi v drugih
slovenskih strankah, kar po-
meni, da smo se vendarle že
nekaj naučili od ostalega sve-
ta, kjer imajo vse stranke v
Evropi ob mlajših članih tudi
krilo starostnikov, kar pome-
ni, da so upokojenci še vedno
integralni del družbe. Seveda
pa je pri nas to povsem dru-
gače. Dve tretjini naših upo-
kojencev se jih še vpiše v dru-
štvo, hodijo sicer še na izlete,
in potem jim preprosto vlak
odpelje dalje.
*	Zakaja ste si vi osebno za
svojo "krovno" stranko izbra-
li LDS?
*	Mag. Dragan Čemetič:
To je iz čisto pragmatičnih ra-
zlogov, kajti tudi naša javnost
se mora zavedati, da je vse,
kar se dogaja tu v Sloveniji ali
na vzhodu s tem velikim števi-
lom strank nesmisel, ker je
Slovenija za takšen način
strankarskega življenja pre-
prosto premajhna. Potem pač
prihaja do koalicij ali spajanj
posameznih strank, kar je zna-
menje, da se po politični poti
že podajamo v Evropo. To po-
meni, da bomo tudi pri nas
srednjeročno ali pa dolgo-
ročno imeli dva bloka, liberal-
nega in konservativnega, leve-
ga in desnega. Ljudje bodo to
pri nas sicer težko sprejemali,
ker še vedno gledajo vse skozi
očala ideologije. Tudi naša
stranka upokojencev je prav-
zaprav samo interesno-pro-
gramsko združenje državlja-
nov in ne politično, zato se ni-
smo hoteli z ideološkega vidi-
ka združevati ne v levico ali
desnico, temveč v liberalno
sredino.
ZA STOLČKE
*	Na vaših predvolilnih pa-
nojih je bilo med drugim zapi-
sano, da bodo volilci z glasovi
za LDS izbrali jasen izhod iz
krize. Kako je to v praksi?
*	Mag. Dragan Čemetič:
Slovenija ima v novejši dvein-
polletni zgodovini svojo drugo
vlado. To, kar se je zgodilo
pred dvema letoma in pol, ni
nič drugega kot nova skupina
partizanov, ki je prišla iz goz-
da, seveda ne iz tistega prave-
ga, temveč iz političnega. Za-
sedli so stolčke iii se šli drža-
votvomo oblast. Čas je minil,
vendar šele po teh drugih vo-
litvah nastaja pri nas parla-
mentarna demokracija. Mimo
je tudi tista prva evforija, se-
daj pa že polagoma prihajamo
na tisti tir, po katerem bomo
morali lepo počasi tiščati ta
naš skupni vlak, ker še pač ne
bo premoga, da bi se peljali
hitreje.
*	Prva zasedaiija novega
slovenskega parlamenta so za
vami. Kakšna pa je primeija-
va sedanjega s prejšnjim slo-
venskim parlamentom?
*	Mag. Dragan Čemetič:
Imeli smo skupščino, ki je bila
urejena na pol po soci^istič-
nem vzorcu, na pol pa ne-
kakšen parlament, trodomen,
kjer je bilo skoraj nemogoče
usklajevati mnenja in hotenja,
še manj pa zakone, da bi se ti
lahko sprejemali. Vse to je
stalo Slovence dosti živcev, še
več pa denaija. Ker pa je bila
na srečo naša ustava sprejeta
toliko pametno, da so se odlo-
čili za enodomni parlament s
korektivom državnega sveta,
lahko pričakujejo nži držav-
ljani, da bo ta parlament delal
to, kar se od njega pričakuje.
Parlament pa je zakonodajno
telo in Slovenija potrebuje
okoli 280 zakonov z novo vse-
bino. Razlika med enim in
dmgim parlamentom je več
kot očitna.
*	Se težko odločate ob va-
šem pritisku na gumb.
*	Mag. Dragan Černetič: V
resnih parlamentarnih demo-
kracijah se ne odločajo s priti-
skom na gumbe, ampak se
odloča tako, da se vsak posla-
nec odzove na klic svojega
imena in če glasuje za zakon,
vstane, da je viden vsem, ki so
ga izvolili. Kolikor pa na svo-
jem sedežu obsedi, državljani
vedo, da je proti zakonu. Pri
nas smo imeli trodomno skup-
ščino z visokim številom po-
slancev, ki so pač uvedli glaso-
vanje z elektronskimi gumbi.
Seveda je to sprejemljivo pod
pogojem, da se poslanci pri
pripravi zakonov pripravijo in
odločajo v skladu s svojo ve-
stjo in razumevanjem materia-
la, ki je pred njimi.
*	Kako pa gledate na dr-
žavni svet?
*	Mag. Dragan Černetič:
Veliko ljudi, ki je prišlo v dr-
žavni svet, je še iz prejšnjega
sistema in pogosto enačijo
svet z enim od bivših skup-
ščinskih zborov. Bo še veliko
preglavic, dokler ne bodo do-
jeli, kaj je njihova naloga.
Svetniki so ljudje, ki imajo
pravico izraziti svoja mnenja
oziroma ob zakonih, ki so bili
sprejeti, imajo pravico posta-
viti sklep z vetom, nimajo pa
pravice glasovati za zakon. Če
pa jim resnično ni nič všeč,
imajo pravico zahtevati celo
referendum. So neke vrste
nadzomi odbor volilcev nad
delom poslancev.
SLOVENIJI
SE NE MOREMO ITI
LOKALPATRIOTIZMA
•	Bistričani, ki so se na vo-
litvah v tako velikem številu
odločali za vas, brez dvoma
pričakujejo, da boste pri
odločanjih v državnem parla-
mentu dali prednost tudi lo-
kalnim problemom?
*	Mag. Dragan Černetič:
Ker je Slovenija tako majhna,
je težko reči, kaj je tisti re-
snični lokalni problem, saj so
si ti podobni bodisi v Konji-
cah, Bistrici ali Ptuju. Mi smo
premajhni, da se bomo šli ne-
kekšen lokalpatriotizem. Ima-
mo pa v vsaki občini v Slove-
niji posebne probleme, ki na-
stajajo in v katere se moramo
v državnem zboru nekoliko
bolj resno poglobiti. Sem spa-
dajo nezaposlenost, težave v
industrijski proizvodnji, ki je v
upadanju, zmanjšanje življen-
jskega standarda ljudi, kar pa
ni mogoče reševati izključno
na lokalni, ampak je vse to po-
trebno urejati na državni rav-
ni. Če pa, denimo, ima bi-
striška občina določeno po-
sebnost, problem, ki ni priso-
ten v drugih sredinah, potem
pa je razumljivo, da moramo
bistriški poslanci narediti vse,
da se to doma reši. Takšen
primer bi bil npr. reševanje
največjega slovensjebistriške-
ga podjetja Impol, vendar to
navajam samo kot primer, če
bi bilo seveda to potrebno.
Tako si pač jaz predstavljam
reševanje lok^nih problemov.
♦	V koliko komisijah pov-
prečno deluje poslanec v dr-
žavnem zboru?
*	Mag. Dragan Černetič:
Različno, v treh do petih ko-
misijah, teh pa je 22, seveda
pa je vse odvisno od različnih
faktorjev.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Mag. Dragan Černetič - posla-
nec LDS Iz Slovenske Bistrice.
BREZPOSELNIH S POKLICNO ŠOLO
Zanimanje za programe
priprave na zaposlitev
Konec decembra lani je bilo v ptujski občini 4.184 brezpo-
selnih, v primerjavi z lanskim novembrom se je decembra
brezposelnost povečala za 32,5 odstotka. Po podatkih Repu-
bliškega zavoda za zaposlovanje, območne enote Maribor,
se je v januarju brezposelnost še povečala. Decembra je bilo
največ brezposelnih do 26 let starosti, kar 2.460, tistih, ki so
iskali prvo zaposlitev, 1.157, tistih, ki so ostali brez zaposlit-
ve zaradi stečajev, 545 in presežnih delavcev 674.
Zavod za zaposlovanje je lani organiziral kar nekaj oblik
izobraževanja za brezposelne z namenom, da bi imeli večje
možnosti dobiti zaposlitev. Tečaje za računalništvo, tuje je-
zike, za ekonomijo in administracijo, gostinstvo in kmetij-
stvo je v ptujski občini obiskovalo 239 brezposelnih, za
usposabljenje za javna dela 92, za druge izobraževalne obli-
ke, kot so motivacijsko-informativni seminarji za podjet-
ništvo in strokovna svetovanja, pa 15 brezposelnih.
Lani je bilo v ptujski občini v javna dela vključenih 99
brezposelnih. V pripravništvo, ki ga subvencionira Zavod za
zaposlovanje, pa je bilo lani vključenih v ptujski občini 481
mladih.	NaV
TEDNIK_ni?i februar 1993
od tu in tam
Razvoj turizma na kmetiji - giavni svetovalni program
Ormoška občina, ki premore veliko naravnih lepot, ima
dobre možnosti za razvoj turizma na kmetiji. Ob vinogradih
in odličnih vinih je tod doma veliko dobrega sadja.Sposobne
kmečke žene znajo pripravili marsikatero dobroto, od do-
mačih kruhov, mesa iz tunke, domačih jedi, kijih turisti po-
novno iščejo, do slaščic, kjer predi^ačgo vse vrste pogač, ki
jih imajo predvsem tisti iz mesta radi, še posebej, če so
pečene v kmečki peči, v pravem lončenem cimpletu.
Vedno je tako, da so želje
eno, možnosti, predvsem če
primanjkuje denaija, pa nekaj
povsem drugega. S tem dokaj
širokim problemom se že ne-
kaj let ubada pri Kmetijski
svetovalni službi Ormož kme-
tijska svetovalka Hinka Hržič.
Pove nam, da se kmečke
družine v ormoški občini uk-
varjajo s pisano paleto dejav-
nosti, od vinogradništva, sad-
jarstva, poljedelstva do živino-
reje. V zadnjih nekaj letih se
je razvilo še zelenjadarstvo.
Prav zaradi te različnosti, na
nekaterih kmetijah se ukvarja-
jo z več dejavnostmi, težko
uskladijo primeren čas za izo-
braževanje in druge aktivno-
sti. Tako se potem delavnik
kmetijske svetovalke veliko-
krat raztegne dolgo v noč.
Ko povprašamo Hinko Hr-
žič, kje so glavni vzroki, da
program razvoja turizma ma
kmetiji ne gre po začrtani po-
ti, izvemo, da je največji prob-
lem pomanjkanje, oziroma da
sploh ni nobenih nočitvenih
zmogljivosti ma kmetijah. Pre-
malo je še izletniških turi-
stičnih kmetij, pa tudi kako-
vost ponudbe vinotečev ni na
najbolj zavidljivi ravni. Vzro-
kov za vse to je seveda več.
Primanjkuje sredstev za ure-
janje teh objektov, nekaj kriv-
de pripisujejo tudi zakonodaji
pa inšpekcijskim službam,
premajhna je tudi povezanost
med turističnimi društvi v ob-
čini, vinotoči in drugimi turi-
stično-gostinskimi ponudbami
kot, denimo, z gostiščem Jeru-
zalem, hotelom v Ormožu in
še s kom.
"V naši občini imamo tre-
nutno registriranih 13 vino-
točev. Od tega so v lanskem
letu dobili dovoljenje za delo
trije. Nekateri od teh imajo
žal v svoji ponudbi tudi jedi in
pijače, ki niso značilni za naše
kraje. Gre za pizze in čevap-
čiče, prodajajo pa tudi pivo in
še kaj drugega. Pri naši sveto-
valni službi si prizadevamo, da
bi s svetovanjem in dopolnil-
nim usposabljanjem izboljšali
kvaliteto v vinotočih, vnesli
več domačnosti in izvirnosti,
izboljšali kvaliteto vina, pra-
vilno opremili prostore vino-
točev in uredili ter polepšali
okolje," ugotavlja med drugim
kmetijska svetovalka.
Da bi posame2;nim vinoto-
čem, ki želijo razvijati turizem
na kmetih pomagali, so v lan-
skem letu izdali poseben turi-
stični katalog občine Ormož,
kamor so vključili ponudbo
šestih vinotočev s predstavitvi-
jo Aktiva kmečkih žena obči-
ne Ormož.
Kmetijska svetovalna služba
sodeluje tudi pri izdelavi idej-
ne zasnove projekta vinske ce-
ste v ormoški občini. Skupaj z
občinskimi organi skuša do-
seči, da bodo v vinotočih pro-
dajali resnično samo domačo
hrano in pijačo in da bodo tu-
di vinotoči prinašali svoje vino
na tradicionalno ocenitev do-
mačega vina, ki je vsako leto v
Podgorcih,
V ormoški občini prevladu-
jejo majhne kmetije, kjer ima-
jo kmetje za preživetje prema-
lo kmetijskih površin, zato so
se pri Kmetijski svetovalni
službi, z namenom zagotoviti
primeren dohodek na kmetiji,
lotili tudi dopolnilnih progra-
mov, od urejanja kleti in pol-
nilnic vina, izdelovanja sira,
pridelave vrtnin, urejanja
skladišč in pakirnic za zelenja-
vo do sušilnic sadja.
Da pa lahko uresničijo za-
stavljene naloge, se svetovalna
služba veliko ukvaija z dopol-
nilnim izobraževanjem kmeč-
kih žena. "Leto 1993 je tudi
leto družine. Njen steber pa je
žena, zato moramo najvei^o
pozornost posvetiti prav njej.
Menim, da je pri nas kmečka
žena zelo obremenjena, saj
mora opravljati razna zahtev-
na gospodinjska dela, ne uide
ji delo v hlevu in še veliko
drugega mora postoriti na
kmetiji. "Glavna" je tudi pri
vzgoji otrok, " razmišlja o vlo-
gi Imečke žene svetovalka
Hinka Hržič, ko teče beseda o
njeni najljubši temi, delu s
kmečkimi ženami.
Kmečke žene so v ormoški
občini povezane v devet akti-
vov, kamor je vključenih 391
članic in en odbor. Program
izobraževanja, ki na podeželju
pride na vrsto pozimi, je širo-
ko zastavljen. Od decembra
do marca so v Ormožu in de-
loma v Podgorcih prisluhnile
predavanjem o zdravi prehra-
ni, hlajenju, soljenju in prede-
lavi mesa, ureditvi sadnega
vrta in urejanju okolja. Dobro
obiskani so bili tudi enodnev-
ni seminarji, ki jih je svetoval-
na služba organizirala v Ivan-
jkovcih, Podgorcih, Pršetincih,
Ormožu, Miklavžu, Središču,
Kogu in Veliki Nedelji, Na
teh seminarjih so pripravljale
lovske dobrote, pekle domači
kruh, slaščice, vlagale sadje in
zelenjavo, prisluhnile, kako bi
lahko doma izdelovale sir, in
se sprostile ob aranžiranju
cvetja.
Kar se naučijo, ne ostane
skrito, temveč to znanje s pri-
dom uporabljajo ob raznih
razstavah, ki jih pripravljajo
skozi vse leto. Kdo vse ni ob-
čudoval njihovih pogrinjkov
ob lanskem martinovanju ali
pa ob srečanju Prlekov, ob
prazniku družine pri Veliki
Nedelji in še ob kateri drugi
priložnosti.
Ker redno sodulujejo tudi
na radgonskem sejmu, so se
uveljavile že tudi izven obči-
ne. Spominjam se,kako je
pred leti za slastne domače, z
dišečo zaseko in mesom iz
tunke obložene kruhe vpra-
ševala mestna dama, ali je vse
dovolj čisto, da bi lahko kaj
kupila, češ saj se ve,kako so
kmetice "čiste". Verjemite, da
je takoj dobila temeljit poduk
o tem, kako so te kmetice
čiste in kako je vse, kar proda-
jajo, resnično najboljša roba,
Hinka, ki s temi svojimi
ženskami nadvse rada dela,
jim privošči tudi druge vrste
zabave, saj imajo v svojem
programu obisk gledališke
predstave in razne strokovne
ekskurzije.
Vse te oblike izobraževan-
ja pa so osnova razvoja tu-
rizma na kmetiji, kjer Hinka
rada pove, da mora naloge,
ki si jih je zastavila v letu
1992, nadaljevati v tem in še
nekaj letih, ker je turizem
pač takšne narave, da je po-
trebno vztrajati dalj časa, da
obrodi sadove. Osnove pa so
v ormoški občini dane.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Ivanjkovske žene na enem Izmed svojih Izobraževalnih seminarjev, v prvi vrsti, tretja od leve sedi
kmetijska svetovalka Hinka Hrilč.
100 let delovania Prosvetnega društva Simon Oregorčič
Mineva 100 let od ustanovitve
katoliškega — slovenskega bral-
nega društva "MIR" pri Veliki
Nedelji, iz katerega je nastalo
današnje Prosvetno društvo "Si-
mon Gregorčič", Njegova vloga
v občutljivem času potujčevanja
na stičišču dveh kultur in jezi-
kov je izredno velikega pomena,
še posebej z ustanovitvijo dra-
matičnega odseka, ki je 28, ok-
tobra 1928, leta predstavil veli-
konedeljskemu občinstvu ljud-
sko igro v petih dejanjih
"Revček Andrejček",
V svojem delovanju je bilo
društvo sprva omejeno na knjiž-
nico, sestanke in predavanja.
Nekaj let po prvi vojni je pri
Veliki Nedelji ustanovljeno te-
lovadno društvo "Orel" kot pro-
tiutež pa je bil kmalu zatem
ustanovljen še "Sokol", kar pa
ljudem ni prineslo večjega na-
predka, prej razdvojenost. Prav
zaradi tega je pobudnik ustano-
vitve dramatičnega odseka, Ivan
Moravec, vztrajal, da kulture ne
sme imeti nič skupnega s politi-
ko, danes bi rekli, da mora biti
nadstrankarska.
Društvo, ki je še ohranilo ne-
kaj prvin iz časov ustanovitve, je
po 1928. letu, ko so z velikimi
napori zgradili pri velikonedel-
jskem gradu nad kletnim vho-
dom "prosvetno dvorano", zaži-
velo povsem na novo. Vsako le-
to, vse do druge vojne, so naštu-
dirali po dve igri, vsega skupaj
je bilo to 68 raznih predstav, pri
tem pa niso všteta ponavljanja
in gostovanja, bodisi v Ormožu,
Gorišnici ali Hajdini. Lotevali
pa so se tudi večjih projektov,
kot so Miklova Zala, ki so jo
Velikonedeljčani odigrali v svoji
stoletni zgodovini kar trikrat.
Na vrsto so prišle vse znane
ljudske igre, ki so jih ljudje, po
zapisih iz društvene kronike,
dobro sprejeli. Do druge vojne
so režirali Vinko Pivec in Josip
Šketa - oba velikonedeljska ka-
plana, Franc Kotnik, velikone-
deljski učitelj, ter domačin iz
Lunovca, čevljarski mojster
Ivan Moravec, ki je obenem tu-
di igral v vseh igrah in bil gonil-
na sila društva.
Po drugi vojni, predvsem pa z
dograditvijo sedanjega zadruž-
nega doma, je društvo dobilo
nove vzpodbude. Vrstijo se
uprizoritve od Miklove Zale,
Desetega brata, operete Planin-
ska roža. Celjskih grofov, Ha-
san — Aginice pa do dramatiza-
cije Pod s\'obodnim soncem, ki
so se je lotih pri Veliki Nedelji
tudi ob stoletnici društva. Seve-
da je bilo v novejšem času odi-
granih še veliko drugih del, ki
jih je občinstvo z veseljem spre-
jelo. Vlogo režiserja so po drugi
vojni opravljali Ivan Moravec —
vse do 1969. leta, nato Marta
Frangež in od 1980, dalje pa
Lojze Matjašič iz Gorišnice,
Težko je menda sešteti vse
ure, ki so jih igralci in tudi reži-
serji vsa ta leta prebili ob pri-
pravah na posamezne gledališke
predstave, na domačem odru ali
gostovanjih, saj je samo v času
od 1950 do 1992 pri raznih gle-
daliških predstavah sodelovalo
213 igralcev. Od tega so redki,
ki so, denimo, sodelovali pri sa-
mo eni predstavi, predstav pa je
bilo v tem času kar 54, brez šte-
vilnih gostovanj v širšem sloven-
skem prostoru in tudi pri zamej-
skih Slovencih na avstrijskem
Koroškem.
VeHkonedeljčani bodo ta ča-
stitljivi jubilej svojega društva
tudi primerno proslaviH. Ome-
niU smo že, da pripravljajo ve-
ličasten projekt "Pod svobod-
nim soncem", ki ga režira Lojze
Matjašič iz Gorišnice in kjer bo
sodelovalo preko 70 ljudi. Pre-
miera naj bi bila v začetku apri-
la, v maju pa bi imeli svečano
proslavo, kjer bodo posamezni-
kom, ki so zaslužni za delo
društva, podelili priznanja.
"Pri tem delu moraš biti pre-
prosto zastrupljen s kulturo, da
prebiješ, denimo, pol leta pri
pripravah na gledališko predsta-
vo", je med drugim povedal
podpredsednik društva Marjan
Cvetko.Pri njem doma z gleda-
liščem in ljubiteljsko kulturo ni
"zastrupljen" samo on, temveč
celotna družina, žena in oba
otroka. Tako ie pred nekaj leti
sin Tomi zbral mladinsko gleda-
liško skupino, kjer so se z uspe-
hom lotili Linhartove Županove
Micke.
Sedanji predsednik Ivan Hržič
se spominja, da si moral v tistih
časih, pred več kot tridesetimi le-
ti, imeti nekoga, ki te je posebej
spravil v društvo, saj se je v njem
zbirala takratna krajevna "elita".
Nastopati je pričel v mladinski
igralslu skupini, nato seje nekaj let
bavil z drugimi rečmi, tako da v
društvu ni toliko sodeloval. K delu
pa so ga ponovno pritegnili pred
desetimi leti in danes je ljubiteljski
kulturi zapisan z dušo in tele-
som."Igral sem v več vlogah, včasih
tudi s krajšimi ali daljšimi presled-
ki zaradi svojih službenih obvezno-
sti, vendar pa se iz društva nisem
nikoli docela izključil. Vzrok je
najbrž ta, ker se med temi ljudmi
izredno dobro počutim," pove Ivan
Hržič, ki v nadaljevanju nakaže tu-
di njihove načrte ob visokem jubi-
leju društva. "Na večji proslavi bo-
mo prikazali dejavnost društva v
min^h sto letih, povabiU pa bomo
tudi goste. Največja reč, ^ jo pri-
pravljamo, je projekt igre Pod svo-
bodnim soncem, ki smo jo pri Veli-
ki Nedelji že igrali. Takrat jo je
režiral sedaj že pokojni Ivan Mora-
vec, in če me spomin ne vara, smo
jo odigrali kar 23-krat, in to po vsej
Sloveniji."
Ob stoletnici društva pa se ne
morejo prav pohvaliti z razvejano
dejavnostjo. Razen dveh dram-
skih sekcij, starejše in mladinske,
trenutno nimajo drugih dejavno-
sti. V preteklosti jih je bilo več,
od pevskega zbora, tamburaškega
orkestra do folklorne skupine, ki
pa so pred leti iz teh ali drugih ra-
zlogov prenehale z delom.
"Vse, kar delamo v tem času,
ko hočemo dostojno proslaviti
stoletnico društva, je povezano z
vehkimi finančnimi sredstvi," ugo-
tavlja med drugim podpredsednik
društva Marjan Cvetko, ki ga
skrbi, kje bodo dobili ves potre-
ben denar. Obračajo se na števil-
ne institucije, med drugim tudi na
skupščino občine Ormož, ker pač
menijo, da društvo, ki deluje ne-
pretgoma 100 let, že zasluži, da
jim pomagajo tudi na občinski
ravni. Kot je v nadaljevanju pove-
dal Marjan Cvetko, se danes gle-
dališke postavitve amatersko dru-
štvo ne more več lotiti samo s
skromno sceno in igralci, temveč
je pri takem projektu potrebno
imeti vse efekte, kot jih imajo v
poklicnih gledališčih, to pa veliko
stane."Ker smo trmasti in vztrajni,
smo prepričani, da bomo našli do-
volj razumevanja povsod tam,
kjer bomo zaprosili za pomoč", je
Marjan Cvetko sklenil razmišljan-
ja o finančnih zagatah ob stoletni-
ci njihovega društva.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Prizor Iz Miklove Zale. ki so Jo 1989. leta Velikonedeljčani uprozirlll že tretjič.
ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL ...
PTUJ * Učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so imeli
prejšnji teden športni dan, višja stopnja se je sankala na Pohorju,
nii^A pa se je razmigala s športnimi igrami kar v šolski telovadnici.
STOPERCE ♦ Jutri se bodo na šoli zbrali predstavniki (po
en učitelj in dva učenca) vseh slovenskih podružničnih šol, ki
imajo kombinirani pouk. Tema srečanja bo likovno izražanje.
PTUJ * Učenci p?!ih razredov Osnovne šole Breg so te dni
v šoli v naravi na Rogli. Učenke so na odbojarskem občin-
skem prvenstvu osvojile prvo mesto. V ponedeljek bodo
učenci 3. in 4. razreda staršem in gostom predstavili projekt
Kurent. Torkov kulturni dan je namenjen..., sram vas bodi, če
ne ne uganete čemu: PUSTOVANJU.
8 zanimivosti
18, februar 1993 — TEDNIK
DISNEVLAND
SREDIŠČE ZABAVE
Ker je 4. julij praznik, ko so
trgovine zaprte, sem se odpra-
vil v Anaheira, ki je sicer zra-
sel z Los Angelesom, kjer se
nahaja Disneyland. Proslavlja-
nje 4. julija se je začelo že v
večernih urah z ognejemetom.
Številni prebivalci ib obisko-
valci so kar celo noč preživeli
na ulici. Iz Santa Monice do
Anaheima sem z avtobusom
potoval približno poldrugo
uro, nakar sem plačal vstopni-
no 23,5 dolarja in s tem imel
možnost zabave v celotnem
parku do polnoči, ko zabavi-
šče zaprejo. Glede na gnečo,
ki je vsak dan v parku, je re-
snično najboljša rešitev, da s
plačilom vstopnice plačaš tudi
še vstopnine za posamezna za-
bavišča oziroma za uporabo
vsega, kar Disneyland nudi.
Pri vhodu dobi vs^ obiskova-
lec tudi poseben vodnik po za-
bavišču. To je kraj, kjer ob ve-
selem vzdušju okolice prak-
tično vsakdo pozabi na vsak-
danje skrbi ter se prepusti za-
bavi. Nasmejani obrazi starih
in mladih spravijo v dobro vol-
jo vsakogar, in če imaš nekaj
sreče, lahko na ulici srečaš
Miki miško in njene prijatelje,
ki se rokujejo z mladimi ter
slikajo za spomin. Posebna
gneča je bila okrog naprave,
ki po znanem Lucasovem fil-
mu "Vojna zvezd" posnema
potovanje po vesolju v poseb-
ni kabini, kateri poveljuje po-
sadka iz filma. Ob vozilu in
vhodu v raketo pa srečaš sim-
patično dvojico robotov, ne-
razdružnih prijateljev. Zaba-
višče je sestavljeno iz nasled-
nji delov:
—	MAIN STREET USA,
ki predstavlja ulico iz ameri-
škega zahoda okrog leta 1900.
^ — PUSTOLOVSKO DE-
ŽELO, v kateri te med vožnjo
s čolnom ogrožajo krokodili,
kače, sloni in ostale živali
tropskih področij.
—	SVET PRIHODNOSTI,
v katerem se da peljati z ra-
ličnimi vesoljskimi plovili.
—	Precej mu je podoben še
FANTASTIČNI SVET.
Predstavljen je tudi svet iz
ameriške zgodovine, kjer se
da popeljati v rudnike, pušča-
ve, po Misisipiju ter obiskati
New Orleans. Okrog vsega pa
je speljana železnica, po kate-
ri vozi tipičeii ameriški vlak iz
19. stoletja. Če vas bolj zani-
ma svet pod vodo, se lahko
vozite s podmornico in iz opa-
zujete razne morske živali, po-
pelje pa vas tudi pod ledeni
pokrov Arktike. Tisti, ki pa jih
bolj navdušujejo planine, pa
se lahko z žičnico popeljejo na
Materhorn. Navedel sem seve-
da samo del možnosti, ki jih
Disneyland iz dneva v dan nu-
di številnim obiskovalcem.
Odprt je bil leta 1955 in praz-
nuje letos 35-ietnico obstoja,
obsega pa kar 30 hektarjev
zemljišča. Naslednja znameni-
tost, ki si jo je treba ogledati
na širšem področju Los Ange-
lesa, pa je Hollywood, legen-
darno mesto filma, znamenita
filmska kulisa,Tu je posebej
privlačen kraj, kjer so v beto-
nu odtisi rok in nog znanih fil-
mskih igralcev, Hollywood je
podobno kot ostala mesta se-
daj samo del Los Angelesa, ki
se je razširil na okrog 1200
km2. Ime, pod katerim ga da-
nes poznamo, pa ima šele od
leta 1847, ko je po mehiški
vojni prišel v ameriške roke.
Najbolj znana filmska imena
stanujejo predvsem v Beverly
Hillsu, ki se nahaja severno
od Santa Monice., Vendar tu-
kaj razen razkošnih avenij ter
ogromnih ograj okrog vil ni
kaj drugega videti, saj so hiše
precej ocSnaknjene od poti,
Beverly Hills predstavlja zelo
umirjeni del mesta. Zraven
sta svetovno znana obala Ma-
libu ter muzej naftnega mili-
jarderja Gettyja, medtem ko
se Huntigton, rojstni kraj sur-
fanja, uveljavljenega zlasti tu-
di na področju Havajev, naha-
ja v južnem delu mesta v sme-
ri proti San Diegu.
AVTOBUSI
Po tednu dni bivanja in
ogledovanja znamenitosti Los
Angelesa sem dejansko začel s
potovanjem. Najprej sem se
obrnil na jug, saj sem imel v
načrtu, da nekaj dni preživim
v Mehiki. Po iskanju in izbi-
ranju različnih načinov poto-
vanja, sem odstopil od prvot-
nega načrta, to je od nakupa
starejšega avtomobila, ter se
odločil za potovanje z avtobu-
som podjetja GREYHOUND,
kot se ta ogromna mreža avto-
busov in poti v ZDA imenuje.
Mednarodno vozniško dovol-
jenje sem tako spravil na dno
nahrbtnika ter se odpravil na
GREYHOUNDOVO postajo.
Za 349 dolarjev sem dobil
komplet vozovnic, imenovanih
tudi AMERIPASS, s katerim
sem lahko ves mesec potoval
po ZDA, Moja naloga je bila.
da sem pred potovanjem iz-
polnil rubriko, kjer je bilo po-
trebno napisati, do kod potu-
jem, Postaje GRBYHOUN-
DA so v vseh ameriških me-
stih in tako sem lahko prišel,
kamorkoli sem želel. Zraven
kompleta vozovnic sem še do-
bil manjši zemljevid, na kate-
rem so označene poti avtobu-
sov ter rubrika, kamor sem
lahko vpisoval posamezne eta-
pe potovanja. Vozovnico se da
kupiti tudi za 15 ali 7 dni. Po
mesecu dni pa se še da karto
dokupiti, s tem da plačaš za
vsak nadaljnji dan 10 dolarjev.
Meni se je mesec dni potovan-
ja iztekel v Washingtonu, kjer
sem nato dokupil karto za 120
dolarjev, kar pomeni za 12
dni, tako da sem z GREY-
HOUNDOM potoval tudi po
Kanadi. Prevoz poteka nam-
reč tudi po južni Kanadi, lah-
ko pa se s z omenjenimi avto-
busi potuje še do Aljaske in v
Meh^o, Karta ima podobno
vrednost kot v Evropi INTER-
RAILLE, vendar nudi ame-
riška avtobusna mreža več
možnosti kot evropska želez-
niška, Obstajajo tudi variante
podob negaga potovanja z
AMTRAKOM, ki zajema ame-
riške železnice, vendar so mi
vsi priporočali bolj gibljivi
GREYHOUND, tako da sem
se zanj tudi odločil. Avtobusi
se že na zunaj razlikujejo od
ostalih po napisu GREY-
HOUND ter po modro-beli
barvi in podobi panterja v na-
letu. Vozila imajo zanesljive
klimatske naprave, saj sem si
tudi na potovanjih skozi pu-
ščave, kjer je bila zunaj tem-
peratura do 40°C, rad oblekel
dolge hlače in pulover.
Vozniki, med katerimi sem
srečal kar precej žensk, so ze-
lo vljudni in zraven vožnje
opravljajo tudi nalogo spre-
vodnika. Na postajah počaka-
jo ljudje v vrsti, nakar voznik
pobere vozovnice, si naredi
posebno evidenco o številu
potnikov in kam kdo potuje,
nakar prevzame prtljago ter
nadaljuje z vožnjo. Pred začet-
kom potovanja, oziroma ko se
voznik zamenja, saj avtobusi
vozijo na takšne razdalje, kot
je na primer Los Angeles-New
York ali New Orleans-De-
troit, se ta predstavi, napove
pot, po kateri bo vozil ter kje
in k^o dolgi bodo postanki,
V avtobusih je prepovedano
kajenje, in če je kdo poizkušal
prižgati cigareto, ga je voznik
na to takoj opozoril.
Vljudnost zaposlenih je de-
jansko povsod prisotna, od
uradov, kjer te pogosto priča-
kajo s vprašanjem: "Kaj lahko
storimo za vas?" do trgovcev,
ki ti ob koncu nakupa zaželijo
prijeten dan ali večer.
DUAŠKI DOM PTUJ JE V
ZGODOVINSKEM RAZVOJU
PTUJA EMEL SVOJ POMEN.
Zgodovina dijaškega doma
sega v leto 1900, ko je med 17,
in 19, septembrom bil odprt
nemški dijaški dom v Ptuju.
Jeseni 1902 so odprli tudi de-
kliški internat v stavbi osnov-
ne in meščanske šole ob Dra-
vi, ki so jo predhodno dvignili
za eno nadstropje.
Oba internata, deški v Pre-
šernovi in dekliški ob Dravi,
sta služila predvsem ponemče-
vanju in utrjevanju nemštva v
Ptuju. Leta 1910 je v obeh in-
ternatih bilo 149 gojencev. Po-
večanje števila gojencev je na-
rekovalo dozidavo učilniškega
dela s telovadnico in odrom
na dvorišču dijaškega doma;
učilnice v 1. nadstropju so
spremenili v in dve igralnici.
Leta 1911 je lahko dom
sprejel 150 gojencev, ki so pri-
hajali iz vse monarhije, saj mu
je bila nudena precejšnja de-
narna pomoč, Osebnina je
znašala 80 kron.
Nadaljnji razvoj nemškega
dijaškega doma sta zavrla prva
svetovna vojna in razpad mo-
narhije v letu 1918. Za obdob-
je med obema vojnama je bilo
značilno stalno zmanjševanje
števila gojencev in gojenk. Le-
ta 1930-31 je stanovalo v de-
kliškem internatu samo še 7
gojenk. V desetletju 1920-30
se je število gojencev gibalo
med 60 in 100, čeprav so pri-
hajali gojenci iz vse Slovenije,
V šolskem letu 1935-1936 je
mestna dečina dala dom v na-
jem minoritom, število gojen-
cev pa je zdrknilo na 15, Vse
bolj je bila prisotna misel o
ukinitvi doma, kar pa je pre-
prečila okupacija, ko je dom
dobil nove nemške stanovalce.
Leta 1945 je mestna občina
imenovala desetčlanski kura-
torij, ki mu je predsedoval
proL Anton Ingolič, z nalogo
vodenja dijaškega doma. Ime-
novani kuratorij je 18. sep-
tembra prevzel upravljanje di-
jaškega doma in ga upravljal
do 16. junija 1946, ko je bil
imenovan 7-članski odbor pa-
tronata, sestavljen iz zastopni-
kov ljudske oblasti in mno-
žičnih organizacij. Patronat je
upravljal dom do 1. novembra
1951, ko je dom prenehal biti
proračunska ustanova in je
prešel na samostojno uprav-
ljanje. Poslej je dom vodil
domski svet, ki so ga sestavlja-
li vzgojitelji, zdravstveno
osebje in zastopnik tehnične-
ga osebja,
V	šolskem letu 1956-57 se je
upravljanje dijaškega doma
ponovno spremenilo.
Vodstvo doma je prevzel 7-
članski upravni odbor, ki so ga
sestavljali zastopniki občinske
skupščine, množičnih organi-
zacij, šol, domovske mladine
in delovnega kolektiva. Odbo-
ru, ki je imel 2-letni mandat,
so predsedovali: Ferdo Luga-
rič, Anton Hlupič (dvakrat),
Alojz Verlič^ Franc Zadravec
in Svetozar Žonta,
Po drugi svetovni vojni sta
bila oprema in poslopje doma
skoraj povsem opustošena.
Prvi gojenci,ki so 5, novembra
1945 prišli v dom, so imeli na
50 posteljah na razpolago le
sedem žimnic. Vsi, 60 po šte-
vilu, so morali imeti lastno po-
steljnino,
V	šolskem letu 1946-1947 je
dom pridobil 119 m^ nekdanjih
vrtov, ter jih spremenil v zunan-
ja igrišča v neposredni bližini
doma.Prav tako je pridobil 2239
m2 vrta v Vodnikovi ulici. Zara-
di stalnih finančnih težav so
domski vrt in druge gospodar-
ske dejavnosti (reja svinj — tudi
do 11 letno — zajcev, kokoši)
pripomogli k omilitvi finančnih
problemov.
Število gojencev je po letu
1945 stalno naraščalo in dose-
glo višek v šolskem letu 1949-50
s 168 gojenci. Uvedba ekonom-
ske cene v letu 1951 (takratnih
3000 din), je prepolovila zase-
denost doma na 88 učencev, ka-
terih število pa je v naslednjih
letih vendar naraslo na nekaj
nad 100. Nastanek nižjih gimna-
zij na podeželju in pozneje
osemletk ter ustanovitev samo
višje gimnazije je povzročilo na-
daljnji padec števila gojencev.
Stanje se je nekoliko popravi-
lo v šolskih letih 1958-59 in
1960-61, ko je v domu delovala
šola partizanskih sirot, ki se je
preselila sem iz Kobarida in je
štela sprva 56 otrok, potem 73
in ob zaključku 23 otrok. V teh
letih je izven dijaškega doma
deloval v Ptuju tudi dom vajen-
ske šole v minoritskem samosta-
nu, ki je bil ukinjen s šolskim le-
tom 1962-1963 in vključen v di-
jaški dom v Prešernovi ulici. Ta
vključitev pa po tokratnih oce-
nah dijaškemu domu ni poma-
gala niti v številčnem niti v
vzgojnem pogledu.
Število učencev se je stalno
nižalo, tudi zaradi vse boljših
prometnih zvez, kar je povzro-
čilo stalno naraščanje dijakov
vožačev. Poleg izboljšanih pro-
metnih zvez in reorganizacije
šolstva pa je na zasedbo vplivala
tudi vzdrževalnina.
Prof. DANICA STARKL
V restavraciji Ribič ob Dravi, ki
je za mnoge Ptujčane eden naj-
lepših ptujskih gostinskih lokalov,
bodo letos pripravili še več prese-
nečenj za svoje goste. Francoska
kuhinja je bila prva. Kot je pove-
dal vodja Janko Krajnc, bodo ne-
katere jedi, ki so se gostom naj-
bolj priljubile, uvrstili v redni je-
dilnik restavracije. Na njem bodo
gotovo znameniti francoski ro-
^jički iz listnatega testa ter maj-
hne roladice, polnjene z zmesjo
zmečkanih oliv in kaper. Zaveda-
jo se, da z vsako takšno potezo,
vnašajo svežino v Ptuj. Poleg vse-
ga bodo letos med drugim uredih
tudi pomol, želijo si tudi, da bi ga
uredili na drugi strani Drave v ne-
posredni bližini Term. Del resta-
vracije Ribič pa bodo uredili za
nekadilce. Gre za odločitev, ki bi
morala pritegniti tudi druge.
Nekaj francoske kuhinje smo
prihraniU tudi za danes.
Francoski kuhar Dominique
Gonella je za bralce Tednika iz-
bral recept za pripravo gurman-
ske solate.
Potrebujemo: 30 g prekajene
race, pol paradižnika, pol avoka-
daj 50 g kumaric, mali paradižnik,
150 g različnih solat, 60 g stročje-
ga fižola, 30 do 40 g telečjega
priželjca, 30 do 40 g škampov in
30 g gosje paštete. Priželjc in
škampe moramo prej pripraviti.
Luščene škampe prepražimo na
olivnem olju, dodamo sol, poper.
malo vinskega kisa ter priželjc in
vse skupaj malo prepr^imo, za-
tem pa ohladimo. Na koncu vse
sestavine prelijemo z omako vina-
graitte, ki je zmes gorčice, popra,
soli, kisa, olivnega olja in drob-
njaka. Dober tek vam želimo!
MG
Gurmanska solata.
(3. NADALJEVANJE)
Tudi v svoji metodiki je zavil
magnetizem na drugačna pota:
Bilo je okoh 1813. leta, ko se je
tudi markiz Puysegur poskušal v
Mesmerjevi metodi. Pri nekaterih
svojih pacientih je hotel izzvati
ono zdravilno krizo, pa so mu na-
mesto tega zašli v svojevrstno
stanje "somnambulizma". Ko je
bolnik nekaj časa na videz trdno
spal, se je dvignil, ne da bi se pre-
budil, ter začel hoditi in govori-
ti.Na ukaz je počel vsakovrstne
stvari, za čudo dosti bolj bistro in
razumno kot v budnem stanju.
Čez čas se je bolnik iz tega stanja
prebudil, ne da bi se spominjal,
kaj je govoril in delal. Ta pojav je
pr Puysegurju in drugih vsekakor
zbudil silno zanimanje. Razlagali
so si pa stvar tako, da so bolniku s
svojimi postopki pač vlili fluid
(energijo) in dosegli v njem čudo-
vito preobrazbo, nekakšno razsve-
tljenje, navdih, kot so takšna stan-
ja svojčas opisovali pri prerokih.
Takemu "somnambulu" so pripi-
sovali vsakovrstne nadnaravne
sposobnosti: videti na daljavo,
poznati preteklost in prihodnost
in še kaj. Naslednji kor^ je bil, da
so takšnemu jasnovidnemu "som-
nambulu" poverili ugotavljanje in
zdravljenje bolezni. Bolnika so
pripeljali pred osebo v somnam-
bulnem stanju, ta pa je z očmi,
uprtimi v bolnikovo notranjost
pričela pripovedovati: "Tale ima
svitek las v črevesju, oni pa ima
vsa odprta in zaprašena pljuča..."
Kot so bile diagnoze čudne, so bi-
la svojevrstna tudi zdravila, ki so
jih somnambuli odrejali: enemu,
naj se gladi z vročim železom po
prsih, drugemu, naj uživa prašek
iz konjskih bradavic itd. Dr.Cla-
pier se je vendarle pohvalil, da je
s tako metodo v dveh mesecih
pozdravil šestdeset bolnikov in
dodal: "Jaz sem pravzaprav od-
več; maja naloga je zgolj izvajati
navodila mojega somnambula..."
NOVI PRIVRŽENCI
MAGNETIZMA
Poleg takega zdravljenja s po-
močjo somnambula pa so se tedaj
poglabljali tudi v proučevanju
možnosti, da bi iz pacientov, ki
iščejo pomoči, pa tudi iz zdravih
ljudi, ustvarili jasnovidne somna-
bule z "nadnaravnimi" sposobno-
stmi, sanjajoč o tem, koliki zakla-
di znanja se bodo na ta način od-
krili človeštvu. Med privrženci
magnetizma v tej fazi niso bili
zgolj številni naivneži in sleparji,
temveč tudi nekateri resni mo^e,
ki jim je bila znanost pri srcu. V
dvajsetih in tridesetih letih 19.
stoletja je izhajala vrsta časopisov
in je bilo natisnjeno vehko število
knjig, ki so obravnavale to po-
dročje. Z opisanimi čudnimi
zdravniškimi postopki, s stre-
muškimi prizadevanji in kričavo
samohvalo je magnetizem tudi v
svoji drugi fazi po malem izgubil
zaupanje med ljudmi. V petdese-
tih letih 19. stoletja je zdravnik, ki
se je z magnetizmom še ukvarjal,
tvegal svoj ugled. Posamezniki so
se le bolj skivaj še poglabljali v ta-
ke in sorodne probleme.
Dr, Adolf Žižek, dipl, inž.
S^R^N 16 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ_18. FEBRUAR 1993, ŠT 5
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV OBČINE PTUJ ZA LETO 1992
Zap. št. PRIHODKI _Ztiesek
1.	Prenesena sredstva iz prejštijega leta .... 15.586.160
2.	Dohodnina ................... 633.266.000
3.	Davek od premoženja............. 874.000
4.	Davek na dediščine in darila ter davek
od iger na srečo ................ 2.923.000
5.	Davek od prometa nepremičin in davek od
plačil za storitve ter drugi davki ....... 11.712.000
6.	Prihodki od taks, povračil in denarne kazni . 65.849.000
7.	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 49.720.040
8.	Prispevek za zdravstveno zavarovanje
in prispevek za spremembo namembnosti . . 18.400.000
9.	Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča . 101.000.000
10.	Dopolnilna sredstva republiškega
proračuna-finančna izravnava ........ 568.557.000
11.	Demografska sredstva Republike ...... 52.171.140
SKUPAJ ..................... 1.520.058.340
Zap. št. ODHODKI__
1.	Odhodki za delo državnih organov............269.973.910
2.	Odhodki za družbene dejavnosti ..............617.368.736
3.	Odhodki za KS..................................23.335.815
4.	Odhodki za družbene organizacijo in stranke	7.670.625
5.	Odhodki za gospodarsko infrastrukturo . . .	405.309.434
6.	Drugi odhodki ..................................31.055.625
7.	Sredstva za razvojne namene..................72.715.056
8.	Odhodki za gospodarsko infrastrukturo
in demografsko ogrožena območja............52.171.140
9.	Rezervirana sredstva za področje zdravstva
in socialnega skrbstva za obveznosti določene
z zakonom ......................................40.458.000
SKUPAJ..................................1.520.058.340

občin Ormož in Ptuj _
Leto: XXX _Ptuj, 18. februar 1993_'
vsebina
.■7VPŠNI SVFT SO ORMOŽ 24. Odredba o ukrepih za preprečevanje in zatiranje žival-
f(redba o premrl odredbe „ določitvi najvišjih een skih kužnih boie.ni na „bn,očju občine Ptuj v letu »93
22. Odredba O sprcmt-miM uuic j j ic OHrprfha o soremembi odredbe o usk aditvi postavk v bi-
druS^ChTiri;^^^^^^^^^ ?aX"h"or„Ti„ odhodkov proračuna občine .Huj .a
IZVRŠNI SVET SO PTU.T ^^^^ __
22.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
OBČINE ORMOŽ
Po 3. členu Zakona o cenah (Uradni list
RS, št. 1/91-1) in 1. členu Odloka o prenosu
pristojnosti za določanje cen na Izvršne svete
skupščin občin in posebnih družbenopolitič-
nih skupnosti (Uradni list RS, št. 2/91, 33/91)
ter 138. členu Statuta občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je
Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji,
dne 5. februarja 1993 sprejel
ODREDBO
o SPREMEMBI ODREDBE O
DOLOČITVI NA.IVIŠJIH CEN
1.	člen
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 31/92, 32/82
in 38/92) se v 2. členu spremeni 2. točka ta-
ko, da se glasi:
"2. dimnikarske storitve za 13%"
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. februarja 1993 dalje.
Številka: 385-3/91
Ormož, dne 5. 2. 1993
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Vili TROFENIK s.r.
23.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE
OBČINE ORMOŽ
Po 2. odstavku 2. člena odredbe o preven-
tivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih
preiskavah v letu 1993 (Uradni list RS, št.
31/92) in 138. členu Statuta občine Ormož,
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
25/85) je Izvršni svet skupščine občine Or-
mož na seji, dne 5. 2. 1993 sprejel
ODREDBO
o PREVENTIVNIH CEPL.TENJIH
IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH
PREISKAVAH V LETU 1993 NA
OBMOČJU OBČINE ORMOZ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi
navedene živalske kužne bolezni, morajo Ob-
dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo
Ptuj — TOZD Veterinarstvo PE Ormož oziro-
ma verificirane obratne ambulante opraviti v
letu 1993 ukrepe zaradi odkrivanja in pre-
prečevanja bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz
te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo
veterinarski zavodi in veterinarske ambulante
iz 1. člena te odredbe. Veterinarski zavod in
obratne ambulante so dolžne pred vsakim
začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o
tem obvestiti občinski organ veterinarske
inšpekcije, o opravljenem delu morajo po-
ročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti to-
likokrat kolikokrat je potrebno, da so živali
stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske
ambulante, ki izvajajo preventivne vakcinaci-
je ali diagnostične preiskave, morajo voditi
evidenco o datumu vakcinacije oziroma prei-
skave, imenu in bivališču imetnika živali,
opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrol-
ni številki vakcine ter rezultate vakcinacije in
preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske
ambulante iz prejšnjega odstavka morajo
spreminjati zdravstveno stanje živali po upo-
rabi biološkega preparata in obveščati občin-
ski upravni organ, pristojen za veterinarsko
inšpekcijo, o vseh nezaželenih stransldh poja-
vih in morebitni nezanesljivi imunosti.
Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih
bolezni po tej odredbi gredo v breme sredstev
za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini
občine Ormož, razen stroškov za :
—	cepljenje psov proti steklini, zdravljenje
psov proti črevesnim zajedalcem,
—	cepljenje živali proti steklini, ki se pa-
sejo na okuženem in ogroženem območju,
—	stroškov za preglede čebeljih družin, ki
se vozijo na pašo,
—	stroškov cepljenja kuncev proti mikso-
matozi in hemoragični bolezni kuncev,
—	stroškov cepljenja proti prašičji kugi
prašičev, ki se hranijo s pomijami ali odpadki
živalskega izvora,
—	vzorčenje in preglede na protitelesa pri
atipični kokošji kugi, infekcioznemu bronhiti-
su in ostalih predpisanih boleznih,
—	stroškov cepljenja goved proti bovini
trihofitiji v večjih aglomeracijah,
—	tuberkulinizacija in serološke preiskave
krvi na brucelozo, leptospirozo ter preglede
na ostale kužne bolezni ob kupoprodaji ple-
menskih prašičev,
—	tuberkulinizacija goved v dvoriščih, ki
oddajajo mleko mimo organiziranega odkupa,
—	stroškov zdravljenja molznic s subkli-
ničnim vnetjem vimena, katerih mleko se
uporablja za javno potrošnjo, ki jih plača la-
stnik živali.
Pred pričetkom izvajanja ukrepov, ki bre-
menijo lastnika živali, sta dolžna veterinarski
zavod in obratna veterinarska ambulanta pre-
dložiti Izvršnemu svetu SO Ormož v soglasje
cenik teh storitev.
5.	člen
Splošna vakcinacija psov proti steklini mo-
ra biti opravljena od 1. 2. do 15. 4. 1993.
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti ste-
klini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti:
Istočasno s cepljenjem proti steklini se
opravi tudi obvezno zdravljenje psov proti
črevesnim zajedalcem.
Na okuženem in ogroženem območju je treba
vakcinirati proti steklini živali, ki se pasejo.
Vakcinacijo psov proti steklini in zdravlje-
nju proti črevesnim zajedalcem opravi OZVZ
Ptuj — PE Ormož.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev,
brojlerjev, fazanov in puranov proti atipični
kokošji kugi se mora opraviti v:
—	obratih individualnih proizvajalcev, ki
proizvajajo perutnino ali jajca v kooperaciji z
organizacijami in podjetji,
—	obratih individualnih proizvajalcev, kjer
pomeni rejo perutnine pomembnejšo gospo-
darsko dejavnost,
—	naseljih Osluševci, Cvetkovci, Trgovi-
šče, Sodinci, Vičanci, Velika Nedelja, Drakšl,
Sp. Ključarovci, Gornji Ključarovci, Fran-
kovci, Obrež, Grabe, Središče, Godeninci,
Salovci, Vodranci, Vitan, Jastrebci, Lačaves,
Vuzmetinci, Miklavž, Pavlovci, Pavlovski
Vrh, Libanja in Mihalovci.
—	v fazanerijah.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z
živo ali mrtvo vakcino po programu imuno-
profilakse (ki ga določi Republiška veterinar-
ska uprava).
00
H
>
Z
^
C
>
§
l-H
<
w
00
H
Z
^
O
ro
n<
HH
Z
o
s;
o
N<
Z
H
C
<—I
po
TI
a
Cd
po
C
>
po
S
vo
00<
H
IslHsIfiflsilllii;	flillK?	!KlKllpfii5tf;l;fl!rtll!lifllllii	f^kilPf
pl lllili Slll^ill	ltli!l	flljllillffi II I liii	Iltll:!
I Pliil Iliilfil	tli i i	i< If pp-llli!^ Il-illp t! Iliiiii	III lit i!
I Siliniiffipii^ilt frF^IPlI KI II i; lili!!!^ lil!IP I
S	Fi g-i-als S'! ^	^ Ig o	s	ggl-S^i g^^^s^f	§ ^^e^c
iti ; I IJP pri	i P I	'imumu ! ittif-ili^
iti i lil i II? :ilfil	I I tlli	llf^flllllfll 1: lil il.|ll|?l|iil	iII
mmih I? Ilplp. Mi	I^IIIFIlIf |!is^Im|o
ililHT!: . lil illilliru m^ m ii^lf:!	^IHiili^ilf llH ilii
hmm.ii 5 ^ i ifil^ti	m iti
iš§-O Iš	11 :g|||il-š 5| llHii-
mnUi^	Ip ii li ■liftr	I IriHili '1^1 ^
^llliltll i « Ililiiii!	sli li 11 litl-il	: 11 - l I
C CLMO MMi—ICLC^S i-l JCTS V) 0.13 3 053 <	N< 33?r S.	3 SJ ^ <^30"	fJ-CL^^^T	^^BC^^TS^Jt^S"	3 f?
ifi 11: f1111 ° i#s- I i I	g f 11. if" f if I iiit. im ! g imm} 31 ii ^ i: ^ f i ii: & 11
i^^il^if^ciiii^i	iIt.Ilira.f|li|4| iliiit^.
ls!ltfl ii iilii I?!! I- II Hf Pi Hi 1 Hi ti frf Ht }l ilffi
» !i|f fit !I| I	I II ti If I t fliti lili n llfiflf!lil I!
|.igils.|,isltl ^	1 fl flf = I ? 1	II kilis-ltl?™
00
m
C
>
J«
o
o
y>
c«<
H
C
JO
>
O
Z
t-H
<
m
00
H
Z
l-H
O
Cd
n<
Z
o
pa
O
N'
Z
^
H
C
<—(
00
H
JO
>
Z
-|'< =11^	|i i4i lofli I 1» I i I I |l ll i?«! Ii ll h |i 1 Si
g log	suig	w J g	0	3	Ig	o ^'3 g	3S.g	5 ^ g ^ & O O o § g p ^ p 3 ^ ^^
^ ^	ll^gllll	II	^ m ^	llll	II -llfl^ i I
I	o I	I	3-	I	I	II	iitli	O^II I^^I lai
ia	II I I I	r|t< i--	-o	i.	e-	.	^	Ig i-	1
"g	" 3 p	^	^	^	i	^	5 ^	It	3 "	§-0
o 3^ ^•'T'	st 5' ?	'f-P n ? 3. ?	?	3	tfl n rt-	f	? 'p-	? r a o' ŠtJ^ 5 ?	? r-? ?
I	J^i I ^aifi	s I	I I M irl
< < si -S <	CTgM^a- o-g-gaTJo- a-" tit:-?? »f " bo^	< o 3 3 3 3 S'= < 5'S < g S < S ^ < ^ <; a-o f g
m < it^ku i iII '3 imupifmiri iir^iihti? Hnmi
Hlrll p t ipiHti. t lil tneii t I iMi !il!|tiili ■ itiii^-iniii rilnu
1 lil 11 [iir i I ti a III piiiri iis 11 rniitm i m
Ig|g|| i I : ll^r^i I : lisici i | ^i-ii i ; ||p I ^ lllH.s|lf 5 ^ P-
:iiiii ! i firis i I pili i" lai' 1 i 1 ii|= ■ 1 iiitii-^ii- r 31
I	I r f - g I E lil E g Ml < ^	I I It i^t : žt
o.i, ^	risf.iiiiiJiMiiMiiiiiis iiui
lin	sili:
i Sil „ MJjf lil!- ilSšl g liis^	I ii|l. »t ■ II. siliHIKI llll, lil }
-i t?|l II Klif ! s	.1 llHtl li f šil I
11, I ! ii i!p lil §1 i	il, I [I III rijpl! II !ir ii 1
i t ' in I I šilP iN	ii ii ■ 11111 iii 1111 lii J
TEDMIK februar 1993
tržni kažipot — 11
12 tržni kažipot
i1: f£brilSR im -- TEDMIK
Mladi dopisniid ^ Mladi dopisiiiki ^ Mladi dopisniki
KAKO NASTANE
KORANTOVA
MASKA
Učenci OŠ Franca Osojnika
v Ptuju se že tretje leto učimo
angleščine po učbenikih Pro-
ject En^ish 1, 2, 3. Učiteljica
angleščine nas je navdušila za
izdelavo prejemov, zato smo
se lani učienci odločili, da bo-
mo sodelovali na tekmovanju
za najboljšo nalogo iz snovi
učbenika Project English 1.
Dogovorili smo se, da bo te-
ma našega projekta lik koran-
ta. Vse pa bi oblikovali na vi-
deokaseti.
Zbrali smo se in skupaj z
učiteljico obiskali znanega
ptujskega izdelovalca koran-
tij, gospoda Klinca. Tam je
bilo zelo živahno. Gospod
Kline je imel zelo veliko de-
la, vendar je nas, 32 otrok,
lepo sprejel. Tudi kekse in
lizalke so nam ponudili. Naj-
bolj zanimivo pa je bilo zato,
ker smo si lahko od blizu
ogledali, kako nastaja koran-
tova maska. Pri tem smo tu-
di sami pomagali narediti
zobe, brke, pritrdili kožo na
usnje, vezali trakove in pri-
trjevali peresa na rogove.
Delo je bilo zelo zabavno.
Vse to smo tudi s pomočjo
gospoda Potočnika posneli
na videokaseto, da bi pozne-
je še z drugimi posnetki na-
redili kratek film. Za konec
sta si dva fanta nadela ko-
rantijo in malo požvenketala
z zvonci.
Mi pa smo se polni novega
znanja in lepih vtisov že po
trdi večerni temi odpravili
domov ter se dogovarjali, kaj
bomo posneli teden dni poz-
neje.
ANJA PRISLAN, 6. r.
OŠ LJUDSKI VRT, PTUJ
KESA^^SEM^^
Kakor polita z vedrom vo-
de sem se vračala iz šole.
Mama je bila doma.
"Zdravo, mami!" sem ji za-
klicala s hodnika. Odgovora
pa ni bilo . Odložila sem tor-
bo in slekla črni plašč. Naen-
krat pa zagledam postavo,
polno neke utrujenosti. Bila
je mama. V naročju je držala
zaboj, v katerem je imela
polno polomljenih igrač, ste-
kleničk in drugo navlako.
Podarila mi je nasmeh in ob-
čutila sem njeno toplo roko,
ko me je pobožala po laseh.
"Hitro si prišla," mi je de-
jala, "ali se še vrneš v šolo?"
"Oh, mimam več opravkov
v šoH, saj je petek." Še en-
krat se je nasmehnila, nato
pa odšla ven. Na mizo sem si
dala zvezke in začela delati
nalogo. Napisala sem nekaj
stavkov, ko se je mama spet
vrnila. "Ali prazniš črno luk-
njo?" sem jo vprašala kar ta-
ko mimogrede. Črna luknja
je shramba, v kateri ni okna,
da bi skozenj prihajala na-
ravna svetloba. V njej je te-
ma, zato je dobila ime črna
luknja. "Da, ati bo naredil
police, saj veš, da je prava
bomba. Ne gre več tako na-
prej," mi je dejala. Naloga je
bila težka, zato se je zavlekla
dobro uro. Postala sem lač-
na, zato sem odšla v kuhinjo.
Mama je shrambo že pome-
tla in iz nje se je oglasil zelo
čuden, otožen, a vendar sko-
raj jezen glas:"Hvala, da si
mi tako pridno pomagala."
Ustavila sem se in šele čez
nekaj trenutkov sem se zave-
dela, da sem naredila veliko
napako. V mislih sem si de-
jala: "Zakaj ji nisem poma-
gala. Bolna je in toliko stori
zame. Jaz pa zanjo ne mo-
rem napraviti niti pet kora-
kov!" Težko je bilo reči:"
Oprošti!" In ta: "Oprosti!"
mi ni šel iz ust. Skoraj v sol-
zah sem ji dejala: "Mami,
oprosti!" in solze so se mi
ulile po licu. Bilo mi je tež-
ko. Zapretila sem si: "Da ne
boš nikoli več naredila kaj
takega!" Toda mami je bil ta
"oprosti" dovolj, saj je vide-
la, da mi je prišel iz srca. "Je
že dobro," je dejala in se mi
nasmehnila.
RENATA KMETEC, 5.a
OŠ CIRKOVCE
Nekega večera sta mami in
ati odšla na veselico. Pred
odhodom mi je mama na-
ročila: "Nikomur ne odpiraj
in bodi pridna ter počakaj
sestrično, ki bo vsak čas tu-
kaj!" Odgovorila sem: "Ne
skrbi, vse bo v redu!"
Okoli osme ure je pozvo-
nolo, skočila sem s postelje
in odhitela odpirat. "Pozdra-
vljena!" je vz^iknila sestrič-
na. "Kar naprej, "sem jo po-
; vabila. Strinjali sva se, da
' greva gledat televizijo. "Spo-
sodila sem si videokaseto
Umazan ples," sem ji ra-
zložila. Dodala je: "Potem si
jo pa oglejva!" Film sva z za-
nimanjem gledali in zaželeli
sva si plesati. Poiskala sem
mamina rdečila za ustnice,
barve za lica in še nekaj bar-
vic za obrvi in trepalnice. Se-
strična je medtem v mamini
omari iskala primemo oble-
ko. Iz spalnice sem zaslošala
krik: "Našla sem!" Pritekla
sem k njej in se začudila. V
rokah je stiskala dve obleki,
eno krajšo, drugo daljšo. Po-
merila sem kar prvo. Bila mi
je sicer prevelika, ampak nič
zato. Vzela sem pas ter si ga
pripela. Vedno bolj všeč sem
si bila. Tudi sestrična je
prišla v večerni toaleti. Vide-
ti sva bili kot dami iz filma
Umazan ples. Pripravila sem
kaseto ter zamenjala belo
žarnico z rdečo in zeleno. Iz-
gledalo je kot v disku. Se-
strična je zaklical^' "Zabava
se začenja!" Plesali sva do
onemoglosti. Za hip sva se-
dli in sestrična je dejala:
"Saj sva se pozabili naličiti!"
Stekla sem v kopalnico po
rdečila. Vrnila sem se s pol-
nim naročjem. Namazali sva
se. "Saj sva kot lutki v izlož-
bi," sem se pošalila. Obe sva
se nasmejali. Plesali sva dal-
je, a sva počasi odnehali in
legli na kavč. Začeli sva se
pogovarjati in počasi je
zmanjkalo snovi za pogovor.
Zaspali sva kar v obleki.
Vrnila sta se mami in ati.
Videla sta, kako sladko spi-
va. Samo nasmejala sta se.
KSENIJA TERČKO, 6.b
OŠ CIRKOVCE
VRSTNIKI IZ
Končno sem jih dočakala,
te Romune. Celo dopoldne
sem samo hodila okrog tele-
fona in čakala, kdaj bo zaz-
vonil. Enkrat je sicer res zaz-
vonil, a je bila sestrina sošol-
ka. Ker pa je sestra še spala,
sem jo takoj odslovila, saj bi
drugače drugače klepetali
celo večnost. No, nato pa je
končno še enkrat zazvonilo
in na drugi strani sem sli-
šala, da so Romuni že v šoli
in lahko pridemo ponje..
Res je, da sem bila obvešče-
na najmanj eno uro prepoz-
no, ampak saj ne bodo nika-
mor odšli, sem si mislila. Z
mamo sva odbrzeli v Cirkov-
ce. Pred šolo sem zagledala
avtobus, ki pa je bil, moram
priznati, trikrat slabši od
naših avtobusov. V jedilnici
sta bili samo še dve deklici.
Tovarišica Zlatka je iz zvez-
ka prebrala ime Petra Tama-
sila, zraven tega imena pa še
moje. Izza mize je vstala de-
klica, ki je bila malenkost
manjša od mene, imela je
kratke črne lase in temne
oči. Stopila je k meni in mi
dala roko v pozdrav. Nato
sva odšli k avtu, kjer naju je
čakala mama. Malce nerod-
no je bilo, ker se nisva mogli
pogovarjati, v pomoč nama
je bil le list, na katerem so
bile besede v slovenščini, an-
gleščini in v romunščini.
Sdoda, da ne zna ne an-
gleško ne nemško, sem si mi-
slila. Doma sem jo predsta-
vila še sestri in očetu. Ker
sta bila pri nas slučajno še
bratranec in sestrična, pa je
spoznala še njiju. Razkazala
sem ji stanovanje, nato pa
sva odšli v sobo, kjer sva se
pogovarjali, kolikor sva se
pač lahko. Najbolj mi je šlo
na živce, ko sta bratranec in
sestrična neprestano stala v
sobi in buljila vanjo, kot da
prvič vidita človeka. Joj, ka-
ko sta tečna, sem si mislila.
In ker se nista nikamor zga-
nila, sem ju pač morala od-
sloviti. No, nato sva še malce
poslušali glasbo, potem pa je
Petra šla počivat, saj je bila
kar utrujena po naporni vož-
nji. Zbudila se je pozno po-
poldne, da nisva imeli več
časa za klepet, saj sva morali
v šolo, kjer nas je še čakal
koncert.
Na koncertu je bilo veliko
poslušalcev, kar nas je še
bolj vzpodbudilo k petju.
Koncert smo pričeli pevci iz
šole Cirkovce, končali pa so
ga pevci zbora Canon iz Ro-
munije. Predstavili so se z
veliko pesmimi, ki so nam
bile všeč kljub nerazumljivo-
sti besedila, saj so jih zapeli
živahno, poskočno in upora-
bljali razne šaljive zvočne
pripomočke.. Na koncu so
dobili bučen aplavz, katere-
ga so bili seveda veseli. Po
koncertu smo se odpeljali
domov, kjer sva se s Petro
zabavali še z raznimi družab-
nimi igrami.
Upam, da bo v naslednjih
dneh lepo.
ANDREJA RUS, 8.a
TEDMIK — ^SBRUAR 1993
naši kraji in uudje -- 13
v preteklem tednu se je v
osrednjih slovenskih medijih v
zvezi z zborovanjem korantov
jred mestno hišo na Ptuju in
etošnjim tradicionalnim 33.
kurentovanjem prijavilo več
komentaijev.
Ocenjujemo, da je zaradi
objektivne obveščenosti po-
trebno javnost seznaniti z ar-
gumentiranimi dejstvi, ki v po-
ročilih in komentarjih niso bi-
la navedena.
Na Ptuju v času od 15. do
23. 2. 1993 organiziramo 33.
tradicionalno kurentovanje, z
nastopom sodelujočih skupin
ter osrednjo povorko po me-
stnih ulicah v nedeljo, 21. 2.
1993. Organizatoiji prireditev
so: Turistično društvo Ptuj,
TIC in Folklorno društvo
Ptuj. Organizacijo vodi član IS
za področje turizma, gostin-
stva in trgovine. Kurentovanje
je ena od več kot 100 evidenti-
ranih prireditev na Ptuju v le-
tošnjem letu. Res ena od naj-
pomembnejših, če ne najpo-
membnejša, saj gre za naj-
večjo slovensko pustno prire-
ditev.
Zato smo se v IS na predlog
organizatorjev odločili, da ku-
rentovanje tudi finančno pod-
premo, seveda v skladu s pro-
računskimi možnostmi. Na se-
stanku skupin, ki sodelujejo
na kurentovanju, ki je bil 26.
1. 1993, jim je IS, podro^^e tu-
rizma, predlagal, da bi se za-
radi gospodarske in finančne
situacije sodelujoči odpoveda-
li honorarjem. Kot vodja orga-
nizacijskega odbora pa je po-
nudil, da dobijo vsi povrnjene
prevozne stroške ter kosilo za
vse sodelujoče. Na sestanku je
bil dosežen dogovor o mate-
rialnih nadomestilih za sode-
lovanje na kurentovanju, ki
vkjučuje tudi 800 SIT za sode-
lovanje korantov. (Natančni
podatki o dogovoru so obja-
vljeni v lokalnem časopisu in
radiu.)
Povedati je potrebno, da IS,
posreduje preko področja turiz-
ma, med letom na različne
načine sofinancira nekatere ak-
tivnosti posameznih skupin ko-
rantov in folklornih društev, ki
sodelujejo na kurentovanju.
Če bi sešteli vsa sedstva, ki jih
namenja za ohranjanje tradicije
kurentovanja in pustnih običa-
jev, bi jih bilo gotovo več kot za
jošteno kosilo (članek F. Mi-
ošiča v časopisu Delo).
Deziformacija je, da smo fi-
nančno podprli pot skupine ko-
rantov na svetovno prvenstvo v
Marioko na Japonskem, o
čemer so bili vodje skupin sez-
nanjeni na sestanku dne 26. 1.
1993 in na zborovanju pred me-
stno hišo 9. 2. 1993.
Tako kot vsžika skupina koran-
tov, ki organizirano nastopi izven
naših meja, so dobili promocijski
material Ptuja. Finančna sred-
stva so si zagotovili sami.
Žal nezmožnost ali nepripra-
vljenost podjetij za sponzoriran-
je prireditve onemogoča, da bi v
časih gospodarske recesije nare-
dili zaznaven organizacijski ko-
rak naprej. V okviru dela izvrš-
nega sveta na področju turizma
so že v teku priprave za obliko-
vanje takšne pustne prireditve,
ki bo lahko preživela, se razvija-
la naprej in se vkjučila v okvir
prireditev evropskih karneval-
skih mest.
Kljub temu ima korant in ku-
rentovanje kot slovenski pustni
simbol nedvomno močan vpliv
na svoje ožje in širšo okolje, ki
ga priznavajo tudi v Evropi.
Najboljši dokaz temu je, da
Ptuj predstavlja Slovenijo v
Evropski skupnosti karneval-
skih mest in da je predsednik IS
SO Ptuj član odbora direktorjev
aktivnosti, na podlagi predsta-
vitve Ptuja in kurentovanja ob
obisku predsednika skupnosti
gospoda Van den Kroona s so-
delavci na Ptuju v lanskem letu
pri IS.
Korant torej je in bo eden od
simbolov Ptuja in Slovenije.
V izvršnem svetu menimo, da
mora takšna prireditev delovati
na principih čimvečje ljudske
sposobnosti domačega prebival-
stva, povezanega z materialnimi
interesi turističnega gospodar-
stva, ki pa seveda mora biti tudi
strokovno spodbujano in vode-
no. Približevanje takšnemu kon-
ceptu pa je možno ob strokov-
nem delu, predvsem z mnogo
truda, aktivnega sodelovanja,
vztrajnosti in strpnosti Ptuj-
čanov in vseh, ki čutijo s kuren-
tovanjem.
Mogočna tradicija kurento-
vanja na Ptuju se bo ohranila,
saj se je že tudi v težjih časih.
Zato vabimo vse Slovence in
goste izza naših meja na Ptuj -
zakladnico tisočletij na 33. tra-
dicionalno kurentovanje dne 21.
2.1993.
SZV^NTsveT''*"^
SO PTUJ
Dodatek za objavo v Tedniku
ob izjavi za javnost IS SO Ptuj
Dogovor o materialnih nado-
mestilih za nastopajoče na 33.
tradicionalnem ptujskem kuren-
tovanju
(Sestanek vodij skupin, orga-
nizatorjev in predstavnika IS
dne 26. 1.1993)
Dogovorjeno je bilo, da sode-
lujoči na povorki 21. 2. 1993
prejmejo honorarje v naslednji
višini: glasbeniki 1000 SIT, ko-
ranti in kopjaši 800 SIT, ostali
sodelujoči 500 SIT ter otroci
300 SIT. Za vse skupine bo na
razpolago tudi organiziran pre-
voz. Sodelujoči pa so se odpove-
dali kosilu. Vendar bo za naj-
manj polovico sodelujočih (ti-
ste, ki nastopajo tudi v dopol-
danskem delu) zagotovljeno tu-
di kosilo. Organizator krije tudi
stroške nastopov korantov po
slovenskih mestih, skupaj z ma-
jhnimi honorarji (9000 SIT za 6
korantov). Organizator tudi ho-
norira skupine, ki nastopajo v
tednu pred pustno nedeljo v ok-
viru objavljenega programa. Za
letos so se koranti honorarju za
nastope med tednom sicer od-
povedali, še vedno pa organiza-
tor krije honorarje za ostale na-
stopajoče skupine.
Član IS za področje turizma,
gostinstva in trgovine Peter
Vesenjak
Nova tržišča
v Agisu vse boy spoznavajo, da je edina možnost za preživetje izvoz. Kot je povedal direk-
tor Jože Botoiin, imajo pri osvajanju novih tržišč nekatere prednosti tudi zaradi raznoliko-
sti proizvodnega programa. V zadi\jem času se vse boU uve^jav^ajo v Egiptu, ki postaja nji-
hov vedno večji kupec. Velike možnosti za izvoz pa se odpirajo v Romungi, na Madžarskem
in v Turč^i. Pomemben Agisov kupec lahko postane tudi Mehika, kamor so že poslali prve
vzorce avtomobilske opreme.
Evropa se kot tržišče vedno
bolj zapira. Po trditvah evrop-
skih strokovnjakov za avtomo-
bilsko proizvodnjo je evrospki
avtomobil za 35 odstotkov
predrag, da bi se lahko
uspešno uveljavljal. S poman-
jkanjem dela se srečujejo tudi
nemški partnerji, kar se od-
raža tudi na zmanjšanem pov-
praševanju po Agisovih izdel-
kih. Zato je podjetje primora-
no iskati nova tržišča. Od biv-
ših jugoslovanskih republik pa
trgujejo edino s Hrvaško in
Makedonijo. V obeh primerih
gre za barter posle.
Sedanji direktor Agisa Jože
Botoiin bo to funkcijo oprav-
ljal še do 28. februarja. Odha-
ja, ker mu poteka mandat in
ker ga ni imel namena po-
daljševati. Prepričan je tudi,
da bi se morale najvišje me-
nedžerske ekipe zamenjevati
vsakih štiri do pet let. V času,
odkar je Agis prešel v last
sklada, ni prišlo do kadrovskih
zamenjav v vodstvih posamez-
nih podjetij. Menedžerske
ekipe so sklenile pogodbe za
čas od treh do 48 mesecev.
Njihove plače so v primerjavi
z drugimi podjetji nizke, gi-
bljejo se med 1000 in 1500
nemškimi markami. Slabo pa
zaslužijo tudi delavci. Pov-
prečna plača ne dosega kolek-
tivne pogodbe in je tudi pod
republiškim povprečjem. Pro-
izvodnjo so prilagodili številu
zaposlenih. Zaradi nedoreče-
nih proizvodnih programov
slovenske avtomobilske indu-
strije se tudi v novem letu
srečujejo z velikimi težavami.
Z gospodarsko recesijo pa se
srečujejo tudi na zahodu, ki je
že tradicionalno Agisovo trži-
šče. Čeprav je tekoče poslo-
vanje pozitivno, pa se likvid-
nostno stanje ne izboljšuje.
Delež kompenzacij je še ved-
no prevelik. Komerciala in fi-
nančna služba se v glavnem
ukvarjata s tem, kako povečati
delež denarnih plačil v skup-
nih plačilih. Sanacija Agisa bo
dolgotrajna in bo potekala več
let. V veliki meri bo odvisna
tudi od tega, kako se bodo
spreminjale razmere v širšem
gospodarskem prostoru. Glav-
ne aktivnosti so sedaj usmer-
jene v urejanje odnosov z up-
niki, pri čemer so se državni
upniki sistemsko rešili s spre-
jemom zakona o reprogrami-
ranju plačil obveznosti do
države in elektrogospodarst-
va. Edini vei^i upnik je v tem
trenutku banka, kjer pa je še
veliko neznank zaradi nedo-
rečene bančne sanacije.
V tem obdobju v Agisu na-
daljujejo reorganizacijo v smi-
slu ukinjanja krovnega podjet-
ja in popolnega osamosvajanja
spodnjih podjetij — hčera.
Službe, ki so bile sedaj v krov-
nem podjetju in jih zaradi na-
rave dela ni mogoče deliti
(računalniški center) ali pa bi
šlo za podvajanje, se bodo or-
ganizirale kot samostojna
podjetja, ki bodo opravljala
storitve za podjetja v sistemu
Agisa in tudi druga. Ustanovi-
li bodo dve podjetji, eno bo
podjetje za"storitve", za prav-
ne, organizacijske, za varstvo
pri delu, kadrovske in računo-
vodske. Drugo podjetje pa bo
skrbelo za "varovanje premo-
ženja" ter bo nudilo storitve
fizičnega in protipožarnega
varovanja. Jože Botoiin pravi,
da je povpraševanje po teh
storitvah veliko in da imata
podjetji vse možnosti, da bo-
sta uspešno poslovali. Dose-
danja podjetja: Tovarna avto-
mobilske opreme. Zavore, Ta-
hografi, Tovarna orodij in
strojev ter TKS Osijek bodo
bolj ali manj ohranila dose-
danje proizvodne programe.
MG
BO KEGLJAČEM PTUJSKE
v predzadnjem kolu območne kegljaške lige so se kegljači
ptujske "Drave" pomerili v Radencih z ekipo "Mure" in zma^
gali z razliko 132 kegljev. Pri "Dravi" je bil najboljši Šeruga 2
850 podrtih kegljev, to pa kljub močnemu padcu in poškodbi
kolena že pri prvih 50 lučajih. Omeniti velja, da je bilo zaradi
gladkih stez v tem srečanju veliko padcev, ki se je prav za
Alojza Šeruga končalo najbolj nesrečno, saj bo moral počivati
najmanj 14 dni. To pa bo lahko usodno za nastop Ptujčanov v
zadnjem kolu 6. marca proti mladi ekipi Konstruktorja, saj bo
f)rav to srečanje odločalo o prvem mestu v skupini in ude-
ežencu v kvalifikacijah za 2. zvezno ligo. Če poznamo voljo
in vztrajnost ptujskih kegljačev, ki že vrsto let uspešno nasto-
pajo ob minimalnih pogojih vadbe, potem smo skoraj pre-
pričani v njihov uspeh.
Naj omenimo še rezultate ostalih članov v Radencih. Arnuš
841, Plajnšek 813, Špehonja 795, Vranjaš in Čuš po 790 po-
drtih kegljev.	S. Razlag
V ptujski in ormoški občini je
okrog 150 zdravnikov in zoboz-
dravnikov, od tega jih je v Slo-
vensko zdravniško društvo, po-
dročno enoto Ormož-Ptuj, vklju-
čenih okrog sto. Čeprav društvo
nima zakonske pristojnosti si, kot
je povedala dr. Jožica Reberc,
predsednica enote, prizadeva, da
bi bil strokovni nadzor v njegovi
pristojnosti.
Letos bodo ptujski zdravniki in
zobozdravniki zelo aktivno delo-
vali. "Spodbujam jih, da pri-
pravijo predavanja, vsak s svojega
področja. Na naših srečanjih go-
vorimo v glavnem o strokovnih
vprašanjih, kar je za naše delo
izrednega pomena. Letos se bomo
aktivno vključili v ptujski program
za zdravo mesto. Sodelovali bomo
s strokovnimi, preventivnimi in
prosvetiteljskimi predavanji. Iz
lanskega leta prenašamo program
za zdravo življenje, pod katerim
razumemo hrano, vodo in okolje.
Naše člane bomo letos seznanili
tudi z vsemi novostmi s področja
farmakologije. Dejavnost pa bomo
obogatili tudi s predavanji do-
mačih in tujih strokovnih delav-
cev — zdravnikov.
Pomembno področje našega de-
la je povezovanje z zdravniško
zbornico, kjer bomo skušali ure-
sničiti naša prizadevanja s po-
močjo izvoljenih delegatov s ptuj-
sko-ormoškega območja. Ustano-
vili bomo mali regijski odbor.
Svojega predstavnika pa imamo
tudi v Fidesu - sindikatu zdravni-
kov in zobozdravnikov Slovenije.
Aktivno se bomo vključili tudi v
delo letne skupščine Slovenskega
zdravniškega društva, ki bo 7. in
8. maja. Na njej bodo v ospredju
teme, ki zanimajo vsakega zdrav-
nika. V prvi vrsti gre za njegov
status. V delu, ki se bo nanašal na
stanovski del in ki bo potekal v
obliki učnih delanic, bo govora o
obolevnosti in smrtnosti med slo-
venskimi zdravniki, socialno-eko-
nomskih vidikih njegovega po-
ložaja, organizacij sUh in drugih
vprašanjih."
Prostorskih težav področna eno-
ta nima, čeprav ne razpolaga s svo-
jim prostorom. Za predavanja
najdejo prostor v ptujsld bolnišni-
ci, enajstčlanski upravni odbor pa
tudi nima težav, ko potrebuje
prostor. Z denarjem so jim lani
pomagali v obeh bolnišnicah,
zdravstvenih domovih, izvršnih
svetih in sekretariatih za družbe-
ne dejavnosti občin Ormož in
Ptuj. Na podobno podporo
računajo tudi letos.
Dr. Jožica Reberc poudarja, da
zdravnike in zobozdravnike po-
dročne enote povezuje stroka in
da ne poznajo nobene politike in
strankarstva. Letos so se že sesta-
li. Na prvem sestanku so govorili
o spremembah pri označevanju
receptov in spremembah pri izdaji
zdravil, delu Fidesa in zdravniške
zbornice. Danes bodo izvolili vod-
stvo malega regijskega odbora, v
strokovnem delu pa bodo govorili
o pripravi nosečnice na porod in
dojenje, zdravi prehrani novoro-
jenčka in dojenju ter zdravi pre-
hrani dojenčka ter o trajanju do-
jenja na našem območju. —MG
Kot reakcija na poslansko
vprašanje ing. Cirila Murka, ki je
v imenu Zveze gasilskih društev
občine Ptuj na eni zadnjih
skupščinskih sej med drugim
vprašal, kdo bo pokril stroške ce-
ne pitne vode, ki so jo v lanskem
sušnem obdobju na ogrožena ob-
močja prevažali gasilci - ti so
namreč ob posameznem prevozu
zaračunavali le gole stroške pre-
voza vode, neplačana pa je ostala
cena vode v znesku 166.563,30 to-
larjev - je sredi prejšnjega tedna
prišel zanimiv predlog iz občin-
skega štaba za civilno zaščito
občine Ptuj.
Na podlagi razprave o tem na
ptujskem izvršnem svetu je nam-
reč občinski štab za civilno zaščito
22. januarja posredoval vsem kra-
jevnim skupnostim dopis glede
dodatnih sredstev, namenjenih
subvencioniranju prevozov pitne
vode. Kot je povedal poveljnik
občinskega štaba za CZ mag. Ja-
nez Mere, so v četrtek, 28. januar-
ja, o tej problematiki razpravljali
tudi na seji občinskega štaba in
med drugim sprejeh sklep, da
predlagajo izvršnemu svetu SO
Ptuj, naj s sredstvi sohdarnosti, ki
so predvidena za blažitev stroškov
prevozov pitne vode v času suše v
letu 1992, pokrije Komunalnemu
podjetju Ptuj ceno vode, ki so jo
gasilska društva v tem času pre-
peljala občanom.
Ob tem so bih tako predstavni-
ki Zveze gasilskih društev kot
predstavniki Komunalnega pod-
jetja Ptuj enotnega mnenja, da bo
v bodoče ob podobnih subvenci-
jah potrebno porabnikom pitne
vode, dostavljene s cisternami, za-
računavati polno ceno. Torej ce-
no vode in ceno prevoza. Stvar
vsakega posameznika oziroma po-
rabnika te vode pa je, če bo ka-
sneje uveljavljal zahteve po sub-
venciji v skladu z načeli solidar-
npsti in socialnih oblik pomoči.
Ob koncu pa še to: Oddelek za
obrambne zadeve še naprej zbira
podatke o številu nesubvencioni-
ranih prevozov.	—OM
NA FEBRUARSKEM TURNIRJU ZMAGALA
Šahisti Šahovskega društva "LIPA" Ptuj so odigrali že dva hi-
tropotezna turnirja za leto 1993. Na januarskem je med 17 ude-
leženci zmagal mladinec Robert Roškar, drugi je bil Jože Čič, 3.
pa ponovno mladinec Matjaž Plajnšek. Sledijo Viki Napast, Gre-
gor Podkrižnik, Zlatko Roškar, Igor Iljaž itd.
Na februarskem turnirju pa sta si prvo in drugo mesto razdeli-
la Zlatko Roškar in Igor Iljaž, ki sta zbrala 14 točk, 3. do 4. sta
bila z 12 točkami Robi Roškar in Saša Prelog. 5. Silva Razlag 8,
6. Drevenšek 7 itd.
Naslednji turnir bo 5. marca ob 18. uri.	S. Razlag
14 Črne gradnje
Zadnji dogodki, ko smo kar na začetku osredigega televizgskega dnevnika poslušali
zgodbo o tem, ali bodo podrli nekaj tiiš, ki so zgrajene brez dovo^enj, po domače na črno,
so pokazali, da je rušeige čmogradenj odvisno predvsem od poguma inšpektoijev in tega,
kako dobro se čmogradite^i spozn^o na iuki\je v zakonu in kako lepo znajo javnost pre-
pričati, da se jim godi krivica, saj nekdo hoče podreti rezulate i\jihovih žu^ev.
Že res todaj, kje so potem žulji vseh ostalih, ki so gradili po predpisih, plačevali vse
stroške dovoyenj in nanje čakali včasih tudi nerazumljivo dolgo? Zakaj potem ne bi
gradili na črno tudi drugi — samo dobro seje treba organizirati in inšpektorji se bodo
ustrašili. Do takih večjih zaostritev seveda v ptujski občini ni prišlo, vendar pa je kar
150 primerov v zadnjih petih letih, ki opozarjajo, da so se ^udje odločili za čmograd-
njo predvsem iz preračunljivosti in zato, ker so prepričani, da jim nihče ničesar ne mo-
re. Je res, da so inšpektorji nemočni? Ali pa se za neukrepai^em skriva širši družbeni
interes in moč čisto določenih interesnih skupin, ki pod krinko proizvodnje, na primer
hrane, in novega duha podjetništva počnejo, kar jih je vo^a ?
ZVOKKO FURMAN, PTUJSKI
GRADBENI INŠPEKTIR:
»PRITISKOV ZA ALI
PROTI RUŠITVI NI
BILO NIKOLI«_
Za odgovore na nekaj
osnovnih vprašanj o črnih
gradnjah v ptujski občini
smo zaprosili ptujskega
gradbenega inšpefoorja,
inženirja Zvonka Furmana.
Pogovarjali smo se o črnih
gradnjah v zadnjih petih le-
tih in zanimalo nas je, ali je
kdaj že naročil rušitev katere
črnogradnje.
150 ČRNIH
GRADENJ
IN POSEGOV_
Bi lahko dejali, da je ptuj-
ska občina glede pogostnosti
čmogradenj v Slovengi kaj
posebnega ?
Po ocenah republiškega ur-
banističnega inšpektorata,
oziroma po ocenah mini-
strstva za varstvo okolja in
urejanje prostora sklepamo,
da so pojavi čmogradenj in
nasploh kršenja zakona o ure-
janju naselij in drugih pose-
gov v prostor v naši občini na
podobnim ravni kot v Sloveni-
ji. V zadnjih petih letih je kar
150 takih, za katere vemo in
jih obravnavamo.
Črnogradnje torej so, ven-
dar pa je veliko različnih ti-
pov čmogradenj. Katerih je
tod največ?
Nelegalne posege lahko
razdelimo na tri značilne
skupine. Prva skupina bi bili
posegi v prostor, tudi melio-
racije in črpanje gramoza, za
katere ni mogoče izdati lo-
kacijskega dovoljenja, ker so
v prvi kategoriji zemljišča,
torej na najkakovostnejših
kmetijskih površinah, ki niso
zazidljive. V drugi skupini so
gradnje in posegi na zmel-
jiščih, ki so zazidljiva in je
tudi dovoljenja mogoče izda-
ti, vendar ga investitorji pred
pričetkom gradnje niso pri-
dobili. V tretjo skupino spa-
da največ primerov, saj so to
posegi in gradnje v nasprotju
z izdanim dovoljenjem.
20 ČRNOGRADENJ
NA NEZAZIDLJIVIH
POVRŠINAH_
Koliko postopkov proti čr-
nogradite^em ste uvedli v
zadigih petih letih ?
Na nezazidljivih območjih
je 20 takih objektov, nekate-
re smo podedovali že iz
prejšnjih let. Od teh dvajse-
tih imajo štirje objekti mož-
nost, da bi jih, po morebitni
spremembi prostorskega pla-
na občine, lahko legalizirali.
Za ostalih 16 pa se bomo
morali še dogovoriti. Med
njimi je 9 stanovanjskih hiš,
3 vikendi, 2 teniški igiršči,
ena garaža in poseg v zem-
ljišče — črpanje gramoza.
Za drugo skupino posegov
v prostor imamo v tem tre-
nutku okoli 30 postopkov
proti čraograditeljem, v zad-
nji pa približno 100. V drugi
skupini je daleč največ čmo-
gradenj na območju Drav-
skega in Ptujskega polja,
manj pa v mestu.
Inšpektorjev za urbanizem
in gradbeništvo je malo, ka-
ko dobite podatke o črno-
gradnjah?
Vsi postopki za teh 150
primerov so vodeni po urad-
ni dolžnosti inšpektorjev, ne
pa na vlogo občanov. Mnogi
navedeni postopki so res
sproženi na osnovi njihovih
obvestil, ker gre pač za med-
sosedski spor ali zaradi grad-
nje na sosednjem zemljišču
ter zaradi morebitnih vpli-
vov na sosednja stališča ter
Gradbeni Inšpektor Zvonko
Furman
na pogoje bivanja soseda.
Niso pa sosedje stranke v
našem postopku, temveč in-
špektorji po uradni dolžnosti
urejamo način in legalnost
teh gradenj.
RUŠILI SO SAMO
DVAKRAT_
Ste se kdaj znašli v prece-
pu, ali porušiti črnogradnjo
ali ne. Ste kdaj katero po-
rušili ?
Dilema gotovo je. Najprej
ali investitorja prisiliti, da pri-
dobi dovoljenja, ali lahko ob-
jekt kako legaliziramo s spre-
membo kakšnega akta in naj
ga takoj odstranimo. Za gradi-
telja to ni enostaven problem
in za nas je to poseganje v za-
sebne zadeve graditelja. Smo
pa v zadnjih petih letih po-
rušili dva objekta, eno klet
stanovanjske hiše v Moškanj-
cih in temelje gospodarskega
objekta ob magistralni cesti
Šentilj — Macelj, ker sta po
lokaciji in namembnosti izra-
zito izstopala iz urejenega ob-
moi^a oziroma naselja.
Kdo plača rušitev in kakšne
so kazni za čmogradite^e?
Vsaka rušitev se mora po
zakonu izvajati tako, da je
škoda za graditelja kar naj-
manjša. Pri rušitvi moramo
ohraniti čim več materiala in
elementov objekta, da ga inve-
stitor lahko koristno uporabi.
Objekta torej ni mogoče mini-
rati. Običaj, da se ohrani ma-
terial, zahteva seveda veliko
stroškov za rušitelje, pogosto
pa za to sploh ni sredstev v
občinskem proračunu.
O višini kazni raje ne bi go-
voril, kar so te tako nizke, da
se naravnost splača graditi na
črno. S tem črnograditelje sa-
mo še vzpodbujamo. Kazen je
od dva in pol do pet tisoč to-
larjev !?
Ste kdaj občutili pritiske
različnih pomembnih oseb,
da bi porušili kak objekt ali,
boy verjetno, da ga ne smete
porušiti?
Naš interes je, da bi na tem
področju bil red, zato torej
občasno odstranimo najbolj
izrazite pojave, ki motijo ure-
janje prostora. Kdo bi izvajal
pritiske je težko reči, morda
sosedje ali širša javnost, ki
sprenilja te posege. Pritiskov v
smislu, da bi zahtevali, naj de-
lamo razlike med investitorji
posameznih posegov in gra-
denj pa doslej nisem občutil..
UKREPI REPUBLIŠKE
OBLASTI ŠE LETOS?
Kdaj več reda in stroge
kazni?
Vsa dogajanja v zvezi s čr-
nogradnjami seveda kličejo
po ureditvi zakonodaje in
kazenske politike. Milan Na-
pnidnik, glavni republiški
urbanistični inšpektor je že
lani opozarjal slovensko jav-
nost, da je višina kazni za
črnograditelje sramotno niz-
ka (od 2.5 do 5 tisočakov).
Kazni naj bi povišali tako, da
bi bile odslej odvisne od
povzročene škode v okolju,
višine sredstev, ki so potreb-
na za pridobitev dovoljenja
in višine investicijske vred-
nosti objekta.
Morali bi tudi uvesti man-
datno kaznovanje za tiste, ki
ne spoštujejo ukrepov inšpek-
cij in še posebej, če nadaljuje-
jo z delom po prejemu odloč-
be o ustavitvi del. Investitorji
namreč kar nadaljujejo z de-
lom, inšpektorji pa nimajo za-
konske osnove, da bi učinko-
vito ustavili dela. Z mandat-
nim kaznovanjem bi se to iz-
boljšalo, saj bi lahko kršitelje
kaznovali za vsak dan neizpol-
nitve obveznosti z novo in
višjo denarno kaznijo. Le tako
bi namreč lahko dosegli ta-
kojšnjo zaustavitev del.
NEUPRAVIČENO
DOLGI POSTOPKI
Po drugi strani pa ima urba-
nistična inšpekcija veliko te-
žav tudi zaradi dolgih postop-
kov pri upravnih organih, ka-
dar gre za manjša dela ( obno-
vitve, vrtne lope, jame, ograje,
tlakovanja okraski ali infor-
mativni izveski in označbe na
fasadah). Postopki za dovol-
jenja so zamudni in tudi dragi.
Tudi boljše informiranje
strank o tem, kdo in do kate-
re mere je lahko stranka v po-
stopku pri izdaji ustreznih do-
vljenj, bi pomagalo. Nekaj po-
stopkov je namreč že vrsto let
zaustavljenih zaradi nasproto-
vanj sosedov ali drugih strank
v postopku, katerih mnenja
niso merodajna. Tudi nespor-
ne stranke mnogokrat posta-
vljajo nesprejemljive in neute-
meljene zahteve, ki jih je brez
posebnih kriterijev teŽco za-
vrniti. Graditelj potem reagira
na zavlačevanje pač tako, da
še naprej gradi.
POSTOPKE BI LAHKO
POENOSTAVILI_
Navodila za izdelavo izved-
benih aktov naj bi poenostavi-
li in tako povečali nedvoum-
nost določil izvedbenih aktov.
Dopuščali naj bi širše možno-
sti za različne namene in spre-
minjanje ter se prilagodili trgu
ter spremenjenim navadam in
potrebam ljudi. V določenih
okvirih bi lahko celo dopustili
svobodnejše posege v prostor.
Znotraj obstoječih naselij bi
morali natančno opredeliti,
kako naj bodo urejene dejav-
nosti drobnega gospodarstva,
kako je z dozidavo, nadzidavo
in manjšimi posegi na ob-
močjih, kjer so zazidalni na-
črti in kako in kje lahko kmet-
je postavijo manjše farme.
Republiški inšpektor je na-
štel še vrsto ukrepov, za ka-
tere upa, da se bodo kmalu
znašli tudi v zakonodaji, ta
pa v parlamentarni proce-
duri:
•	občinski proračuni mo-
rajo predvideti denar za ru-
šitve
•	oblikovati bi morali po-
sebne delovne ekipe za rušit-
ve, morda kar v medobčin-
skih okvirih
•	nedovoljeni objekti ne
bi smel dobiti hišnih številk
•	ne bi jih smeli priklju-
čiti na javno infrastrukturo
•	neveljavne bi morale bi-
ti kupoprodajne pogodbe za
take objekte.
•	na črno zgrajenih ob-
jektov ne bi smeli zavarovati
•	na zasebnih gradbiščih
bi morale stati table s podat-
ki o investitorju, vrsti objek-
ta in izvajalcu
•	izdati bi morali knjižico
kje in kako lahko občani
gradijo in
•	poceniti stroške iz pri-
dobitev dovoljenj
•	obrtno dovoljenje bi
morali izdati šele po tem, ko
bi imel občan ustrezno do-
voljenje za gradnjo
V zadrgi petih letih je čmogradenj približno 10 odstotkov vseh gradenj v Sloveniji.
96 odstotkov so jih državljani zgradili brez lokacijskih dovoljenj.
Na zemljiščih, ki niso zazidljiva zaradi zakonskih omejitev, je 10 odstotkov vseh
črnih gradenj, na sicer zazidljivih pa 90 odstotkov. Delež počitniških hišic pri tem
upada, delež individulanih stanovar^ksih hiš je stalen, narašča pa število gradery go-
spodarskih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljene (prizidave, nadzidave,
vzdrtževalna ter adaptacijska dela in pomožni objekti). Največ je nedovoljenih pose-
gov na podeželju, pri gradnji cestnega omrežja, gozdnih cest in pri izvedbi melioracij.
Porušitve gradery brez dovoljer^j so inšpektorji izvedli v zadnjih petih letih le v 30
odstotkih primerov, na zemljiščih, ki niso zazidljiva, pa so jih podrli polovico.
Pripravila: DARJA LUKMAN-ŽUNEC
Ogledali smo si gramozni-
co pri Zg. Kungoti, občina
Ptuj, na parceli št. 388 k.o.
pleterje. Ugotavljamo, da so
v tej zvezi bila izdana dovol-
jenja v letih 1985 in 1986.
Dovoljenja za izkoriščanje
gramoza takratnega občin-
skega komiteja za urbanizem
in gradbene zadeva (351-
277/80-4-BJ) iz leta 1986 ne
zajema določila iz lokacijske
odločbe istega organa (351-
277/80-4-TM) iz leta 1985,
po katerem je potrebno po-
skrbeti za rekultivacijo po
eksplotaciji. Predlagamo, da
po uradni dolžnosti naročite
pristojnemu organu občine
Ptuj, da dovoljenje za izko-
riščanje gramoza dopolni z
določilom, ki naj se glasi, da
je potrebno rekultivirati gra-
moznico po fazah in da ni
mogoče nadaljevati z eksplo-
tacijo, dokler se ne rekultivi-
ra del gramoznice, kjer je
eksplotacija končana. Prob-
lem ne bi smel biti neizve-
dljiv, saj tisti, ki gramoz iz-
korišča, zakonodaja pozna in
zagotovo v eni gramoza zbi-
ra tudi endar za rekultivaci-
jo. Kar zadeva način rekulti-
vacije, imamo ustrezne goz-
darske in druge inštitucije,
ki se na zadevo spoznajo
(primer rekultivacije glino-
kopov v okolici Ljubečne,
SO CEUE).
V prepričanju, da boste
naš predlog podprli, priča-
kujemo čimprejšnje ukre-
panje s prošnjo, da nas obve-
stite o vaši odločitvi.
Ekološki pozdrav!
Za lO SEG tajnik SEG
Karel Lipič
V kosmatem, težkem je kožuhu, a
medved ni, saj ne renči. Okro^g pasu in
na trebuhu ob zvoncu zvonec mu visi.
* *
Ni oven, tudi ne govedo, saj nogi sa-
mo dve ima; in s tako, kakor sam je, čre-
do nam vsako zimo pokopa.
* * *
Peresa, kot imajo pavi, in kljun ima,
kot da je ptič; podoben pa je le po glavi,
ne žvižga in ne poje nič.
* * ¥
Ko v škornjih vedno poskakuje, zaganja
rad se med ljudi in z ježevko v rokah stra-
huje —, se grozen in mogočen zdi,
* ^ *
A ko globoko se priklanja in pleše
svoj demonski ples pa v ritmu z zvonci
nam pozvanja, je lep, privlačen, prav za-
res, in ves domač je in prijazen mož
strašni — aH kdor že je. No, kdo je ven-
dar ta prikazen? Ste končo uganili že?!
Tihomila Dobrave
PIščančJa farma Bračkovih v VItomarcIh Je čmogradnja, ki Je pošteno burila vaške In občinske duho-
ve. Jo bodo legalizirali?
TEDMIK -- ygBRUAR 1993
po naših krajih 15
(V NEDELJO
BO PISANO
IN VESELO)
mmimm!>fimmmmmsimmmmmt6i
V teh dneh, ko se letošnji
pust že nezadržno bliža, lahko
preberemo, slišimo in celo vidi-
mo marsikatero novico o to-
kratnih pustnih prireditvah v
Ptuju, Ormožu, po okohških va-
seh in drugod po Sloveniji. Mar-
sikaj od povedanega in drugače
predstavljenega tudi drži, med
drugim tudi misel, ki sem jo za-
sledila prav v Tedniku z dne
11.2.1993: "Del krivde za takšne
razmere pa nosijo tudi Ptujčani
sami, ki s prireditvijo ne živijo...
33. kurentovanie še po starem.
Letošnja prireditev ne bo slabša
od prejšnjih..." Avtorica je Maj-
da Gozdnik. Prav ta misel se mi
zdi še najboljša potrditev zami-
sli Etnografskega društva "Ko-
rant" Markovci, da se naj pu-
stne prireditve z narodopisno
vsebino vrnejo v svoje prvotno,
vaško okolje, kar tudi že ure-
sničujemo. Ne le, da pri nas v
Markovcih, Zabovcih, Novi vasi
pri Markovcih, v Bukovcih in
ostalih vaseh naše KS ljudje
živijo s svojim fašenkom, še več:
}rav tu so bili ali so še doma
judje, ki so bili dolga desetltja
gonilna sila - duša kurentovanj
v Ptuju. Nikakor ne želim pole-
mizirati o pravilnosti ali nepra-
vilnosti tega premika korantov
in drugih pustnih likov na me-
stne ulice in v športne dvorane -
menim celo, da je naš korant
opravil izredno veliko nalogo
pri promociji slovenstva in Slo-
venije, prizadene pa me (in ti-
ste, ki razmišljajo podobno), za-
kaj poznavalce in nepoznavalce
razmer moti to novo vračanje
korantov v lastno deželo. Sem
prav Markovčanka, ki se že
bliža abrahamu in lahko trdim,
da sem vse svoje življenje doslej
preživela prav v središču tu-
kajšnje krajevne skupnosti, tudi
kot dijakinja in študentka sem
se vsak dan vračala v rodni kraj.
Zato si tudi upoam zapisati, da
"Fašenk v Markovcih" dovolj
dobro poznam.Največ vedenja
in predvsem občutja mi je dalo
otroštvo v Markovcih, pozneje
me je vse bolj podžigal ponos
na markovske korante in vse,
kar je z njimi povezano, pa tudi
23 let dela z mladimi Mar-
kovčani in sodoživljanje pustnih
dnevov med njimi mi nekoliko
vodi misel in pero. Pišem torej
o "Fašenku v Markovcih", kakrš-
nega smo načrtovali za nedeljo,
21.2. letos, povezanega s spomi-
ni na nekdanje, morda fašenka
mojega otroštva v rojstni vasi.
Sproti, nekoliko vmes, pa želim
zavrniti nekatere najbolj glasne
očitke na račun prireditve v or-
ganizaciji Etnografskega društ-
va "Korant" Markovci, saj bo
potem morda mogoče vse razu-
meti in z zadovoljstvom ugoto-
viti, da je bil "Fašenk v Markov-
cih" vreden ogleda in doživetja
ter da bomo za naslednje
"Fašenke" napravih vse, da bi
bili resnično izvirni, tisti "ta
pravi". Prvi od teh očitkov velja
dnevu prireditve. Zakaj v Mar-
kovcih na isti dan kot v Ptuju?
A odgovor je preporst in jasen:
prav radi bi organizirali "Fa-
šenk" v torek (vedno smo ga
imenovali "vejki fašenk") — saj
so nekoč glavne pustne priredit-
ve potekale prav na ta dan. To-
da tedaj, pred 3, 4 desetletji, je
bila večina ljudi na ta dan do-
ma: zaposlen je bil tedaj le red-
kokateri krajan, mi, tedanji
markovski šolarji pa smo imeli
tudi nekakšen posebni privilegij
- v ponedeljek in torek smo bili
doma, prosti kot ptički na veji
in pripravjeni na vse pustne vra-
golije od jutra do večera. Tako
smo lahko na našem fašenku
množično oz. polnoštevilno so-
delovali: če si bil dopoldan ali
nekaj ur gledalec za "piceke
melike, oroče, medvede, kuri-
ke..." pa si se nato za popoldan
ali drugi dan še sam našemil v
posamično maškaro (frajlice,
bozjaki...), še večkrat pa v sku-
pine, deklice v vile, deklice in
dečki v gostovanjce in še kaj.
Vsi skupaj pa smo seveda nadv-
se radi držali koranta.Čeprav
smo do korantov čutili neko
praspoštovanje in celo prastrah,
smo se ga pa obenem tudi naj-
bolj veselili in ga prav razposa-
jeno dražili s pesmico: Koranti-
ja je norija, pet kovačev je zapi-
ja! Danes vem, da nas koranti,
ti demonski preganjalci zime in
vsega zlega, tedaj najbrž sploh
niso mogli slišati. Le naš otroški
vrišč in stalna pripravljenost na
pobeg jih je potegnila za nami.
Nikdar pa to korantovo zasle-
dovanje ni imelo kakih večjih
posledic na vaški otročadi. Ko
se je pojavila nova skupina ko-
rantov in je med njuni skakal
celo kak rdeči ali črni hudiček,
se je naša skupna predstava
spet pričela...
Matere in babice, naše kra-
janke torej, pa so medtem pekle
in cvrle slastne pustne jedi
(svinjsko meso je bilo kar vse ti-
ste dni na veliken krožniku v
miznici) in se malo tudi jezile,
če nismo prišli pravočasno
občudovat in okušat njihovih
"olup", pa krapčičov — ponosa
vsake kuharice. Sama se celo
spominm, da je naša mati
običajno cvrla krapčiče prav te-
daj, ko so nas obiskale "vile" in
je s pojasnilom: "Ti bodo za vi-
le",. prihranila zanje krožnik
najlepših, svežih krapčičov aU
"olup" (flancati).
Tak fašenk bi radi spet obudi-
li za sedanje in poznejše rodo-
ve, za ljudi na tem našem lepem
koščku zemlje. Vemo, da je en
popoldan premalo za vse tisto,
kar se je nekoč razpotegnilo od
ponedeljkovega jutra do torko-
vega večera. No, prav nič dru-
gačna pa ni tista otožnost, ki se
nas polasti na predvečer zadnje-
ga pustnega dne. Tako smo
čutili že otroci. Kot nmladostni-
ki smo dan nategnili v pozno
noč na kakem fašenkovem ple-
su, zdaj pa se v takih urah spet
zavemo, da mineva vesel, bre-
skrben pustni čas, konec je še
nečesa lepega. Preveč bi se raz-
netilo moje nastajajoče pre-
mišljevanje o fašenku nekoč in
danes, če bi hotela predstaviti
vse njihove oz. naše like,
običaje pa še spomine na
srečanja krajanov s skupinami
na domačem dvorišču aH vaški
)0t,zat0 naj le nanizam pustne
ike in skupine, kakor se bodo v
nedeljo zvrstili skozi osrednje
vasi. Pričelo se bo ob 13. uri na
prostoru pred Kmečkim mlinom
v Zabovcih, kjer bodo celotni
"Fašenk" napovedali glasni pe-
kači (navadno si kar kmalu
ustvarijo dovolj velik krožni
prostor, da ne ogrozijo kakega
prevelikega radovedneža), sle-
dili bodo kopijaši, ki so sicer
imeU pomožno mesto na pred-
pustnih porokah, za njimi pa se
bodo zvrstile skupine otroških
pustnih likov: piceki in kurike s
pobirači, vile s svojo kraljico,
ružači (samo z zvonci), medve-
di, ruse in melike z gonjači in
prebirači. Prepričani smo, da
njihove čajne ne bodo ostale
prazne, saj kokoši spet pridno
nesejo in vse drugače sprejmejo
vse te prijazne "pošasti" pri
kmečkih hišah, kjer vedo, da se
"molze pri gobcu" — torej: kar
zdaj daš, boš gotovo dobil neka-
ko vrnjeno. Skupina mladih fan-
tov, preoblečenih v dekleta, bo
vlekla kopaigo z žalujočim de-
kletom (spet je minil čas porok,
za mnoge brez uspeha), vsi pa
se bomo razveselili pogleda na
orače in upamo, da bomo lahko
vsaj nekje, morda na domačen
ali sorodnikovm dvorišču, tudi
prisluhnili njihovemu ubranemu
pewtju in dobrim željam.
Nečesa namreč ne smemo
pozabiti: vse to bo spremljala
prava množica korantov - nji-
hovo zvonjenje pa navadno
preglasi vse ostale glasove. In
naj kar ostane take: naj
preženejo koranti vse slabo iz
nas in naše bližine, naj priva-
bijo v deželo skorajšnjo pom-
lad. Vse vas pa vabimo na
"Fašenk v Markovcih". Saj bo-
ste prišli?
Karolina Pičerko, Zabovci
Zavarovalnica Maribor je prevzela sponzorstvo nad koranti iz
območja ptujske občine. To je v petek, 12. februarja okoli poldneva
sporočil vsem vodjem skupin korantov s ptujskega obmoj^a direk-
tor Marketinga mariborske zavarovalnice Branko Pinterič, ko se je
sestal z njimi in s predsednikom folklornega društva Ptuj Francem
Kodričem v prostorih ptujske poslovne enote.
Direktor Marketinga Zavarovalnice Maribor Branko Pinterič (prvi z
leve) v pogovoru z vodji skupin korantov s ptujskega območja.
Foto: M. Ozmec
Kot je povedal Branko Pinterič,
so se v Zavarovalnici Maribor za
ta korak odločili, ker so prek me-
dijev izvedeli za nesoglasja med
organizatorji letošnjega kurento-
vanja in koranti ter za finančne
težave, ki so zadnja leta povezane
s to pustno prireditvijo. In ker je
ptujsko območje za zavarovalnico
poslovno zelo zanimivo, niso dol-
go razmišljali in so sami ponudili
sponzorstvo v obliki-primerne fi-
nančne pomoči. Vodje skupin ko-
rantov in Franc Kodrič so se z do-
govorjenim sponzorskim zne-
skom, ki velja za leto dni, z vesel-
jem strinjali in ponudili svoje na-
stope, kadarkoli bo v tem času
Zavarovalnica Maribor to želela.
V poznejšem pogovoru so pred-
stavniki korantov povedali, da po
mnenju večine korantov pristop k
organizaciji lanskega in letošnje-
ga kurentovanj a in posameznih
nastopov korantov izven Ptuja ni
bil primeren, zaradi česar so po-
stali nezadovoljni in se tudi zbrali
na protestnem shodu - prvem v
vsej zgodovini kurentovanja. Ob
tem so želeli in tudi dokazali, da
med posameznimi skupinami ko-
rantov ni nikakršnih nesoglasij.
Govorice o nezadovoljstvu zaradi
obljubljene višine "dnevnic" ob
nedelj^em nastopu so bojda iz
trte zvite in, milo rečeno, pretira-
ne, so tokrat povedali koranti; saj
naj bi šlo izključno za nesoglasja
med njimi in ministrom za turi-
zem in gostinstvo Petrom Vesen-
jakom, ki naj bi bil v posameznih
primerih nastopov korantov izven
Ptuja in nekaterih drugih zadevah
ukrepal po svoje, brez dogovorje-
nega vrstnega reda in brez posve-
tovanja z vodji skupin korantov,
kot je bilo dogovorjeno.
Listino o sponzorstvu so sve-
čano podpisali minuli ponedeljek.
Nocoj pa se bodo pred nedeljskim
kurentovanjem spet zbrali koranti
vseh skupin in ta dogodek prosla-
vili s skupnim nastopom po ptuj-
skih ulicah. S tem želijo ponovno
dokazati, da med posameznimi
skupinami PRAVIH korantov
vlada sožitje in pravo tovarištvo.
—OM
NA PRVENSTVU PTUJA V ŠAHU ZMAGAL MARJAN ČREPAN
Na 2. odprtem prvenstvu Ptuja, kije potekalo pod pokroviteljstvom
trg. podjetja "LIPA" Ptuj je zmagal FM Marjan Crepan z 8 točkami. 2.
— 3. mesto sta si z 6,5 točkami razdelila FM Miran Zupe in VM Vesna
Bašagič, najboljši domačin FM Rado Brglez pa je z 6 točkami, skupaj
z mladincem Serdtom osvojil 4. mesto. Rado Brglez je drugič zapored
osvojil naslov društvenega prvaka, pri članicah je ta naslov osvojila
Anita Ličina, pri mladincih pa Robert Roškar. Nagrada za najboljšega
pioniija je pripadla Gregorju Podkriiniku. Prijetno je presenetil do-
mačin Milol Ličina, ki je zbral 4,5 točke in tako osvojil višji naslov, pa
tudi pionirka Helena Riinar z 3,5 točkami ni razočarala. Društvenim
prvakom so pripadli pokali pokrovittelja trg. podj. "Lipa Ptuj ter
istoimenskega Šahovskega društva.	S. Razlag
O posledicah lanske suše so
ponovno govorili na zadnji se-
ji bistriške občinske vlade.
Irena Majcen, sekretarka za
kmetijstvo pri tamkajšnji ob-
činski vladi, je povedala, da
povzroča kmetom, ki so utrpe-
li lansko sušo, veliko težav po-
stopno reševanje problemati-
ke s strani Ministrstva za kme-
tijstvo. Akcije, ki so bile vna-
prej dogovorjene, bi lahko po-
tekale mnogo bolj usklajeno,
obveščanje oškodovancev bi
bilo enotnejše, zadovoljstvo
ljudi pa vei^e. Tako pa Mini-
strstvo za kmetijstvo posredu-
je vsak mesec nove ukrepe,
akcije na terenu pa velikokrat
ni mogoče uresničiti, krme v
najbolj kritičnih mesecih še ni
in sredstva oškodovancem po-
sredujejo v številnih obrokih,
"Sedaj je najbolj kritičen čas,
ko rejcem primanjkuje krme.
Tisoč ton drugega kontingenta
koruze, ki nam ie bila obljublje-
na, ni od nikoder. Naši kmetje
3a bi jo prav sedaj nujno potre-
jovali," še doda Irena Majcen.
Po oceni občinske komisije je
suša, ki je v lanskem letu zajela
Slovenijo, povzročila v slovenje-
bistriški občini za 472 milijonov
tolarjev škode. Republiška ko-
misija, ki je opravila pregled ce-
nitve v vseh občinah, je za bi-
striško priznala 461 milijonov
tolarjev, kar pomeni petodstot-
ni izpad družbenega proizvoda
občine. Ker je bila najbolj pri-
zadeta živinoreja, kljub temu,
da so škodo utrpeli tudi sad-
jarji in dru^, je v bistriško
občino že prišlo 427 ton koru-
ze, ki so jo razdelili jeseni. Pri
intervencijskem uvozu koruze
brez carinskih dajatev, je bila
Slovenska Bistrica deležna
1,607 ton po regresirani stop-
nji 23 odstotkov, V prvem de-
lu so je rejci lahko prevzeti
523 ton, kriterij za dodelitev,
ki so ga izdelali pri Mini-
strstvu za kmetijstvo, pa je bil
150 kilogramov koruze na gla-
vo živine ob upoštevanju ple-
menskih krav, govejih pitan-
cev in prašičev. Cena zd rejca
je bila 9 tolarjev po kilogramu
v razsutem stanju pri mešalni-
ci na Ptuju,
Občinska sekretarka za kme-
tijstvo je med drugim še pove-
dala, da bodo v letošnjem letu
deležni 14 milijonov 760 tisoč
tolarjev iz republiških sredstev
solidarnosti za delno odpravo
posledic suše, kar bodo razdelili
družbenemu (15,2 odstotka) in
zasebnemu kmetijstvu (84,8 od-
stotkov).
Prizadetim od suše so v bi-
striški občini pomagali tudi z
odpisom prispevka za zdravstve-
no zavarovanje in davka, vse to
pa je seveda daleč premalo za
ublažitev škode, ki so jo utrpeli
kmetje na tem območju.
Vida Topolovec
UVAJANJE KNJIŽNE VZGOJE V VRTEC
v lenarškem VVZ so že lansko leto začeli uvajati knjižnično vzgojo.
V projekt so vključili vse otroke od tretjega leta starosti v matičnem
vrtcu in v dislociranih oddelkih. Sodelujejo z matično knjižnico v Le-
nartu, kjer Breda Zorko in Darinka Čobec prebirata otrokom pravljice.
Obiski v knjžnici so odvisni od želje otrok.
V garderobah vrtca so pripravili razstavo najrazličnejših slikanic ter
knjig o živalih in okolju. Kristina Travnekar, strokovni vodja VVZ Le-
nart, nam je povedala, da so otroci zelo navdušeni in radi hodijo v
knjižnico. Za tak način vzgoje so se odločili iz preprostega razloga — v
poplavi najrazličnejših medijev pri vzgoji namreč zapostavljamo knjige.
Delavci lenarške knjižnice ugotavljajo, da vedno več otrok obiskuje
knjižnico, s seboj pa zvabijo tudi starše.
Trenutka, ki ga starša z otrokom doživita ob prebiranju knjig, ne mo-
re nadomestiti noben drug medij.
V Lenartu bo na putsni torek sedaj že tradicionalna povorka, ki bo
pričela svoj obhod pred lenarško osnovno šolo. V njej bodo sodelovali
učenci osnovnih šol, člani folklornih in etnografskih skupin iz Selc, Za-
vrha, Jurovskega Dola in mnoge druge maske.
Obisk so napovedali tudi ptujski koranti. Vrhunec pustnega rajanja
bo ob 14.uri pred Mercatorjevo blagovnico Potrošnik. Da bo razpo-
loženje zares veselo, bosta poskrbela domača narodno zabavna ansam-
bla Prestop in Izvir.	Marija Slodnjak
ŠTIRJE NASLOVI REGIJSKIH PRVAKOV MLADIM
ŠAHISTOM PTUJSKIH OSNOVNIH ŠOL
Regijskega prvenstva šolskeih
ekip v vseh štirih kategorijah se je
iz ptujske občine udeležilo devet
ekip mladih šahistov, ki so popol-
noma nadigrali nasprotnike in
osvojili vse štiri naslove. Ponovno
je bila najboljša OŠ Gorišnica z
mentorjem Ivanom Voršičem, ki je
zmagala v kategoriji mlajših deklic
in dečkov ter starejših dekhc. Pri
starejših dečkih pa OŠ Ljudski vrt
ni imela pravega konkurenta, saj
so vsa srečanja zmagali, le z ekipo
Gorišnice so igrali neodločeno.
Rezultati
a) mlajše dekHce 1. OŠ Go-
rišnica (Sabina Zamuda, Darja
Kotnik, Nina Tuš, Franja Muhič
in Branka Zamuda), 2. OŠ Mi-
klavž, 3. OŠ Malečnik... 6. OŠ
Ljudski vrt itd.
b)	mlajši dečki: 1, OŠ Go-
rišnica (Dejan Ivančič, Matej
Ličina, Srečko Kralj, Dominik
Cvitanič in Darjan Strbal), 2.
Zg. Ščavnica, 3. Ljudski vrt, 4.
Markovci itd.
c)	starejše deklice: 1. OŠ Go-
rišnica (Helena Rižnar, Anja
Zamuda, Alenka Kotnik, Boja-
na Šuman in Blanka Munda), 2.
OŠ Polskava, 3. OŠ Fram,..,
5. OS Gorišnica II itd.
d)	starejši dečki: 1. OŠ Ljud-
ski vrt (Gregor Podkrižnik, Viki
Napast, Miro Mihalič, Robi Mi-
halič, Zlatko Stopinšek), 2, OŠ
Hoče, 3. OŠ Gorišnica itd.
V ptujsko občino so tako zraven
štirih naslovov odšle še dve tretji
mesti, eno četrto, eno peto in eno
šesto. Mentorica mladih iz OŠ
Ljudski vrt Tatjana Vaupotič-
Košanski je bila posebej vesela še
3. mesta mlajših dečkov, saj so to
učenci tretjih in četrtih razredov in
za naraščaj se tako ni treba bati.
Zmagovalci se bodo udeležili
državnih prvenstev v svojih kate-
gorijah. Prvi bodo že to soboto
nastopili starejši dečki OŠ Ljudski
vrt, ki bodo poskušali doseči čim
boljšo uvrstitev tudi na prvenstvu,
ki bo v Črnomlju. Silva Razlag
CENE ŽIVINE
NA ODKUPNIH
MESTIH KZ PTUJ
MLADO PITANO
GOVED0143^0 SIT
KRAVE 88,40 SIT
100-KILOGRAMSKA
TELETA (za pitanje)
bikci 250,00 SIT
teličke 240,00 SIT
TELETA ZA KLANJE
DO 240,00 SIT
PRAŠIČI —100 KG
145,00 SIT
ODOJKI 240,00 SIT
16 --- prejeli smo
18, februar 1993 -- TEDMIK
Kako opopati predsednika?
Nič lažjega! Samo na Ptuju ga
počakajte, ostalo pa preberite v
spodnjih vrsticah. Bilo je mrač-
no in nič kaj prijazno sivo pet-
kovo popoldne. Ljudje so šibali
iz služb, jaz pa sem se odločil,
da skočim v knjižnico na literar-
ni šus.
Pridem pred pročelje pošte,
kjer stojita dva uniformiranca.
Pogledam ju, onadva mene, pa
nič. Fajn, si mislim, obenem pa
stiskam osebno v žepu, saj me
bodo drugič legitimirali, ko ne
bom imel časa aH se mi bo naj-
bolj mudilo. Grem dalje skozi
prehod. Pridem za ovinek. Opa,
opa, kaj pa to pomeni? Pred
očmi se'mi zasveti čisto ta pravi
merdžo, in to tisti z oznako 300
SE, in vsa tista oprema, notran-
jost, mobitel. Mater, ta je pa
pravi gaje, si mislim. Ko tako
stojim ob nemški limuzini in se
naslajam, zaslišun za sabo rezek,
glas in topotanje pet. "Kaj pa
žehte, to je avto g. predsedni-
ka", mi pojasni angelski glas.
Kaj, kako? Predsednik Kučan tu
na Ptuju, pa prav danes? Okej,
si mislim, ga bom pa poskušal
sHkati. Pobaram moža postave v
civilu, če smem slikati. Vljudno
mi razloži, da brez papirjev v
dvorano ne morem. Prav, pravi-
la so prehuda. E, figo, si pra-
vim, če jaz ne pridem tja noter,
potem ne pride nihče! Tipično.
Odhitim domov po sHkoaparat.
Med vračanjem k minoritskemu
samostanu mi je že vse jasno.
Vem, kako bom... Zadaj za po-
što pri Bakosovem trgu, tam je
zagotovo luknja. Tepček, me
prešine, kakšna luknja neki. Saj
imaš vendar opravek z ljudmi,
ki imajo položaj in k njim se ne
boš plazil skozi luknjo. Prikra-
dem se skozi vrata, ki vodijo od
zadaj v prostor samostana. Le-
po, nihče me ni opazil. Vidim
patra, kako stopa skozi vrata
pred menoj. Vstopa natanko
tja,kamor sem bil namenjen - v
samostan! Sreča, ni me videl.
Malo počakam, nato pa se tudi
sam odpravim proti vratom.
Preskočim stopnice, potrkam na
vrata in čakam. Nič. Odprem
vrata, stopim naprej in že sem v
manjši veži. Je to mogoče? Kje
so zdaj vsi stražarji pa državna
garda? Oh, mi v naslednjem tre-
nutku pade v glavo, saj niso
idioti, naslednja vrata so seveda
zaklenjena! Ampak firbec mi ne
da miru. Stopim do naslednjih
vrat. Pritisnem na kljuko, Bilo
je tako kot sem predvideval -
zaklenjeno. Glej ga zlodja, saj
tu so še ena vrata, a kam pelje-
jo? Spet pritisnem na kljuko.
Vrata se odpro! V naslednjem
trenutku presenečenje. Stojim v
še manjši veži, kot je bila
prejšnja. Toda, ali je to mogoče,
vrata v naslednji prostor so pri-
prta. Skozi režo prodira svetlo-
ba in tihi glasovi se slišijo tam
nekje v sosednjih prostorih.
Smuknem v naslednjo sobo,
kjer me skoraj kap. Soba je pol-
na, res, polna najrazličnejših
plaščev, bund, torbic, rokavic
itd. Pomislim, kje so zdaj vsi ko-
legi, vsi prijatelji, da mi poma-
gajo odnesti vso to šaro, ki jo
določeni državljani tako lepo
"ponujajo". Sam sem bil pošte-
ne sorte in plašen, zato jo ne-
mudoma pobrišem ven. Ampak
ljudje božji, saj nismo na tržnici,
da bi po tako nizki ceni ponujali
robo. Pa še prauznik ni bil in pa
božjim rokam osebno tudi ne bi
prepustil vse tiste dragotine v
varstvo. Kaj naj vse to pomeni?
Neodgovornost posameznikov
aH površnost celotne organiza-
cije? Na lastne oči sem se lahko
prepričal, odkar so ti prostori
dostopni - brez nadzora, da vino
na tej prireditvi ni bilo problem.
Vsaj eno steklenico bi bil vzel,
pa mi srce ni dalo.. Odšel sem.
Noter se nisem več vrnil, vina je
gotovo zmanjkalo. Videl sem
dovolj. Tako sem čakal na pred-
sednika eno uro in pol zunaj na
mrazu pred glavnim vhodom in
ga končno — dočakal. Poln mo-
ralnega zanosa. Le poglej me,
gospod, ki prodajaš svoj mantel
za deci adrenalina, poglej me
človeka, ki utruja svoje telo zu-
naj na mrazu, medtem ko se mu
duša greje v topHh plaščih. Go-
spodu predsedniku se vljudno
opravičujem, ko ugotavljam, da
svoje obleke ni pustil v gardero-
bi. Toda prepričan sem, da vsi
premraženi Slovenci v podobnih
položajih ne razmišljajo na enak
način...
Njegovo zdravje, s plaščem ali
brez, pa bo, hočeš, nočeš, še
vedno pod nadzorom strokovne
službe, ki je za to tudi plačana.
GP
Krvodajalci
NA DAN 2. 2. 1993
Kari Golnar, Slavšina 54, Vitomarci; Ivan Kocuvan, Slavšina
31, Vitomarci; Marija Peršon, Slavšina 20, Vitomarci; Marija
Čemel, Vitomarci 56; Ana Čuček, Drbetinci 65; Frančiška Ma-
lek, Rjavci 22, Vitomarci; Ana Veršič, Slavšina 21, Vitomarci;
Marija Golnar, Slavšina 54, Vitomarci; Otilija Nedelko, An-
drenci 41, Cerkvenjak; Silva Rojs, Vitomarci 75; Ana Gomzi,
Novinci 56, Vitomarci; Nevenka Lebar, Gorišnica 93/a; Marija
Fras, Slavšina 55, Vitomarci; Ivan Šamperl, Drbetinci 57, Vito-
marci; Janez Arnuš, Novinci 19, Vitomarci; Franc Štumberger,
Nova vas 83, Ptuj; Ivan Hrga, Vitomarci; Pavla Kelc, Vitomarci
48; Stanko Čemel, Vitomarci 56.
.......................................................
Srečko Roškar, Biš 53, Trnovska vas; Jože Bombek, Pušenci
8, Ormož; Dušan Zadravec, Vel.Brebrovnik 19, Ormož; Milena
Kolmanič, Himovci 54, Velika Nedelja; Anton Mikložič, Mi-
klavž 40, Ormož; Boris Vukan, Dr.Kovačiča 4, Ormož; Miran
Krajnc, Strafelova 17, Ptuj; Franc Hojžar, Senešci 29, Velika
Nedelja; Nada Bračič, Gorišnica 76, Gorišnica; Silvo Božičko,
Spuhlja 56/a; Jože Feguš, Gorišnica 41; Anton Kovačec, Slomi
1, Polenšak; Janez Horvat, Zagojiči 15, Markovci; Roman Hor-
vat, Placerovci 14/a, Gorišnica; Jožica Tetičkovič, Lovrenc na
Dr. polju 8; Stanko Skrec, Podgorci 47; Milan Žohar, 5. Preko-
morske Brigade; Majda Ljubeč, Nova vas pri Markovcih; Fran-
jo Golenko, Dravska 6, Ptuj; Irena Lesjak, Tržeč 35, Videm; Li-
dija Bauman, Kraigherjeva 24, Ptuj; Helena Ciglar, Mezgovci
33/c, Dornava; Maks l6-ajnc, Ul. 25.maja 8, Ptuj; Alojz Zore,
Tavčarjeva 21, Ptuj; Slavko Petrovič, Podvinci 2, Ptuj; Katica
Emeršič, Lancova vas 43; Jožica Trafela, Dežno 5/a, Podlehnik;
Jože Janžekovič, Bukovci 27; Danica Cagran, Gorišnica 165;
Branko Bratuša, Dornava 102; Jože Cvetko, Kicar 29/b, Ptuj;
Edvard Hojski, Zg.Hajdina 145; Rozi Šeruga, Rimska 22, Ptuj;
Jože Arnuga, Trnovska vas 49; Stanislav Kovačec, Apače 64/a;
Franc Jurgec, Potrčeva 2, Ptuj; Dragica Trafela, Kvedrova 5,
Ptuj; Stojan šprah, Prešernova 32, Ptuj; Janez Šijanec, Jamna
17, Videm ob Ščavnici; Stanko Topolovec, Jablovec 39, Podleh-
nik; Ivan Zakelšek, Ul.Borisa Kraigherja; Boštjan Kap, Loče
pri Poljčanah 16; Branko Rakuša, Sarajevska 8, Maribor; Miran
Cvilak, Slovenja vas 27, Hajdina; Josip Kokot, Lancova vas 50,
Videm; Adam Šprem, Ppodgorje 20, Ivanec; Milan Nedeljko,
Ul.l maja 1, Ptuj; Miran Babič, Tom^čeva 46, Slovenska Bistri-
ca; Edvard Ambrož, Poljčane 14; Ivan Adamič, Varaždinska 33;
Milan Strmšek, CMD 9, Ptuj; Franjo Galun, C. v Rošpoh 11,
Kamnica; Franc Trafela, Tržeč 45, Videm; Dušan Korošec, Pra-
gersko; Ivan Finžgar, Lušečka vas 8, Poljčane; Ivan Bubnjar,
Ul.Kirbiševih 73/b.
POPRAVEK
v prejšnji številki Tednika je prišlo do napake pri ob-
javi sredste.v, nakazanih za izgradnjo bolnišnice od
1.1.1992 do 31.12.1992.
Besedilo se pravilno glasi:
Emil, Anica Prešeren, Finžgarjeva 30, Ptuj, namesto
cvetja na grob Julijane Osenjak, 1.000,00 Sit.
Za neljubo napako se opravičujemo!
Uveiavljaiile pazike
do denarnih nadomestil
za i^s lipezpiselnostl
Predsedstvo Sveta Zveze svo-
bodnih sindikatov Slovenije je v
postopku pred Ustavnim so-
diščem Republike Slovenije us-
pelo doseči odločitev, da se
sklepi ministrice za delo (Urad-
ni list RS, št. 13/91, 27/91 in
17/92) in sklep UO RepubHške-
ga zavoda za zaposlovanje o po-
večanju denarnih nadomestil za
brezposelnost (Uradni list RS,
št. 47/92) odpravijo.
Gre za kršenje metodologije,
kjer bi se morala denarna nado-
mestila mesečno usklajevati z
gibanjem poprečnih osebnih do-
hodkov vseh zaposlenih v RS,
dejansko pa so bila nadomestila
povečana le štirikrat.
Kot posledica takega izplače-
vanja je prišlo do razlike v višini
izplačanih denarnih nadomestil,
do katere je upravičen vsak po-
sameznik.
Območna organizacija ZSSS
Ptuj v zvezi z navedenim opo-
zarja upravičence v naši občini,
ki so v času od 16. 2.1991 do 30.
11. 1992 prejemaH denarna na-
domestila za primer brezposel-
nosti, da kot posamezniki vlo-
žyo zahtevek za poračun razli-
ke v višini nadomestil, ki jim gre
po sodbi Ustavnega sodišča RS.
Zahtevek vložite na obrazcu,
ki ga je Republiški zavod za za-
poslovanje pripravil za priznan-
je valorizacije denarnega nado-
mestila.
Naloga občanov, ki so v času
od 16. 2. 1991 do 30. 11. 1992
prejemali nadomestilo za čas
brezposelnosti:
Na Zavodu za zaposlovanje,
izpostava v Ptuju (Osojnikova
1), izpolnite obrazec za priznan-
je valorizacije denarnega nado-
mestila (zadnji rok 19. 5.1993);
pri tem morate imeti s seboj
osebno izkaznico (zaradi
EMŠO) in Odločbo o nadome-
stilu (karakteristični znak, čas
prejemanja, številka odločbe).
Območna organizacija
ZSSS Ptuj
Državno prvenstvo slepih In
slabovidnih v hitropoteznem šahu
Medobčinsko društvo slepih
in slabovidnih Ptuj je bilo prejš-
njo soboto organizator državne-
ga prvens^a slepih in slabovid-
nih v hitropoteznem šahu. Ude-
ležilo se ga je 20 igralcev iz
šestih slovenskih društev. Naj-
boljši je bil Zlatko Hovir iz ma-
riborskega društva, ki je zbral 8
točk iz 9 partij (7 zmag in 2 re-
mija), drugi je bil Jože Delost
(Koper) s 6,5 točke, odličen
tretji pa domačin Andrej Per-
šuh, ki je zbral 6 točk. Sledijo
Viktor Vertačnik (Celje) s 6
točkami ter Ivan Komovec (Lju-
bljana),Bogomil Glup (Koper),
Gregor Čižman (Ljubljana), To-
maž Trunk (Maribor^ Emil
Muri (Kranj), Boris Zukeveč
(Kranj) in Nace Kana (Ljublja-
na), ki so dosegli vsi po 5 točk,
itd. Predsednik domačega dru-
štva Tonček Žerak je v imenu
organizatorja prvim trem izročil
medalje, prvim šestim pa še di-
plome. Tehnična izvedba je v
zadovoljstvo vseh sodelujočih
bila opravljena s strani Šahov-
skega društva LIPA Ptuj ter nji-
hovih sodnikov Borisa Žlendra
in Nandija Zupančiča ob po-
moči mladincev omenjenega
društva. V zahvali predsednika
Medobčinskega društva sl^ih
in slabovidnih Ptuj, Tončka Žer-
aka, je bilko poudarjeno: Slepi
in slabovidni so zelo aktivni v
več športnih panogah in zato ni
čudno, da je bila tudi na tem
šahovskem tekmovanju udeležba
dokaj dobra. Naše društvo bo
letos še organizator državnega
prvenstva v kegljanju, žal pa se
vse bolj srečujemo s finančnimi
problemi pri izvedbi posasmez-
nih prvenstev. Zato bi se želel
ob tej priliki zahvaliti Šahovske-
mu društvu LIPA Ptuj, pa tudi
Športni zvezi Ptuj, ki sta nam
omogočila izvedbo tega tekmo-
vanja. Tudi v bodoče pričakuje-
mo pomoč ob podobnih srečan-
jih. To je bila tudi želja pred-
sednika športne komisije iz zve-
ze slepih in slabovidnih, Antona
Kosa, ki je izrekel vso zahvalo
organizatorju in izvajalcem.
Silva Razlag
Rpendera za kuttupiii dan
v Vitomarcih so člani Pro-
svetnega društva Vitomarci v
soboto, 6.2.1993, v dvorani pri-
rediH pravi kulturni večer v
počastitev slovenskega kuUur-
nega praznika. Obiskovalcem so
najprej zaigrali tamburaši, nato
so zapele tri ljudske pevke, kot
krona večera pa je amaterska
igralska skupina premierno
uprizorila Linhartovo veseloi-
gro Županova Micka. Že vrsto
let "tempirajo" premiere prav
nekje okrog kulturnega prazni-
ka, letos pa so vključili še tam-
buraše in ljudske pevke, ker je
igra kratka.
Tako so tamburaši pod novim
vodstvom Marjana Horvata in z
nekoliko močnejšo zasedbo —
pridobili so še dve novi članici
— takoj za pozdravnim govo-
rom predsednice društva odi-
grali štiri skladbe. Pravo ljudsko
vzdušje, kakršno se za tak na-
stop tudi spodobi, pa so ustvari-
le šele pevke, sestre Petrovič.
Zavesa se je ponovno odprla in
gledalci, ki so dvorano zasedli
do zadnjega stola, so se nasled-
njih petinštirideset minut zaba-
vah in nasmejah.
Prav tako, kot je A.T. Linhart
svojo veseloigro ponašil po
nemškem izvirniku, jo je v n^e
narečje prenesel režiser Franc
Toš. Tako so kmečki liki,ki nasto-
pajo v igri, za razliko od gospode
govorili v vitomarščini. Prav to, da
so igralci delno govorili v do-
mačem narei^u, in da so igralci
povsem vsakdanji ljudje — mo-
goče sosedje, prijatelji, celo so-
rodniki — je za gledalce toliko
bolj zabavno. Zato so gledališke
predstave, ki jih igra domača sku-
pina, vedno dobro obiskane.
Dan zatem, v nedeljo, 7. 2.
1993, popoldan, so nastopajoči
celoten program pred spet pol-
no dvorano ponoviH.
Tako je Županova Micka doži-
vela že prvo reprizo, v Vitomarcih
pa načrtujejo še eno. Želijo pa še
gostovati po okoliških vaseh in na
tradicionždnem Srečanju gleda-
hških skupin občine Ptuj, kjer bo-
do lahko deležni prave profesio-
nalne kritik in seveda tudi pohva-
lo, ki jo gotovo tudi zaslužijo.
Vida Toš, ml.
Predsednikoma
Državnega zbora in sveta
Spoštovana!
Javno smo že pojasnili, da želimo delovati zgolj kot gibanje.
Pričakujemo, da bedo v novi državi za delo normalne možnosti in
da ne bo potrebe, da se obnašamo kot politična stranka, da bi lah-
ko javno delovali. (O tem smo že pisali tudi na vaš naslov.)
Posebej nas veseli, da je gospod Milan Kučan, predsednik
države, v nastopnem govoru poudaril tudi pomen civilne družbe in
raznih njenih gibanj. Upamo, da se bo kmalu kaj premaknilo. Od-
nos do našega gibanja bomo ocenjevali tudi na osnovi usode naše
vloge za minimalna denarna sredstva za uresničevanje programa
ruišega gibanja v letu 1993.
Vlogo smo tudi poslali v vednost obema deloma parlamenta, pri
Tokrat bi radi opozorili na zamudo pri sprejemanju zakonov in
drugih pomembnih predpisov v novi državi. Predvsem mislimo na
Zakon o varstvu okolja, h kateremu smo poslali tudi pripombe, o
katerih upamo, da se niso kje izgubile. Gre tudi za Zakon o gospo-
darskih družbah, pa še za spremembe v davčni politiki, za podelje-
vanje koncesij in za zavarovalništvo. Prepričani smo, da brez te
nujne zakonodaje Slovenija ne bo del Evrope. Nazadnje se bo tuji
trg kmalu zaprl, če v naših proizvodih ne bo vgrajenih stroškov za
varstvo okolja. Tudi dobrega programa IKORS, čeprav daje pre-
majhen poudarek preprečevanju nastajanja odpadkov, ne bo moč
začeti izpopolnjevati brez omenjene zakonodaje. Dejstvo, da so
Slovenijo sprejeli v Mednarodni denarni sklad, da smo zraven pri
Banki za obnovo in razvoj, ruis sicer veseli. Po našem trdnem pre-
pičanju pa bo to premalo, če ne bo poskrbljeno še za tisto, na kar
opozarjamo. Poseben problem bo sanacija zatečenega, pri čemer
ne bo mogoče izključiti tudi denarnih obveznosti sedanje države,
ki je naslednica prejšnje in je za sanacijo soodgovorna. Nespre-
jemljivo bi bilo, če bi za sanacijo obremenili zgolj oonesnaževalce.
(Nacionalnega programa varstva okolja še nimamo, tako tudi ne
prednostnih naložb na tem področju.) Zagotovo pa za nove pose-
ge ni opravičila, če neodgovorno obremenjujejo okolje. Žal se to
še vedno dogaja.
Kar zadeva sanacijo Slovenskih železarn (v tej zvezi), se nikakor
ne moremo strinjati, ko te ugotavljajo, da so okolje sanirale v
skladu s svetovnimi standardi in da programa za dejansko sanaci-
jo sploh nimajo. (O tem pripravljamo posebno izjavo, saj ni pre-
prosto zagotoviti zanje sanacijski program, ki nas v prvi vrsti zani-
ma z vidika varstva okolja in tudi energetskih rešitev.)
V upanju, da je naš osnovni namen, opozoriti na nekatere nalo-
ge, ki jih lahko opravi le parlament, jasen, izražamo izrecno željo,
da bi oba dela na poseben razgovor sprejela rmše predstavnike.
Zavedamo se sicer, da je dela dovolj. Vseeno pa mislimo, da so
zadeve, na katere opozarjamo, takšnega pomena, da zaslužijo
ustrezno pozornost.
Ekološki pozdrav! — Za 10 SEG: KAREL LIPIČ
V Ptuju je bilo izvedeno 6. fe-
bruarja regijsko invaHdsko
strelsko prvenstvo. Organizacijo
in izvedbo tekmovanje je zveza
društev invalidov Slovenije po-
verila društvu invalidov v Ptuju.
Tekmovali so posamezniki po
kategoriji invalidnosti. Strelsko
tekmovanje se je vršilo z serij-
skkn zračnim orožjem na stre-
lišču OSZ Ptuj "Mladika". Tek-
movalo je 12 strelcev in 2 strel-
ki. Poleg Ptujčanov so prišH tek-
movalci iz DRŠI Murska Sobo-
ta, ŠDI Maribor in DO Sloven-
ska Bistrica. Tekmovalci so mo-
rali doseči normo za državno
prvenstvo. Ptujski tekmovalci so
norme presegH. Najboljši posa-
meznik je bil Ludvik Pšajd s 342
krogi, drugi pa Franček Ljubeč
s 327 krogi v kategoriji Gl. Jože
Pintarič je v kategoriji G2 osvo-
jil 320 krogov. Srečko Majceno-
vič pa 325 krogov v kategoriji
G3. Tako smo ponoviH lanski
uspeh in tudi letos upamo na
enak izkupiček na državnem
prvenstvu .	Franc Cetl
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
SLOVENIJE S SODELOVANJEM
Zveza kulturnih organizacij Radovljica, Ilirska
Bistrica, Krško, Grosuplje, Lendava, Slovenj Gradec
RAZPISUJE
NATEČAJ
ZA UDELEŽBO NA 21. SREČANJU MLADIH
PESNIKOV IN PISATEUEV SLOVENIJE
POGOJI:
—	Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso Izdali (razen v sa-
mozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v do-
sedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to s
prozo, poezijo in dramskimi deli.
—	Prispevki morajo biti n^isani s pisalnim strojem in poslani v treh
izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Pripevkom pa naj avtorji pri-
ložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov, izo-
brazba, poklic, starost in šifra.
—	Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno pri-
spelimi prispevki s svojega območja izbrali najboljše avtorje za na-
stop na območnem in republiškem srečanju.
—	Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo
brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbraniz avtorjev na
način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim.
Rokopisov ne vračamo.
—	Prispevek je treba poslati do 25. februarja 1993 na naslov: Zve-
za kulturnih organizacij Slovenije, (za 21. srečanje), Štefanova 5, p.p.
136, 61001 Ljubljana
Območna srečanje bodo potekala v Radovljici, Ilirski Bistrici, Grosu-
pljem, Lendavi, Slovenj Gradcu in Krškem od marca do konca maja
93, republiško srečanje pa septembra 1993 v občini Radovljica.
Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/151 028, Int. 44
Dragica Breskvar
TEnKUK — 1». februar 1993
šport — 17
Kmetec in Fidler
državna prvaka
v januarju 93 je potekalo .v
Zagorju ob Savi zakjučno tek-
movanje (Play off) v Semi Kon-
taktu (KICK BOX) prvenstva
Slovenije. Pravico za sodelovan-
je so si glede na prejšnje turnir-
je lansko leto zagotovili: Dam-
jan Kmetec, Matej Požeg, Leon
Kaučevič, Rado Kaisersberger,
Branko Pečar in Branko Fidler.
Rezultati mladincev do 63 kg:
Damjan Kmetec je v prvi borbi
premagal Štamparja iz Ormoža
s 6:2, nato pa še klubskega kole-
ga Požega z 2:1 in osvojil naslov
državnega prvaka. V boju za 2.
mesto pa je Požeg premagal
Štamparja s 4:3.
Člani do 63 kg: Leon Kauče-
vič je začel slabo in v prvi borbi
izgubil proti Rauterju iz Mari-
bora s 3:6. V drugi borbi pa je
Kaučevič pokazal dosti več
znanja in želje za uspehom, ven-
dar je s pomočjo nekvalitetnih
sodnikov, ki so sodili, to borbo
izgubil z Velclom iz Maribora s
3:6. V borbi za 3. mesto pa je
Kaučevič premagal Vidmarja iz
Nove Gorice s 4:3.
Člani do 69 kg: Branko Pečar
je prvo borbo izgubil proti
Višnikarju iz Izole z 2:4. V bor-
bi za 2. mesto pa je Pečar pre-
magal Vrečka iz Maribora z 2:1.
Člani do 79 kg: Branko Fidler
je osvojil prvo mesto glede na
rezultate na prejšnjih turnirjih,
ker nasprotnika za finale, Kai-
sersbergerja, ni bilo (opra-
vičeno odsoten). Kaisersberger
je osvojil 2. mesto.
Na turnirju v letu 1992 je so-
delovalo okrog 200 tekmovalcev
iz 8 slovenskih klubov: Nova
Gorica, Izola, Zagorje, Ormož,
Ljubljana, Maribor (dva kluba)
in Ptuj.	Vladimir Sitar
PRVAKI IN VICEPRVAKI — Z levo: Pečar. Fidler, Kmetec, Požeg.
Ssihovskih uspehov se
lahko veselijo le sami
Delo in življenje v Šahovski
sekciji Spuhlja je zelo pestro in
delovno. Kakor vsako leto so
tudi v letu 1992 organizirali hi-
tropotezne turnirje, bilo jih je
sedem. Vsi turnirji so bili odi-
grani v prostorih Gasilskega do-
ma Spuhlja. Turnirji so bili odi-
grani vsako prvo nedeljo od me-
seca marca do novembra. Ude-
ležba na turnirjih je bila solid-
na, saj se jih je udeležilo pov-
prečno 11 igralcev. Vseh sed-
mih turnirjev pa se je udeležil
edino Karel Robnik član Šahov-
ske sekcije Spuhlja. Turnirja se
je tudi udeležil Nandi Supančič
član Šahovskega društva Ptuj, ki
pa je partije odigral izven kon-
kurence. Vrstni red je bil na-
slednji: 1. Karel Robnik 32
točk, 2. Franjo Lazar 29 točk, 3.
Stanko Toplak 23 točk, 4. Mir-
ko Kuhar 16 1/2 točke, 5. Edi
Popošek 16 točk, itd. Prvouvr-
ščeni Karel Robnik bo prejel
pokal, in sicer 27. 2.1993, ko bo
razširjena seja kluba. Igralci od
2. do 5. mesta pa prejmejo
praktične nagrade, katere po-
darja prodajalna "Rozi" iz Ptu-
ja. Turnir so vodili: Stanko To-
plak, Edi Popošek in Jože Vo-
glar, ki je bil tudi sodnik. Mi-
mogrede naj omenimo, da ima
izpit repubUškega sodnika.
Med drugimi dejavnostmi in
turnirji poteka vzporedno kate-
gorizirani turnir (za I.kategori-
jo). Turnirja se udeležuje 12
igralcev, igra se po Bergerjevem
sistemu. Tekmovanje poteka v
Gasilskem domu Spuhlja, igrajo
vsak drugi petek. Do konca tek-
movanja sta še dve koli. Trenut-
ni vrstni red: 1. Stanko Toplak 6
točk, sledijo Edi Popošek 4 1/2
točke ter Jože VOglar, Franc
Pičerko, Mirko Kuhar in Leon
Cestnik s po 4 točkami. Žal je
moral Leon Cestnik turnir
predčasno zapustiti zaradi
odhoda k vojakom. Hitropotez-
ni turnir bo končan 5. 3. 1993.
Takoj po tem končanem hitro-
poteznem turnirju pa se bo 7 .3.
1993 že začel hitropotezni tur-
nir za leto 1993. Prav tako bo
sedem turnirjev, ki bodo
končani 7.11. 1993.
Kot vsako leto je tudi letos
šahovska sekcija organizirala
Šahovski turnir za Pokal KS
Spuhlja. Turnir je bil odigran v
prostorih Gasilskega doma Spu-
hlja dne 31.1.1993. Na turnir se
je prijavilo 12 igralcev. Ziraven
članov sekcije so se turnirja ude-
ležih tudi krajani KS Spuhlja,
kar je zelo razveseljivo in iz tega
je razvidno, da tudi krajani fe
Spuhlja, ki niso člani sekcije se
ukvarjajo z šahom. Igrali so 11
kol po Bergerjevem sistemu —
30 minut partija. Prvo mesto in
pokal KS Spuhlja je osvojil
Branko Kocbek 9 točk, sledijo:
Franc Pičerko 7 1/2 točk, Mirko
Kuhar 7 1/2 točk, Edi Popošek 7
točk, Mirko Prelog 6 točk itd.
Turnir je vodil republiški sodnik
Jože Voglar.
Dne 27. 2. 1993 bo Šahov-
ska sekcija Spuhlja imela
razširjeno sejo, ki bo na njej
razpravljala o minulem delu,
ter bodo istočasno sprejeli
program dela za leto 1993.
Prava zmagala v Litiji!
v šestnajstem kolu prve moške državne hge v rokometu so člani Dra-
ve nepričakovano zmagali v Litiji. Domači Presad so namreč zasluženo,
z vodstvom skozi vso tekmo, premagali z 22:19. Tekmo je odločila bor-
bena in homogena igra celotne ekipe, ki se je tako vključila med kon-
kurente za uvrstitev v končnico prvenstva. Pet zadetkov je dosegel
Hrnjadovič, po tri Novak, Sabo, Alan Potočnjak, Vugrinec in Sagadin,
enega pa Neno Potočnjak.
LESTVICA:
1.	Pivovarna Laško.....16 15 1 O 381:266 31
2.	Gorenje Velenje ..... 16 10 1 5 359:327 21
3.	Andor Jadran....... 16 10 1 5 352:323 21
4.	Nova Optema....... 16 8 3 5 334:334 19
5.	Kolinska Slovan ..... 16 7 3 6 328:308 17
6.	Presad Utija ....... 16 6 3 7 317:326 15
7.	Hubelj Ajdovščina .... 16 6 3 7 306:320 15
S.Drava ...........16 7 O 9 311:341 14
9. Omnikom Rudar..... 16 6 1 9 316:314 13
10.	KVM Ribnica....... 16 5 3 8 306:332 13
11.	Italco Dobova....... 16 2 3 11 306:372 7
12.Pomurk	a.......... 16 2 2 12 300:354 6
V	soboto se bo Drava v ptujski športni dvorani Center pomerila z
drugouvrščenim Gorenjem iz Velenja. Tekmo bodo začeli ob 19. uri.
VODILNI ZMAGUJEJO
V	13. kolu vzhodne skupine druge državne moške hge je Velika Ne-
delja v svoji dvorani po boljši igri v drugem polčasu s 23:14 (9:7) pre-
magala zadnjeuvrščeni Polet iz Murske Sobote. Ormož Invest je gosto-
val v Radečah in v obračunu za osmo mesto z 19:22 (10:10) izgubil z
domačini. Velika Nedelja je druga, tri točke za Kršlum in dve pred
Zaščito iz Zagorja, Ormož Invest pa deveti.
POVEDLA VELIKA NEDELJA
V	soboto je bil prvi turnir predtekmovanja starejših dečkov za držav-
no prvenstvo. V Veliki Nedelji so domačini igraJi neodločeno z Or-
možem, premagali pa Dravo in mariborsko ekipo Angela Besednjaka.
Na drugem mestu je Drava, ki je premagala Ormož in Mariborčane,
tretji je Ormož, četrti pa Angel Besednjak. Drugi turnir oziroma drugi
del bo v nedeljo v Ptuju. Med strelci vodi Planine (Velika Nedelja, 22
zadetkov), pred Mihčičem (Ormož, 19) in Kozelom (Drava, 14).
1. kotar
PRIJATELJSKI TEKMI
Po dveh mesecih premora so članice Drave v tekmi za trening v Ptuju
z 18:19 izgubile z ekipo Cosmos MGK iz Varaždina. Ptujčankam se je
poznalo, da so končale telesne priprave ter da sledi tehnični in taktični
del pred nadaljevanjem prvenstva v drugi ligi, kjer želijo osvojiti prvo
mesto, (-mb-)
V	tretjeligaški tekmi za trening so člani Moškanjcev v Ptuju s 24:18
premagdi drugo ekipo Drave. Moškanjce sta okrepila Matej in Franci
Sandor iz Ormoža.
Fcičeteit pokalnegi prvenstva
Ta mesec se po celotni Sloveniji
pričenja najmnožičnejše tekmo-
vanje v kraljevem pikadu — PO-
KALNO PRVENSTVO.
Zaključek pokalnega prvenstva
bo na Ptuju 8. in-9. maja, kjer se
bo določila reprezentanca, ki bo
zastopala barve Slovenije na sve-
tovnem pokalnem prvenstvu Ro-
yal Dartes v Budimpešti.
Konec februarja se bodo na
mestih, kjer so od FECS (Zveze
evropskih kompaktnih športov)
odobreni športni aparati, pričela
izvajati območna pokalna tekmo-
vanja Royal Dartes. Tekmovanja
se bodo vrstila do 30. aprila. Za-
radi izenačenih pogojev ter objek-
tivnosti tekmovanj se bodo le-ta
izvajala samo na mestih, kjer so
nameščeni aparati Loewen Tur-
nier Dart, ki so v skladu z norma-
tivi, ki jih predpisuje FECS. V to
vehko evropsko športno organiza-
cijo se z ZDIŠAS (Zveza društev
igralcev na športnih aparatih Slo-
venije) vključuje tudi Slovenija.
Na območnem tekmovanju sme
nastopiti največ 32 tekmovalcev,
ki se bodo v medsebojnih dvobo-
jih pomerili v igri 301. Ker se igra
na piramidni dvojni k.o. sistem,
izpade tekmovalec šele po dru-
gem porazu, tako da lahko zmaga
resnično tisti čas boljši tekmova-
lec. Po uspešno izvedenem ob-
močnem pokalnem tekmovanju se
najboljši štirje metalci puščic ob-
močnega pokalnega tekmovanja
kot tudi dve najbolje uvrščeni tek-
movalki istega tekmovanja smejo
udeležiti sklepnega I. državnega
pokalnega prvenstva.
I. državno pokalno prvenstvo
Royal Dartes bo na Ptuju 8. in 9.
maja v športni dvorani Center,
kjer organizator tekmovanja špor-
tni klub Picado iz Ptuja pričakuje
preko petsto tekmovalk in tekmo-
valcev iz vse Slovenije. I. državno
pokalno prvenstvo bo tudi do-
ločilo dva reprezentanta in dve
reprezentantki Slovenije, ki bodo
junija zastopali Slovenijo na sve-
tovnem pokalnem prvenstvu Ro-
yal Dartes v Budimpešti. Zdišas
Sedež reprezentance
v Moškanjcih
v Moikanjcih so se zbrali državni reprezentanti Slovenije v motor-
nem letenju. To so (na fotografiji z desne) Mariborčan Robi Ver-
bančlč, Ptujčan Vinko PIšek, Celjan Slavko Lakovič, Velenjčan
Matjaž Kraiek, Celjana Damjan Glinšek In Leon Bauer, trener re-
prezentance, večkratni Jugoslovanski prvak Oto Verbančič In di-
rektor reprezentance, predsednik ptujskega aeroMuba Otmar
Galser. Manjkata še pilot Tomi Verbančič Iz Ptuja In pomočnik di-
rektorja Tone Polenec Iz Ljubljane. Reprezentanca se namerava v
letošnji letalski sezoni udeležiti mednarodnega tekmovanja na
Madžarskem, predsvetovnega na Češkem In svetovnega v čllu.
Foto: Langerholc. — McZ
Pokal Ptuja ekipi
Ivo Reya, Celje
V športni dvorani Center je
bil mednarodni turnir v judu za
pionirje in mlajše mladince. Na-
stopilo je 178 tekmovalcev, ki
so v sedemurnem tekmovanju
prikazali kvahteten judo. Videli
smo nekaj izrazitih talentov, žal
pa ni bilo tekmovalcev iz Avstri-
je in Italije. To pomena tekmo-
vanja ni zmanjšalo, toda v bo-
dote bo moral organizator, ki je
tekmovanje odlično pripravil,
bolje zagotoviti nastop tujih
tekmovalcev. Zanimivo tekmo-
vanje si je ogledalo nad 600 gle-
dalcev, ki so zlasti spremljali
nastop domačih tekmovalcev iz
Ptuja in Gorišnice.
Izidi so naslednji
mlajši pionirji do 30 kg: Kokolj
(Gorišnica), Muratovič,Vurcer
(oba Drava)
do 34 kg: Rus (Gorišnica),
Rajkovača (Drava), Babič Jeseni-
ce)
do 38 kg: Rus (Gorišnica),
Ivančič (Gorišnica), Hostnik
(Drava)
do 42 kg: Holer (Ivo Reya),
Burnič (Maribor), Iljevec (Drava)
ekipno: Gorišnica, Drava, Ivo
Reya (Celje)
starejši pionirji do 50 kg: Arar
(Mladost,Zagreb), Sakač (Mla-
dost,Zagreb), Vogrinec (Drava)
do 55 kg: Holer (Ivo Reya),
Hatorner (Mladost,Zagreb),,
Matjašič (Drava)
do 60 kg: Lakner (Ivo Reya),
Kukovec (Maribor), Mahmetovič
(Ivo Reya)
do 65 kg: Kaničar (Železničar,
Maribor), Marinič (Ljutomer)
ekipno: Ivo Reya (Celje), Mla-
dost (Zagreb), Jesenice...
mlajši mladinci do 55 kg: Petra-
novič (Mladost,Zagreb), Čuk
(Murska Sobota), Kolednik (Dra-
va)
do 60 kg: Petrak (Ivo Reya),
Lampe (Ljubljana), Groznik (Ivo
Reya)
do 65 kg: Krempl (Ivo Reya),
Cvetko (Ljubljana), Rogelj (Go-
lovec)
do 71 kg: Barta (Branik,Mari-
bor), Sep (Impol, Slovenska Bi-
strica), Janjič (Ivo Reya)
do 78 kg: Petek (Gorišnica),
Kepeš (Murska Sobota), Grego-
rec (Drava)
nad 78 kg: Rogelj (Golovec),
Mihajhna (Železničar, Maribor),
Slapar (Šiška, Ljubljana)
EKIPNO: Impol (Slovenska Bi-
strica), Ivo Reya (Celje), Gorišni-
ca...
KONČNI EKIPNI VRSTNI
RED: 1. Ivo Reya (Celje), 2. Go-
rišnica, 3. Mladost (Zagreb), 4.
Drava...
Pozhnd turnip lit zlata puščica
v Ljubljani je bil v soboto
četrti pozivni turnir najboljših
slovenskih strelcev in strelk s
standardnim zračnim orožjem.
V tekmovanju s pištolo je bil
med člani Stuhec četrti, Tr-
stenjak peti in Selinšek šesti,
med članicami pa je bila
Raušlova peta.
V nedeljo pa je bilo občin-
sko tekmovanje za Zlato pu-
ščico. Zmagal je Ludvik Pšajd
mlajši iz družine Jožeta Lacka
z desetimi krogi pred Izidor-
jem Pulkom iz Turnišč in štiri-
desetimi pred Zvonkom Mla-
karjem iz Mipa. Pšajd je na-
streljal 531 krogov.	j ^
V športni dvorani Center bo na
blazinah najvišje državno tekmo-
vanje v judo za ekipnega pokalne-
ga prvaka Slovenije.
Tekmovanje bo v soboto 20. 2.
1993 s pričetkom ob 10.00 uri.
Prijavljenih je devet ekip iz I. in
II. judo hge Slovenije. Vse vodeče
ekipe so se okrepile z drugimi
tekmovalci, kar bo najverjetnje
pripomoglo k večji kvaliteti in
konkurenci med klubi. Tudi do-
mača ekipa se je okrepila, cilji in
želje so zastavljene visoko, saj bi s
tem zagotovih v naslednji sezoni
nastop na Evropskem pokalnem
tekmovanju pokalnih prvakov.
Seveda pa brez podpore do-
mačih gledalcev ne gre, zato orga-
nizator, Judo klub Drava, vabi vse
ljubitelje in druge, da si zanimivo
tekmovanje ogledajo.	anc
Z zadnjim kolom v A ligi, ki je bilo odigrano v dvorani Center, je
končana zimska malonogometna sezona.
Rezultati zadnjega kola:
Juršinci — Vitomarci .....................1:3
Markovci — Video Panda...................1:3
Gumano — Poetovio......................3:4
Zagi Avto — Zamuda .....................2:3
M^jolka — Pri Mici......................3:0
TABELA
1.	KMN Poetovio .....9 6 3 O 31 :8 (-H23) 15
2.	Kov. Zamuda...... 9 5 3 1 22 : 16 (+ 6) 13
3.	Panda .......... 9 4 4 1 19: 13 (-H 6) 12
4.Majolk	a......... 9 3 4 2 14: 9 (-f-5) 10
5.	Gurmanno69 ...... 9 4 2 3 14: 12 (H- 2) 9
6.	Pri Mici......... 9 4 3 2 14: 16 (- 2) 9
7.	Zagi Avto ........ 9 3 2 4 11: 15 (- 4) 8
8.	Markovci ........9 2 2 6 8:20 (-12) 6
9.	Vitomarci ........9 1 3 5 10:21 (-11) 5
10.Juršinci .........9 1 1 7 9:30 (-21) 3
Tudi letos je prvak ekipa KMN Poetovio. Iz hge izpadeta ekipi Vito-
marci in Jiu-šinci. V A ligo pa so se uvrstile ekipe Mes. Fekonja, Mojca
in Tames. Najbojši strelec A hge je bil Dušan Ramšek, dosegel je 15 za-
detkov, najboljši vratar pa je Silvo Kornik oba iz ekipe Poetovio.
Ligi A in B sta dobro uspeh zato ima zasluge Komisija za mali nogo-
met pri MNZ Ptuj. Igralci so bili zelo disciphnirani, saj je v 111 srečan-
jih bilo pokaznanih le 14 rumenih kartonov in 3 rdeči. Sodniki so svojo
nalogo opravili korektno. Posebej velja zahvala kolektivom, ki upravlja-
jo s športno dvorano Center in športno dvorano Mladika, da so omo-
gočih izvedbo hge v dvoranskem malem nogometu.
V A in B hgi je registrirano preko 200 igralcev malega nogometa. In
še ena zanimivost, v A ligi ni bilo nobene resne poškodbe. V B ligi pa,
zaradi specifičnosti dvorane Mladika, tri poškodbe (zlom, zvin noge in
pretres možganov). To je precej majn poškodb, kot v eni sezoni vehke-
ga nogometa.
MALI NOGOMET
Prvi super pokal v malem nogometu bo odigran v Ptuju.
13. marca se bosta v dvorani Center pomerih ekipi: KMN VUKO iz
Ljubljane, ki je prvak medobčinskih prvakov nogometnih zvez in domača
ekipa KMN POETOVIO, ki je prvak SRP-a (slovenski revialni pokal).
Obe ekipi sta tudi prvakinji svojih medobčinskih nogometnih zvez.
Zato se obeta prava malonogometna atrakcija.
Zaslul^na zmaga : Iblitvilf 3:0
Športna dvorana Center, gle-
dalcev 100, sodnika Kmetec (SI.
Bistrica), Tomšič (Sl.Bistrica).
Ptuj: Gojkošek, Zrnič, Marta in
Marjeta Emeršič, Ules, Godec,
Zenunovič, Lipovec. Golob.
Po pričakovanju so Ptujčanke
tekmo dobile z najvišjim rezulta-
tom, toda pot do zmage je bila
težja kot kaže rezultat. Predvsem
so se domače igralke morale
pošteno potruditi v prvem nizu,
kajti gostje iz Ljubljane so kaj hi-
tro v prvem nizu povedle 4 : 11.
Po drugem "time outu" so se do-
mačinke zbrale in zaporedoma
dosegle enajst točk in tako prvi
set z težavo rešile v svojo korist z
rezultatom 15 : 11. V nadaljevan-
ju so igralke Ptuja nasprotnice iz
Ljubljane nadigrale v vseh ele-
mentih. Stalen pritisk s servisom,
dober sprejem začetnih udarcev
in disciphnirana igra v obrambi so
zmeraj prinesli prednost igralkam
Ptuja, še najbolj je bilo to očitno v
končnici nizov. V domači ekipi
velja pohvaliti vse igralke, a ven-
dar nekoliko je izstopala Lipovec.
V naslednjem kolu bodo igral-
ke Ptuja gostovale pri dru-
gouvrščeni ekipi Pionir v Novem
mestu.	iz
18 — o0 w in tam
februar 1993 TEDMIK
V slovo dr; Francu Rakušu
v ptujski bolnišnici je dne 9.
februarja 1993 v 82. letu po
dolgi, težki in neozdravljvi bo-
lezni umrl starosta ptujskih
zdravnikov, ugledni zdravnik,
specialist medicine dela dr.
Franc Rakuša. Dr. Rakuša je
bil rojen 2. 11. 1911 pri Sv.
Barbari v Halozah, v darmšnjih
Cirkulanah, kot sin manjšega
vinogradnika. Osnovno šolo je
obiskoval v rojstnem kraju. Kot
nadarjenega in odličnega učen-
ca so ga starši vpisali leta 1925
na klasično gimnazijo v Mari-
bor. Tam je leta 1933 tudi ma-
turiraL Po maturi se je istega
leta vpisal na nepopolno medi-
cinsko fakulteto v Ljubljani in
nato nadaljeval študij na medi-
cinski fakulteti v Zagrebu ter v
latu 1938 promoviral za dok-
torja vsega zdravilstva. Po stažu
v Ljubljani je leta 1940 nasto-
pil službo sekundarija v Splošni
bolnišnici na Ptuju in delal tam
do 8. 7. 1944, ko ga je zaradi
sodelovanja z NOB zaprl Ge-
stapo. 14. 9. 1944 se mu je po-
srečilo pobegniti iz ptujskih za-
porov ter je z ženo in sedemlet-
no hčerko odšel v partizane. V
partizanih je bil šef kirurške
ekipe v XIV. udarni diviziji. Do
konca leta 1945 je bil šef Vojne
bolnice v Mariboru, nato pa
rmmestnik šefa iste bolnice do
demobilizacije leta 1947.
Po demobilizaciji se je 1. 4.
1947 vrnil na Ptuj, postal
okrajni zdravnik in okrajni sa-
nitarni inšpektor ter istočasno
opravljal službo zdravnika za
socialno zavarovanje, v popol-
danskem času pa je delal še v
svoji privatni ordiruicijl
Iz tega razgibanega življenje-
pisa je razvidno, da je dr.Ra-
kuša bil v težkih časih okupaci-
je izreden slovenski narodnjak
in sodelavec NOB, po nastopu
službe na Ptuju pa je bil izred-
no delaven in spoštovan zdrav-
nik. Dobro je poznal svoje rod-
ne Haloze in tamkajšnji način
življenja, prav tako pa so mu
bile domače in pri srcu Sloven-
ske.gorice. Trdo življenje naših
ljudi mu je bilo poznano in ta-
ko je mogel dobro razumeti
bolnika, ki se mu je zaupal.
Zato so tudi bolniki videli v
njem prijatelja in ne le dobrega
zdravnika s širokem znanjem,
ki ga je skrbno in stalno dopol-
njeval. Vedno je namreč skrbel
za svoje strokovno izpopolnje-
vanje. Rad se je udeleževal se-
minarjev, da si je bogatil svoje
že tako veliko strokovno znan-
je. Na sestankih zdravniškega
društva je bil aktiven v razpra-
vah o strokovnih in organizacij-
skih problemih.
Ob razvoju iruiustrije na Ptu-
ju je spozrml, da bi bilo potreb-
no več znanja iz medicine dela,
zato se je odločil za tovrstno
specializacijo ter 13. 3. 1963
opravil specialistični izpit in ta-
ko postal specialist medicine
dela.
Trdna volja in telesrm žila-
vost sta mu ostati tudi še v le-
tih, ko je s hitrimi koraki enako
kot v mladih letih hodil po hri-
bih in opravljal hišne obiske pri
bolnikih širom Haloz in Slo-
venskih goric. Kljub dobri kon-
diciji se je sprijaznil z dejstvom,
da so se mu služberm leta izte-
kla in se je 1. 10. 1976 upoko-
jil Tako je celo svoje življenje
in delovanje ter uspešno zdrav-
nikovanje podaril Ptuju in nje-
govi okolici
Tudi po upokojitvi je rad de-
lal povsod, kjerkoti je bila nje-
gova pomoč potrebrm, bodisi v
Domu upokojencev bodisi pri
predavanjih na terenu in v de-
lovanih organizacijah.
Od mladih let mu je ostal roj-
stni kraj svet, kjer si je omistil
na očetovi zemlji hišico z vino-
gradom, ki ga je z ljubeznijo,
kot vsak Haložan obdeloval ter
užival v prelepi naravi, sanjal o
mladih letih v rojstnem kraju in
o življenju, kije teklo brezobzir-
no s svojimi lepimi trenutki pa
tudi z razočaranji Neizprosna
bolezen je uničila krepkega, vi-
talnega človeka. Smrt je preki-
nila bogato in delavno življenje
našega kolega, dr. Franca Ra-
kuša.
Svojci, kolegi, prijatelji in šte-
vilni njegovi bolniki se ga bomo
s hvaležnostjo in spoštovanjem
spominjati.	Prim. dr. sel
Jože Neudauer, dr. med.
Izdelovalec mlniatupitih Itišic iz idogallc Anton Ldi
v Ulici 25. maja na številki
5 živi od leta 1984 upokojeni
konjičkar Anton Lah. Leta
1980 je začel z zanimivim,
preciznim izdelovanjem mi-
niaturnih hišic.
V številnih škatlicah ima
pripravljenih na tisoče vžiga-
lic, ki jih najprej prižge, hitro
upihne in očisti z njih žveplo.
Pozneje si napravi in nariše
točen načrt hišice z razpore-
ditvijo oken, vrat, balkonov,
strehe, dimnika in ostalih de-
lov. Vse to nariše na lepenko,
nakar vzame lesno lepilo in
začne lepiti vžigalice na me-
sta, ki so označena. Kot pripo-
moček potrebuje tudi pinceto,
da vžigalico la^e prime. Za to
precizno delo moraš imeti
mimo roko in veliko, veliko
potrpljenja.
Za izdelavo ene hišice pora-
bi okoli 2700 vžigalic in ure
ter mesece dela. Trenutno ni-
ma nobene izdelane hišice, saj
je vse podaril prijateljem in
sorodnikom, znancem in dru-
gim ljudem. Torej je človek, ki
mu je ta hobi užitek in strast,
ne pa denar in slava. Hišice iz-
deluje tudi po želji in pravi,
da so ga obiskovali različni
ljudje iz cele Slovenije in je
prav zato dobil do tega dela še
večji polet in voljo.
Pripravljen ima načrt za iz-
delavo miniaturnega Eifflove-
ga pariškega stolpa, za katere-
ga bo po njegovi oceni porabil
okoli 7500 vžigalic. Kupiti je
torej moral 167 zavojškov vži-
galic.
Kramljanje z Antonom je
prav prijetno, občutek imaš,
da hoče povedati vse v eni sa-
pi, Tudi njegova žena mu
pridno pomaga, da lahko čim-
prej dokonča naročeno hišico.
Njegovi konjički so še: ku-
hanje, peka peciva, pravi stro-
kovnjak je tudi za peko do-
mače torte. Bil pa je tudi kla-
rinetist in bobnar pri kidričev-
skem ansamblu Kombo 6,
Za vseh do sedaj narejenih
110 miniaturnih hišic ni imel
"gradbenega dovoljenja" in
upa, da mu jih ne bodo prišli
r^it. Zaradi izredno slabega
vida pa je zaenkrat moral opu-
stiti svoj hobi, kajti moral bo
na operacijo očesa in zato mu
želimo, da bi operacija uspela
in da bo lalio še naprej
ustvarjal in sestavil miniaturni
Eifflov stolp, saj mu je to
življenjska želja, Edi Klasinc
Športna Zveza občine Ptuj je skupaj z Odbojkarskim klubom
Ptuj organizirala občinsko prvenstvo za osnovne šole v odbojki.
Tekmovanje je potekalo v telovadnici Osnovne šole Breg in so se
ga udeležile naslednje Osnovne šole: Kidričevo, Breg, in "Olga
Meglič". Samo tekmovanje je bilo zanimivo in je potekalo v pra-
vem športnem vzdušju, kajti vsaka ekipa je imela svoje navijače,
kateri so jih športno vspodbujali, da dosežejo čimboljši rezultat.
Občinski osnovnošolski prvak je postala Osnovna šola Breg, kate-
re pionirke so prikazale najboljšo igro in zasluženo premagale
oba nasprotnika z najvišjim možnim rezultatom. K temu uspehu
jim je veliko pripomogla njihova voditeljica Zrnič, ki je tudi člani-
ce Odbojkarskega kluba Ptuj. Zmagovalna ekipa je sprejela v traj-
no last pokal, ostale ekipe pa pismena priznanja.	IZ
Ko bom Imel denar, bom uresnifill s¥oje sanfe
Feliks Rajh, izučen strugar,
dela v svoji delavnici. Pravi,
da ima dela dovolj in raz-
mišlja celo o njeni širitvi. To-
da Feliksa smo obiskali zaradi
nečesa drugega — kljub temu,
da je uspešen obrtnik, namreč
še vedno najde čas za svoje
konjičke.
Feliks nam je z velikim ve-
seljem odprl sobo, v kateri
ima spravljene prave zaklade.
Tu najdete najrazličnejša gla-
sbila, stenske, ročne in žepne
ure, pisalne stroje, in vse vrste
orodij, ki so jih kmetje upora-
bljali pri kmečkih opravilih.
Še posebej je ponosen na stari
kinoprojektor, ki še deluje.
Ima tudi ročno blagajno ter
žig negovskih grofov. Zanimiv
je, na primer, gramofon, na
katerem lahko vrtite samo ste-
klene plošče,
"Ko sem se učil za strugarja
in tudi pozneje, sem kmetom
večkrat naredil usluge. Za pla-
čilo sem vedno prosil za kak
star predmet, če sem vedel, da
ga imajo. Seveda so mi ga z
veseljem dali, saj so ga največ-
krat imeli spravljenega med
staro šaro. Nekaj predmetov
sem našel tudi na smetišču,,, "
pripoveduje Feliks, Danes ljud-
je premalo cenijo te stvari in
mnogo so jih uničili, "Škoda,
kot da bi želeli uničiti svoje
korenine," nostalgično doda.
Malce skrivnostno nas pova-
bi v svojo garažo, kjer nam
odkrije starega lepotca merce-
desa, letnik 1948, ki je prire-
jen v tovorno različico, "Ja,
ko sem ga dobil, je bil v zelo
slabem stanju. Veliko ur sem
porabil, da sem ga spravil v
vozno stanje,"
Njegov dveletni sin Tomaž
pa z veseljem ugotovi, da je
vožnja v mercedesu najudob-
nejša,
Feliks ima še eno veliko že-
ljo, Pred leti je kupil staro
kmetijo, ki bi jo rad obnovil in
jo uredil kot turistično kmeti-
jo, Ogledali smo si jo in res
leži v idiličnem, neokrnjenem
okolju,Iz Feliksa kar vrejo za-
misli, kako bi ohranil in uredil
pristno slovenjegoriško hišo, v
kateri je črna kuhinja, V hiši
bi imel tudi razstavni prostor
svojih starin. Saj meni, da spa-
dajo le v tako okolje in ne v
moderno hišo, V bližini je že
uredil ribnik, postavil iibel-
njak, možnosti pa je še veliko.
Lahko mu samo zaželimo, da
bi ga občinski možje tudi de-
narno podprli in bo tako lah-
ko uresničil svoje sanje.
Tekst in foto:
Marija Slodnjak
Feliks /e tudi ljubitelj kaktusov, Ima Jih ie okrog dvesto.
Dva Vinogradniško izoliraževalna dneva
Vinogradniško sadjarsko društvo Ptuj in kmetijska svetoval-
na služba pripravljata še dve obUki izobraževanja vinogradni-
kov in kletarjev, V soboto, 20, februarja, bo o kletarjenju govo-
ril mag. Tone Vodovnik. Predavanje bo v trničarskem domu v
Juršincih, po njem pa bo pokušnja in ocenjevanje vina. Kletar-
ji, ki želijo strokovno oceno svojega vina, naj prinesejo vsaj li-
trski vzorec. Ocenjevanje bo anonimno, mnenje komisije bo
dobil vsak posameznik.
V ponedeliek, 22. februarja, pa bo ob 9. uri predavanje v
dvorani Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo.
Dipl. ing. Konrad Beber iz KZ Maribor bo predavalo zaščiti vi-
nogradov, dipl. ing. Tea Ozimič pa o sajenju in obrezovanju
vinske trte. Ob 13. uri bo še prikaz uporabe vinogradniške me-
hanizacije.	JB
V talnih in podnebnih raz-
merah, kot prevladijejo pri
nas, je gojenje in pridelovanje
raznih vrst jagodičevja v SAD-
NEM VRTU že od davnaj pre-
cej udomačeno in cenjeno.
Med najbolj razširjenimi vr-
stami so ribez, kosmulje, mali-
ne, ribez in robidje ter v no-
vejšem času njihovi križanci
josta, tayberry in aronija. Če-
prav ima ta sadna vrsta neki
skupen naziv jagodičevje, se
posamezne vrste botanično,
po vzgoji, agrotehniki obliki,
vrsti in prehrambeni vrednosti
sadja bistveno razlikujejo.
Vsem je več ali manj enako,
da rastejo v grmičasti obliki in
da ne tvorijo drevesne kroš-
nje, Grmičasta rast ima za po-
sledico, da rastlina zaradi
kratke proti rastlinskih sokov
iz korenine do brstov zhodaj
spomladi zbrsti in prične na-
^o vegetirati. Vzgojena rez in
nega grmov morata zaradi te-
ga biti dovolj zgodaj opravlje-
ni, da s pozno rezjo ne bi ra-
stlini povzročili več škode kot
koristi, Z rezjo ob že pričeti
vegetaciji je skoraj nemogoče
obvamovati cvetne brste, ne
da bi se osipali, in škoda je za
rastlinsko hrano, ki je kot
proizvod lanske vegetacije bi-
la preko zime hranjena v ko-
reninah, ob začetku vegetacije
pa se je pretočila v nadzemne
organe grma, a jo z odrezani-
mi kraki in vejami za vržemo.
Za vse vrste jagodičevja vel-
ja, da je naprimemejša zelena
rez, ki jo opravimo ob obiran-
ju ali takoj po obiranju, sedaj
pozimi pa opravimo le potreb-
ne popravke pri vzgoji rezi.
Rdeči in beli ribez rodita na
enoletnem lesu in na brstičih
dvo in triletnih rozg. Odstran-
jujemo rozge, starejše od treh
let. V grmu naj ostanejo po 2
do 3 tri-, dve- in eno-letne, z
brstiči dobro obraščene rozge,
tako da bo grm vseboval 6 do
8, v obliki kotla enakomerno
razraščenih vej ali rozg s pro-
sto in osvetljeno sredino grma.
Črni ribez rodi najboljše
plodove na lanskoletnem lesu,
zato vzdržujemo samo mlad
do štiri leta star les. Pogan-
jkov ne krajšamo, ker črni ri-
bez rodi po vsej dolžini eno-
letne rozge, temveč poganjke
samo redčimo.
Kosmuljo režemo podobno
kot rdeči ribez. Notranjost
grma mora biti osvetljena, si-
cer plodovi ne dozorijo, segni-
jejo in odpadejo. Stranske
rodne poganjke je pri kosmul-
ji priporočljivo krajšati na dva
cvetna brsta.
Maline spomladi krajšamo
na višini 1.8 do 2 m in izre-
žemo šibke popnjke, Rozge,
ki so rodile, če jih nismo pore-
zali že po obiranju, izrežemo
tik ob tleh in takoj sežgemo,
da uničimo škodljivce, ki pre-
zimujejo v starih odmrlih po-
ganjkih.
V ZELENJAVNEM VRTU
je za pridelovanje paprike in
paradižnika nujna poprejšnja
vzgoja sadik. Čas za njihovo
vzgojo je 10 do 12 tednov. Ker
je čas sajenja paradižnika in
paprike na prosto sredi maja,
ko preneha nevarnost spomla-
danskih pozeb, sejemo seme v
tople grede ali zabojčke že ob
koncum februarja.
Seme pred setvijo namo-
čimo 24 ur v vodo, saj bo na-
močeno seme vzklilo že po 8
dneh, sicer pa kali tri tedne.
Posejano seme pokrijemo s
tanko, 3 mm debelo plastjo
presejanega komposta, zalije-
mo in setveni zabojšek prekri-
jemo s steklom. Posevek goji-
mo pri temperaturi 18 do 20C,
steklo pa vsak dan obrnemo.
Na steklo se namreč nabira
kondenzirana vlaga, ki kale-
čim rastlinam škodi zaradi šir-
jenja glivičnih bolezni.
Ko imajo rastlinice razvita
prva prava lista, jih po dve
skupaj pikiramo v šotne
lončke s premerom 8 cm, na-
polnjene s kompostom oziro-
ma mešanico, ki smo si jo že
predhodno v te namene pri-
pravili, Lončki, posejani s se-
jančki, če niso šotni, morajo
imeti na dnu luknjo, ki služi
kot drenaža, Sejemo le raz-
kuženo seme, ker se različne
glivične bolezni razvijejo
sočasno s kaljenjem, zato
često kalček odnire že ob kal-
jenju.
Zoper plesen in druge gli-
vične bolezni posevek vsak te-
den pršimo z dithanom M45,
antracolom, antracolom com-
bi ali bakrenim antracolom v
0,25% koncentraciji. Če pa se
pojavijo uši ali pršice, pa škro-
pivu dodamo pirimor v 0,06%
koncentraciji ali basudin 40 v
0,2% koncentraciji.
Po biokoledarju jr pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, od 23. do 26, februarja,
nadzemnih plodov, od 16, do
18, ter 26, in 27. februarja,
zaradi korenike, od 18. do
20.	februarja, rastline, ki jih
sejemo in sadimo zaradi cve-
ta in zdravilna zelišča pa od
21.	do 23. februarja,
Miran Glušič, ing.agr.
TEDMIK -- februar 1993
za razvedrilo — 21
22 oglasi in poslovna sporočila
18, februar 1993 -- TEDMIK
TEDMIK — ggBRUAR 1993
oglasi in objave — 23
Zlata poroka v Ormožu
Zadnjo januarsko soboto sta
v Ormožu, v krogu svojcev in
prijateljev, praznovala zlato
poroko Ljudmila in Rudolf
Granda iz Vuzmetincev 7.
Ljudmila, ki se je pred po-
roko pisala Kožar, rodila se je
6. septembra 1922. v Vuzme-
tincih, in Rudolf, rojen 13.
aprila 1903. na Vitanu, sta
sklenila zakonsko zvezo 27. ja-
nuarja 1943. na Kogu.
Zlati ženin, sedaj je celo
najstarejši krajan v krajevni
skupnosti Miklavž pri Or-
možu, prehodil je dokaj zani-
mivo življenjsko pot, je danes
upokojenec, zlata nevesta pa
se je ves čas ukvaijala z go-
spodinjstvom in vsem, kar so-
di zraven. V zakonu se jima je
rodilo pet otrok, štirje še živi-
jo, njuno jesen življenja pa
razveseljujeta tudi dva vnuka.
Kot veliko ljudem v tem
življenjskem obdobju, tudi nji-
ma zdravje ne služi več najbol-
je, vendar z vedrino in dobro
voljo premagujeta tudi to te-
gobo.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Zlatoporočenca Granda
Tudi do štirideset
tisoč krofov dnevno
v ptujskih pekarnah in
slaščičarnah bodo ob le-
tošnjem pustu spekli veliko
slastnih krofov. Delo so orga-
nizirali tako, da bodo lahko
zadovoljili vsa naročila. Direk-
torica Erika Mihelač je pove-
dala, da jih bodo ob konicah
spekli tudi do 40 tisoč dnevno.
Od tega jih bodo dobro tretji-
no prodni v Maribor, kamor
dnevno že sedaj prodajo do 30
odstotkov proizvodnje. V Ptu-
ju pa se je povpraševanje po
njihovih izdelkih zmanjšalo.
To pa šc ne pomeni, da se je
njihova proizvodnja zmanj-
šala. Primerjava januar 1992
— januar 93 je pokazala, da
so proizvodnjo povečali za 60
ton. Lani januarja so proizve-
dli 260 ton pekovskih izdel-
kov, letos 320.
11. februarja so v povprečju
za deset odstotkov povečali
cene kruha, pekovskega peci-
va pa za več. Pustne krofe bo-
do prodajali po 38 tolarjev.
Primerjava cen z drugimi pe-
kovskimi organizacijami je po-
kazala, da so njihove cene
kljub podražitvi niqe. Z ugod-
nimi cenami pa je tudi proda-
ja lažja, kar se še posebej poz-
na pri prodaji v Mariboru,
kjer se v eni prodajalni sre-
čajo tudi štirje prodajalci kru-
ha. Uspešnejši je tisti, ki ka-
kovostne izdelke prodaja po
ugodnejših cenah.
Ptujski peki in slaščičarji
se zelo trudijo, da bi
uspešno poslovali. Del de-
javnosti, kot sta promet in
prodajalne, so dali v najem.
Prevzeli so jih nekdanji de-
lavci, ki se sedaj kot obrtniki
trudijo za čim boljši za-
služek. Njihova uspešnost je
odvisna od tega, koliko kru-
ha in drugih pekovskih izdel-
kov prodajo. S tem, ko so
oddali del dejavnosti zaseb-
nikom, se je zmanjšalo tudi
število zaposlenih. Trenutno
jih je 82.	mG
Rodile so - čestitamo: Helena
Repec, Obrež 45, Središče - De-
nisa; Tatjana Fras, Trnovska vas
30 - Tamaro; Silva Novak, Vi-
čanci 88, Vel. Nedelja - Dejana;
Gordana Fridman, Pršetinci 45,
Tomaž - Roberta; Vesna Tom-
še, Videm 65 - Domna; Elizabe-
ta Fras, Placar 24/a, Desternik -
Sašo; Marta Filipič, Lahonci 70,
Ivajnkovci - Mateja; Brigita Ke-
kec, Nova vas 43/a, Markovci -
Tomaža; Danijela Koderman,
Selška c. 7, Ptuj - Leona; Metka
Vičar, Ilirska 9, Ormož - Luka;
Nada Dajčman, Jiršovci 60, De-
strnik - Tadeja; Marija Svenšek,
Minoritski samostan 5, Ptuj -
Miha; Marjetka Kodrič, Vrhlo-
ga 39, Slov. Bistrica - Uroša;
Marija Vurzer, Grajena 75, Ptuj
- dečka; Zlatka Klep, Ložina 8,
Zg. Leskovec - dečka; Brigita
Veisbaher, Podvinci 98/a, Ptuj -
deklico; Zvezdana Grajfoner,
Gočova 49, Gradišče - dekHco;
Anka Kaučevič, Barislavci 10,
Lovrenc - Sergejo; Katarina Mi-
klič, Barislavci 35/a, Polenšak -
Benjamina; Anica Zajšek, Tržeč
3, Videm - Nejca; Danica
Vilčnjak, Pobrežje 137, Videm -
deklico.
Poroke - Ptuj: Jožef Murata
in Andrejka Zidarič, Kajuhova
5, Kidričevo; Franc Fišer in Na-
da Lampret, Ptujska Gora 54;
Jožef Gobec in Sonja Valant,
Popovci 3/a; Benjamin Korbun
in Terezija Pernek, Volkmerje-
va C.7, Ptuj; Slavko Žumer,
Župečja vas 45 in Simona Bau-
man, Pleterje 70/a; Jožef Te-
tičkovič, Gruškovec 24 in Eliza-
beta Ornik, Stanetinci 46.
Umrli so: Zvonko Glažar, Nova
vas pri Ptuju 25/c, "1954 - +6. fe-
bruarja 1993; Nada Glažar roj.
Kikl, Nova vas pri Ptuju 25/c,
•1945 - +6. februarja 1993; Niko
Glažar, Nova vas pri Ptuju 25/c,
«1979 - +6. februarja 1993; Mat-
jaž Glažar, Nova vas pri Ptuju
25/c, n981 - +6. februarja 1993;
Terezija Potrč roj. Lacko, Ja-
nežovski Vrh 30, '1909 - +11. fe-
bruarja 1993; Rudolf Rodošek,
Ljubstava 9, '1913 - +10. fe-
bruarja 1993; Franc Rakuš, CMD
15, Ptuj, *1911 - +9. februarja
1993; Ivan Venta, Cvetkovci 67,
•1928 - +10. februarja 1993; Ka-
zimir Kosi, Sp. Ključarovci 30,
1924- +12. februarja 1993.
POŠTNE
KUVERTE
ŠE VEDNO
JUGOS^^N^^
Pred dnevi je na naslov na-
šega uredništva prišlo vred-
nostno pismo s poštno štam-
piljko Laško. To res ni nič ne-
navadnega in vendar je nena-
vadno. Napisi na pisemski
ovojnici so namreč še iz Jugo-
slavije. Stara zaloga, varčeva-
lce ali kaj drugega? N.V.
Z avtom
v obcestni Jarek
In nasip
Po regionalni cesti od
Majšperka proti Rogatcu
je v soboto, 6. februarja,
nekaj pred 4. uro vozil
osebni avto Martin Drofe-
nik iz Stojnega sela 10 pri
Rogatcu. Za naseljem
Spodnja Sveča je v blagem
desnem ovinku zapeljal čez
nasprotni vozni pas v obce-
stni jarek in trčil v nasip.
Pri tem se je hudo ranil.
Drevo padlo na
cestnega delavca
V	torek, 9. februarja, so
delavci Cestnega podjetja
Maribor ob magistralni ce-
sti med Zlatoličjem in
Staršami podirali drevesa.
Eno do podžaganih dreves
je padlo na delavca Franca
Serbineka izn Jedlovnika
in ga hudo ranilo.
Gorelo
v Prepoljah
V	sredo, 10. februarja,
pozno ponoči je začelo go-
reti v pritličju v Prepoljah
73/a, last Silva Vigeca. Do-
mači so spali v prvem nad-
stropju. Ogenj so gasilci
omejili in pogasili. Vzrok
požara še ugotavljajo.
V rožicah za
krmilo traktorja
Lenarški policisti so v če-
trtek, 11. februarja zvečer,
pripeljali na policijsko po-
stajo 42-letnega V.S. z Za-
gajskega Vrha v radgonski
občini in ga pridržali do iz-
treznitve. Vzrok je bil v
tem, ker se je V.S. tistega
večera pripeljal s traktor-
jem k bivši ženi, ki živi s
17- in 13-letnima otroko-
ma. Z bivšo ženo se je za-
čel prepirati in celo groziti
s pištolo. Hčerka je stekla v
temo, namenjena k sosedu
po pomoč, V.S. je poskušal
steči za njo, vendar so se
mu noge preveč zapletale,
zato je raje sedel za krmilo
traktorja. Hčerke ni dohi-
tel, zato se je odpeljal proti
Ihovi, KS Benedikt. Tam je
srečal policiste, ki so ga po-
skušali zaustaviti. Skušal je
pobegniti. Ker mu ni uspe-
lo je le ustavil, potem pa ni
hotel izstopiti iz kabine.
Policisti so morali uporabi-
ti strokovne prijeme, da so
ga ukrotili. S kazensko
ovadbo so ga predali prei-
skovalnemu sodniku.
Vlom v zlatarno
mmism^immmmmmmmimitms
Zaenkrat še neznani sto-
rilec je v noči na četrtek,
11. februarja, vlomil v zla-
tarno na Trgu svobode 10 v
Lenartu, last Sama Ivnika.
Z vlomilcem je izginilo
precej srebrnega nakita, po
oceni vrednega okoli 300
tisoč tolarjev.
Trčenje med
prehitevanjem
Od Lenarta proti Mari-
boru je v petek, 12. fe-
bruarja, dopoldne vozil
osebni avto Milan Gal iz
Lenarta. Pri naselju Moč-
na je začel prehitevati av-
tobus. Prav tedaj mu je s
tovornjakom pripeljal na-
sproti Alojz Božič iz Mari-
bora. Vozili sta trčili in
Milan Gal se je pri tem hu-
do ranil.
Nezgoda vlačilca
s cisterno fenola
Po magistralni cesti od
Maribora proti Ptuju je v so-
boto, 13. februarja, okoli 16.
ure italijanski državljan Val-
ter Franco, vozil tovornjak s
priklopno cisterno, napol-
njeno z nevarnim fenolom
(zelo strupena surovina za
pripravo barvil). V naselju
Ix)ka je v blagem desnem
ovinku med srečanjem s to-
vornjakom nemške registra-
cije oplazil zadnji del tovor-
njaka, zatem pa zadel v lažji
priklopnik, la ga je vozil
Ivan Vlahovič iz Zagreba, in
s sprednjim delom vozila za-
peljal s ceste. Sreča v nesreči
je bila, da je fenol ostal v ci-
sterni, sicer bi lahko prišlo
do ekološke katastrofe, in da
nobeden od udeležencev ni
bil telesno poškodovan. Ma-
terialno škodo na vozilih pa
so oceniU na 3,2 milijona to-
larjev. Zaradi nezgode je
promet po magistralni cesti
nad 3 ure potekal samo po
enem voznem pasu.
Z avtom s ceste
V	soboto, 13. februarja, ob
22,40 je Drago Uršič iz Slo-
venske Bistrice vozil osebni
avto iz Poljčan proti domu.
Za naseljem Križni Vrh je
med vožnjo po klancu navz-
dol avto začelo zanašati. Za-
peljal je levo s ceste in trdo
pristal v jarku. Drago Uršič
se je pri tem hudo ranil.
Voznik traktorja
umrl
Po lokalni cesti od Lubsta-
ve proti Podlehniku je v po-
nede^ekf 15. februaija do-
poldne, 56-letni Janez Vin-
diš iz Lubstave 24, KS Vi-
dem pri Ptuju, vozil kmety-
skl traktor s priklopnikom.
Po delno zasneženem in
spolzkem cestišču je med
vožnjo po klancu navzdol
traktor začelo zanašati, za-
pe^al je v obcestni jarek in
se prevrnil. Vindiš je padel
iz kabine pod traktor, ki ga
je tako hudo poškodoval, da
je umrl na kraju nesreče.
Zvečer nI
zaklenila vrat
V	četrtek, 11. februarja,
malo pred polnočjo so nez-
nanci vstopili v stanovan-
jsko hišo 75-letne Alojzije
M. iz Oplotnice, ki je v hiši
spala sama, vhodna vrata
pa je zvečer pozabila za-
kleniti. Prestrašeno ženico
so potegnili s postelje in
od nje zahtevali devize, teh
pa ni imela. V strahu jim je
izročila vso gotovino, ki jo
je premogla, to je 5 tisoč
tolarjv. Nepovabljeni nočni
gostje so se zadovojili tudi
s tem in vzela jih je tema.
Ukradel tehnične
predmete
Med 9. in 12. februarjem
je neznanec obiskal stano-
vanjsko hišo v Čermožišah,
KS Žetale, last Franca K.,
in odnesel več tehničnih
predmetov. S tem je lastni-
ka oškodoval za okoli 250
tisoč tolarjev.	ff