JAMAMI SLAVJAff
PODUČIM LIST V RAZNIH LJUDSTVU KORISTNIH REČEH
. . STO® ®D
SLAVJANSKIGA DRUŽTVA V TERSTD.
Pjmu. JairailU SliTi&b ho uhajal T iveakih Ireh.pol« m Zonajal« čl.Mvua h» pQlfbni(i plaEtla polilal; domačin Ik po 3 for. nečlanovani • - ■ ■ • • ' ------------------Lo predplačilo v dniibenskim alanlia jemalo. .
pa 3 for.; a paslo 4 for. nt celo leto dijak—Za raako tri zrcak* ao ho j
List S.
Mesca Aprila
1SSO.
Odbor preeastKim Članovam slavj. družtva.
Še prej ko se bomo mogli v prihodnim po naših pra-vilah žazuamvaniin trimesečnim Zbora sniti; se odbora primerno, in celo potrebno zdi, Prečastitim fclanovam važnejši prigodke, ki slavno dražtvo zadevajo, in ki bi vsakiga rodoljuba zanimiti vlegnili,. razodeti, in na znanje dati. Boječ, in obupljiv se je Jadran. Slavjan na svitlo spravil: opiraje se najako blagoserčnost Gospodov, ki so, njegovo pervo zalogo zagotoviti, pripomočke napisali, in svoje obilne darove, kot Bogu in ljudem narprijelnejši žertvo, na altar slavjanske domovine prinesli. Kleri milodar, ktera milostinja more večnimu Očetu, i« vsem, ki svojiga bližniga ne le z jezikum, ampak v resnici in v djanju ljubijo, prijetniši biti, kakor kar s? za izobražeuje, in za povzdigo človeškiga rodu, za časno posrečenje in večno zvelitanje tistih, za ktere je Sin Božji se včlovečil in vmerl, de bi nobeden iz med njih pogubljen ne bil—dohriga počne, dobriga stori ? — Slava tohkj in nvaia in neskončna blagodarnost serčnim Vtemeljiteuam Jadran. Slavjanal Kjili imena bodo v bukve večniga živlenja zapisane 1 Odlior ne zamore sadaj nič drugiga, kakor jih po našem listu razglasili i in vedni hvaležnosti slavjanskiga ljudstva priporočiti. Ker se nadjamo, de se bo imenik teli časlilih Gospodov do dneva, ko ho list končan, še pomnožil, inu, desirnvno je vredin na čelu stati, na slednji poli prostor odločimo.
Tiskarni stroški so silni; prestrašil bi se jih, kdor nima takšuiga zaupanja v človeško blagodušnost in žlahtuoserčnost, kakoršno v slavjanskih sercih živi. Za zdani natis smo morali blizo 100 fr. plačali, in pri niski ceni, ki smo jo naslovili, gotovo ne bomo mogli napredovali, nko se šo več vtemeljiteljov ne najde, in ako nas dragi Slavjoni no bodo prav mnogobrojno s svojimi naročili podpirali.
Pravijo, do „Uog Nomca 110 zapusti", in pristavijo: „ako ui lačin, tak je žejiu". Slavjani tudi vomo, de nas Bog no bo zapustil, smo pa vajeni lerpeti in stradati, in no terjamo, de hi naša mavlia zmlraj polna hilu; k božji časti, in k pridu svojiga bližnjiga ne maramo se tudi slcduign beliča znebiti. Tako našo prepričanje, in dvojne nnročila, ki smo jih dobili: naročilo Visoki ca
BIinistebstva, in Njih Milosti,' našiga serčno ljubljeniga visokiga duhovskiga Pastirja, teržaško-koparskign gosp. Škofa, so našo dvomljivost, i obupnost nekako potolažile ; ino kakor sončni žarki naše čela razjasnile. Pismo, ki so ga narmilostljivši' gosp. Škof vredniku poslali je nas clo v dnu naših sere razveselilo, in ne moremo ga častitljivim g. Članovam zatajiti; prepričani, de nam -Ijudomili Gospod tega ne bodo zamerili Nate ga:
^Visokovbeom Gospod Voditel!
„Ko Vas s prav hvaležnim sercem zahvalim, de sle „mi poslali-en natis undan izdaniga noviga časopisa »Jadranski Slavjan", ki ga Vi vredujete, Vas zraven prosim, pošlite- en natis tudi moji tukej vnovič gvstanovljeni duhovšnici ter predplačilo za eno leto, ki ^e'tukej priloženo, 6 f., primili blagovolite.—Bog daj „tomu časopisu prav dobro srečo I ter nadjam se, de „bodo v njemu prostor našli tudi spodobni sostavki gledd „vsakterih učivnic vškoGjiin gledd posebnih cerkvenih „prigodeb, saj je izobraženje ljudstva v cerkvenim duhu „in resnično katoljška otroko-reja sedajni čas nar po- . „trebniši reč. Tudi se podstopim Vam poslati en natis „ izpiska, ki ga je po perložnosti Ianskiga škofijiga sbora „na Dunaju n.tel Fessleb nedavno napravil gledč pokrajinskih sborov (Provincial-ConcilienJ in škofijskih „shodov CDificesan-Synoden3, de so ga poslužite, * „kakor Vam všeč; in ostanem s vsim poštovanjem Vam	. ves vdan
Jebni Legat 1. r. škof. .
„V Tesstu 13. d. Malitravna 1850."
Kolikor je lako važno pismice naš pogum okrepčati, ino nas h krepki terpežnosli obuditi zamoglo, si vsak rodoljub, ki s nami enako sočutje za domovino v persah nosi, lahko misli. — Smemo se po tem na-djati, de ho žlahtni zgled Visokiga dušniga Pastirja vse visokočaslite g. Duhovno za Slovenščino nadalmil, ravno tako tudi vse megle, ktoro soprolivni nalolcovavci nad nas nagnali, razkadil, ino nas k bratovski vzajemnosti, v pravi keršanski ljubezni zjedinil. S radostjo bomo sprijeli vsak sosla-ck, hodi si de zadeva naše šolo ali osohiluo cerkvene prigodhe; samo de bo v duhu mini in sprave, v duhu prave krisljanske ljubezni pisan.
Želimo serčno, in kakor pravi rodoljubi želeli moramo, de bi zlasti visokočastili g. Duhovni nam dode-
'1
ljene enakopravnosti, sc primili; brez ozira n« ktore si hodi njim podtaknjene zaderge Slovenščino podpirali; in se radi v maternim jeziku njim izročenik ovčic urili. Kdor je iz latinskih ali nemških iol v slavjanske krajino poklic dobil, ino iamkje v šoli, spovednici, ali im lcci slovensko govorili primoran bil: bo rad obstal, do vsa učenost, ino vse znanosli celo malo pomagajo, in skor nič ne veljajo, oko jih ne vemo spučati. Jezik, ki smo ga kot otroci znali, v možkih, in djanskih letah ni več doslojin, oko bi ga ravno ne bili pozabili. Zatorej je nas silno zabolelo, ko smo v 21. listu Slov. 12. p. m. brali: de se hogoslovci v Gorici nočejo učiti materniga jezika, v katerem bodo prihodnič svoje svete pastirske dolžnosti spolnovati morali. Zvedili smo pozneje, de k temu le prave priložnosti nemajo; in navdamo se terdnimu zaupanju, de bodo Njih Prevzviše-nost Narmilostljivši Gospod Knez- in Nadškof po prošnji, ki smo jo Njim podložili, taki napčnosti v okom priti milostljivo blagovolili. Verle slovenske bogoslovce pa prosimo, de naj se nam pridružijo, in nas, kar mogoče, s slavjanskimi dopisi, in sostavki ■ razveselujejo. Radi bomo, kar bi se nam za javnost pripravno ne dozdevalo, kolikor bomo kos, popravili; ino jake spise tudi po moči v denarjih počastevali. — Zjedinjenimi močmi bo nam lahko spone, ki so do sada naš jezik vezali, otresti, in mu povsod celo veljavnost pridobiti.—Poduk v ilirskim jeziku, in o ilirskim slovstvu, ki ga je nam gospod D. Vladislavljevič po našim zadnjim razglasu dajati dovoljil, napreduje krepko. Beremo poslovice g. Vuka Stef. Karndžiča, in viivamo vsak dan novo radost, novo veselje, ker vidimo, da je med slovenskim in ilirskim veliko manjši razloček, kakor med milanskim in neapolitanskim; de se med seboj veliko ložeje raz-nmimo, kakor nemški Tirolec, in nemški Porus (Prajs); in de nar veči meja, ki nas loči, so le čerke. Ko je ta preskočena, se najdemo v svoji domovini, najdemo zgol znane glasove, najdemo brate, ki so dolge leta od nas ločeni na plujem živeli.—Bog nam daj tudi v kratkim učitelja v slovenskem! Bog daj, de bi visoko Ministerstvo uka naše zdihleje slišalo, in našo prošnjo, tukaj za Slavjane stolico nopra- ' viti, skoraj vslišalol G.Hacun ima preveč opraviti, ino premalo časa, kakor de bi še tej častiti želji slavnih g. Članov vslreči zamogel; in drugih Sloven-cov, ki bi v Slovenščini k temu zadosti urjeni bili,' ali, ako so, de.hi vtegnili, v Terstn neimamo, tako de jo nam silna, silna potreb«, slavenskiga jezikoslovca prej ko šlej dobiti.
V Terstn 15. M. travna 1850.	i
Obština.
Cujc l1 kogod, da se o kakvoj obšlini govori, lo čo on pre svega zapitati: šla je obština, i kako je postala? Za moči iz-jasnenja dati, šta se pod tom.Tieči obština razumie, nuždno je njeno postanje u prizrenje uzeti, iz ovoga če potom samo po sebi sljedovati, šla jo to obština. Doklo god ljudi razasuti i bez ikakvog uznjmnog drugovanja žive, dokle god dakle obi-latclji jednog ili višo domovoh jednu zaključenu rodbinu sači-njavaju i sa drugim rodbinama u nikakvo sudaranje no dolaze, u nikakvom bbvczu no stojo: dollo poznaju oni samo neko potrebe, koje izdčržanjo njihovog živola iziskoje, i samo ove malene polrebe nabavljat če oni sebi sami. Njihovo šume, nji-
hova polja i domača živad daju jim obilališle, hranu i odeču. No rodbina se neče na svagda iz malenog breja ljudih sasto-jati. Ona če lica iz drugih rodbinah u svoju sredinu priinali, i s godinama sve to višo na broju bivati. Tako sc radjaju tečajem vremena iz iedne jedinite više rodbinah. Nn mic-slu onom, gdi je oa prije jedna jedina ili samo malo kučnh stojalo, nahodi se več sada deset, dvndcset, petdeset ijo.š više zdanijah; gdi jo s početka samo jedna jedina rodhinn živila, tu se sad vesele njih deset, dvadeset, petdeset i više rodbinah sastoječih so iz trideset, petdeset, sto i višo razumnih Mi.šte-stvah. Ovakovim razširivanjem i razplodjivanjcm dogadjn so česlo, da se više njih jedna od drugo razslnvljeno živečih rodbinah sudare, da su so potom na povčršiju zemlje, koja dve ili više rodbinah jednu od druge razslavljašc, i obilavana ne biaše, sad takodjer domovi podigli i da na isloj takodjer i ljudi Žive. Kadkad če i gdiekoja rodbina slrnne svojn sednlišta ostavivše rodbine u svoju sredinu primili i njima zemljo i polja naznačiti. Sa umnoženjem ljudih rasto i njihovo duhovno iz-obraženje, ta več i poslovica veli da četir oka višo vido negoli dva. Rasle li pak izobraženje, to se onda i potrebo umnoža-vaju. Tako n. pr. oralo se u perva vremena sa plugom dčr-venim. No pošlo su se ljudi umnožili i pošto je posredstvom saobšlenja njihovih misljh izobraženje svakog pojedinog pona-raslo, uvidili su oni, da sa gvozdjem okov«ni plujj mnogo duže traje i holje usluge Čini, negoli onaj derveni. Jesuli se pak potrebe ljudske nagomilale, to onda več nije bila svagda u stanju svaka pojedina rodbina sama sebi sve ovo nabavili, Štojoj je ko njezinom duhovnom itielesnom izobraženju nuždno. 'Po ovome, kako njih višo ili mlogo rodbinah jedna pokraj druge živi, dolaze več u neka medjusobna stidaranjn. Tako če jedna rodbina ko sadčržanju Živola česlo kakvu stvar potrebovati, koju ona ne ima, mornče dakle takovu kod jednog od svojih susiedah polražiti. Često če iz drugih prediulah i takvih ljudi dohoditi, koji su životu i imanju jedne ili više njih u skupa živečih rodbinah od opasnosti. Nalazeči se pak uopas-nosti neče svagda sile imali, dn sami takva nepravedna na-sertanja od sebe odbiju, oni če dakle prinudjeni bili snsiedne rodbine u pomoč prizivati. Negda če gledati i iz sredine u skupa živečih rodbinah zlomislcni neki ljudi, dn red i mir, bezbiednost imanja i života njihovih susiedah uzncmirc. Pošlo se jedna rodbina na višo njih razgranatila, lo nije svagda ono s pčrvog početka ovoj jedinoj rodbini prinadležeče imanje medju drage više njih rodbinah podeljeno bivalo. Kadkad so je svima ovim višim rodbinama za obšle koristovanje ostavio jedan dieo imanja n. pr. neke zemlje, neke šume, kakva kuča i dr. Ovaka i druga pftjedinih rodbinah sudaranja medjusobna dati če jim da uvide potrebu za da družtvo jedno izmedju sebe sastave, u jednu se skupštinu saberu i ko sastavljanju i saderžavanju druživa i skupštine neka pravila i znkonc polože i utvčrde. Ove če sirieč višo njih rodbinah ko uzajmnom podpomaganju obvezali, za da so tišina i mir zadOrži, i pravo i dobro brani protiv makar kakvih opasnoslih i nasertnnjnli, koja silo pojedinih odbiti no mogu. One čo so ko uznjmnom pomaganju obvezali, za da sebi namirenjo svojih potrebah olak-šaju, i niiždna k življenju lakšo nabnve. Ono če sc uznjmno obvezati na to, da izliesnog sažilija lahko proizlazeee nemire na daleko od sebe dčrže. One če se svčrhu izvieslnih k do-stiženju onih svčrhah izračunjenih pravilah sporazumieti, koja svaki pojedini od njihovih sučlanah obavljnti ima. Da se nn posliedku- ova pravila ispunjavaju i u obšle diela obšln uprav-Ijaju i nadgledaju one če naimenovali poglavare i dielovodi-telje. Na ovaj su način obično obštine postale. Sad več nije ležko opredieliti, šta jo to obština. Onn je gradjansko družlvo, koje se črez blizkostiu ukupnog življenja i črez odluda pro-ishodečim zajedničkim inleressima izobrazilo.
. Iz rečenoga o poslanju obštinnh jasno so nvidja, da su se one prirodno izobrazile, t. j. da ono isto tako, knno i rodbino same od sebe postaja. K obslanjti dakle obšlino nije ni najmanje nuždna zapoviest od vlade ilili zakon od deržave; šla više izobrazuju sc prnvilno pravo veče dčržnve lek iz ob-šlinah. Obština sirioč broji sn vremenom sve to više sučlanah, i kao Šlo pojedini sučlani medju sobom, tako i čilnvi« obšline dolaze sa dmgima u sudaranje bnduči da n. pr. vise j njih obšlinah u skupn snmo jednog svcšlcnika ili samo jednu
Jkolu iiuaju; buduči d« jedna obština, koja svoje zemljiSle hoče dn rnsproslruni, zemljo od kakva drug« obitine kupuje; buduči di ona kakvo orudije ili drugu stvar, potrebuje, koja so ni od jednog njuziuog sučlana, no u kakvoj drugoj obšlini, pravi i I. d. Na ovaj način postaje i rasle uzajiuao približava-njo više i mlogo obšliimli. I ovde če razumni uviditi, da se jedna savčršeniju i višo izviestnija dosega svarilih, koje za osnov obštinah sveži služe, samo črez sajuzom više iU mlogo obšlinah u ji-dnu veču nego ilo su sve obšiinu shva-tajuču obštinu pretvorili može. Zbog toga uzimaju na se ove više ili mlogo obšlinah ono i onukove dužnosti, koje su pojedine rodbine priinile, kad su se ■ jednu obSlinu pre-tvaralo bile. Nu ovaj način postaje pravilno jedna dčržava. Ona sc sasliiji iz-više ili mlogo obšlinah. No i onda, pošto se dčržava izobrazila, trajo jednako ono u druživa prešavše odiiošeuje izmedju-Člano vab svake pojedine obštine, ono sve-zoiu obšlinah ko jednoj deržavi ne prestaje, šla više biva juče i kriepčije, i snažuoj dčržavnoj obrani i blagodielelnoj dčržavnoj brigi proporučeno njegovo trajanje i negovanje.
Islina da mloge obštine u dčržavi u nečemu po naredbi deržavne sile postaju; no ovo niuajinanje ne menja suš leslveno odnošenja obšlinska. Svaka pojedina obština ostaje kao jedno zaključeno druživo od više osobali, koje jedina osoba smatra; ona ostaje kno jedno samostalno družtvo, dčržavi, koja ju brnui, obvezanu i mora u svemu podvčrgnuti se, što se ko doslizavanju razumne deržavne svarhe iziskuje, u ostalom pak sloboduu je, i svoje vlaslite sainostnlne života svarhe praleči; . ona ostaje kao jedno zaključeno družtvo, ho sad sajedinjena sa drugim podobnim družtvama ko deržavi.
Kad se sveže više njih rodbinah ko jednoj obštini odnošenja ovih rodbinah ne lerpe sušlestveno nikakve promieue. Svaku pojedina rodbina Živi u obšlinskoj sveži kao i prie, kad je još za sebe živila. Ona može kao i prie svoje poslove iz-včršivali, kao i prie za svojim života svarliama hoditi. Samo inora gdi što činili ili nečiniti, za da bi obština postajali i svoje svarhe pos iči mogla. Na primier, obština. hoče da jednu cestu učini, kako bi njeni slanovnici vode sa daleko ležeče kakve rieke sa malo truda donosili. Ovdie sad mora sraki pojedini slanovnik, buduči da je ova cesta cieloj obštini od koristi, s radnjom ili s čim drugim u pomoč priteči, za da se cesta ova dovčrši. Jeli cesta dokončana, to onda no smie ni jedan od stauovniknh na istoj Uiti na blizu ove čega započeti, što bi ju oštetiti ili pokvarili moglo. Ili, Želi obština, da šuma obšlinska gusča bude, i nu taj konac zaključi, da se tečajem više godinah nt jedno dervo u njoj no sieče. U ovom je slučaju svaka pojedina rodbina obvezana zacielo vreme ove za-brane, ni jedno dčrvo u loj šumi ne sieči, i t. d. Kao štodakle svezoin više rodbinah k jednoj obštini nikakve promiene su-štvene u odnošenijama pojedinih rodbinah miesta nemaju, tako
1	nikakve suštestvcnc promiene u odnošenijama obštine ne bivn, kad njih više ili mlogo obštinah usvezu ko jednoj dčr-
2	a vi slupe, samo šlo tuda inoraju ne samo pojedini obštinah stanovnici, nego često i čitava obština sve ono Činiti ili nečiniti, što so zahtieva, da bi takviin načinom deržava postojali i svoje razumne svarhe posliči mogla. Sveža daklo više rodbinah ko jednoj obšlini nije samo za pojedine obšlinare, več i za samu dčržavu od veliko važnosti. Buduči pak da ne samo obšlina svoje svarhe, nego i dčržava, koja se iz više ili mlogo obšti-nuli sustoji, svoje postignuti mora, to onda sljeduje odluda i
. važnost jednog interessima obšlinc odgovarajučeg zakona t. j. jednog zakonu, koji odnošenja obšliiie ko pojedinim njenim stuuovniciaia i odnošenja obšline ko dčržavi uredjuje. Pčrva odnošenja nazivaju se unutrašnja,- a poslednja spoljašna; obšline uredjivnjuči zakon naziva so obšlinska uredba.
Jedan jo daklo upravljanje imanja i odpravljanje ostalih diuluh ohšlinskih uredjivajuči zakon zu blugoslunju k obšlini priuudležečih, koji su u deržavi i dčržavljani, ncobhodiuio miždun, i buduči da so obšlo blagostanjo t. j. blagostanje jedno čiluve dčržavo iz blagostanja pojedinih licah sastoji, to je jedan obšliuski zukon i zn blago dčržnve neobhodiino nuždan.
Pojedinim osobuna, iz kojih so jedna rodbina sastoji, samo je onda dobro, ono se samo onda srečnima i zadovoljnima osiučiiju, ako domovodstvo rodbino njenom imanju odgo-vara, ako u doinovodslvu red vlada. U jednoj ovakoj rodbini
Sivi s uglasijo i ljubav, pojedinim članovima ne leži samo njihovo vUslilo dobro, na sčrdcu, nego i ono svojih i čitave rodbine. Svaki pojedini član radi m samo o svomc dobru i udaljuva od sebe nesreča več lo isto čini i što-so do onog njegovih i čitave rodbine liče. Zaista svaki pojedini i same svoje koristi rado ierlvuje, kad od ovih sreča čiluve rodbine zavisi. Oduševljava U jednu rodbinu takvi duh, lo se onda veli, da u loj rodbini jedan duh vlada. Isto tako mogu pojudine rodbine pravu živola sreču tek samo uživati u onoj obštini, koja jedan dobar njenim odnošenijama odgovarujuči zakon ima. A ako se gradjani u odnosečim se na njihov ob-štinski život odnošenjama srečnima osiečaju, to če oni onda i puni biti ljubavi k deržavi, koja jim takvu sreču podaruje i obezbiedjuje; zalo su spremni i na žertve svekolike, koje ište branenje i obdčržavanje vlade pokrovitelstvujuče njihova prava i njihovo blagostanje. - Osim toga su obštine, kojima se dobro vodi, 1 najprirodniji prolivnici svakog prevrata, koji tek njihoyu života sreču uznemiruje, njima samo sudbinu gerdju donosi. Jedna dalde dobra obšlinska uredba pobudjuje i prideržava ljubar obštinarah k deržavi i vladi, pobudjuje i prideržava u njima ljubav k miru.
Kao šlo pri rodbini rekosmo, isto tako brinu se i u jednoj obštini, koja se zadovoljnom osieča, slanovnici ne samo za njihovo sobslveno blago, več i za ono čitave obšline, a s tim i za blago Čilave dčržave. Jedna je dakle dobra obšlinska uredba i mali obšteg duha, koji se pčrvo u životu rodbinah pokazuje, potom se lek, kad je več Urno ojačao, sve dalje, p črv o na Čitavu obštinu, zatim na okružje i krunovinu, a na-' posliedku i na čitavu deržavu rasprostire. Ona je škola onog dčržave, jakima i srečnima činečeg olečeslvoljubija, koje se u ljubavi k deržavi, u kojoj smo rodjeni, u mišlenju sastoji, po kojima je lek čovek gotov svoje vlastite' koristi korislima Čitave dčržave ustupiti i žerlvovali. Po ovom dobra jedna obšlinska uredba ubija tiesnosčrčno samoljubije i uči gradjane, da se ne kao samo za sebe živeči udovi, več i kao članovi jednog obšteg suš tešiva, kome smo sa dužnosti i ljubavi obvezani, smatrajo; ona je dalde izvor kako dčržavogradjanske tako i obšlinskogradjanske viernosti..
Jedan čovek, kome je dozvoljeno, u svemu, što slobodu gradjansku ne vredja, po. njegovom razumnom rasudjenju postopati, uči preimučstvo ono cieniti, koje nad nerazumnim, slvorenjama ima, i buduči da se njemu pravo dieli, to če i on. drugima pravo tvoriti, i potrudili se da svaku nepravdu od sebe i od drugih ukloni, a pravdu od svake opasnosti da brani. Slobodnih Ijudih, ljudih, kojih se pravo brani i kojih pravo napreduje, može samo uonoj obšlini biti, gdi obšlinska uredba slobodno upotrebljavanje pravah svakog pojedinog pokrovitel-slvuje, svakog usvom pravu brani, i nepravdu na daleko derži. Po ovome je jedna dobra obšlinska uredba naposliedku tako-djer i hrana iz b!agodarnog samočučenja proističuče ljubavi slobode, i sa ovom liesno skopčane priveržnosti, k pravu i zakonu, kao i odvažnosli ova dragociena zemnog živola blaga proliv svakolika napadanja braniti. Ova pak ljubav k slubodi i k pravu i ista ova odvažnost jesu tvčrdi odbranilelni dčrža-Yah zidovi.
Obšlina preinda, kao što več rekosmo, jedna slobodna t. j. na postizivanje svojih sobslvonih života svarhah pravo imajuča osoba, ipak je —. islo kao šlo je to i pri pojedinima slučaj — kao k dčržavi prinadležeči podvčrgnuta deržavnome zakonu i dčržavnoj vladi u svemu, što razumno shvačenader-žave svnrha iziskuje.
Obštine zaključavaju medjusobno — a lakodjer i sa pojedinima — višedopirajuči dčržavni savez, počem uvidjaju, da sc ovim načinom do savčršenijeg ijamačnijeg dostizavanja svojih svarhah dospiova. One so lim obvezuju uzojmno ili na spram dčržavu nn sve terote — šlo so duvanja, rad« i nerada ličo — koji se od svijuh kutf sdruženju svarhi nuždni i pospicšiii pri-poznadu, u svemu pak oslulom svoju podpunu sainoslaluosl zadčržnvojuči. Osim toga jzinia na so dčržava, kao zašlilnik i pokrovitelj svijuh pravah, poosob i jamčenje onih pravnli, koja jo sebi savez obšlinski smn stvorio, kako izmedju obšliue i njenih članovali, tako i izmedju ovih člnnovah medjusoboni, naročilo pak zašlitu i čuvanje onih pravah i interessuh, koji se na budučo još nerodivšo so članove Minsko odnose. Na-
poslicdktt iipolrnbljuje. još dčržava podčinjene sebi obširne 1 nn različilo' svoje sobstvcnc svarite i podajo jim igdikojo samo sebi pripadajoče brigo i vlasli, no samo nad njihovim sobstve-nirn žiteljima, nego i nad onima u njihovom okružiju živečim, ili samo na vreme ZRrtčržavajučim sc dčržavljaniina, u koliko joj so ovo podavanjc za nuždno i sovietno svidi.
. Odtuda slicdnjo: I) Da su obštinc vladi u svemu podči-njene, što ova u interessu obšle svarhe opredielili i naredili za dobro nadje. Obšli dnkte pravah, polizic, finance i drogi zakoni imaju silu obvezatclnu kako za obštinc, tako i za pojedine. Obštine nemaju nikakvog prava bilo ma štogod, što bi prolivu zakonah ovih išlo, predozeti i za žitelje svojo utvčrdili.	' 1
2)	Obštinc uživaju deržavnu zaštitu i pokrovitclstvo, i u Obšle sva ona blagodicjanija, koja i svim njenim žiteljima pri-padaju. Črez zašlilu i pokrovitclstvo ovo ne odbija se samo svekolike spolja i iznutra čitavoj obšlini preteče opasnosli, nego so i odpravljanje obštinskih diclah nadgleda, i pripada-juča pojcdiniin obštinama kao takovim prava brane. Može se lo jest lahko dogoditi, da u ustav iliti u domovodstvo jedne obštine kakav ozbiljski kvar umakne, i da se tirne prirodna, t. j. ona prava, kojn svakom čoveku več i u samom kačeslvu razumnoga sošteslva pripadaju "— ili zadobivena obštinarah prnva naruše. Mogu poglavice obšlinske iliti i ciela obšlina pri svojim zaključcnijama zaboraviti na interesse posliedovati imajučih rodovah njenom neposrcdslvenom čuvanju povierene, ili u obšte na više svecicle interesse, i na miesto ovih svoje sobslvene koristi tražili, n. pr, obšlinsko imanje prožderati, ili ga medju sad živeče obšlinare podielili i t. d. Ovde je sad verhovno dčržave nadziranije od največe važnosti iblagodiel-nosli. Dčržava se posredstvom svoga včrhovnog nadgledanja brine, da se sve, što je k postajanju obštine nuždno sačuva, za dn proisličuče iz obšlinskoga saveza koristi ne samo na-stoječi več i buduči rodovi uživaju. Medju tim nesljeduje odtuda nikako, da dčržava domovodstvo obštine kroz svoje, sobslvene služitelje nadgleda. Šta više ima ona priznati prirodnog a u obšte i najpouzdanijeg domovoditelja ili upravitelja usamoj obšlini ili u onim od ove izabranima poglavicama.
3)	U dčržavi su Žitelji jedne obštine no samo gradjani obštine, nego i gradjani dčržave. Žitelji obštine uživaju po -lome u dčržavi ne samo prava jednog obštinara, nego i ona jednog dčržavijanina. Ako bi dakle vlast obštinska onim dčr-žavljanskim pravama njenih sučlanovah na makar kakvi način vredjajuči na saprot pošla, to onda dčržavnoj vlasti pristoji pravo i dužnost vlast obštine u pristojne granice odbiti, idčr-žavljanska prava svojih Žiteljah pod zaštitu uzeti. Na primier: jedan član obšline namierava njemu isključitclno pripadojuču kuču poklonili ili prodati, no obšlina mu u lome. na put staje. To zakonima pak za sve dčržavljane ravno diejslvujučima sloji svakomo na volji sa svojim imanjem raspolagali, ili-ovo da kakvom trečem platcžno ili bezplaležno uslupi. Sad kad ne bi oMtina slobodno ovo raspolaganje imanja dopustila, onda ne ostajo onomo u svom pravu uvredjenome šta drugo, do pri-hiežišta svoga kod dčržave potražiti, koja sama ima pravo i dužnost njega od namierenja obštine branili. Isto pravo pri-nadlcži dčržavnoj vladi i što se tiče do onih dčržavljanah, koji islina da u obštini žive, ili sa ovom u kakvo nibud odnošenje dolazc, ali nisu nikakvl u obštinskim pravama učastvujuči ob-šlinari.
4) Kako god što dčržava obšlini ko doslizavanju njenih namicrah ruku pomoči pruža, i što obšlina sama svojim pravom i snagom ne može da učini, ona posredstvom svoje više i dalje dopirajuče vlasti u diclo prelvara; tako i opet. obšlina služi dčržavi ko lakšem i savčršenijcm ostvarivanju viših ida-lcko shvatajučih namicrah dčržavnih. ,Ona može obšlini iliti njenim poglavicama dicla natovariti, koja upravo ili barem izključitclno nemnju obšlinske svorlic za predmet, nego se imBju za volju dčržavnih inlercssah odpraviti. Tako možo dčržava obšlinu ko proglašivanju izišavših od nje i za svo dčržavljane ili za kakav izvicslni predi cl obvezalelnih zakonah i zakonih naredbah; ko primanjii i davanju danka, koji za namiru potrebah čitavo dčržave služi; ko < sudielovanju u poslovima popisivanja i rekrutiranja; ko oskčrbljenju udielu vojriičkog ustanjivanja ipriprege upolrebiti. Ona može obšlinu
ili njeno poglavarslvo obvezali, da zločince, koji su sc u samom dielu našli ili se od nadležalclslvah tiernju, kao i vojničke bicgunce da zadčrži i izda. Ona može obšlinu ili njeno poglavarstvo obvezati, da u obšlini učinjena zločinstva nndlež-noj vlasti javi. Ona može na obšlinsko poglavarstvo preneti nndziranjo živečih u obštini stranacah, opunomočiti ovo ko nadgledanju upotrcbljajeme od pojedinih obšlinarah ili od onih u obštini živečih slrnnačah micre i ležinc i 1. d.
Iz ciclog ovog dosada rasmalranja proizilazi, da su obšlinsko svarho u obšlo podobno onim dčržnvniina, no kojo sc samo na one izbližeg sažilija proisličuče medjusobne interesse i brige odnose. Ravnanje odtuda radjujučih so diclah pripada samoj obštini, ili od ovo na to naročilo izabranim poglavicama i dielovodileljima. Na proliv toga pripadn dčržavi verhovno nadgledanje svijuh važnih obšlinskih diclah, tako dakle pravo zaštite u prizrenju svijuh iz .obštinskog saveza tekučih inte-ressah, dalje pravo zakonodavstva i vladarstva u svimn stvar-ma, koje se dčržavnog interessa liču, i naposliedku pravo sa-vezom se obštinskim ko lakšej dosegi dčržavnih namierah pol-zovati. •	(Dalje če aljcdill u doldudera lista.)
I. Drnžtvo.
Ni je dobro, da čovek bude sam. Vreme mu jo dugof A ža mloge ljude ne samo no bi bilo dobro, nego bi zaista bilo iveoma zlo, kad bi su sami bili. Ti mladi čovcčcl šta bi bilo od tebe, kad bi si posle tvog rodjenja sam sebi ostnvljcn bio? Pa šla bi i sada iz tebe bilo? Podivljao bi si, skapao bi si od gladi ili bi si od studeni uinricli morao.
Zato je još davno običaj u svietu, da muž i žena, roditelji i dieca nešto sbog dugog vremena, a neslo sbog potrebe jedan s drugim budu. Ovako niekoliko Ijudih, koji na ovaj način jedno k drugom pripadaju, zovu sc rodbina (fHmilia), a lo se kaže, da živu u domačem družtvu skupa. Ali mogu ovako i mloge rodbine u jednoj zemlji na blizu jedna kod druge živiti. Ovima če moči koji put dugo \Teme bili, zato če se i ove jedne s drugom upoznati, i medju sobom pohodili. Još više; buduči da susvi dobri drogovi medju sobom; to če oni jedan drugom pomagati, jedan s drugim velika dčrveta obarati, koje jedan čovek ili i jedna sama rodbina ne bi mogla či-niti. Kada bi medvied na jednu rodbinu napao; to bi druga rodbina pritekla, i pomogla bi medvieda ubiti. Zalo kada bi se drogoj rodbini koliba zapalila, perva bi pritekla i pomogla bi vatru ugasiti, ili dragu kolibu sagraditi. — Kada bi mloge rodbine ovako skupa živilo jedna uz drugu, i jedna drugoj pomagale; to se kaže onda: one žive u gradjanskom družtvu jedna s drugom. A sve ove rodbine uzevši jih u jedno, zovu se narod.
Uput kako je mlogo Ijudih skupa i svngdn so jcdnn s drugom dražo, (onda bivaju ljudi stopljcniji. Jedan če so naučiti od drugoga Čemu god. Jedan če jedno, a drugi šlogod drugo smisliti; a obadva i jedno i drugo prokušati. Jcdon če izmisliti mellu, a drugi če izmisliti dčržalje za lu.
Stavi 12 neokresanih knmenah u 12 ražličitih vrečah i tresi jih, ostat če svagda neokresani. A slavi svih 12 u jednu— vreča skupa, pak jih tresi; oni če se jedan o drugi kresali, kao čelik o kremen, veli Montagne.	. , ,..
Šlo se više Ijudih sabere, i skupa zaostanu to ce bolji jedan drugomu na ruci biti, to če se bolje gladili. Drugim riečma:. šlo je koji narod veči, i Sto.se čestje medju sobom druže ijedan drugog pohodi, to postaja oni obično obrazova-niji. Tako družtvo postaje djedom svakog ljudskog obra-.zovanja, kroz svoje sinove, izmišljenja.
II. Izmišljena*
' Ljudi nisu svi medju sobom jednoki; jedan je nmdriji negoli drugi. Koliko si god ti još nov u svietu, to češ ti ipak to znali po tvom isknslvu. Ispovirdi mi čisto li mladi čoveče! Ne poznaješ li ti. dicčice, njeku sloriu, n njeku mlndiju od tebe, o kojoj so obično govori: da su kao luke? A poznavat češ jog i drogu, njeku slariu a njeku mladju od tebe, koju svaki, koji jih poznajc, za pametmi diecu dčrži.
Prcmlogi su ljudi (dcmbcii) tromi, i no rade nišla nego
ono Sto i drugi rade, i ito su i sami jol od prte radili. Taku rade i sva živad: Lavovi i pčelo žive joi i sada baš onako, kno Sto su Živili v Samsonova vremena, i grade svoja loža i Celico na isti način.
AH medju ljudma nabodi so koji put i osobitih ljudih,' glavah i duhuvah, zar može bili jcdan izmedju stotine tisučah, koji štogod novo i korisno izmisli. 1 ovo su važni ljudi u. svctskoj i ljudskoj povicstnici, i zovu se domiiljani. A kad oni ono ito su iznašli, nc zadčrže iz zavisti za sebe, nego još i drugim ljudma koji su i njima, pokažu: to se oni nazi-vaju učitelji roda ljudskoga (ali ne učeni); jer je to sa svim drugo nešto.
Na primier: Bilo je niegda vreme, kad ljudi joi nigdje uiila za valru ili oganj ni su znali; dakle su »orali sve sirovo jesti, morali su nočom u tami sediti, morali su na zimi zcbsli, i nisu mogli noževe pravili. Sad jedared zapali, ja mislim, munja jedno dčrvou polju: tu blizu nadje se jedan oso-bili čovek, ovaj dodje bliže, i začudi se, opipa iz počelka, kao šlo muha naleti na svieču, opdrlji persle, vrisne i skoči natrag. Mcdju lim dervo izgori, vatra se umali, a ono krasno pozori-šle, kao da se svčrši. Onom osobilom čoveku; to ni je bilo baš po volji toplota i svietlost bila mu je porodila veselje, te je on hotico produžiti ovo pozorje. Onda padne mu na um, kad pridometne dčrva kvatri, da če mu potrajati ono (toplota (svietlost)! On to učini; paketo: kako iznadje umieštvo vatra
—	koje je korist upazio — sačuvali. Ljudi, koji su bili i njim, učinc tako isto, kao i on, uzmu vatre od njegove, i koristuju se onako, kao i on.—Tako pametan ni je bio nikakav Pongos (Blajmun) u zapadnoj Afriki. Kad bi mornari ovdje izišli na suvo, le kad bi naložili vatru, i pri odhodu svom kad bi su ostavili vatru da gore, eloti bi doterčali Pongos-i na to, posedali bi okolo vatre u naokrog, iradovali bi su se od sčrdca
—	dokle bi god vatra po sebi gorela. Ali joi nikakvom Pon-gos-u ni je na majmunsku pamet došlo, da primetne k vatri derva, kako bi u time ona stvar i njegovo veselje potrajati moglo I Majmuni dakle — najumnije Živinče — ne mogu dakle izmisliti, to je bo preimučstvo samoga čoveka, i to najpamet-nijega čoveka.
Još jedan drugi primier. Bilo je njegda vreme, kad su ljudi bosonogi hodili. To je' bilo veoma nezgodno po blatu, po vročem piesku, i po ostrom šljunku. Dakle padne jedared jednom osobitom čoveku na pamet, da stavi štogod pod taba-ne. D črv o je bilo odveč Ivčrdo: sirova koža životinska ni je dugo trajala. Ali on izmisli, kožu učiniti, i na zgodni način je skrojiti, pa posle opet sašiti, to jest: on izmisli črevlje (cipele, cokule). Ovoje bio domišljan! On pokaže- svoje u-mieštvo i drogom čoveku, koji učini, kno itrn, pak su im noge dobro stajale pri tom, i ovaj je bio učitelj ljudski!
Tako je netko izumieo stabla presadjivati, hljeb (kruh) uiiesiti i pisati. — Tako je nedavno izumieo Jener u Londonu, da kogod sebi dade nakalamiti ošpice (vajuolo), onaj če ostati posle slobodan od otrovnih ubitočnih iprirodnih boginjah. Od onoga doba ostaje svake godine' po mlogo tisučah diece u životu, koja bi drugačie pomčrla.— Tako je iznašao (izumieo, odkrio) njelko onu istinu, da 9 puta 9 Čini. 61; da jedan čovek ima samo jednu ženu; da ljudi i posle smčrti Žive itd.
Dosta pulah jedno izmišljenje vuče za sobom stotinu drugih, od kojih ni jedno bez drugoga ne bi se moglo učinili. U put, kako se znalo za vatru na svietu,. moglo se več i gvož-dje topiti, to je bilo moguče i nož načiniti. — Prije negoli je izmišljen teleškop, moralo se znati praviti i uaočare: a prije nego su naočari na sviet došle, morali su več poznavali s taki o; ali kako se pravi slaklo, to no bi mogao nitko iz-liači, da ni je prije za vatru znao.
Blloga velika izmišljenja nčinjena su samo nekim osobito sretnim doinišljajem (kao što jo bilo i malo prije s vatrom), nu pr. taklo, purpura (cčrvena mast) ojekom slrukom spuže-vah. Možda je tako izmišljen (kompas) šest ar. Evo zašto mi od loliko važnih izmišljenjeh sada no poznajeino Domišljana. A dosla pulah ni je se moglo odma ni razumieti, kako bi to važno bilo znali (kao kod Šeslara) i zato se na p£rvog do~ mišljiina ni jo ni mislilo.
Najnužnija izmišljenja još su u starome svietu bila uči-
Njeaa, kakoti: vatra,; hljeb, tkanje, topljenja rudah (kovolinah) pisanje, slaklo itd.
Ali najlanjo i najumielnljo, tek su poslednjih 500 došle na sviet, kakoti: iestar, prah (barut), pošta, sahali (uro), te-leikop (durbia kanokjal). Ponajviio od ovih osobitih ljudih, i umnih glavah, koji su ovakova izmišljenja učinili, bili su iz Italie i Nicmačke.
Bez gradjanskoga druživa i bez pismoznanja ne bi se nigda dovelikih olkrovenjah i izmišljenjah došlo. Baš i kada bi koja glava ito bila t iznašla, lo no bi sc moglo medju' drugima rasproslraniti ili produžiti, niti popravili ili ukrasili; no bi se i opet zaboravilo, bi so izgubilo još odmah kako je došlo na sviet.
Ima neka stroka ljudskih učiteljah, koji nisu izmislilelji ili izobrietalelji, pak su opet važni i bezsmčrtni ljudi; alo su oni, ito rasprostiru i m poznanstvo dovode, ono, što su več drugi narodi sa sviaa poznali:, koji obrezovanje (kultura) Hi prosvietu u obile ciclo, ili samo njeke dielove, neka umešlva iz jedne zemlje u drugu prenose, iz jedne glave u dragu ulivaju. Tako je Kadmus nekakav kuvar, bicgunac iz Sidona naučio Gčrke ABC itd., koje zaista jedan kuvar ne može izmisliti. Tako je Relig donio u Europu umieštvo, kako se krompiri (kartofole, kertole) siju i presadjuju, koje su divljad bili iznašli u Ameriki. Tako i ti moj čitatelju! nisi iznašao Historie svieta, ali Čei ipak li tvoju diečicu njoj moči učili.
. L Iznadjena umieštva ili odkrivene istine, ako one u svietskoj historii visoko ime izobrietenijah nositi imaju, moraju bili važna, a ne kojekakve basne. Ko je iznašao, miesiti hljeb, pletivo biečavah, Iojane svieče, mline, brodove i gradove, kada i kako su se sve te stvari iznašle, lo izpiluj od sada marljivo, to zailužuje, da se razpituje i da se zapamlL Ali kad su počeli čipke ljudi praviti? ko je i u Atini i Rimu ili u Beču p črvi a komediji igrao? ko je ustarom svietu najbolje kipove iz kameaa iztesavao, ili iz dčrvela izrezivao? ko je u Fran-cuzkoj iznašao stoličice, koje se u šlapiču sa sobom nosili mogu? ko je naučio" ljude najprie pravili rakavice, što se u orahovoj ljuski šariti daju? Dragi moj za takovc me stvari ne pitaj prije, negoli me štogod važnije pitali imaš.
n. Iznadjena umieštva moraju biti koristna, iznadjena, izrečenja moraju biti istine: kad oni, koji jih proiznadju i raznesu, kao izobrietatelji i ljudski učitelji pošlovani biti imaju.—Ali po nesreči ima svagda u svietu ljudih, koji drugima ako i štogod'novo, ali pri tom i ne istinitu i škodljivu stvar u glavu staviti nastoje. Neki to čine s namierom iz šale iz nestašluka, i u nečovečnom namierenju drugim štetu učiniti: to su ti Laže i Varalice, od ovih sekčrstipa bieži. Drogi miste sa svim dobro, i sami dčrže svoje budalaste misli za istinite i spasitelne, i zato hoče ne radujuči se šteli, da i druge tim okuže; jer su neki budale, a neznaju, da su. Ovo su sve sami včrtoglavj, i zato su upravo pogibelni, kako god •i namierne varalice, što navalice varaju, ali ne zaslužuju toliko da na njih mčrzimo.
Ko drugome ili s .namierom ili bez namiere laž istinom pokriva, koje onom, ako u prostoti vieraje, ili u življenju, u zdravijo, včrsnosli i poštenju, sreči i mira za svogda škoditi može:, to je on bezbožnik. — Jedared nekakav francuzski_bri-jač uvieri siromahe karaiba, da bi su oni morali svojo diecu, kad bisu imaliboginje, zagnjuriti uledenu vodu; oni lo učine, i dieca poumira; pakostni bezbožnik od brijača! — Dvorkinja uvieri kraljevu kčer, malu Isabellu, da je ona od so svim dra-gog lesla slvorena, negoli šlo su drugi ljudi: mala Isabella povieruje to, i postane sprama svijuh drugih ljudih proderzljivo stvorenje; zlobna bezbožnica od dvorkinjol — Ako kndgod dodjei u veliki sviet medju onu mladu gospodu, i čujeS, da ona svašto, što so liče hrislianske viere, govore i mudruju » po-druguju so nebu i paklu; a ti se kloni od tokovih, i čuvaj jih se. Bieži od-njib, kao od kužnih, da i,tebe ne zalude, i da li mir isreču tvog krasnog života za svagda nc uznemiro.
•(Svfirfc« u slieJeČiM Iiiln.)
Osnova pripravivnlce narodnih učivnic.
Visoko c. k. ministcrstvo ali ravnavstvo ukn jo zgovorilo, do lio. v narodnih učivnicah vpeljevalo časoprimerno popravo, ter jc zraven opomnilo vso ličilišča, do naj bi mu prikazovalo popravo, ki jih po skušnji potrebno spoznajo.	•
Znlorej se jih jo mnogo oglasilo v časopisih, de naj bi se popravile narodne učivnico, in neki so menili, de sedajna sostava učivnic, neki, de nepopolno vodilo učenji, negodnost ali nezmožnost učenikov in nespodobnost bukev alj knig, in Se neki, do ogledarstvo in vodilelstvo uki je krivo, de je tako malo koristno bilo dozdajne Šolsko učenje.
Takšni pa, ki se jim ni treba zdelo, de bi se sedajne kar overglo, temuč so le časoprimerne poprave potrebne spoznali, so sqcr kazali, kako bi se nova sostava s staro koristno zediniti dala, pa niso tega v dobro dokazali.
Ko bi vsak učenik goden ali zmožen in vesten bil, bi tožbe priobračuhov kar vlihnilc, ker učevniški sostava vAu-striji, ako se nekoliko razgleda, učenikam široko kaže, kako se imajo na lepim polji reje učiti in redili narodi, in so opira na takšne stebre, ki se premakniti no smejo, ako se noče, kakor po nemškim, pri fzobraženju glave, serca zapustiti in zanemarili.- Zatorej bi deržava narprej pripravili morala spodobne učenike, če tudi s velikim slroškam dnarjev, in potem bi šc clo potrebno bilo, de bi se dozdajnim učivniškim rečem ali predmelam pridjale še neke drugo, ki so dozdaj zanemarene bile.
Tcrvi uk začne v penim razdelil perviga reda in se o-, pira na naravno dušno razvitev, ki bi si jo vsak otrok od tre-tjiga do šestiga leta prisvojil v hiši svojih staršev, ako bi mu se na toljkajšne vprašanja, ki mu jih njegovo življenje navdava in igrača, in ki se s njimi zdaj k materi, zdaj k očetu, zdaj k drugim okoli sebe obrača, prav nazočno odgovarjalo po primeri njegove razumnosti in njegoviga jeziki.	,
Takšne razvitve dušnih moči olrčk naša učivniška sostava no objame, temuč nanjo gleda, kakor de bi jo otroci seboj v šolo prinesli; in ker temuskorej nikoli tako ni, začne šolski uk ne s pervo ampak s drugo stopnjo.
Tak silni preskok so otroški reditelji že davno čutili, ter spoznali, de preveč ovira dušno izobraženje, ki bi ga Šolskima nauku dognati bilo.
Zatorej so se ga žlahtni prijatli ČloveŠkiga naroda ogibati iskali s nčivnicami zi otročiče, s čuvarnicami in oskerb-nivnicami, ki so jihnapravljali, ali vsim takšnim napravam, saj v Terstu, dozdaj ni bilo dano toljkiga preskoka odpravili, marveč skazile so se one škodlive učivnici sploh in posebno o-troški izobraženosti.
Krivo je pa tega bilo, kar sledi.
Ti, ki so dosegli dovoljenje, napraviti in imeti učilnice" za otročiče in Čuvarnico, so Sploh takšni, de si zavolj svojih telesnih in dušnih pohab živeža drugači pridobiti ne morejo in pri njih mali izobraženosti nobeniga zapopadka otroške reje nimajo; ter kar sami nimajo, drugim dati nemorejo. Morijo tedaj drobne otročiče s spoznanjem čerk, njih zlaganjem, pi-' sanjem, pisanim štcvilstvam, sglivoučenjem molitvic itd., na-mest do bi jim kazali reči, ki bi ogledaje jih spoznati, imenovati in razločivati se učili, in tako njih pamet probudili.
Pri sebi jih imajo dve, tri, štiri do pet let, in kader prestopijo v občinsko učivnico, kij prinesejo neki seboj?
Nekakšno krivo znanost Čerkoimenovanja, branja in pisa; misel, do žc vse znajo, in s takšno, tu popolnama skerhano pamet, neko neobčullivost pri vsem, kar se jim kažo in reče,' tam pa toljko razkočnosl, do sovkrotiti ne da, loljko prevzetnost, do so drugači zapopasti no more, ko de se jim jo dozdaj pcrpuaalo vso, kar so le hoteli. Ali ni to dušomor na-slednign rodu, ki so popravili nc da? Eden ali dva tgko raz-kočna otroka lahko spridila celo učivnico, njih izgled, njih razkočnosl, večkrat vsivnosti podobna, okuži vso drugo, ter jo kriva, dc so prava pokoršina v učivnici nikakor ali clo leško zadobiti moro in ohranili. Po večletni skušnji so lahko terdno reče, do nesrečni olročiči,-ki so iz tako imenovanih obranivnic, bolj bi so jim morivnicc reklo, prišli, niso" za noben daljni uk, za nobeno djansko podučenjo več bili. Krivi so tega njih
učivniško naprave, laki ubogi otročiči so Mamonove žertvo, kratkovidni starši jih prodajo in izdajo takšnim, ki skerb nar-svetejši človeško reči, izobraženje človeško duše, v nar revniši pridobilev stlačijo.
Ker jo očitna rcsnica olrokorcjo, do otročiči morajo žo nckoljko razvit razum imeli, ako za Ink imenovan pervi uk bili hočejo, in ker dušnih moči, ki naša učivniška sostava na nje gleda, kakor do bi žo razvito bile, no razvijejo in razjns-nejo no starši, ne ohranivnice ali čuvarnico, jc treba, ako so narodno učivnice popravili hočejo, do ' .1. otroška duša sc probudi k pervimu nauku;
1. učivniška naprava takšno dušno probudjenjo kakor pervo pripravljivo stopnjo naredi; zato dc bi so otročiči po poti njih letam spodobni, pripravljali k tako imenovanim per-vim uki, in
3. de iakšno pripravljanje bi terpelo eno leto, in spervign se vpeljalo saj v zglednih in poglavnih učivnicah.
Razjasniti in polerdili, kar jo rečeniga bilo, njegova osnova, vodilo in vvod tole sledi.
Ali Še prej je treba opomniti sledeče reči. Pri vsnkimu učenju so dve reči nar poglavilniši, namreč, rnzvilcv in pri-svojenje. Perva tičo učenika in obsežo način, po knterim učenik uči vsak predmet, de ga otroci razume in objemnjo; druga zadeva posebno učence in če reči, kako si oni imnjo v spomin vtisniti in prisvojiti, kar jim jo razviliga bilo in kar so v per-vih oblikah zastopili.
In kar to tiče, se -vpraša, kako bi učeniku ravnati bilo, de bi olrokam lahko, omikavno in všeč bilo. Nckoljko sc bo od lega govorilo, ali zavolj svoje važnosti bi sc šc bolj pri-tresli moralo, ker otročiči narveč zaslran lep pričakliviga sadu iz učivnice ne prinesejo, ker pri vsi" svoji dobri volji si prisvojiti ne umejo, Česar se jim jc naučili.
Vvod.
Namen perviga razdela v pervim redu je otroke tako brati, pisati, šteti in govoriti učili, de se takih reči v nasled-nih redih še obširniši učili zamorejo. .
Učili brali je bila dozdaj poglavitna skerb učenika; in ko še dobro govorili otrok ni umel, je že moral narprej čerke poznati, zatim jih zlagati in poslednje tjc naprej brati so učili. Otroci, ki so dobro glavo, in več razuma imeli, so se take nerazumne reči popali, in poznavši bolj ali menj imena čerk jih eno za drugo imenovali, zlagati in brali začeli; neki drogi so nekoljko časa s njimi deržali, alj ker niso mogli težav več zmagali, zadej ostali; nar več pa se jih še čerk nnučilo nc, ker je učenik s boljšimi napredoval in mu čnsn, s slabšimi v škodo boljših se muditi, ni ostalo.
Za lega voljo jo malo po malim nastajalo po razločni zmožnosti olročič veliko razdelkov, ki so učenje zlo teško delali, je le malo prav pripravljenih naprej šlo, veči del pn jih dve, tri leta v enaki učivnici ostajalo, in šo nekoliko zgubivši vse veselje clo šolo zapustilo.
Če se to razgleda, se najde, de vsega tega je krivo bilo, ker pamet otročičev šo zadosti razvila in razjasnena ni bila. Čerke poznali otročičam ni tako lahka. Morajo si toljko majhnih, s čert narejenih znamenj glasov, ki si jih še svesli niso, tako vtisnili, de jih ne le po njih razločkah eno od druziga • razločijo, ampak tudi, kakor hitro jih zagledajo, brez pristanki naravnost in Čisto imenujejo; morajo namreč imeli pravi ogled vsake čerke, kakor znamnjai in znati s njim spodoben glas ali vsaj ime združili.	.	...
Takšne težave in njih zvir poznnjc, so lahko vč, de to bo otročičam le takrat lahka, kadar reči,~ki so jim pred oči slavilo bodo, ogledaje, paziti jih priličovnli in razločivati se navaditi, in zatorej v slanu bodo prav najti tudi razločnosti malih reči, namreč podob, kar so čerke.
Tako bi so ne lo njih oko izbristnilo, njih pamet prebudila, ampak zadobili bi tudi malo po mnlim lahkost v govorjenju. Kader bi otroci so ogledavati privadili, in njih govorni udi so omikali, bi k branju pripravljeni bili; in učivnicn, ki bi so v nji pripravljali, bi so pri pravimi ca imenovati mogla.
.V pripravivnici bi se sledečo reči učili moralo:
I. Ogledovati.
Ogledovati Če reči, laslne reči ali njih podoba otrokom pred oči slaviti in jih voditi, de si od njih primerne prilike, ki se jim ogledki pravij naredijo.
Začno se ta uk s vidlivim rečmi, ki se okolj učeneov, namreč vučivnici znajdejo; se gre k domačim, kijih že. sploh poznajo, se jim reče, de naj jih imenujejo, in' če jih prav no imenujejo, učenik krivo imo popravi, imenovajo vsako reč po svojim pravim imenu in veli, de naj jo spet sami tako imenujejo.
Ima >o to učili po iskavniin načinu, to če reči, učenik ima otroke voditi prašaje, de imena reči najdejo. Na priliko: Kako sc kliče načini doma sediš? Stol, nastonišče. — Kako se kliče, kjer mati kuhajo? Kuhinja, ognjišče. — Kako.se pravi kraju, kjer se vino hrani? Klet, hram.
Ko je učenik otročiče lastno reči imenovati nekoljko dai nčil, jim že tudi podobo bolj znanih reči, ki se v sobi znaj-, dejo, lahko pred oči postavi, pa le po listu, in vsak list ima le eno reč nnzočiti.
Ko sobnišlvo kos za kosam dobro poznajo, in prav imenujejo, bi so vlegnilo poseben velik list, ki bi vse skupaj pri-kazaval, pred oči postavili, zato de bi, kar so so naučiti, povzeli, in tudi posamesne podobe najti in razločivati se vadili.
Še koristniši biolrokam vtegnil bili vsak nauk, ko .bi se od vsakiga velikiga lisla deset ali dvanajst takšnih malih odpisov naredilo, de bi se njih podobe nekih pet Čevljev daleč lahko spoznale. Takšne odpise bi Ireba bilo poleg klopi tako nn zid ovesili, de bi se 7 ali 8 učeneov okrog vsakiga vstopiti moglo in nar urniši izmed njih bi druge ravno tako spraševal, kakor jo sam učenik učence iz velikiga lista spraševal. Tako postavim. Naj bi na velikim listu bile podobe sledečih reči: Bliže, stola, skrinje, postelje, zercala, naslonišča, izobraza, peči, okna, vrat, dobnice (ure).
Učenik stegne palčico do podobe mize i vpraša: Kaj jo to, ali kako so to kliče? To je miza. Učenik ima vselej odgovor otroka ponoviti, ter reče: To je miza.—Kazaje na stol, vpraša: Kaj je pa to: To je stol. Učenik ponovi: Tojeslolitd.
Ko vidi, de je eden ali drugi učeneov dobro uren, mu reče, de naj ven pride, mu da palčico v roko in mu reče: Zdnj boš pa ti mene učil; stopi k deski (tabli), kaži na podobe in vprašaj ti mene, kakor sim jest tebe prej vprašal, ponovi tudi ti Viokrnt moj odgovor, kakor sim jest tvojga ponovil. Učene sperva slermo gleda, je plašen; druži pa gledajo in pazijo, kaj bo iz tega. Ko učenik učenca oserči, vzame palčico v roko, stopi k deski, ter vpraša; pa se skoraj ne sliši. Učenik mu glasno odgovori, učene vpraša že glasnejši; učenik odgovori in reče učencu, de naj odgovor ponovi; in malo po malim gre'čuda dobro. Kmalo so pripravljeni še drugi, tako storiti. Učenik ntij reče, de naj pristopijo in eden dru-giga tako dolgo vprašajo, dokler vidi, de jim njegove pomoči več treba ni. Takšni učenci so zatim svaritelji in po obodih vadijo svoje součence. Skoraj bi se ne verovalo, ali res je, do po tem se otroci eden pred drugim gnati začnejo in vidi sc pri tem velika maniost in natajnčnost.
Tako se nar lepši prične in nar gotovši vpelja vzajemni uk. Ko so se otroci po takim načinu nekoljko reči dobro naučili, se gre na prej in začne se imenovati Živali in zeliša.
Koljko časa jeučeniku na pervi slopnji se ustaviti Ireba, namreč pri imenovavnim uku, ali imenovanju reči, more sam po svoji znanosti razsoditi} al vender priprnvivnica mora tudi nekoljko od druge in tretje stopnje učiti. Na drugi stopnji se imajo imenovali deti reči; se ima namreč poverniti k rečem, ki so jih že ogledovali in jih nje dele najti učili. Na tretji slopnji so zvunajnost, zvunajne lasnosti reči in njih delov najti in razločevati vadijo. Tudi to učenje so mora kakor uno s perviga začeti in po stopinjah naprej voditi.
II. Govoriti.
Učili govoriti se pravi:
. 1. Olroko učiti in vadili, do marljivo poslušajo in se go-vord ter govorjenje ponovljaje prav služijo govornih udov. Zatorej se morajo otroci učiti male izreko in posamesno besede čisto in razumno izgovarjati.
. 2. Otroke učili i uSesmi razločiti vsak besedni glas, ler zapaziti, kako so usta odpirajo pri vsokimu izreku. Otroci se morajo učiti raitavljati besede v zloge in potegovati glasnike, ki se v njih slišijo.
Sledeči prilika bo'to bolj na tanko pokazala. Na listih so podobe: okna, dobnice (ure) igle itd. Učenik pokažo na podobo okna in vpraša: Kaj pomeni to? To pomeni: okno. Pazite (če ravno ne prav na glas, rečo učenik počasi, zastopno in glasno) o-kno. Kaj sim storil suslmi, ko sim rekel: okno. So jih gibali.—Prav, odgovori učenik in reče: Pri govorjenji usta gibati, se pravi usla odpirati. Kaj se pravi: Pri govorjenji usta gibati? Pri govorjenji usta gibati, se pravi, jih odpirali. Ko rečem: o-kno, koliko krat odprem usla? Dva krat. Kaj rečem, ko pervi krat usla odprem? o. Kaj pa rečem, ko drugi krat usla odprem? kno.
Tako se gre naprej s drugimi besedami in otroci sc uče povedati, koljko krat se nsta odprejo pri vsaki besedi in kaj se vsak krat izgovori.
Takšne vaje so otrokam prav prijetna, in če učenik ne koljko umolkne, sami išejo, koliko krat se usta odprejo per ti ali uni besedi, posebno per imenih in primkih součeneov.
3.	Otroke učiti najti, koljko krat se usta odprejo per vsaki besedi,, ali število ustnih odpertov in poglavitni glas vsake ustne odpretve. To če reči. Otroci so morajo učiti najti zloge -vsake besede in glasnik vsakiga zloga.
Postavim. Kako se kliče s čim mati kaj šivajo? Se kliče: Igla. S koliko ustnimi odpretvi se zgovori: Igla. Igla se zgovori s dvema ustnimi odpretvi. Kaj se zgovori a pervo od-pretivjo? S pervo ustno odpretivjo se zgovori: M. Kaj se s drugo zgovori? S drugo se zgovori: ffla.
Pazite. Pri vsaki ustni odpretvi se sliši poglaviten glas. Kaj se sliši pri vsaki ustni odpretvi? Poglaviten glas. Kteri glas se sliši per pervi ustni odpretvi? glas: I. Ktera je druga ustna odpertev? Je: Rla. Učenik zgovori na dolgo ali potegne: a, reče učencam, de naj ga tudi oni na dolgo zgovorijo, ter jih vodi, glas a za-se zgovorili; pri! ti priči je treba, zato de glas: a bolj spoznajo, zlog: gla razstavili, ter pokazati, de se zraven a glas '1 in g' sliši, ali posebno, poglavitno glas
a,	in se reče: glas, ki se pri ustni odpretvi nar bolj sliši, se. imenuje poglavitni glas, in se razloči od druzih, ki se toljko ne slišijo. Kteri glas se pri ustni odpretvi: gla, nar bolj sliši? alj kteri glas je poglavitni glas? Glas, Id se nar bolj sliši, ali poglavitni glas je a. S čim slišimo? Slišimo sušesmi. In to, (kazaje uho) kako se imenuje? Uho. Učenik reče: Pazite dobro, beseda u-ho — koljko lastnih odpretov ima? Dve. Ktera je perva? Perva je n. Ktera je druga? Druga je lio. V odpretvi Iio, kteri glas se nar bolj sliši? Se sliši nar bolj o. Pred glasam o, kteri glas se sliši. Pred glasam o se sliši glas
b.	Pri ustni odpretvi Iio se sliši It in o; kteri glas se pa bolj sliši. Bolj se stiši glas o. Kteri je tedaj poglavitni glas pri odpretvi ho? glas o. .Kako se kličeš:- Luka. Koljkokrat odpreš usla, ko rečeš Izlili a? Dvakrat. Koljko ustnih odpretov ima: I.nka. Ima dve: Lu-ka. Ktera je perva? In. Ktera je druga? ka. Kteri glas je poglavitni per Lu? kteri per ka? Če učenik, kar sperviga storili mora, samoglasnike na dolgo zgovaija ali poleza, zgovarjaje zloge, olroci malo po malim poglavitne glase zlog in besed zapazijo in razločijo.
4.	Se vadijo otroci zapaziti, de pri ustni odpretvi se s poglavitnim glasam še drugi glasi, s njim združeni, slišijo, in kako se poglavilnimu glasu pridruženi soglasi, namreč: pred-glasi ali zadglasi, nadglasi ali izglasi razločiti dajo. To če reči, de olroci se morajo učiti razločiti zloge v njih dele, samoglasnike in soglasnike ali tihnike.
Na primero. Učenik kaže na oko, ter vpraša? Kako so pravi temu? O-ko. S koljko odpretvi ust so zgovon: oko? S dvema, namreč: o-ko. Kteri glas slišito pri pervi odpretvi? Glas o. Zapomnite, glas o je glas za-se alj enojn. Ktera je druga odpertev? Je ko. Zdaj bomo skušali, če jo tudi ko za-se alj enojn glas. Kleri je poglavitni glas v ko? Poglavitni glas v ko je o. Učenik naj zgovori počasi zlog ko in predglask nekoliko nižej in naj tako pokaže, de poglavitni glas o inm predglas k; in ker ko s dvejih glasov obstoji, desiravno se s eno odprelvo ust zgovori, se j zložen glas imenuje.
Postavim. Kako so jo klical pcrvi človek? Pervi človek se jo klicni: Adam.-Kleri glns slišite per pcrvi ustni odprelvi? Enojn glns n. Kteri jc poglavitni glas v dam? Poglavitni -glns jo n. Zdaj so pa reče: am. Kleri glas so sliši za a? Glns 'm. Kteri glasi so zase alj enojni v am ? So a in "hi. Prav, zdaj pa izreče učenik cel glas dnin, in vpraša? Kaj slišilc pred am? Slišimo d'. Povejte mi enojne ali zase glase v dnm? Glasi zase nli enojni so: d', a, '111. V imenu Adam, kteri glas se sliši per peni odprelvi? in kteri per drugi odprelvi? A jc glas zaso alj enojn, dam je zložen glas. Kteri so zaso ali enojni glasi v dam? In tako z drugimi besedami, posebno imeni in primki učeneov. Se razumi, de kader se kakšno zgodivšno ime imenuje) je treba zgodbo v krotkim povedali.
ni. šteti.
Otroke učiti tako šteti, de se k bajtanju ramiAVUO.
Ne more se ovreči, de neznanost prave razvilve številk od eden do deset, ali pa preskok takšne pripravljive razvilve dela, de rajtanje vpervih in poslednih šolskih redih ne prinese sadu, ki se pričakuje, številk rezvili ne razumijo ne starši ne gospodarji ohranivnic, razviti jih neki učeniki nič.ncmarajo, ter menijo, de šteli tje naprej, je že zadosti, otroke pripraviti k rajtanju; tako se že v početku nerazumne reči v glavo za-bivajo; razumne pa odvračajo in zanemarjujejo. Res je, otroci
•	se šleti naučijo, če se jim večkrat naprej Šteje, in če se jim skupej šteli stori; alj se pa more reči,' de nar urniši otroci, kakor hitro reči pogledajo, kijih številke: 2, 3, 4, 5, 6 ali 7 obsežejo in zapopadejo, tudi spoznajo, in kar reči morejo, koliko jih je, brez de bi potrebo čutili, začeli jih šteli od perve in prešteti po versli? Zato tožijo Tečkrat starši, de so njih otroci, ki so se v številstvo k rajtanji pripravljivirau slabo alj clo slabo ponesli, leto zgubili I In koljkokrat se sliši: . Moj otrok je že do 30, 40, 50 in clo do 100 šteti znal" prej, ko je v občinsko Šolo šel, in zdaj de bi tega ne znal? Temu se v kratkim lako le odgovori. Otroci so le šlevivne besede po versli imenovali znali, pa niso nič razumeli, kaj če reči več alj menj tudi ne, koliko vsaka številka obseže, tudi niso vedli,
•	kakšna je ena številka proti drugi, ker niso imeli njih nazoč-nih ogledkov.
Ta reč se ima tedaj v pripravivnici tako le očili.
a)	Se imajo otrokam lastne reči ali pa narisane pred oči staviti in se prava obsega ali pravi zapopadek številk od eden do deset dokazati.
b)	Ima učenik vsako številko pred očmi učeneov napraviti s čertami na deski in jo s vidlivimi rečmi nazočili in skerbeli, de otroci od nje pravi ogled zadobijo.
c)	Nova Številka se smo le za eno enoto zmožili, pa se ne sme prej učili, ko so prednjo številko dobro razumeli in zapopadli:
d)	Ko se nova šlevilka uči in vadi, se imajo poprejšne I ali že naučene številko vedno povjemati ali ponavljati.
Ponavljajo bo pa številke nar ložej na listu, ki slavi pred oči toliko enakšnih, ter enako imenovanih reči, kolikor jih nova številka skup obseže; narisano refii dajo a svojo lego, svojo stajo in svojim djanjem veliko priložnost ponavljati poprejSne Številke.
Prilika pokaže to bolj na tanko.
Podoba k»2o tri golobo, dva, ki letela, enga, ki sedi. Vsi skupej so trije; goloba, ki letela, ponavljata Številko S; golob, ki sedi, Številko eden. Nek« podoba kaže O ovac, kakor novo Številko. Tri leže, Štiri se pasejo, in S sloje, brez de bi se paslo. Tako so ponavljajo Številke S, 3; 4.
Po taksnim uku bodo' otroci prav razumeti perve Stev-nice, h za tim so imajo učiti porcdovnico po'enakih stopinjah.
■ -Postavim, Podoba kaže 41 pso; pcrvi seli, drugi leži, Irelji sloji in čolerti lci!e. So vpraSa: Koliki ali kteri pes sedi? koliki po versli leži? koliki po vorsti stoji? kobki v versli IcCc?
Podoba kaže lestve ali lojtra, ki imajo Sest klinov. Kdor hoče po lestvih gor iti, na koliki klin mora nar prej stopiti? in zalim na kteri ? itd. Tokaži m pervi dragi, Setveni, Sesti
klin. i Koliko klinov jo> med pervim in tretjim? koliko mcil drugim in petim? koliko med pervim in Seslim?
So smejo po lein ludi drugo Slovnice učiti, ker ni tcSko jih razumeli, do so se otroci pervih in zaporedovnih po taksnim uku nauCili.
IV. Risati.
■ Hišami rninuvuA k slikovanju ali oiiuzovaicii;.
°e'e?."v,n0 "««*>. kakor jo rečeno bilo, je prav korislno olroSki duSi, ker jo zmiraj bolj budi in razvija. In ko otroci ogledke reči, ki so se jim kazale, v spominu imajo, j.h začno mikati risali po njih reči, ki so jih dobro ali nekoljko spoznali.
Hikanjc, podobo narejali, ki ga čuti vsaki človek in no-■ebno-oLooi, pri teh gotovo pokaže, de se jo jili smislivost prouudtla, m je silno važno olrokorcdilcljn v dvojini obzira, ker je namreč naravnost k omikanju uma, in k povzdigi duSno izobraženosti potrebno.
',., K?r f0Zli'j Y n,sih narodnih učivnicah no risali ne •hkovati ali obrazovali ni učilo, tudi učivniski poglavarji vc-hkiga korista, .ki ga k izobniženju mladosti prinese zndosli spoznaliI niso, ali pa premalo ccnili, jo potrebno, do so lako učenje bolj ogloda in pregleda, ker oglcilavni nk, ki se ima po izgovorjenih narodbah vpeljali, jo dvojen, namreč kazaven in stonven alj posnemaven, kar je ravno risati in slikovali. Prazna misel, de se risali učili ne smo, dokler so učenci brati, pisati in risati niso naučili, in de bi brez rečeniga risanje clo iltoiilivo bilo, se ni Se popolnama zgubila.
Ali če se premisli, od kod pride, kar so k risanju po-treofliga ceni, se pač najde, de svoj začelik lak dobro ko svojo popolnamost ravno v risanju ima.
To dokazati bo dovolj, kar sledi. Pojmo na kmelijo iu poglejmo, kako kmet, ki no brati no šleli nežna, kmetijsko orodje s ogljem orisa, ali orodju, ki ga jo popraviti treba, novo podobo napravlja. Ozrimo se na pastirje, ki na paši zemljo s palčicami zarisujejo in podobe napravljafo, in osno-vaje ter- ispeljevaje jih, naravno razumnost kažejo. Obernimo poslednič oči na otročiča, ki se igra s menirmni krulm, jih razstavlja in versli, dokler niso knkšni reči podobne; če pa najde belice (krede) alj svinčnik (plnjbos), maže kamorkolj, in če ga vprašaš, kaj neki dela, li ve na tanjko povednti, kar v mislih ima. In to očito kaže, de se jc njegova dušna delavnost, njegova razumnost zdramila.
Se pa lahko razume, de se umelniga, sveršeniga risanja ne misli, ko se od otroškiga risanja govori. Misli se le, otroke s poskusi vaditi okomire, in gibčnosti in hitrosti njih okorno roko, do^se oči in rok prav služiti naučijo. _. Zalorej je treba s lahkim in prijetnim ukani otroke vaditi poznati in narejali vse ravne čerte, in prav sodili, kakšno so med seboj ena proti drugi; in posledno jiinkaznli, kako se čerte po legi in dolgosti razločno zediniti, in podobo znanih reči in stvari, ki so s ravnimi čertami omejene, naredili dajo.
V pripravivnici ima se lako le učiti risali.
A.
Desiravno se s pikami risali začne, skušna uči, de jo otrokam ložejši in prijetniši ter sploh koristniši s čertami pričeli. Če se poredoma in prav uči in kaže, se otroci navadijo poznati, razločivati, imenovati in narejali trojo razlifnoverslno Čerte.
. Zatorej naredi učenik, de olroci vidijo na desko nekoljko čert, ki so.vse ravne, tode vse na enako slran ne gledajo n. pr.
J N\s y/'. in reče": Vso te čerlo. ravno potegnjene, so
imenujejo ravne čerte; pak reče otrokom, do nnj tudi oni lake
naredijo. Zaliin potegne učenik ravno čerto, n.pr.-in reče:
Certa od leve na desno lako ravno potegnjena, de ni nje konec ne viši no nižji ko nje začetek, jo tudi ravna čerla, in so vodoravna imenuje. Spet otrokam reče, do noj naredijo enako čerlo na svojih kamnitih plošah in pri začetku posebno pazi, kako truplo in risavnik deržijo. In jili uri, dokler se navadijo takšno čerlo lahko narejali, imenovRti, in povednti, kakšna je.
Učenik naredi čerto na vpik | in reče: Čerla od 'zgorej dol tako potegnjena, de ae nje konec sleče prav pod nje začetek, se imenuje vpična čerla. Zalim reče u čenčam, de naj jo sami naredijo, in jih serči dokler jo, kakor uno, lahko prav naredijo. In lej! že ima učenik priložnost reči otrokam, de naj zdaj vodoravno, zdaj vpično čerto naredijo; zdaj pa 2,-9, 4 vodoravne, zdaj 2, 3,. 4 vpične, zatim, de naj potegnejo čerto ravno od leve na desno, in eno na vpik od zgorej dol, ter vpraša: Kako se imenuje ta, kako una? Potem reče: PokaŽito vpične in vodoravne čerte na krajih ploi, oken, vrat i. t. d. postavite risavnik zdaj vodoravno, zdaj na vpik.
Zatim se pokažejo vprečne, postrančne ali viseče čerte. Naredi se jih mnogo, se otrokam reče, de naj jih sami naredijo, ter se vpraša; če ao tudi te čerte vodoravne ali vpične; pak se spet reče: Pazile, vse čerte, Id niso ne vodoravne ne vpične, so vprečne, postrančne, viseče ali vegaste. In narejajo se mnogoverstne vprečne ali vegaste čerte. .
B.	" "
Naredi se, de otroci vidijo, narprej.ena pika, zatim 2, ena nckoljko od druge zdaj na ravnost^ zdaj na vpik, zdaj po slrani; in uči se jih spoznali in povedali,.ktera je desna, ktera leva, ktera zgornja, ktera zdolnja; ter se jim reče: Če se od ene do druge ravno potegne, se naredi vodoravna, ali vpična, ali vegasla čerla, in piki na obeh straneh narkrajniši, sekraj-nici imenujete. Zdaj se pokažejo čerte enakotekoče ali enako-
redne. Naredijo se narprej dve ali tri pike na ravnost « •
potem dve, tri pike na vpik . • .in poslednje dve, tri pike po slrani: * * " se ravne čerte potegnejo, in tako naredijo vodoravno enako rednice:-, vpične enakorednice:
| | j; in postrančne ali vprečne enakorednice: -
. ///• \\\-:- ' V-
Navaditi otroke ložej urejati enakorednice postrančne, se jim pokaže,' kako se i pik po Temi narejenik lahko narer
dijo. N.p. • • ; s taksnih se lahko naredijo dve čerti ena-koredni na desno:	'; ali pa dve enakoredni na leVo
; s šterih" pik zgorej in s žterih zdolej <e naredijo
tri; s petih pik zgorej in s ravno toljko zdolej štiri eaikoradae ali enakotekoče, ali enakoverstne čerte:
/// \W ////. \\\\
■ e.
Pokaže učenik, kako se kot in vogel naredi, ko'ur dre čerti snidete v eai piki. Ha,primero. Učenik naredi vodoravno
dve piki in vpik eno nad levo piko: * ; ia rečo: Potegnilo
nirprej ravno od ene do drage zdolanje* pike; zdaj pa vpik
aa levo piko:
iko: J ■ ; vpraSa, kje
ae čerti saidete in reče:
Ko sc dve ravni čerti v eni piki saidete, so njih snit.imenuje znotraj kot, zvunaj po vogel. To se lahko pokaže nazočno na bukvah, na koteh ali voglch učivnice ali dragih hi£. Enako so pokažejo različni koti, pr.
I« ae reče, da naj jih naredijo ludi oni sami na svojih kam. nitih piolah in »vejo, a kakinih čert s o jih naredili; kje n snidejo, kje s* koli, kje vogli; zalim se otrokam reče, de naj potegnejo to ali uno stranico ia enkrat loljko dolgo, ali razdelijo dolgo čerte v dva ali tri enake dele in jih zarcscami presečejo. Ko so se olroci naučili kote narejali, vzame učenik pred njimi v roke iibico, jo nalomi, do so z nje kot naredi, i« pokaže priličnost, ki jo s njim imajo narisani koli. Tako so podobe,- ki se • nilomljene palice naredii, podobe ogledkov različnih kotov.
D.
Pokažejo se otrokom tri- ia ilirikotja; in iiirikolja, hudi si ravae, alj neravne, postrančne ali pokončne, to je ležeče ali stoječe, imeaovati sejmajo itirikotja. Pokažejo se pa tako le: Potegnite vodoravno čerto, presečite jo s zareskam v dva
enaka dela, ta naredile piko ravno nad zareskam:_zdaj
potegnite ravno od zgornje pikice na levo krajnico, zdaj pa
u desno:
•A
Potem reče: Štejte, koljko jo kotov, in koljko voglov, i* jih vodi trikotje dobro poznali in pokazati njegove čerte.
> rmciM mzjehz touotm:
z:: \\;aak*
■ Po rinem iruira Snaiom:	'
. ■' ■ K. Saj otroci se nče narisovali s tri- in'ilirkotiemi. to ie • znanimi čerlau reči, Id so jim bolj znane . uS noj um
Sk"bi' df P"U». posnemajo, in Mr^ajo, in poslednje reče de naj: povejo, ki so naredili. V pnkladt pnslavljena lista kažeta nekoljko tattnih vaj.
V. GiBAn ffl.
^»duSnost ta telesna živost sle si sptoh enaki per otrofah. Una ne da duSi, de bi se s euako refjo dolgo pa-f*.1' "J? P«ila; ta ne da telesu, de bi dŽlgo časa per »tal bito I. kar jO delati začelo, napredovalo; tode duša in telo se morale med seboj podpirali in so navadili, stanovitno in samostojno delali, brez de bi se preveč'slrudilo. ™°T"n0 „ **[ ""Sn? delavnost prohaditi in vlndati tiče, jo 2o bilo
rfči h.vi? 'J 15 f<"'"'»•,f"k» J8 '■""J" zgor imenovane reči, tukej se bo lo govorilo, .kako bi so olročifi mlmli vtcir-niU vpnpravivnici, do bi dolgo sedenje, ki jiheto vtrudi n«h duJnim razcvelju Skodlivo nehilo.	J	' "Jl*
Zivotno gibanje v. pripravivnici nima se mislili kakor gimnaslično vmetnost, ampak kakor reč olroknm lasliio pol?eb"
5
na, podelili jim za Vsakim tudi kralkim delam, ki se pa njim dolgo vidi, njih mehkosti primerno premembo; tedaj kakor narpripravniši reč, olročiče s premembo razveselili, in olikali njih dušo in telo. Naj bi so za takšno gibanje priporačevali, kakoršni si bodo kraji, zdi se vender zanj narpripravniši učiv-niška soba, če je scer proslorna.
Vlegnilo bi se vadili takole gibanje:
Ko so olročiči okol pol ure s duham delali in s životam mirni bili, se prineha s ukani, prej ko se njih život utrudi, in prej ko so uka navclicajo.
1.	Učcnik vadi olročiče, kakor reče ali pokaže, vstati in stopili porodoma eden za drugim iz klopi, nar prej iz penre, zalim iz druge in postopati proli zadnjim kiopem in se okolj njih poverniti vsak na svoj kraj; to vse. začne pervi učene ▼ pervi klopi.	.	. ...........
2.	Kakor 10 se prej posamesm sprehajali, jim drugikrat reče, de naj se sprehajata dva in dva, in če je. prostor tudi po tri in štiri, per tem prime pervi učenp v pervi klopi druziga za roko itd.
3.	Se ponovi ono pervo . gibanje in scer tako, de olročiči s desno nogo prestopajo, in zraven, kakor se jim veli, zdaj-desno levo- pravijo, zdaj-eden dva-štejejo. Tako se ponavlja tudi gibanje pod Številko 2.
4.	Se pridruži' gibanju štenje enakih številk m reče, de naj so vstavljajo nar prej za eden dva, Iri, štiri; zalim od eden do Šest, od 1—8, od 1—10; čez deset pa se iti ne sme.
Veliko enakih koristnih gibanj znajti, ne bo težko nobenima učeniku, n. pr. mahati s roko po redu, vzdigniti zdaj desno* zdaj Irvn roko y stolih in* ne ▼ stolih s enim ali dragim unih. gibanj. Nobena takih vaj pa lerpeti ne sme čez 20 minut.	" . * ' ...	. •
."*" VI. KEnŠANSKI NAUK.
Temelj djanskoreje je keršanski nauk, in vreden'perviga mesta v vsaki učivnici. Se bo morebiti komu Čudno zdelo, de se od njega še le lukej za drugimi rečmi govori, ali nate odgovor.
OtroČiČem, ki se jim je Stvarnika spoznavati učili, je * treba, de se svet sploh in nar imenitniši stvari posebno spoznavati prej učijo. Morajo se tudi učiti, de neke stvari človeka hTanijo, iz nekih pa on si nareja, kar mu življenje lajša-in zdravje, in še iz dragih si napravlja orodje itd. Ko se olročiči ivet, in njegove stvari nekoljko poznati bodo naučili, jim ne bo težko, se povzdignili k Bogu, nar popolnišimu bitju, stvarniku in gospddarju celiga sveta, in njih serce se bo s čudečimi in hvaležnostjo do vsigamogočniga Očeta napolnilo.
Takšne pobožne počulke prebudi v olroških sercih ogle-davnl uk, in kakor so vse, kar se uči,- verteti ima okolj občne srede, od klere svillost prijemlje,-in kteri spet nekoljko svetlosti od svoje strani vrača, tako. bi v pripravivnici občna sreda, ki bi na pobožno polje pervo žarjo dajela, klera. bi se nazaj vračala, ogledavni uk bil. Bolj ko bi stvari olročiče k Stvarniku povzdigovale, in navdavale s čudenjem in spoznanjem nar višiga bilja, bolj bi čutili dolžnost Stvarnika ljubiti.
Pri takšnih priložnostih bi se otrofiičem bilo hčili sbra-nih pa kratkih molitvic. Te molitvice bi pa bili morale zapo-padka prlmcrjeniga otroški pameti in.tako zložene, de bi jih lahko razujneli; de bi se pa njih serce bolj ganilo, bi-se take molitvice naprej ali skupej mole učili morale, ne pa tako, de bi se naprej molilo, in kakor bi se besede izreklo, jih ponavljali storilo. Tudi kratke serčne pesmice, pobožne pripovesti posebno iz svetiga pisma, ennko zložene, bi .prav koristne bile'.
Konec. '
Ta osnova uči, do dušo pripraviti k pervimu nauku, kakor je soslavljenza narodne učivnice, jo Ircba jo razvili; kaže tudi; kako bi so uk v poslednih redih razširiti dal in koristno ispeljati.
V	pripravivnici hI učiti treba bilo:.
1. ogledovali, 2. govorili, 3. šteti, 4. risati, 5. se gibali,.. 6. nekoljko molitvic, pesmic ali pripovest.
V	pripravivnici so nema učili brati; in ko bi se to'komu
prav ne zdelo, ali ko bi si mislil, do to je potrata časa, naj bi bolj razgleda! razpise očitniga spraševanja. Per zvestem razgledanju bo najdcl, če jo iz perviga razdela v pervim redu ludi polovica ali 2 tretjini olrok naprej šlo, do jih jo vsaj nekoljko neki poslednih rjedov, več njih pa 2 tudi tri leta eden ali drugi red ponavljalo; in jih sploh lo desetina zmirnm naprej šlo, brez de bi jim. treba bilo eden alt drugi red ponavljali, in takšni so nar več otroci prav dobro glave, ali pa ki imajo dobro zrejene starše, tedaj žo od doma nekoljko razviti v učivnico pridejo, ali pa ki jih velika pripomoč, naganjenjo in trud naprej, žene.
Zatorej Dieslenvog prav govori, ker pravi: Milion inmi-lion se jih je učilo hrati, naučilo pa le jezero.
. Če se per popravi učivnic, ki se je nadjamo, pripraviv-nica bo potrebna spoznala in v narodnih-učivnicah vpeljala; se bo na takšnih podlagah od leta do leta lahko en učivniški red popravil, in v pelih letih potrebna poprava v poglavitnih učivnicah doveršila.
S pripravivnico je treba začeli. V ti otroci knig ali bukev ne potrebujejo; ampak se uče reči ogledovali in jih imenovati narprej v maternim jeziku, in zatim šo v kakšnim drugim, ki se potreben zdi. Tako se je otrokam po Jakotot-Ha-miltonovim podučnim vodilu učiti cniga jezika za drugim. Pripravivnica bi vtegnila, kar dragi jezik tiče, le reči imenovati učiti.
Med letam bi se po primeri ogledavniga uka v pripravivnici za pervi razdel v pervim redu primerniši abecednik v dvejih jezikih pripraviti dal, ki bi sledeči poglavji imeli moral:
1.	Prav izversten vvod, ki bi otroko po glasovnim vodili (glasovanju), k branju v dvejih jezikih vodi'.
2.	Kafcpis reči iz otroških okoliš, ki bi na reči pripra-vivniga uka opiraje se po primeri, po kteri bi se na ti stopnji učiti moralo, širel.
Sedajni abcednik perviga razdela v pcrviin redu bi vteg-nil, ako bi se nekoljko spremenil in predelal, za drago poglavje bukvic, ki bi se imela napraviti, zadosti obiln in tem redu primeren bili. Novi abcednik perviga razdela v pervim redu bi tedaj Imel vvod" narejen po popravljenim vodilu in razpis reči otroškimu razumu primernih k branju. Druge reči, ki so se do zdaj učile, bi se na reči, ki bi jih učila pripravivnica, opirale, in lako bi se v tem redu učilo: 1. Keršanski nauk, 2. branje, 3. lepopis, 4. številstvo, 5.napredak ogledavniga uka in risanja, ih 6. govoriti v dvejih jezikih.
- V letu, ko se vpelja poprava perviga razdela v penim redu, bi se napravilo berilo za drugi razdel v pervim redu za naslednje leto. Russheim'ovo brrilo bi med vsimi domaČimi, kar jih je takšnih, ko gledd jezike to gledd podučivnih, otroškim okol Sina m primernih in serčnih pripovest nnr pripravniši bilo, in težko bi se berilo našlo, ki razun Dicstcnveg'oviga, ktero bi se za naše kraje prenaredili, in skrajšnli moralo, bi koristniši bilo.
Ko. bi se tedaj za Terst Russheim'ovo berilo v laški jezik prestavilo s potrebnim obzirom na obseg in slovnico, bi so tretje leto-H. razdel v pervim redu .tako popravil.
Učilo bi se namreč v njemu: 1. Keršanski nauk, 2. branje,. 3. lepopis, 4. plemena besed v dvejih jezikih, 5. šlevil-stvo iz glavo in pisanje številk, 6. ogledavni uk, 7. risanje, 8. govorili v dvejih jezikih.
Tako bi se tudi naslednje redi popraviti dali, in učivnice bi s potrebnim obziram na red, ki jo naravi primeren, malo po malim od zdolcj.gor spodobno se popravile, nasledek bi razveseliven bil, in v mnlo let bi se reči moglo: V Austriji hodi milion in milion otrok v šolo in milion jih iz njo stopi v svet dovolj učenih za svojo blaženost, zn blaženost deržave, klere so deržavljani, in za blaženost celiga človeškiga rodu.
Prava zlata ruda.
Želel bi, do bi vsak slovenski kmctovavcc deželo pogledal, kjer jo vsaka gorn, vsnk hrib, vsak košček zemlje, kakor rajski vert obdelan, s čverslemi, čednimi in sndiinosnmu drevesi, S lepim sočivjam, s mnogimi poljskimi perdelki okinčun,
da ga je veselje gledati} kjer pridno pognojeni travniki celi na visokih planinah Se mesca Kimovca s lepo teleno travo so gizdojo, kakor pri nas komaj o vigrodi; kjer marljiva roka vsak kolek hiše, kakor polja v radostni sna2nosti obderžati vd; želel bi, pravim, de bi vsak kmetovavec tako deželo — ime ji je Svajcarska—vidil: zakaj vedel bi potle prav po vrednosti ceniti sostavke, kakoršniga Kovici v 15. letašnjim-listu prinesejo, in bi take žlahne sovete s praznim zgovoram, ki nič kakor njegovo lenobo ne spri£uje: de tojenemogoče, v neinar ne puščal. — Ta sostavek pogovarja »nektere nar imenitniši pripomočke za povzdigo kmetijstva* in zasluži skerbno prebran, premišlen, in kar mogoče, vdjanje vpeljan biti. Zato ga tudi našim častitim bravcam podamo. Nate gal
KeUterI nar Imenitnifi pripomočki za povzdigo kmetijstva.
Je kmetovavec skerbel za pomnOženje živinske klaje ia gnoji, mora potem še posebno skerbeti, de ima vedno velik kup gnoji v gnojni jami. .	...
Ozrimo se, kar gospodarstvo z gnojem zadine, po nemških, slovanskih in ogerskih kmetijah, in kmalo se bomo prepričali, de v teh deželah vftči del kmetovavcov že nima pra-viga zapopadka od visoke vrednosti gnoji, ki je podloga vsiga kmetovanja — prava z 1 a t a r u d a.
Žalostno, pa vender resnično oponašanje 1'
Večimu delu kmetovavcov ni gnoj nič draziga, kakor soderga, ki se mora iz hleva spraviti, kader ga je preveč v njeui, de pride na gnojiše pod kep in n k sonce; de iz njega izteče vsa gnojnica, ki je za rastljine to, kar je vino za sla-biga človeka; de druziga nič ne ostane v njem, kakor suha slama in dračje, ktero svojo poslednjo moč še s tem zgubi, de se na njive v majhnih kupcih navozi in velikrat po več tednov ležali pusti, de vsa njegova moč v podnebje zgine, nainest de bi se berž po njivi enakomerno raztrosil in plitvo podoral.
Kdor že mora gnoj po zimi na njivo peljati, naj ga skida saj na velike kupe, de skozi in skozi nepremirzne in svoje moči ne zgubL
Pri plilvi zemlji s pešeno podlago raztrosi gnoj po njivi in pusti ga ležali, dokler ne seješ; zakaj če ga poddiješ in še le veliko pozneje seješ, se bo iz gnoja ocedila nar rodo-vilniši mast v^esek, in zguba je velika.
Kdor hoče doma z gnojem prav ravnati, naj dela takdle, kakor skušnja in dobra kmetijska vednost uči:
Na dvoru ali kjer je scer pripraven prostor Cne pod kapam, ali kamor celi dan sonce pripeka temuč bolj. pod senco), si napravi gnojno jamo, k večimu 2 sežnja (klaflri) globoko, ktero po slrnnčh dobro zadelaj, na dnu pa z ilovco lerdd zatolči, ki ne spusti gnojnice skozi.
Je gnojna jama napravljena, namfiči nekoliko.perstf, kakoršne koli, posebno pa blata iz grabnov ali iz-kakošne mlake ali pa ruše v njo, in kidaj potem od tedna do tedna hlevni gnoj'v njo, dokler ni polna.	.
Tako nakopičen gnoj pokrij spet s perstjo, na ktero, kakor poprej, gnoji nakidaj.
Perst se napije tako gnojnice, in je posebno ža senožeti kaj dober gnoji
Hočeš moč hlevni ga gnoji še povikšati, in, ko to storiš, (udi omonjakov smrad v hlevu odpraviti ali saj pomanjšati, potresi včasih gnoj v hlevu z gipsam, ali ga poškropi z hudičevim oljem (VitriolOhI), ki je z vodi zmešano, de ni prehudo. Gips ali hudičevo olje, ki se sprimcla z aino-njnki.m, to jo, s tisto rečjo, ktera v hlevu smerdf, napravila, do rodovitni umonjukovec ne moro iz gnoja zbežali, ampak do v njem osluiio, Tako so dosožo z niujhuo rečjd dvojni dohiček: Gnoj ostane rod o vit niši, in sni rn d v hlevu no škodje živini.
Tam po, kjer kmctovavci niso v slanu, dovclj perst i med gnoj na gnojnim kupu razgerniti, noj kup takd napravijo, de v sredi kupu luknja ostane, v ktero se od časa do časa gnojnice vlije, de so jo gnojni kup počasama skoz in skoz
napije. Dobro jo pri tem ravnanju, tudi nekoliko hudičeviga olja gnojnici priliU, preden ao v luknjo gnojniga kupa vlije.
De se senožeU naglo pripravijo v boljši slan, jo potreba, de so kmetovavec posluži gnojnice. V ta namen naj se spravlja gnojnica iz govejih hlevov, v pripravne čebro ali kadi, ki naj stoji blizo hleva; naj se veržo še nekoliko kravjeka vmes, in vode prilije. .
Se začni mchurčild poverh gnojnice v kadi delati, naj se v vsako kad nekoliko hudičeviga olja (VilrioloH) priliie in vse naj se večkrat dobro premeša.
ti poti bo dobil kmetovavec gnoj, » kterim bo lahko s mogočnimi Čerkami po senožeti zapisal: Lejle veliko moč gnojnicel kakor je nekdaj slavni Franklin«) z gipsam na deteljšu storiL
Človeškiga blata ne more kmetovavec boljši porabili, kakor če ga pridi ne goveji gnojnici; tode takrat mora veliko več vode prilili, in scer toliko, do na 1 del gnoji 6 delov vode pride, scer je gnojnica prehuda.
De naj bo gnojniše s streho pokrilo, ali saj pod drevesno senco,^ali scer na senčnim kraju,, že vsak umen kmetovavec
To ravnanje sploh ne potrebuje nobene učenosti; če so se ga kmetovavci na Laškim, vBelgii in všvajcu v svoj prid naučili, se ga bojo mende tudi Nemci, Slovani in Ogri privadili v svoj velik dobiček.
Ko si je kmetovavec s pridnim in umnim ravnanjem več gnoji pridobil, bo s pomnoženo živinsko klajo kmalo tudi svojo živino poboljšal in pomnožil.
De se pa to hitrejši zgodi, naj si kupi kmetovavec d o-brih krav domačiga (ni treba ptujiga) plemena; naj odloči njih teleta za plime, ktere pa naj pusli nar men j 6 tednov sesati; vsaki dan naj jih spusti kolikor je meč iz hleva na dobri zrak; dokler telica ni popolnama dve liti stara, naj se no pusti po pleminu iti; na snažnost hleva in živine naj so . pazljivo, gleda.
Takd bo pripravil svojo živino v malo litih na tak dober stan, de si boljšiga vošiti ne bo mogel!
Kdor si razun teh pripomočkov še omisli nektero dobro poterjeno orodje za obdelovanje polji, kdor svoje njive za jaro žito o jeseni globoko orje, perst z gnojem zrahlja, njive čisto obdeluje, zgodej sije, simena po nepotrebno ne zametuje, pa tudi prepičlo ne seje, setev po vali; kdor ne odlaša košnje seni tako dolgo, de se trava na senoželih že pri koreninah sušiti začni, ampak jo kositi da, kader začenja cveti, —kdor skerbl, de se domu spravljena klaja ne spridi in po hlevni soparci ne popači,—kdor med krompir bob, med tur-šico perllični .fižol in buče sadi," med ječmen korenje seje,— kdor s svojimi posli prijazno ravni, zgodej vstane, je sam pričijoč, de vse ogleda in sam zapoveduje, zraven tega pa svoje oči. in serci večkrat k očetu nebes in zemlje povzdigne, ki vsim sadežem rast dodeli—ta je umen in srečen gospodir, je nar lepši izgled drugim, je v prid in čast domovini, če ravno je v borni kmečki jopi I
Ljubi kmetovavci I ne hrepenfte le po novih sadežih, po novih živinskih pleminib, po novim gnoju,- le po novih maši-. nah—ampak poprimite se le u m ni ga kmetovanja, poslušajte poduke, ki jih je skušnja poterdila, ne deržite se terdovratno slarih šeg, ki se no opirajo ua umno ravnanje,—pojle sčnsam naprej, in kmalo bojo vaše kmetije v veliko bolšiui stanu I Po nemškim Dr. Hlvbeka.
*) Slavni Franklin je, kmete podučiti, kakšno moč ima gipa za deteljo, nalaš gip«u po dclcjjšu tako potresel, kakor so čerko na papirju pišejo — in vsi memo gredoči ljudje - so so čudili, ko so vidili po lom na tistih krajih, kjer jo deteljšo vpodobi čOrk »li pismink zgipsiun polmsnl, veliko visokeji, gosteji in košato deteljo lamiu-jJi furho rasti, taki de so so nn njivi gipsauo pismouke „lo jo gips naredil" še od deljeČ luliko brale. Enako skušnjo zna tudi vsak z imenovano gnojnico po senožeti storili, . prepričali se njene velike moči.
Stara navada železna srajca.
Neprcccnljivo „Droblinco«, ko l)i zarad loliko žlahnih, in koristnih naukov, ki jih z«popndojo,v vsakej hiSi, in v roki vsnkiga, ki brali zna, so znajli imele, nam v svojim IIL tečaju od neki ga Jakcca iz Osredka pripovedujejo, nad kterim so se besede sv. Pavla ccld vresničile; ki pravi: Ko sem bil olrok, sem govoril po otročje, umel po otročjo; kar sem pa mož, sem opustil, kar jo bilo otročjiga." Rečeno je tam tudi, de naši kinelje vnekterih rečeh hočejo zmiraj otroci ostati. Kako lepo in hvalevredno bi to bilo, ako bi Ie od dobriga veljalo 1 Pa ŽalibogI se dobrim navadam le preradi odvijejo; pregrešnih razvad pa so toliko terdneje obežejo, kolikor več so lake nespametne. Starih, njim od mladosti priraščenih šeg se nočejo znebiti, naj si bodo še toliko napčne, v nasledkih škodljivo, in ccld pregrešne. Nemarnost za časno in večno srečo jo kakor železna srajca objame, in tako bi sc stari navadi ne odpovedali, in nove šege se no prijeli, naj bi njim za glavo šlo. Dc sc v dobrih rečeh stariga svesto deržijo, kdo bi za to naših Slovencev no hvalil? —Lepa je priprosta navadna obleka, ki si jo kmet s svojimi rokami naredi; lopa je šega pred jedjo, in po jedi glasno Boga hvaliti; lepo je vidili: otroke, in posle zvečer okoli hišniga gospodarja klečali, in vse na glas molili, ild.
Takih poštenih, bogoljubih navad noben pameten no bo grnjal, temuč vsak jih ohraniti si prizadeval. Naj bi v takih rečeh mi vsi otroci ostali; takih je nebeško kraljestvo 1
Imamo pa po kmetijah tudi razvad dosti, kterih bi nas moralo sram biti, de se jih nc odpovemo, jih še ne zapustimo. Ker sem žo v poprejšnim listu nekaj takiga zavolj živine zadel, hočem pri predmetu ostati, in neke želje, ki jih že dolgo v sercu nosim, umljivim kmelovavcam v prevdark dati.
Mislim, de človeško serce ne-pozna slajšiga, in dražišiga sočutleja, kol vsmilenje. „Bodite milostljivi, kakor je vaš oče nebeški milostljiv"; „s ravno to mero, s ktero bote merili, se bo i vam povračcvalo" in veliko, veliko drugih besed našega Gospoda nam to priporučujejo. Komur se pa živina ne smili, se mu tudi njegov bližni nc bo smilil. Zatorej je treba, otroke iz mladih nog miloscrčnošti do žival pervaditi. Starodavni Gerki so dečka oslepili vkazali, ki jo nckimu ptiču oči izbodel, „kdor je", so djaii, nljutcn s živali, bo grozoviten s ljudmi". — Privadijo se pa otroci narprej toga, kar vidijo; zgled prešine. Kakor oče, in hlapcc s živino ravnata, tako se bo s njo tudi deček obnašal; nko jo una kolncta in pretepata , klel, in prelepa! jo bo tudi on, in kakor sc obhodi, s živaljo, se bo sčasam obhajal •tudi s ljudmi. —^ V takim oziru se mi reč velike važnosti zdi: .vole prav vpregati.
i Voli so človeku , tak dar, de nikdar dosti Boga zanj zahvalili nc moremo; in zdi so mi, de pač Zaslužijo, de njem živlonjc, in njihovo službe, kar mogoče, zložajšamo. Terja to ,;noš lastni prid, naš Iaslni korist. Vol je za vprego, de vleče, iin,.yozi. Vprežo sc, kar sera dosadaj po svetu vidU v igo, v ^flfmn.al ▼ homot (komat).
Igo sc mu s gožami za roge na glavo priveže, tako dj s glnvd, ali prav za prav s vratnemi kitami in miškami vleče. Jarem leži na vratu in so vpenja na sledno kost herbtanoa v zatovci (šinjeku), ali, čo jo prav zvezan, tudi na pleče. Homot so od jarma lo v tem loči, de jc podvlečen,. in so bolj na
Sleče, ko na zalilnik prilega. Po Nemcih veči del homot ra-ijo, Korošci imajo igo, Šlajarci in drugi Sloveni jarem. Dosti se je že govorilo, klern vprega bi pripravniši biti vtegnila; pa, kakor pri vseh pripirih, kjer vsak Ic svojo termo sluha, vsak v svoj rog trobi; je tudi tu vso pri starem ostalo. Kakor so očo vpregali, vprega sin, in vsak so boji drugo šego vpeljali, zbog sosedov, dc bi sc mu no posmehovali. — Čo brez vsih predsodkov pamcl poslušamo, bo nnm rekla, dc nnj vola tako vprežemo, kakor nar ložcjc vleče. Pustim vse prispodob-lanje drugim, in Ic rečem, do po moji misli, jo homot za govedino vprego pripravnejši od vsake druge naprave. Nnjmo prevdarjenjo in vpi^šajmo le skušnjo. V homoti gro vol, pri šc toliki teži, ki jo pelja, ko bi se sprehajal; nič ga no teži nič ga no boli. Zato so tudi taki voli dobro rejeni, debeli, močni. Pod ižesam sc ne moro s glaVo ganiti; glava je (odi
pri volu nar Žlahnejši del; ia vsakimu so mora boga srota v serce vsmilili, ki vidi, kako silno so napenja, ako težko vleče. Jarem jo toliko prikladacjši, kolikor so več homotu bliža; pa po nobeni coni se no morem sprijaznili s jarmi, kakoršno v Tcrslu samoležniki rabijo. Čc so kje vboga živnl lerpinči, Inko" gotovo v laki vpregi. Vrnt, vos oglodnn, in ranjen, bi mogel novsmileniga volarja opomniti, do vsak perlis zaboli; pn kaj so volar mara za vola? On misli, čo kaj misli, kakor neki menih, ki so ga konji težko na hrib vlekli: zaknj pa jo vol, in nc gospod? in pretepa vbogo stvar, in jo kolnc, dc se bliska; in potrata s takim naganjenjem toliko lepiga časa, dc bi dvakrat lahko perpeljal.—Al tako djnnjo ni greh? al ni greh pohujšanje, ki so s tem otrokam daje, kleri tako divjanje, tako neumno razsajanje nad nedolžno Živino gledali, ino slišati morajo? — Al ni taj greh, se šego deržali, klora tako nasledke ima? Tudi narodi imajo svojo olročjc in možko leta; Slovenci bodite možje, in opuslito, kar v svojem narodu imate otroškiga. »Poskusite, in kar se bo vam dobro zdelo, tega so primile 1"
V	ličnim majhnim homotički bivol dvojno težo brez silo vlekel; ter urno tudi v hrib lahko stopal; veliko časa bi so prihranilo, in vboga žival se manj zdelala, tako tudi lepši so obderžala. Prav rad hočem pervimu samotežniku, ki v Tcrst kamenje vozi, vso napravo za tako vprego kupili, in mu šc nekaj v denatjih poverh dati, de bi so enkrat tnkimu terpin-čenju v okom priti začelo. Vem, do v kratkim bodo dobroto tako vprege vsi, kterim je živina draga, spoznali, in se jo prej al šlej prijeli, ako ravno bi jim na počelku kake veči 6troške, kakor dosadajno napravila.
Y	Terstu sv. Jurja dan 1850.	Vked.
Nasloniv stol za šivavcc.
Jožef Šmidl, šivarski pomagavc v Etingu na Bajcrskim je znajdel posebno napravo, s katero šivar vse svoje opravila lahko overšiva.
Nasloniv stol se priveže s pašam okolj Inipla in s za-ramnicami spred tako na život, de na njim dclavcc s svojimi rokami lahko reže in šiva. On je za to iznajdbo nadpravico dobil; tamkejšne rokodelske novice pišejo od lega tako:
Krojači, kakor znano, sedč pri svojim delu preveč nepriročno, imavši nogo vtaknjene v luknji stola, in sedivši na stolu; delo svoje opravljajo skerčeni, koljeno jim je delavni stol. De je skerčeno zaderžanje, pri klcrim želodec, persi, herbet, glava in noge terpe, človeškimu zdravijo škodlivo, vsak lahko spozna, kar dokazujejo mnogoverstno bolchc, klcrim so .šivarski pomagavci podverženi.
Novoiznajdeni stol za šivavcc tako nepriročnost odpravi, in odstavi škodlive nasledke skerčeniga in gerbasliga delnnja.
S opomnjenim stolam se šivar pri delu, kakor hoče svobodno lahko giblc, stoječ ali sedeč, in svoje dela v naravnim in neškodljivim telesnim stanu opravlja. Jo pa tudi koristen zavolj tega, de si šivavc lahko meslo všivavnici zbere, kakor hoče, ker ni več na tablo, kakor do zdej navezan, ampak s takim visečim stolom svoje mesto kakor in kamorkolj hoče, lahko premeni, kjer je, poslovim, več svitlobc in prostora.
Ta viseč stol, do bi billnhkcjši, jo iz plcha narejen zavolj vgodnosti s perjem napolnjen, in pokrit s suknom očesu prijetnim, S pasom so priveže okoli Života, in jc tako narejen, de se telesa tesno prime. Je visok pol čevlja in čevelj širok. Lahko in krepko ga nositi, ima železne noge pod ploham napravljene, zaramnice se na herblu zedinijo, ino tako vesi na ramah. SvcCnjak je na stolu tako napravljen, dc delavec svit-•lost približati ali oddalečiti zamorc. Pod stolam je predel za . igle, niti in prilične reči.
G. BAnTZ, šivar v Minstru na Nemškim je storil to lepo ponudbo. „Kcr," pravi on, „ta šivarski stol mnogo bolezni na persih odpravi, ki sc iz gerbastign sedenja rode, in ker sini mnogo skušnjo storil in. znajdbo koristno spoznal, so ponudim jo vsakterimUj ki jo rabili želi, clo pripravno na poželenju poslati,	SI. »>. N.
Opravilna <UanJa
c. k. Kmetijškiga Diužtva v Goiicl
Izpisek znplsa občne •kupiftne e. k. km«- .
lljiklf« družtvu »O. d. grudna 1849.
Predsedoval je v skupščini Žlahtni gospod grof Yences1av od Gleisbach, djanskl c. k. svetovavec deželne vlade i« poglavar Goriške okolico in scer v iineno podpiravca druživa Njih svitlosti gospoda grofa od Wimpflen, mcsljanskiga in vojniški-ga vloduvca v Auslrijo-Ilirskim primorju; in -zraven gospod Anton Olivo, stari odbornik, namestovaje plemenitiga gospoda Kristjana, grofa od Attems, ki se je predsedniitva v preteče-nim mescu, Lislopadu, odrekeL
Pričijoči so tudi bili tajaik druživa, gospod Blago slav n.tel Kopezky, pet odbornih članov, en gost, namreč žlahtni gospod Kremer Auenrode, c. k. ministerialni svetovavec in 29 vredjenih članov; bilo je tedaj vsih skupej pričijočih 38.
1.	Ko je plemeniti gospod Yenceslar grof od Gleisbach sejo odprel, je gospod Anton Olivo namestovaje predsednika, zgovorno, kar se je vsiui močno dopadlo, dokazoval neizrek-livc dobičke, ki jih bo kmetijska obertnost v naši krajini imela po delavnosti kmetijskih razdelov, ki so se po prizadevanja credniga odbora v poslednih mescih vstanovili po Goriškim v mnogoterih krajih; oni so si že izvolili in izbrali zavpne glave, de bi jih namestovale v kolici srednjiga odbora, njega deležniki, kakor odborniki, ki jim gre dokazovati in zagovarjati njih posebne zadeve, in s druženo močjo oskerbeti vse, kar sega povzdignili narodno poljodclstvo.
Kazal je potem, kako previdno je seji ravnati, de si izvoli in izbere za noviga predsednika moža imenitniga zavolj časti in zavolj zasluženja; moža tedaj.vredniga svetlih prednikov , ki bi zavpal vanj odbor popolnama in posebno in sploh družlvo.
2.	Odbornik gospod Veroslav n.tel Dellabona je s občnim dopadejenjem prebral izpisek vsih djan, ki jih je srednji odbor dopernesel po zadnji občni skupščini 4. d. SuŠca i849.
3.	Odbornik gospod Jože Persa od Liebenvrald, je prebral načert, ki ga je napravil gospod Jerni Radizza na po-veljo, ki mu jo je "dal srednji odbor v seji 13. d. pretečeniga mesca Grudna; namen načcrla je izdavanje kmelijškiga dnevnika, de bi po njim družlvo občno razglasovalo svoje poglavne djanja s posebnim namenam, kmete podučiti, kako jim je t mnogoterih opravilih na polju in doma gospodariti.
Ko sc je načert s občnim veseljem sprejel, se je po različnih prevdarkih sklenilo, de naj se.občasni dnevnik za zdaj po laško izdaje, ali ni se pozabilo naprejvzetja, za naprej v ti reči, kar jezik tiče, na pomoč priti tudi potrebam slav-janske narodnosti v krajini.
Vredjcnje lista se jezročilo gospodu Radizzu,-tode vedno pod brnmbo druživa.	_
Gospod od Persa je tudi skupščino opomnil, de so razni načerti predloženi bili, de naj bi se kmetijske rejiuce napravile, in je opomnil posebno načertov, ki sta jih predložila članova gospoda Jože del Torre iz Romanša in Jerni Radizza, ker sta so mu vidiln ta načcrla kakor sad skušenj, ki 6te si ga ti glavi v nuroduiin uku s poskusi nabrale.
Na svet predsednikoviga namestnika se je novimu odbora prihranilo, de naj izmed svojih članov sbere odbor, ki bi dobro pregledal opomnjene načerle, ter prikazal potrebna tla in tiar priuicrniši načine vstanovili takšne narodne naprave.
4.	Gospod Olivo je verh tega prebral račun gospodarjenja v letu 1849, ki se je popolnama polerdil. ,
5.	Četvero glasovanje predsednika izbrali, je zapstoja bilo zavolj enakoljkosli glasov, ki sta jo vedno imela odbornika, gospoda polkovnik Dragutin Katinelli in Anton Olivo, za to spoznuna po pervimu glasovanju; po tim ko je bil tedaj gospod Olivo, na svet gospoda Dragutina n.la Doliaka, prebal s občno zadovolnosljo naznanilo obdelovanja družlveniga zemljišča v lclu 1849 med enim in drugim glasovanjem, se je odložilo, predsednika izbrati v prihodni občni skupščini.
6.	Na predlog odbornika gospoda Jožefa Kollerja, de naj se novi srednji odbor zdajci napravi, zato de ne bi sp
nasledovanje družtvenih opravil nikakor pretergalo, je gospod predsednikov namestnik prebral predloge, po kterih so posa-mesni razdeli odbornike ponudili, U bi za naprej srednji odbor bili, namreč:	*
1.	Gosp. polk., Dragutin Katinelli gledd Bolčiikiga razdclo,
2.	„ Anton Olivo..... „ KampolongiSkiga „
3.	, Dragutin a.tel Doliak . * Oglejskiga
4.	„ Jože Koller . . . . „ Kanalskiga
5.	„ „ Persa • . . . . Karminskiga „
6.	„ „ Prcmru . . . . , Ajdovšinskiga „
7.	■ a n.tel Jože Budin • , -. ,' ScŽanskiga „
8.	. prazno .«•••. , GradiSčanskiga „
9.	„	Tolminski ga a
10.	, ' Veroslav n.tel Dellabona » Duiasklga . „
11.	, Franc Pfeiffer ..... I
12.	Jerni Radizza . . . . . [ Goriškiga	a
13.	prazno......... -]'
14.	, - . . . . ..: . , Konjskiga ' ,
15.	„ ; „ .. .. . . , Komenskiga „ -7. Je tajnik, gospod n.lel Kopezky opomnil, de veččla-
noT slavjanskih razdelov ne misli plačati davka za dober pristop, ter svetoval, de naj bi se vsaj poglavitniši reči glede prememb, ki bi se. v drnžtvenih vodilih, napraviti vtegnile, že v ti občai skupščini pregledale; alj skupščina je sklenila, de gledd poprav vodil je treba se ravnali po tim, kar se' je odločilo po »Spominih" razglašenih v pretečenim mescu, Kimovcu; gledd pristopa zapstojnih Članov pa in opfostjenja od davka za pristop, de naj obstojd za zdaj ravnala dozdajniga vodila.
8. . Gospod n.tel Doliak je naznanil skupščini, de gospod Jože Doliak, ministerialni zavpnik v odškodovavnih zadevah je prosil, de bi mn se pošvetvalo, kako poravnali senožetno in borštne rabote; in ker je pri tem zavpnik gospod Janez Stein opomnil, de minister opomnjene zadeve dognati sili; sc jo posebna seja na 27. d. grudna pret. let. napovedala. Gospod grof Gleisbach je sklenil sejo povabivSi gospode članove; de naj bi obilno prišli v občno skupščino napovedano za mesec Sušeč 1850.
Zastopanje slavenskih Interessah u franza-skoj žurnalisflki.
Ako aa zemljopisnu kartu od Europe samo jedan ovlašni pogled iliti vzor bacimo i pritom opomenemo se, da čitava istučna, veča. polovica njena velikome narodu slavenskom za pribivalište služi; to se onda zaista sa pravom čudili moramo, da je stanje stvarih ovoga naroda u zapadnoj Europi tako slabo poznato, i da se zvucl jednog jezika—koji se premda od različnih nariečijah, kojih različje ipak uzajmno razumlje-nje ne preči, od punih 80. millionah Europeacah govori — izvan njihove otačbine skoro nigdi ne čuje. I- sami najbliži Slavenah susiedi, Niemci, koji inače upravo sebi pravo na pre-imučstvo velikih jezikoslovnih i zemljopisnih znanjah, osnovnog i prostranog izobraženja tako rado pripisuju, i koji še tako ■ često nadircima zemljopisnim i jezikoslovnim u spiscima lah-komislenih Franzusah rogatl običestvuju, ne uslupaju ni naj-manje ovima što se do onoga quo ad slavica tiče, Šla viša podaroju nas u spiscima i novinama pored toga jošt i sa do-kazima debeloga neznanstva.
Kad se dakle u prilježnoj i osnovnoj Niemačkoj — u ko-joj dreka straha od niekog ruskog napadanja sa hiljadostruč-nim opetovanim odzivom več od godinah po svim novinama hoda, i sa pozivom „Kozak, Horvat dolazi« svoju ne-složnu diecu ko slogi i jedinstvu privesti stara so — na upo-znavanje sa slavenskim stvarih stanjem tako tnalo vremena i truda žertvujo; kad se na samim svcučiliStama učenju svako-jakih iitočnih jezikah, ntrodičima od dvaput sto hiljadah dušah prinadležečih, koji su* pritom od Slavenah u izobraženju ibla-gonraviju, u knjižestvu i hudožestvu daleko, daleko naznd o-stali, ne manje i karakterc a i obdarenjem pretenini kuo isto i brojem i političeskom znatnosti —viSe pažnje poklunju, nego li kraspim i bogatim nariečijama slavenskim; šta kad i sami interes pojedinih nijo jih mogao na to nalierati, da sebi Inj jezik prisvoje, kako bi s lim gdickoje koristi, bilo kao zvanič-
nik, kno ptitnik'illtrkno. diclovodiielj, vukao, ili kako bi se pri nastupanju povscdnevno boječeg so potopa- slavcnskog bar sam za sebo na vodi odčržaii mogao: lo onda ne treba nam se toliko čudili, što su Franzusi znanja svoja o Slavenima u pravilu tek iz druge ruke, preko Nicmacah, dobivajuči o sla-venskim stvarma tako hdrdjavo naslavljeni, i što oni — koji se Jaskajuči sebi svagda grando nation nazivati izvoljevaju— kadkad i za sušlestvovanje i ime jcdnog naroda—koji barem lo nepreoborimo preimučstvo ima, da je brojcm u Europi naj-■ veči — ne znaju. Slaveni su dosad u Franzuskoj samo kao Foljaci ili Rusi poznati bili; izbližempoznanstvu Franzusah sa pfirvima od podužcg vremena vodimom povod su dale i ob-ddržavalo preimučstveno sveže, vladajučih dinastijah, naroČilo pak bi isto Heinrichom de Valois i Lescinskijevim bavlenjem u Franzuskoj utemeljeno. U novije vrieme privele su zdravo na blizu narod ovaj Franzusima žertvujuče usluge hrabrih poljačkih Iegiah osobito u Španii, Rusii i Niemačkoj, I ja mislim, da se poradi česti blagorodnodušnog naroda fran-zuskog kazali može, da je on Žerlve ove Poljakah za stvar svoju bolje cieniti i čestnije i iskrenijo zajam vratili želio, negoli njegov vlastnik i predstavnik, Napoleon.
Bliže poznanstvo sa Rusima učinili su Franzusi u najno-vije doba kao što je poznalo na včrlo nemili način u Moskvi, na Berezini i kod Lipsie a naposliedku i u samom Parizu. Kad Franzuse o dogadjajima toga vremena zboriti slušamo, i kad za pravično uzmemo, da u boju padši najpravičnije od-nositelnu silu svojih protivnikah presudili inaznačiti znade, od čijih je udaracah on največe bolje i največi-sile gubitak isku-sioj to onda ne možemo so od te misli otresti, da bašNiemci, koji tako rado silovnu bitku onih danah velikim niemačkim oslobodjenja bOjem nazivaju, i stvar no riedko tako predstavljajo, kao da se je nebrojenim gomilama ruskih i austriskih Slavenah samo tek onako mimogred skupa tčrčati pustilo—^ njihove zasluge u odnošenju ovome daleko precienuju, mi ne-' čemo^kazali, sorazmierije obaraju.	' '
Vidi se kao da Frazusi .Niemce za manje krive derže, što se do padenija onoga velikog muža tiče, nego što bi ovi i sami mislili mogli i baeaju — Englesk izuzimajuči — skoro svu krivicu na Ruse i Austriance, koji onda naravno oboji i odgovarajuči dieo narodnje mčržnje skupa u-prodaju. dobijaju. Zaista bi moglo ovdio sa niekim pravom postojati ono: qui sentit odium habeat et gloriam.
Da u ostalom kod tako za slavom gramzečeg, da — sur jelnog naroda, kao Što su Franzusi, kojeg se narodnja gordost bezbrojnim Blavnim pobiedama tek ugašenog vremena — koje se ispolinskim periodom naroda ovoga nazvati može — modno uzvisila, jed zbog posljedovavšeg uničtoženja i sa ovim skop-čana mčrzost na sve one, kojima se po prevoshodstvu krivica toga prišiva, nemože neznatna i tek mimohodeča biti, lahko se daje islolkovatL. Pri svoj simpatiji Franzusah na spram Poljakah i njihovoj antipatiji protivu Rušah, ipak je ime Rušah kod Franzusah manje nepopularno,, nego ime Austriancab, i zaista jošt više respektirano, neželi ono Niemacah; UzdčrŽavamo se uzroke poslednjega iztraživati, mislimo ipak one pčrvog u Cesto opetovanim bitkama odnositelnih. dčržavah i neprestanim Sudarenjama njihovih interessah u Italii, Lothringama i Austri-anskim Niderlandima, koji od. časti več povieslnici prinadleže, od časti jošt postoje, potražili morali — odnošenje, kojim se mienije u franzuskom narodu po .predaniju izobrazilo i uzdžr-žalo, da su mu Austrianci prihodom nepriatelji, i da bi svaki savoz Sa ovima bio zemlji toj od propasti, mienije, koje sva-kojako U povieslnici potvčrdjenja nalazi.
. Predstavlenje, koje Franzus o Rusima po. žalostnoj bitki volike vojsko sebi učini, nije naravno moglo za poslednje ve-oma lnskntclno ispasti, i tako su Rusi u očima večine bili kao jedno iz vremenah preselenija narodah zaostavše, neeuropejsko . varvarah pleme.
Pri često prevelikoj uslužnosli Poljakah na spram Franzusah i njihovoj svagdašnoj. gotovosli franzuski si jezik inrave, bilo to i na uštorb sobstveno narodnosti, prisvojiti, ispadao jo . naravno i lik Poljakah više umiljatiji, on so dčržno kao kakvi snimak naravno preko svega uvažavanoga franzuskog podlini-ka, kao drugo izdanijc, kojo jo Borj sa prizrcnijcm na surovost sievera i moskovskoturskog susiedslva izobrazio. Oni bivaju
• no riedko »Les Fran 9 a is du Nor d" nazivani. Uovom pridevku leži sva njihova pohvala, ako so hoče, i njihovo kudje-nje. O drugim slavenskim plcmenima znalo sc toliko upravo, koliko i ništa; prijateljska odnošenja, kao šlo su izmedju krunc " franzuske i češke, imeno u vrieme Luxenburgah tnijnla, bila su davno u zaboravnost prešla, i Franzusi sami nisu bili sa sobom na čisto, da li bi obitatelje češke za cigane (bohcinicn) iliti za Niemce dčržati imali.
Tako su dakle uzimali no samo Česku, nego i Ugarsku, Horvatsku i svu oslalu Austriu za Nicmačku. Gospodarcnjo Napoleona nad jednim diclom Jugoslavcnnh Irajaše za kračo vrieme, nego šlo bi so do izbližeg upoznanja sn ovim hrabrim, mladjanim naroda stablom došlo, a jošt so manje odluda moglo o narodima „daleko nazad u Turskoj" o Serbima i Bugarima nastavlenje dobili.
Tek u naše doba probudišo Serbi svojom oslobodjenja vojnom nieku pozornost i pulcšcslvijnh opisanijn od A mi -Boue-a', Adolf BIanqui-a i Ciprion Roberl-a raspro-slraniše nieku luču sverhu ovih zemaljah. Riisia i za njene najbliže siisiede joštpodosla terra incognila, hinše od časti posredslvom franzuskih pulnikah i posrcdslvom pismenih diclah ruskih emigranlah nicšto više poznala. Odnošcnjn auslriskih narodah u obšle gledao jo najnovijo doba Pavle de Bour-going, negdašnji poslanik Franzusko pri dvoru roskom, koji je prie njekoliko danah u islom kaucslvu u Madrid otišao, u svom dielu: Les guerres d'idiomes, kan šlo sc vidi, po saobštenijama jednog njeko vremo u Parizu bavivšeg sc Ju-goslavena osvietili. Ovom je dielu svom ijednu elhnogrationu kartu pridao, u kojoj je žalibog iz prisvojene mu težnje za podliničestvom, samo za ne prepisati čisto kartu Šafarika, radije i njekc pogrešite učinio.
Kao cielokupan narod pod obštim korcnim imenom „S 1 a-veni" svi ovi narodi tek su Franzusu poslednjih godinnh predstavljeni, i svagda mu jošt težko oiva Ruse, pri kojima on utielovanje najdebljeg absolulisma gleda, sa njihovim zakletim neprijaleljima/Poljacima, koji su se za to pobrinuli, da sebe kao jedine predstavnike napredka na isloku predstave, u jedan narod sliti, i za takvi deržati.
Osnovanje slavenske učebne katedre u College de France obrati Slavenstvu vzore izobraženoga svicla Franzuske s lim više, što se na novoosnovanu stolicu tokovi mu ž popeo, koga slavenski narod sa ponosom ko svojim pervim duhovima pričisliti može, i koji je svakojako u punoj micri moči imao, da pozornost franzuskog naroda na inleresse Slavenah obrati. Mickievič istina nije nikakav osnovani iskusnik slavenske prošlosti i philologio—nikakav veliki Slavista u obšle, al on je znao svojim geniom podpuno sve to nadoknadili. Pritom i nema ovdie miesla osnovno učenjo slovistike, i buduči da se na zavedeniju ovome u obšle nijedna nauka iz osnova ne predaje.i zato učitelji više brigu vodo, kako bi izbranim predmetom i ljepim govorom više slušaocali k sebi primamili, i buduči da posielitelji ovih školah ne sastoji so iz ljudih, koji bi ono, što jim je za život i stanje najpotrebilije, učili hticli, več iz osobah svijuh stališab, koji dolazo somo da so vispre-nim predavanjem kakvog slavnog muža pitaju, a pored toga i da se niešto,- kao što se obično govori, okoriste. Mickievič je bio uprav čbvek, da sva ova izčekivanja na najsjajniji način zadovolji.
Sa svojim pervim govorima zauzeo' je on odma pripadnjuce mu miesto medju pdrvim znatnim osoboma, kojih zavedenije ovo više čisli, sa velikim genialnim čcrlama znno je on slu-šateljima' svojim sušlestvo i poziv velikog slavcnskog naroda, karakter, zasluge, što se kulturo i povicstnico liče, nastoječu težnju pojedinih njegovih koljenah predstaviti, i njih novosti Svojih ideah, vatrom čuvstvovanja i sjajnim tokom besiede očarati. Naskora biahu njegova predavanja največma posiešta-vana, i naročito bile su gospodje, kojo su na predavanja velikog, ne riedko k proročeskom poletu uzdiznjučeg se, slavcnskog piesnika, sa pravim cnthusiasmom vrvilc. ,
Pošlo jo Mickievič odpust svoj doljio, slupi na inieslo njega u prodruživanju predavanja njegov zaslupnik Cypricn Robert. Jošt manjo Slavista, neželi što jo njegov predhodnik bio, koji jo pono kao Slaven po rodu dva slavonska glavna jezika, poljski, i ruski, govorio i tako u svakom od ovih za-
jedno i ključ u jedan od drugih dva, češki i jugoslavcnslu, priti ažavao, iinao je Cyprien Ilobarl mnogo vifo muka za načl so upravo ni polju slavonskih jeiikah I kajlieitva; prilon jo isti po avujiij oaobnosti viiie pulnik, neželi učen, i zahvaljuje, ilo mu je o slavenskom sviela poznalo, vile njegovem pulovanju, negoli naukama. Tako mu je daklo i Jugoslaveiutvo, ovo jezika, ovo pak i drugih narodnih odnoienjah ilo se liie, najviše poznalo, buduči da je u juguslavenikim zemljama, ime-no u onima lurskoga dicla najdužo vreme probavio. Sa geni-om svoga predšeslvcnika neobdiren nežna on predmet svoj tako oživili i na ugled ga staviti kao onaj, i zato se njegova predavanja tako slabo i posieilavaju.
Jedno od pirvih mieslah u ovom obziru zauzima mladja-na novina la tribune de> peuples, koje je zadatak taj, da interesse ozbiljnog napredka svijuh, imeno pod absolutnim gospodslvom stoječih narodah zaslupa. Naročilo imaju se od-nolenja slavonskih narodah uvidu zadiržati, aoMto viie vni-manja stanju izvanjskih zemaljah obratjati, neieli ito se to obično u franzuskim listovima čini. Glavnica za novimi ova od časti su saslavili Emigranti, a imeno veli se da je grof Branicki od plemena, koje je dosad viie zbogsvoga velikog imanja, neželi zbog otečestvu žertvovanih uslugah kod Folja-knti u dobrom imenu, največi dieo doprineo.
U novini ovoj učaslvuju kao-sadielatelji viie biegunacah različnih narodnostih, naročilo su pak Foljaci i Rusi.
Edmund Chojeckipofranzuženi Poljak, kaji se duie vreme u Pragu bavio, i kao plod svojih tadainjih naukah dvo-svezno dielo pod naslovoni: čechia in_Cechowie izdao, uzeo je na se upravljanje novine ove, sa kojom je, kao ilo, se dčrži i sam Mickievič u ebližem odnošehju staja*.- No Chojecki se svezaše od dana na dan cve lo viie sa Socia-lismoin, stupi u bliže lično poznanstvo sa Proudhonotu, i buduči da drugi učredničslva članovi njegovom naglom napredovanju u lom pravcu nisu sljedovati hiteli, to odstopi od re-aetionarno činečeg mule lista, za da bi pero svoje »Peuple* posvelio.	.
Sad se Franzus jedan učredničslva primi, no ae vodjaie ga takodjer za dugo, liuduči da list — koji je vdrlo ečrveno bojadisan bio i pri pokrelima od 13. Junia veoma izzivalelau besiedu vodio,—.u slied tih dogadjajah sa. drugim pet organi-ma brežue slrnnke zabranjen bude.	. ■ •
Kao što se čini isla je to novina ona — lo jest ista glav-i isli sadielatelji le novine — koja sad i opet pod naslo-L*Europe democratique na sviet hoče da izidje. S početkom novoga Ijeta iziiao je sirieč jedan list za ugled, po kom bi izhzenje povsedno^a lista na velikom tabaku toki pervih danah za tim posliedovali. imalo. Znatno jedno ime. stoji na verhu lisla. Kao učrednik en Chef ukazuje se sirieč Dupont (deBussac), jedan od najpošlovanijih sučlanah oppo-silie u Consliluanti i slaroj poslanikah kameri, koji se imeno riciitelnim svojim ustankom protiv tako bezohzirnog asmolre-niju ustava i javnog mienija Guizotovog dielanja znatnim učinio. Dupont otvorio je novine svoje sa jednim uvodnim člankom, u kome se pravična iskanja narodah, kao osnovne stihijo politike franzuske označavaju, i potom trudi se u jed-noin osobitom saslavku — gdi se geogrolična i elhnogralčna odnošenja iislorični razvilak slavenskih narodokolienah opisuju, —franzusku Publiku sa stanjem i potrebama slavenskog naroda izbližo upoznali.	.	■
Franzuska, koja na virhu eivilisatie i svekolikog slo-bodnog dviženja korača, govori daljo Dupont, aeka jo pozvana, da liarodim« ovim svoju pomoči ruku praži, i neka se
. * 1 ■____> ______ ....i.__ImJnJl J. {ni in niti cimnn—
mca vom
......j slobodnih podvigali svijuh	.
tim više nuždnijo, ilo s druge šlrane Car—ovaj zakleli ne-prijalelj svekolikog napredka — izuzimajuči onog sobstvemh zavojeviinjair— traži teženje Slavenah k jedinstva nt svoje svarilo obralili, i Sto isli Iraii posredstvom jedne dobrouprav-Ijeno propagande proselile za ruskoslavenski savez nabavili. Ovomc ruskoslavenskomsavezu—ako isli nebi iinao do jedne svoj slobodi pretečoj izviestnosti dospieti — no bi trebalo da Frauzuskn šlo drugo na suprot stavi, do jednog slobodnoure-
djenoga poljikoslavenskoga saveza, koji hi a stezi sa nlemač-klm i franzusko - talianskim aavazom pozvan bio, da jezgru buduče slobodne Europe Izobrazi.
• Ovu svarliu dosegnuli, neka bada zadatak slohodno misleče prava franzuske politike. Kao pčrvi korak k tome bilo bi oslobodjenje poljačkog naroda kao starlje sestre, predpo-bornice slobode ostalih Slatenah; ovo je nuZdno za Slavcne, jer bi inače ovi ažamke rusko politike pali; za Nicmačku, jer bi Rušit sve antipalhie Slavenah protivn ovo, za njenu slobodu i jedinslvo preprečili — na svoju polža, obratila; za Fraazasku naposljedku samu, jer bi ova inače'na vieki iso-lirata poslala, i u nepreslanoj borbi prolivu iznulra i spolja diejstvujuče reaelie bi se islroiila, ili ila viie bi so čroz po-dignuti gradjanski nt ili tudje napadenje sa svim upropaslila.
Franzuska dakle, lako zaklučuje Dapoat, aeka prizna, da njeno spasenije, njena budučnost, njena veličina i uvaže-nije zavisi od diejslvitelne obrane ostalih ugnjetenih narodnostih.—
Pri svoj ovoj izjasnenoj slavnoj namieri Europe de-mocratiqae, interesse svijuh Slavenah ravno zastupati; mislimo mi, da če ono ito se tiče Ceha i Jugoslavenah daleko u zadalku svome nalrag ostati; jer dolde god sami ljadi iz sredine ovih narodah avoje interesse u franzuskoj žurnalistiki ne budu zaslupali, za koje slabo izgleda novaj par ima, dollo če se sve ovo jednoslrano črnit:, i samo če ruski a joi viie poljski interessi zastopanje tu nalaziti; o češkim pak i jugo-slavenskim govoritče se tek riedko in to zaista samo u vidu '
poljskem..
Dalje izdavanje ovoga lista joi so oteie, no se ipsk na skoro očekhra.-
Jedan conservativnoj žurnalistiki prinadležeči nvaženja dostojni organ pariške žurnalistike Revae des deaz Mon-des, list, koji jo a Europi na glasu, posvečuje od aovijeg vremena neku čast svojih redovah razmalranju slavenskih in-teressab, a imeno onih Austrie.
Naročilo je veoma nvaženi spisatelj HyppoliteDeprez, koji, kao Sto se govori, a smolrenju slavenskih odnoienjah i franzuske politike na spram one Auslrie i Husie od minisler-stva Cesto na soviet pozivan biva, i ovoj stvari svoje izredno pero posvečuje. Sa močnim znanjem snabdieven uBo jo on predmet ovaj prilježno, a i preduzimao je i duže potovanje po slavenskoj. Auslriji, osobito je pak u jugoslavenskim predielima duže vreme probavio. Cist od predrasudakali protiv Slavenah, sine era et studio pretresa on, kao nijedne stranke dčižeči se gledaoc njihova odnošenja, i mora se upravo priznati, da on, ako i nežna slavenskog jezika, ipak u razsudjivanju ovih sta-njah, pokazujc takvu razumilelnost iae riedko znade oa pravi sakriveni dogadjajah uzrok sa tolikom srečom i oštroumijem iznači, da bi kod samog onog, 'koji je ovima hliži, priznatel-nost zaslužio, Franzusa pak u samo udivlenje privesti morao. I po tome saslavci Revue de deux llondes laslužuju podpuno vnimanje svijuh onih, koji se u slavonskim stvarma nastaviti
— . . , ,
Jedan treči list, koji se samim Journal slave de Pariš aaziva, i za organ zastupanja federalnih interessah narodah istočne Europe derži, nosi naslov »la Pologae*. Svaka nedelje od ovoga lista izilazi polak arka učetvčrtini. Učrednik je Cyprien Robert o kom je. več gore reč bila. Buduči da je organ ovaj malen, i riedko izilazi, to nije a stanju vnimanje pariskog sveta na se obralili. A i inače list oraj nema sredstva, da bi ito novog i privlekatelnog doneli mogao. Tako se dakle ograničava samo na ona izvieslija, koja su več iz drugih listovah poznala, i o ovima potom po svome načinu sudi. O turskoj politiki i odnoionijama turških Jugoslavenah vidi so kao do jo noilo' boljo izvieilen, od kuda se dajo misliti, da odPoljakah, koji list taj pod|>oinažu, i koji joi jednako aeke sveže la istokom imaju, izviestija dobija.
Politika iurnala ovoga čudna je. Njemu rezorenjo Au-strije viie na sčrdcu loži, aef i li da bi so potrudio plan kakav ko federalivnom postrojavanju Slavenah postavili, i zalo, ilo so auslrisko vlade i dinastijo krlepko pridčržavaju i ovu. podpomažu, bivaju Slaveni u obilo, a naročilo Ceni skoro u svakom lislu gorko napadani.
No mi Slaveni, — neka govori Pologne ilo hoče,—sa
Auslriom ne možcmo-očnjavali, mi idcju jcdno ustavno Austrije no mo2cmo upnstiti, jer bi to onda značilo samog scbo ostaviti. Svi slavonski otcčeslvoljubci Auslrijo žive u svicsti i nadoždi da nam so naposljedku jedarcd more na našoj otečestveno zemlji pravda učinili, dn če nam u isa Auslriom krasnija bu-dudnost procviclati, kad se uslav ove ddržave putem reforme tako dotcra, kako bi svima narodnim plemenma, svakom u svojoj zemlji, slobodnije razvijanje podati, i tako ive ravno i jcdnako zadovoljiti mogao.	,	(Union.)
Svit Ide uvlk naprld*).
Čovik nije odredjen, da sa svojim tvorbam i dellim smirom. stoji, nego da sveudiljno napriduje. Što nenapriduje, ide na za d I Dakle moradu se i mnenja preinačiti, to leži u naravi stvarib, i svakd dobro, dobro je samo za nikd vrime. Svatko derži načdlslva za najbolja, to je naravski; ali ako bi on mi-slio, da čedu ta načelstva uvik najbolja ostati, bez da se k . njimi šlogod primetno, ali od njih oduzme, tad nebi to naravski bilo, i značilo bi toliko, kao tekučoj vodi zapoviditi, da smirom stoji. Voda mora teči, za da čista i bistra ostane, jer bo se stoječa voda uzmtiti i pokvari; nazad nemože teči, dakle teče naprid, i toga čovika neima, koi bi njoj-mogao to za-braniti. Čovik nemože se proti prommini boriti, buduč da je __ svakfi prommina u ntfravi osnovana. Zakkonrii i nauči jesu • 5 della ljudih i prominjuju se odvrimena do vrimena, pak je i to naravski. Zašlo dakle nebimo i mi svoja neosnovana mnenja preinačili, ako je s tim skopčan bolji napridak, kojega svi želimo i za veliku sriču deržimo, i ako je usrid tih občenitih Željah moči i tužbah čuti: tužbah o našoj književnoj neslozi, o nejednaku naččinu govorenja i pfsanjal Na koliko su pako le tužbc osnovane, može se, tko samo hoče, svaki dfin sa svojim oččima i uššima osvidočiti.
Medju najpervi uzrok nesloge u našoj književnosti spadajo osim pravopisa, poglavito sklanjanja imen ah ispre-zanja glagolah. Ne samo da se Serbljin s Horvatom ali Slavoncem, a ovi s Dalmatincem, isti krasni jezik govoreč, u-tomu nesldžu, nego se njihova pisma tako medju sobom raz-likuju, da je mučno dva pisatelja nači, kojijednako govore ali pišu; i doislo je oppažnje vridno, dajedan drugoga samo 11 tomu S tim večma slidi i nadmetje, čim je njegov naččin govorenja ili pfsanja gorji i pokvarenii, Što po momu mnenju iz pomanjkanja sveslrano izradjene i raztumačene gramalike pro-izlazi. No, ako i nije sramota to neznali, što se toliko vrimena nije znalo, i o čemu se je mallo tko brinio, tako je ipak to sramola za naše znanje, kad mi očlvidna pommanjkanja tver-ddkorno obderžimo, i svakomu se pokkušenju prolivimo, koje umisto neizversnoga, štogod boljega za občenilu korist ustanovit namirava.
Za bolji pregled naših odslupriih sklanjanjah, o kojih sam naumio u kratko govoriti, mislim da neče suvišno biti, ako se ovdi u mnogdbroju prispodobd, buduč da je jednd-broj kod svih nas jednak," a to:
• Serijski: Hokutski, Slavonski: Dalmatinski: nomin... Jeleni	Jeleni - Jelleni V
genit. jelena	jelenah " jeldnah
dativ. jelenima	jelenom * . jcllenim.
accus. jelene	jelene _ jellene
tocat. jeleni	jeleni	jelleni
locat. —	jelenih	jellennih (jelleni-
toclal. - . jelenima	jeleni	jellenim [ma).
Iz ovoga prispodobljenja može se viditi, da Serhlji samo šest padanjoh upotribljuju, a to bez locativa ili praepositionata. Namisto toga padanja služd še onni s rfun/mm dativom, Šlo je doislo proti vlastovitosti našega jezika, buduč da se locativm ih, ah i ith manjo ili više u svakomu narričju nalazi, i da je po pravilstvu od druzih padanjah različan, pak sa svim tim da se lo padanjo občenito po svakud i u svakomu imenu neupo-
tribljuje, kao što bi moralo bili, i da se onBj h na svcršelku, kao i kod genitiva malloknd ostro izgovara: tako je več i to dosta, da se on u višo mislih i ričih čuje, za nemoči njegovu jesučnost u našemu jeziku tajiti, n.p. vozim so na kotlih, na taljiggnh**^, a nd: na koli, tnljiga, ili: kolimn, taljigama; —deržim u rnkkuh, iakkah, a no: uruku, taka, ili ritkama, iakama.
No, kako bi seinačo moglo pfsmo pravo stili ili raziimiti, kad se A u genitivu samdslalnih i prislavnih imenah izoslavi? Nije li tad genit. p litra l jednak 5 genitivom tingularnim, n. p. sprezanjo glagola', — pišo o znanju narroda, namislo: glagolah, nnrrodah?—Tko če ovdi znati, da sam ja na plural mi-slio, ako u genitivu A izostavim? U govorenju ncimn baš tolike neizvistnosli, jer 6e govornik oni dvi zadnjo sldvko do-voljno raztegnuli, kad u pluralu govori; ali bo jc u pismu velika razlika. Jedni kažu, da je pluralni locafio suvišnn, buduč da je s genitioom jednak; a druži povikuju, šlo če nam localiv, kad je toindslrand bilje 1 Nalo odgovaram, dn locativ nije tudjo bilje, nego najkrasnii cvil i vlaslitost slavjanskogn jezika, koi opet nepozna tudjega ablativa, s koim so protiv-nici tako- često služd, n. p. od ili sverhu sprožanja, i od ili sverhu njegovi pravilstva, namisto: O sprezanju i o njegovih pravilstvih.
. Lokativnd padanje razlikuje so veoma od genithnoga, buduč da po pravilstvu kod mužkili i stvarskili imdnnh izlazi ovo na ah, a ono na ih. -Samo su ženska i dvobrojna (dual-na) imenna,. koja u obadvojih padanjih jednak izhod imadu. Pravilna ženska imenna izlaze na ah, ali boje ipak velika razlika medju geiiitivom i localivom u izgovaranju, n. p. čednost ženah, i: čednost u žennah; južnih slranah i: it južnih strannah. .
Druga versta nepravilnih ženskih imenah, koja u pome-nutih poddanjih na ih izlazd, kao:' mojih kostih, i u mojih kostih, i još ona dualna imenna, koja na izhode, kao: oč-čiuh, uštiuh, nogguh, rukfath, dcajufi i dvi juh, iznašaju samo najmanji dio imenah, u kojih je genitiv jednak tocalu, koja pako iznim od pravilstva čind, i porad kojih nemože se reči, da locativnoga padeža neimamo, ili da ga netrebamo.
Ali evo još gorje smulnje i neslogč, koja se u dativu i sociatu susritaval Serblji upolribljavaju datitni izlaz na ima, što barenr toliko smulrtjd nečini, kao kod Horvalah ili Slavo-nacahj koji ga na om sveršuju, 1 samo su Dalmatini, koji ga večjim ddom pravo na ftn sklanjaju. Izlaz na ma spada samo dvčbrojnomu padežu u ričih: oččima, uššima, dvama, dvoma, i dcima, i zato bi trebalo, da se po vlastovitosti jezika onaj a na sveršetku u svih druzih imenih odbaci, i tako namisto: nama, vama, njima itd. da se pravilno upotribljuje: nami, vami, njimi itd. — Najmučnie je pako ono pissntelje razumili, koji dativ plural jednako kao i social siugular na om ili em doveršuju, nemareč za ono pravilslvo, do nikad nesmi jcdno padanje jednobroja, ikojemu padanju mnogčbroja (osim u ženskih imennih drugoga sklanjanja) jednako bili, ili se jcdnako izgovqrali, n.p. gradskim sudcem nollog dali, namisto: rudcim dali;—svojim pottomkom ostaviti, namisto: pottomcim ostaviti, itd.
■ Ako zalim još promolrimo sosialni aliti instrumentalni padež; koi usvih naših imennih i brojih na m izlazi, neznamo doislo, kako mogu naši noviliterali laj padež u mužkili imennih s nominafivom pluralnim jcdnako upolribljavali, i s tim nerazumiv jezik uvoditi, fi. p. noževi ga izraniše, namislo: a ndžbn ga izranišČ. Ovdi se doisto misli, da su ga ndši sami, a ne druži: * nozim izranili, i tako je u svih ostalih slučajih nerazumno i pomutljivo. Najneugodnie je pako čuti to oskver-njend padanje, kad više imdnah jedno za drugim^ u istomu padežu dojde. N. p. Izmedju narroda oboružana piši olj i, puškam, noževi i handzari ideš itd. Nezapinje li to kao kotač bez gobelje ? —
Na isti naččin su izopačena i namistna imenna, kao: nSam
*) Shodno zahtievanju g. sačinilolja nastoječega sestavka predaje «0 isti oniko u pečatnju, kano što je sačinjen i
1 napisan.	UCllE1).
*) Molim slavnd urredničlvo, da ove i ovnkove riči za bolje razlikovanje ovako natisnuti dnde, knko su ovdi napisane. U oslalom moram primelnuti, da jo ovnj članak več prie četiri goddino pisan, bivši „Zori dalmatinskoj" naminjen.
I. R.
Car prositvio jo log« pisec tim* (Wirbel, vertice?);—Ili: da sc Ume probijeK, namiito pravo i razumno reči: a tim; i zato nevnlja govorit: čim*, njime, njome itd., nego po pravilstvu jezika: a čim, * njim, t njtm itd. Istom tako suprotivno go-vord gdikoji naii spissatclji: lome, mome. ljubljenem* itd. ne-inureč ili neznajuč da »ing. dativ na h izlazi?!
Buduč da več • tklanjavjih al) o rim, tako moram joi nešto napomenuti, Sto k tomu spada, a to su priti*vna imenna drugo gu stupnja, Uiti komparatitl. Mi znamo dapristavna imenna •]- bivaju u komparalivu k svomu izvišlnomu izhodu joi jedan i, koi pnko u ženskomu i stvarskomu spollu prid zadnjim sa-inoglnsccm stoji, n.p. od mili postane: milit, milia, milie. Ali bo ima i tokovih pristavnih imdnnh, koja j namisto > primaju, n. p. cernji, cernja, ceruje. Ako se dakle taj značajni i ali j iz postopne riči izoslavi, kao što mnogi naši spissatclji činri, tko možu tad komparatjo od glugnla razlučiti, ili njihovo pismo razutniti, n.p. niže, duze, tuše, iti/, g tuši? Nije li toprie iz-laz glagola u tretjoj ossobi od: nizati, dužiti, tuiiti, učiti, ghiiiti, nego bo komparativ, koi mora na ii ali ji izlazili? Dakle neka se neplše po zločestu izgovaranju, nego po pra-vilslvu gramatike: nižje, duije, tuije, tišji, gluiji, za da se zuade, što je.
Evo još nešto moram kazati u pogled proizeadjanja i tattavljanjn ričih, što u naših pfsmih i govorrih veliku smut-nju uzročujo i dovodno pokazuje, kako mallo znanja imadu gdikoji o korenu ričih, koi nvik stalan oslaje i pojelje zname-novanja svakoj izvedenoj riči daje. N. p. mahati, trni/tali, imadu koren na: mah, trnih, koi uvikjednakostane, produljila se ili snstavila rlč, koliko joj drago, samo što se: g, A, k. na svcršrlku prctvnra na: z, z, s, i, c, c, č, kao: mahm\je, smihanje, maše m, smifiem te, mahne, tmihne, zamašilo, tmiino. Zašlo dakle plšu jedni: mahne namisto mune, ili: tmije te namisto: tmihe te, kad titana i t miti sasvim iz drugoga korena izlazd i drugo pojetje imadu?—Često se upotribljuje: čitav namisto: cio; točno, namisto: pomno. Citati zuamenuje: leten, teggere, a ločiti: tchanken, gietten, trav nt are, dakle i čitav mora po svomu korenu zntunenovati: lesbar, leggibile, a ne: ^cns, iiitiero; tako i točno: giettbar, Iratatabile, a ne: ge-4i.:»t ili piinekllih., pnntualmente.—Na isti naččin imadu driiiti : rešiti različno korenje; pervd znamenujo: loten, disotcere, a drugo: zieren: freggiare', pak sasvimtim imade ih.dosta, keii: nčiti namisto: driiitt upotribljuju. Zašlo se uzima zla-mzt-jc j:::misto: znamenje, kad ono u: zlu, a ovo n: znanju svoj korit; ima ? — Ifako može zanimiv značiti: interetsant, kau mu koren pokazuje na nim, slitmm, mulo? Može li se upolrebiti: tjubepitan namisto: zndžetjait,icittbegierig, cvrioto di aupere, kač mu kordn na tjubav i pitanje ili pittanje' opomin je? — Je li pravo rečeno: rosno namisto različno, ver-tehieden, diverto; ili: če 11 ali čatt namisto: dio, der Theil, la parte, buduč du razno izlazi od : razom, rdziti, ebnen, piana-re; čett od često, oft, tovente, a čatt od častiti, efireti, fettiren^ onorare?— Pritutan izlazi od: tuli ili tipati, inemože nikad značiti: pritoman, gegentedrtig, preselite. — Zašlo se nederži korenu: te, te, me, u ričik: tebe, tebe, mene, nego se piše i govori: sobom (soba, Stube, stanza), tobom, manom (mana, irehler, difetto), namisto: tebom, lebom, menom?—Kaže li se pravo: radi mene, t/operr, poito, natnisto: porad mene, toperr, itočim; buduu da: radi izlazi od glagola raditi, arbeiten, /a-v d v ure, a tfoperv iz ričih: t to, 100, i pervi, der ertte, U prhno, i da: poito znatnenuje: wie theuer, a t/uanlo?—,Na taj protuslovni naččin upotribljuju se: tu ili tule, namisto: tadi; ta, te, niuuisto: n u, ete, puk, nemnreč nimallo, da su to na-mistmi imenna, koja znamenuju: diete, dleter, gnetla o t/uelle, tli f/ttc/Ar, o di t/urgti; glagol je dolazi ud tretjo ossobc jest, pak siisvimtim zaminjujo se: je, namisto: ju ili nju, šlo jo kcvusativ žunskoga zniinena, ild.
No, tko bi svo tukovc, suprot znainenovanju svoga korona upotribljujuče riči u kratko naznačio! Dosta buddi napomenuti. tla ju znanje korenitih ričih i njihova znamenovanja »njperva i neobhodna potriboča za svakoga spisatcljl, i da so on mora po toinu, a n6 po zločestu običaju, ili po svojoj glnvi vladali.
Odprte biašo u naših knjiggah večjim dflom čisto bez dinongiih pisunu,- kao što izobraženi dio nnrroda u istinu go-
vori, a sad počeli ra nikoji spisatelji umisto takovih diftongah šilom uvoditi češki nečisti e, koi u nn.ših pismih itttti lobožu znamenovati: I, «, ie, je/fje, kao da nubiino imali polrebltili sldvah, svaku rffi tako napisati, kako hočemo du budde izgo-vorena, nego da bez potribd svoj čisti jezik s tudjim nečistim pismenom okaljamol Nije Ii to istom tako, kao da bim pel brojevah u lotteriu metnuo, kad taj zagonetni i napišem, o-stavljajuč Čilatelju na sriču, hoče li ga pravo štil' pogodili, ali ne? I kad ja vidim zapisano n. p. dčlo, uvik sc smulim i neznam, kako bim to izustio, je li: itilo, delo, dieto, djelo ili dljeUt -r Tko može izvistno znati što znači: dela? je li: della, die Werke, Ie opere, ili je: dila, des Theilcs, della parte; ili možebit: delu, arbeitet, lavora?—Eto tako pokvari sekroz naslidovanje tudjinslva tako mnogi rlč, da sc njezinu korenu ili znamenovanju ni glas ni trag nežna. Dakle kameleon e nek ide odkud je i došao 1
Takodjer nišam odprie vidio, da su se kratke sldvke s nadglaskom pisale, kao n. p. tim,'per 11, verčic itd. pak još i sad neuvidjam tu polriboču; dapačesam osvidočan, da je bolje i pravilnie pisati bez nadgiaska: tern, perst, verčič. Taj nad-glasak ima se po vlastovitosti našega jezika upolribiti samo na kraju jcdnoslrukih, ili na saslavku dvijuh ričih, gdi so nizki glas uzdiguje i slovka sveršuje, n. p. ja reko, ti dade, on čir, golorok, tamodrug, tidoglav, i zato nemože on nikad kratke glassove naznačivati, koji se u svih izobraženih jezicih nalaze samo medju dvostrukim suglascim,. bili onni inače jednaki ili različni. 1 buduč da se iza nadgiaska nijedno slovo k prednjoj slovci neuzimlje, i da se s njim providjeni samdglas uzdignuto izgovara, i slovka doveršuje, dalde moradu se pomenute riči ovako štiti: term, pe-rtt, ve-rčic.—Odgovara Ii toonoj nain-miri, n kojoj se taj nadglasak melje, i mogu li se dvi škulje sjednim klinom sačepiti, to jest: jedan nadglasak zauzdignule i za kralke sldvke upolrebiti?
Osim toga suvišna i krivo upotribljena nadgiaska, hočedu jedni šilom da a namisto e uvedu, gdi u korcnitoj slovci za r"*1 još jedan suglasnik slidi, i navodc za dokkaz, da se u tattavljenih, prominjivVi i nikojih Uerdih ričih porad blago-glasja uvik dumetje, n.p. odutkati, razabrati, dasnkah, sa se-bom, prida mnom (zašto pepo korenu: prid menom?) krozanj itd. To je sve živa istina; ali bo u kakovu odnošenju stojii tokove riči s gori navedenim korenitim slovkatn, koje sc nikad neprominjuju, koje nikakav prirast ili ummetak neprimaju, i koje uvik svoj vlasiiti glas obderže, produljile se ili sasia-vile koliko im drago, kao: ker p, kertav, okercavtjen?—Tko, za Boga! može ovc zadnje ili lakove riči s onimi prednjimi prispodobiti, ali u jednu ih verslu melnuti ?—Čijc li uho čuje a prid rc ? Čija li usta govore, kako ti jezikoslovci plšu: karo, ka-rvav, oka-rvavtjen ? Je li ovo zadnje pisano, kako se občenito govori; ili možebit mora se drugčic štili, nego je zapisano? —
No, to nije dosta, nego se još i nemogučne stvari za gramatična pravilstva izdaju. — Sri znamo, da jedna stvar nemože u ista dobba okrugla i ug/atfa bili, pak sasviiutim uči nas niki naš jezik&slovac, da ima glassovah, koji su u isto vrime kratki i dugnčki, ili pako dugački i kratki, i veli: »pervi glas, kojega ovako O naznačuje, proteže sc ugovoru tako, da bi dva samoglasnika zasebice napisana bila, od kojih je peni kratnk a drugi dugačak. N. p. Sara, meso, kot; — a drugi glas O proteže sc tako, kao da bi dva samoglasnika zasebice slidila, od kojih je pervi dugačak, a drugi hratak, n. p. drago, deblo, ritka itd.B Dakle po tomu nauku ili pravilstvu moradu se te navedene i njiiui slične riči ovako Stili:, Sa-d-va, me-e-to, kd-ot j ili: dru-u-go, de-i-blo, ru-h-ka i t. d. To jo svejedno, kao du ju tkomu rckncin, izreči mi uti-jeduoin: težak, sclnver, pesunte, i težak, Feldarbeilcr, lavo-ranlc. Jo li pnko ono pravo a ovo niugučno, neka sudi tko ovo budde štio.
Oh vil koji tako mnogo znalo i onapridku u književnoj slozi govorite, pokažte či-.om, da vam jo doisto o tomu sluloj odbnc'te ncizversnu gramntiku, koju su nikoji proti duhu jezika i njegovim prnvilstvim u opčenjo uveli; poprnv'le ono po-griško, kojo iioprčstano za poboljšanjcm vapiju; nedi-rž'lo so tako tverdi>korno i stegnuto kojekakvih povcrSnili ntičehih i osnkatjenih narodnih pisarnah,, nogo primnjto i rnzproslrunjujto
sve, Slo sc zt oljčcnilu korist s dobrim tcmcljom prtdslavlj«! — Kauk jczikn mora so dollo prolczali, doklo islinu doscgne; jer lo Tlijo sv o dobro i iiversno, Slo i kako so sad pije i govori. ili ito jo odprie u obbidaju bilo, premd« jo dobro sve lo znnti, no zalo: da se il isto blodnje ukopamo, nego da ih odbignuti možemo, llili zalo: da so k proslomu narodu spu-slimo, i s njim u blaln noznanslva vfljamo, nego da ga n« višji slupnnj k sclli uzdignemo. Z»r nebi za narodnn književnost mnogo lioljo i napridnie bilo, namislo dosadašnji kerpež slidili i Iverdčglavno branili, da se svak* priznal« pogriSka odmika i za uvik iz knjigah ukloni i bolji, duhu naiega jezika sliodnii pravac uzme? —Kad bi to i svaki spisalelj, naj-skoli urrcdnik novvinah i Casopissah činio, bimo li još dulje za slogom i knjižrrnhn naprllkom uzdisali?—Slo je slaro ili običajno, mora li zato i dobro bili? Isloin tako dile odras'e kolivci, lako i narroddi odraslu svojim starim' urredbam. Od- ' dida, koja se je dičaku prislojala, nepristaje viSe uzraslu čo-viku, i ako de koi narrod li svojoj književnosti napridovali, nora i njegov jezik svim posebnim jezikdslovnim pravilslvira i odnoSonjim primiran biti.
Sad kad je več naS materinski jezik nesamo u narodne škdle, nego i ujavne službene poslovvo uveden, sad bi doisto najsgodnie vrime bilo, svoju slaru, ved odavna odrasli oddidu svudi, i nju primimo za potloinke preinaeiti, jer itm Henaprt-tuje, iit uazadt	. . I. H. Lnuču.
Nješto o narodnosti.
Nnrodnost jest onaj duševni pečat kojpg jc isti Bog sva-, kom narodu udario, da Li sc lako jedan narod od dnigog razlikovao i poznavao. Narodnost jest onaj sveti ljubavi plamen prama narodu svome, i svemu onom sto jo naroda svoga.' U širjem smislu pod narodnoslju razumjevamo: narodnu noš-nju, piesme, pripoviedke, igre, proriečja itd. U koliko svaki čovick svetom ljubavi vatrom prama sveinu onom što je naroda svoga gorili mora, razumjeva se več iz pojma narodnosti. To od nas svakog iziskuje več, štovanje i ljubav sinovska prama narodu onoin.kojega smo članovi, to zahvalnost prama onom podielu zemlje, koja nas u krilu svom odgoji i jošter hrani. — Narodnost je tako uzko skopčana s narodom, da ne ima pod nebom naroda brez narodnosti, niti je moguče da narod brez nje obstati može; jer gdje neima ljubavi prama narodu svom, onaj narod naviek zapušten ukalu svogneznan-stva oslaje, nigda do samosviesli svoje dospicli, nigda za pro-svietom težili niti ovudostiči nemože; ili ako tako dulje vremena u svom mčrlvilu čaini, drugom narodu se priljubiti i a vremenom u njega sc pretopiti mora. U lom nas dogodovština tolikih narodali uči.	' ■
Takodjer narodnost jo loko prirodjena svakom pojedinom, da ma koliko sc čoviek trudio, nju zalajali nemože. Tako ju čoviek sa svom snagom udušiti gleda, ona se ma ukojemčim.. i nehotimico pokazali mora; pretežko bo jest ono iz sebe iz-tčrli, što je čovick s materinskim sasisao mljekom, čemu se je m cd ju svojima obvikao. I evo, toj unutarnji glas, to je kanoti •slika pečata onog, s kojim jo Bog svaki narod poznamenovao. Onaj poko iz otog glaso kanoti odgovarajuča jeka proiztičuči nagon, s kojiin uvick višjo ivečma svoje negoli tudje ljubimo i k njemu uvick težimo pod imenom narodne ljubavi do-lazi. Ova može biti ili večja il manja, več polag razmierja večjeg il manjeg poznavanja samoga sebe, naroda svoga i po-triebah njegovih. I kakogod šlo su svi naroda jednog običaji onom narodu sveti, — jer iz znamenja onog, s kojim je Bog narod znamenao dohode — loko isto ljubav ova praino narodu svom i svemu što jc narodno, punim pravom svetom se na-zvali može. Odlud sljedi u koliko svaki onaj grieši, koji svoj narod i sve Što je naroda svog neljubi 1 Takovi nezaslužuje ime sina naroda nego ime izroda; a šlo više ču reči o onom, koji jc zloban narodnosti svojoj, njene običaje izsmiejuva, il što još više naroda svog procvictanje.i srieču prcpricčili i propast mu pripravili gleda. To jo još večja nakaza svieta i naroda svog, jer stukovimi čini rugo so Bogu istom iprotivljuje sc premudrom sudu njegovom; to jc onaj koji neima iskre čuti, ncimo iskre ljubavi u sebi; jer takovi samo narodnost svoju
izsmicjavati, njoj zloban bili i o propasti njenoj radii! može. Takovi sramoti i gadi čislog duha onog, kog mu jo Bog sam u sčrdce ulio; takovi Boga istog oholoin gazi nogom; takovi doliče se nnjčulljivijc atrane narod« svog, koji ljubi običaje svojo kanoti svelinju, a u njima ljubi sam selio i poznajo u njima sam sebe; takovi jc odrezana loža od čokofa naroduog, il bolje da se naški izrazim, takovi jc trula i opala grann od svetogstabla lipe slavjonskc, koja drugo ništa nezaslužuje nego da se u oganj baci. Odlud sc i to tumačili dade, odkud tolike rieke kčrvi porosišo domovinu noSu? odkud tolike žerlvc ka-noli slavni mučcničtva vilezovisvoj život zaaldovna žertvenik domovine mile žertvovašo? odkud negoli iz ljubavi prama narodu i narodnosti svojoj; da sačuvaju i da im ono nepogine, što je njino od starine, od nasilja dušmanskih protivnikuh narodnosti svoje, nemareči liiljadu živoloh za lu svelinju svoju položili.
-Al da so k izvoru povralim. Budno da onoj sveti plam ljubavi naroda svoga i svoga što jo njegovo loko na smnosviest narodnu, na prosvieta i buduču srieču njegovu i toliko dieluje, da brez njega narod narodom biti prcslaje, iiuli sljednvaleljno koliko večja dužnost mora biti svakoga no pd sej n osobilo onih, u kojih rukuh odgojenje mladeži stoji, samo sc več po sebi razumiel Kad rekoh na pd sc, mislim svakog nnšeg naroda sina, da je dužnost, plam ovi ljubavi no samo u serdcu svom gojiti, nego i u drugima probudjivati i proiilicati. Buduč pako da ljubav nigda u miru ne stoji, nego uvick jc djelujuča, iz tog uzroka i svpki sin naroda svoga, koji pravo, rekoh pravo I narod svoj ljubi, Ijobavju tom djelovat čc i nc samo gledeč drugih, nego i glede samoga sebe; ljubav bo ova na to čega poticali da no samo u drugima lo rodoljubje probudi, nego da i sebi nuždnc znanosti pribnvi, s koji m a če jednoč nnrodu svom no korist bili, i njegovu srieču unnpriedili uz-dignuti moči. I to je ono pravo, što se veli, narodoljubjc!
Što poko rekoh, da jc dužnost osobilo onili, u kojih rukuh odgojenje mladcži leži laj duh narodni probudjivati. t.: razumiem pervo roditelje. Roditelji rekoh osobito mislim uv-dje majke, koje se najvišje s diecom bave penili ljctah dic-"tinstva, jer od njih, misli, čuti kano iz izvora po ndjeku n:; -terinskom u diccu se u- i prelivaju, i u kojih nježnomiloa. krilu najviše dietinstvo svoje dicca probavljaju. Naravno kad malo odraslu ta narodna dužnost i otca veže. Roditelji dakie 'temelj polažu budučoj moralnoj Čovieka sgradi, a odhranitelji drugi ovu sgradu dokončavaju. I doista, čemu sc nadati možem o, ako u takovom, duhom samo narodnim započetom i na-slavljenom, odhranjenju mladež naša neodraste? Tada če mla-dež odrasti, kano i drugo bilje, bit čc brez boje prave, kano što je trava brez rose jutarnje, a cvict bilje brez sunčanih zrakoh, bit če tako brez narodnoga duha, brez narodnogu življa, brez plama i vntre domorodne. Ncčc toda domovina u njima vierne i prave sinove, narod sriečo svojo promicatelje i pravah svojih branitelje, narodna prosvieta svojo poslene mc-donosne pčele imali, nego bit če trutovi bczposlrni, koji smno med jedu. U .mladosti indi u mlada i ncpokvarcna serdca kano uplodonosno zemljište sa svim nastojanjem bacati treba sicme budučnostij.sicma napredka, siemo usreljenja Domovine naše, a to se samo odhranjenjem narodnim dobiva. Jrrkad posle mlado sčrdce druga kakova čut obuzine, oli tad je več kasno. Ljubav dakle prama milom domu i rodu svom jest ona najdragoeicnia čut, koju nam uzbuditi valja, te iz kojc pošlo toliko blago za Domovinu milu izvire. Ncma li ove čuti, propade narod!
Primi dakle mili rode ovo nickoliko redakah. koii mi iz narod svoj ljubcčegproizviru serdca, primi ih, proeieni ih. p;.k ih u život privedi, da neostanu glas brez jekc, glas vapijueegu u pustinji I Rode. mili spoznaj več jedanput sve Slo jo tvojo, nehlepi za tudjim, jer nema za nas spasenja kod ludjinc 1 Pri-mite ove iskrene serdca čuti vi roditelji I vi majke u materinsko nježno krilo vaše, pak nek se nigda od ljubavi ur?:::\ milom čedu vašem ncotdielc; nego neka ljubavi vašoj sjodi-njene s ljubavlju prama milom čedu svom ostanu u h\ inih grudih vaših; Ic dn tako uvick vi ljubeč dom i rod vi J-.-<.'ioi vašoj šaptjetc: „Ljubi domovinu kano mene mnjlu svoju!" Primilo ih vi Odhranitelji mladeži novim*, pak :e ljubav prama rodu svom u nevinih serdeah povierem •• =■« mladcži I Znajte bo da nveslo istog Boga zastopate, znaj-.
čete njemu strogi razlog svčrhu ono Čcstice duh« svoga, koju jc svakom posebice ulio, i s kojom jo narod svaki znameno-vao, dali motati; i jao vami J ako duliu ovom kao što treba odgovarali ncbudelc, il šta više, ako slo njega iz sčrdcah mlu-deži iztčrti i njegov razvijajuči se plnm udušiti gledali.
Ali mladeži mila Čuvaj ičuvajuč uviek njeguj sveti ovaj plam ljubavi prama milom narodu svom i svemu onem, ito je naroda svoga, pa ako ga vierno uzčuvaš, on brez dielovanja ostali neče, pa ma kakove mu drago prepreke i tegobe na pulu ti slajale; jer ljubav avaka predobival Narod naš če srieču blagostanje i slavu svoju staru opet zadobiti tada. Čuvnj još jedanpul ti velim danju i noču sveti ovaj plam kano šlo su Veslalske dievice vatru da se ne ugasi Čuvale, pak Če za kratko vrieme narod naš i opet slavan i silan postati, kao njegdašnji Rim šlo jebio.	Iua Gromovič, Sriemac.
0 književno] nzajmnostl.
Pokreti narodah, "i za- ovim posljedovavši prevrati nčinili su, da su odnošenja novijeg vremena sa svim drugi vid dobila, i tako reči, da su se preobrazili.' Preobraženje ovo odnor šenja novijeg vremena silno je potreslo i naš slavenski život; ono nas je izteralo na pozorište sa drugim narodima; ono nas je iznenada još spavajuče zateklo, i- naše umorene oči jedva su u stanju bile predmete okolo nas stoječe, razbirati. .
Jeduo je samo, o kom smo odma pri sviesti bili, a to je, da smoupoznali, čim od dubokog onog snaprenusmo srod-slvo, u kom jedan slavenski narod sa drugim stoji, i opazili nuždu i potrebu, koju jedan narod -k sadčržanju sebe samog na sprain drugog oseča; i odtuda so i tolkuje ono, da je slavenski sabor kod svijuh močnu podporu našao, da su i sami od stoljelijah od drugih slavenskih narodah odludjeni Poijaci ideju Slavenslva shvalili, i ovu sa svom snagom podpirali; odtuda se izjasnjava i ono, zašlo se Slaveni krepko Austrije dčržaše i onda, kad svi drugi duhom klonuše, i viernosl nji-hovu udkazaše, nogom pogaziše.	'
No vremena burna i ratna Bogu tako hoteču protekoše; na nama je sad ostalo, da se na sva sredstva, na sve moči obazremo, kako bi sc sa dostojanstvom drugim u Europi narodima pridružili mogli. Podeljeni inajedino, kao štfiL_£mo sada,' jedva bi nam ovo tako lahko za rukoin izišlo, sajedinjeni pak dospieli bi na berzo k cilju.
Velilci po če tak, veliki korak k napredku učinjen je s lim, šlo se u Zagrebu družlvo jedno sklopilo, kojeg je blagoslo-. vena i potom nepokolebima namiera slavensku jednu knjigarnu i tiskurnu posredstvom dionicah utemeljili. Pravila dioničnog ovog druživa za ulemeljenje pomenute knjigarne i tiskarne jesu sljedeea:
I.	S ver ha. §. 1. Za unapredjenje irazširenje književnosti uslrojava se knjigarna i tiskarna u Zagrebu sredstvom diuuicah. §. 2. Poglavita zadača te knjigarne jest sljedeča:
n) Sto veče razprostira nje jugeslavenskih knjigah bez razlike bile one cirilicom ili abccedom pisane, b) Dobavljanje i razproMiranjc knjigah ostalih slavjanskib plemenah. c) Do-bavljanje knjigah inostranih narodah.
II.	Sredstva. S. 3. Glavnica na tu svčrhu polrobila snkupit če sc na dionice (akcie) po 50 for. srebra. $. 4. Broj diuuicah ograničava se za sada na tri stotine. Kako stotina dionicah podpisana bude, otvorit če se knjigarna, a kada dviestu sakupljeno bude, podignut če se takodjer i'tiskarna. §. 5. Dionice mogu se ili na jcdanput ili na pet miesečiiih rutah od i. travuja 1850 počemši izplnliti. §. 6. Dionice glase samo na jediiu osobu. §. 7. Dokle sc kod miesečnog platjanja dionicn uudopuni, duvat čo so privremona namira nu pojedine »rineske, n kad se iiaznačciia suma izplati, izručit če sc dio-nicu uz povratuk pojedinih nnmirah. S. 8. Ko podpisanu sumu uu opredieljcuo vreme podpuno nepoloži, neima niknkvog prava un svoje stranem več položene iznose, koji če zavodu pripnsli.
U. Polovica čisto koristi ovoga poduzetja razdlelit čo se kao dividendu na sve dionike. §. 10. Druga polovica čislog dobitka obratjat če se na pronicanje domačo književnosti, naiiue:
a) za naklndu (Verlag) u narodnom jeziku, bez razlike
azbukom ili abecedom pisanih knjigah, b) Za nagrade splsa-teljah dobrih škoUkih i pučkih knjigah.
HI. Ustrojenjo knjigarne i tiskarne. 11. Ova knjigarna i tiskarna bit če u Zagrebu. 12. Ona čo imat svoje komisionere usvih znatniih miestih zemaljah jugoslaven-skih, gdje če svoja sktadišta dčržati. Ovi komisioneri bit čo samo poznate, povierenju imajuče kuče tčrgovačke. $. 13. Osim toga ima se glavna knjigarna u savez postavili sa svimi glavnimi jnicsli književne tčrgovine izvanjske, osobito slavonske.
IV. Upraviteljstvo. $. 14. Da se poslovi ovc knjigarne i tiskarne i občim dogovorom svih dionikah šlo boljo unaprediti mogu, dčržati če se svake godinc počelkom mieseca travnja i studena glavna skupšliaa svih dioaikab. $. 15. Upravljanje ovog zavoda spadat če na odgovorni ravnajuči odbor, " od pet osobah, koje če se strane dionikah u glavnoj skupšlini iz svoje sriedine izabrali. .$. 16. Rukovodjenje knjigarskog posla pod nadzorništvom i odgovorom ravnajučeg odbora spadat če na jednog izučenog od sriedslvah ovog zavoda platje-nog knjigara kao knjigovodju, a tiskarnog posla isto tako na jednoga lomu poslu vieštog upravitelja (faklora), i to na temelju posebnog ugovora. §• 17. Način toga rukovodjenja ustanovit če poslovnik ovoga zavoda koga če upravljiijuči odbor sa svojim knjigovodjom i faktor o m ustanovili.
Y. Blagajna. 18. Blagajna ovog zavoda dčržat če se kod jednoga izmedju odbornikah, koji podpuno povierenje ima i sigurnost pruža, i koji če sc unapred kod izbora naime-novali. $. 19. Svake godine počitkom travnja mieseca ima ravnajuči odbor včrliu stanja cielog zavoda javni račun položili.
Vi. Prava dionikah. $. 20. Svun vlaslnikom dionicah pripada osim dividende na nI o žene glavnice pravo ravna* jačf odbor sobstvenim glasovanjem izbirati, kod občeg sastanka akcionarah na poziv ravnajučeg odbora, od ovoga posljednjcg svako razjasnenje ili očito\anje u poslu islog zavoda polražili i račune pregledatL S- 21. Takodjer pripada svakom vlastniku dionicah pravo, svoju dionicu sa svima korislima i pravama dragom komu pod uvielom, da to prie ravnajučem odboru najavi, preprodati, prikazali ili ovom zavodu pokloniti
Namiera ova, kojoj od sveg serdca želiti moramo, da sc što pre ostvari, veoma je krasita i koristna. Utcmeljivanjem bo zavoda ovoga polaže se temelj zdauiju jednoin, u kom če se do sada razkomadani, na pojedino živeči slanovnici ujedno kao sabrati, i lako izbliže jedan drugog učiti poznavali, jedan dragom savieta davati, jedan dragom od pomoči i koristi bivali.
No ipak dobro ouo, ovo blago uživali bi samo Jugosla-veni, oni bi tiin načinom istina tešuje skopčani bili; ali Slaveni od Sievera, ne bi ni onda k njima na bliže privedeni bili, kad bi jih lamo i stalni put tergovine od knjigah vodili imao, i lako bi ostali i opet tako reči na dva stana podieleni.
Jedno je ipak sredstvo, koje bi ovome doskočiti moglo, ako se samo hoče, da postojana volja i blagostanje zemaljah jedno obšle postane; a ovo bi sredstvo po našem mieniju bilo sljedeče:
1.	Česi pritiažavaju podosla znalnu i veliku Maticu u Pragu,
2.	Jugoslaveni imaju svoju Maticu u Zagrebu i Peš I i,
3.	Poijaci njihov "Zaklad Ossolinskih u Lavovu.
4.	Rusini osnivaju takodjer Maticu (da. li več i postaji, mi ovde u Tčrstu slabo smo svčrhu toga izviešteni.
5.	A i kod Slovenacah ista če se ostvarili, samo ako se vatreni otečeslvoljubci za tu stvar krepko zauzmu.
Iz predslavljenog pregleda prilično se uviditi može dic-jatelnost ona, kad bi se svi ovi 5—6 zavodah u jedan stili, ne pak tako, da bi isti potom na jednom miestu pustojati imao, več da utemeljitelj jednog od gornjih 5—6 zavodah bude u-kupno utemeljiteljem i svijuh drugih, pa da potom i svaki ono dobiva što jedan od ovih zavodah izdaje.
Moglo bi so na suprot toino reči, da jo ova ili ona Matica doleko več napred.otišla, za da bi se moglu sa dragom kom u toni smislu sajodiniti, no ovo buš nije lako. Postavimo da češka malica broji 1000 svojih članovah ili utcmoljitoljnh u zagrebačka 500; zbog toga no bi sljedovolo, da bi kakva šteta za ovu ili onu proizišla, šla više pri obšleni spnjenju bilo bi koristi, počem bi so nn takvi nnčin kod svakog plemena višo utemeljiteljah našlo, i glavnica saina polom oporo unuiožila, i narasla.	,
Ako li Mnlicn ččsknod svojo zaklade n« utcmeljitcljo zngrebačkc 500 komadnh knjigah razaslati imala, no bi odštete bilo nikakvo Malici zogrebačkoj ako bi i ona českoj po uzaj-mnosti od svoje Opel zaklade 1000 komadah dati morala; pošto jo Malica českn u stanju svojim utemcljiteljima više što dati, iieželi zagrebačkn; *i ako ova na godinu 1 dielo izda, izdat ro ona u Pragu 3—4 diclah, i na. takav bi se dakle način obo krasno i koristno izmedju sobo namirilo i.izravnale.
No no samo dn bi oro bilo od materialne korisli, nego I)i so vremenom malo po malo i put svakom slavenskom spi-salclju olvorio ko govoru puhlici jednoj od 16—19 millionali dušah, gdi jo za sada samo na njih 6—7 mil. ograničen; ovim bi sc duh Šlavcnstva na onakav stupanj uzvisio, na kakvi ga ni lOučelmih slolicah popeli kadri ne bi bile; i na ovaj bi so način put probio i ko jednom obšlem književnom jeziku, koji. Iii se islina polagnno, ali za cielo izobrazio, gdi nam naprotiv naši filologi i. onako nikakve nadežde no podaju, da čemo sa njima i črez njih do ovoga dospieti moči. •
Jošt kad so k ovom pridoda i ono, .da je Slavenu svoj jezik dobro ipodpuno znajučem više nješto od potrebe da uči čitanje, neželi grammatiku drugog. slavenskog nariečija, tako dn jc H on več pročitao 2, 3 do 4putah kakvu stranu-knjige tnkvini nnriečijem napisane neče mu više nuždno biti i opet se natrag, za razumieti ju, povračati. A koliko bi mu-u tome još od pomoči i koristi bilo, i u koliko bi još lakše i tako reči bez pomuke k cilju poželanom dospieti mogao, kad bi ova- ili ona Mnlicn jedan sinonimičeski slovar posredslvomsvojih jezikoiskusnih članovah izradila i na sviello izdala J • "
J. Bačowsky.
Imena meseov slavjanska sploli in češka posebej. .
(Konec.)	'
Nemenim obširniši popisovati različnih načinov, tudi ne letno dobe, po ktevih so različni narodi solnčno leto merili, ino s mcsecovim časam sravnati ga iskali; ampak bom le sploh opomnil, kar mi se k namenu zgor rečenemu potrebno zdi. —
Vodilo, in scer narpripravniši solnčno leto- meriti, je starim narodam bil tropiški ali obernivni čas, ko namreč solnco v lelu najviši in v zimi najniži stopnjo doseže. Gledd oboli teh časov razdeli se leto V dve polovici, v letno inzimno, in granici, kjer se obe skup stikate, ste spomladna in jesenska noč- in danenakost. Tako se ustanovijo štiri letni deli, klerih vsak, zravnaje se po premembah mesečne svitlobe, nekoljko ycč ko tri polne mesce časn v sebi objame. Takšno razdeljenje so najde posebno pri Slavjanih, in največ pri Čehih. Drugi narodi pa so delili leto po enakim solnčnim. obračanju v tri dele, v spomladni, jesenski;in zimni ali deževni del, in vsak teh delov spet v dva razdela,'po dva mesca, per kterimu razdcljenju so tu posebno zapazi, do dva mesca vsake šestino imata skup sorodno imo, kar bez ovira'velja od mesečnih imen pri Indih *). Čas, ki jo Ycrh dvanajst meseov v letu ostajal, so stari narodi s pravim solnčnim letam po dveh načinih srnvnavali; nekteri namreč, kakor Egiptčanl po Ase— thovi poravnavi leto, so pristavljali vsako leto dvanajst prete-čonim mescam nekoljko teh .poverhnih dni na-koncu; drugi narodi pa so take poverimo dneve, nekoljko let skupej stavili, in zatim dvanajstimu mesecu pridavali trinajsti kakor priver-
*) Indiškn imena šesterih'delov leta ino njih meseov so tele:
1.	Vasanta, spomlad; mesca: madhu meth, med; mdd-hava meden.
2.	Oritma, leto; mesca: shiikra, jasin; jAuMi, svetel,
blišeč.
3.	Varan, deževičas; mcsca: nabhat, mračno (Ink nubes, nem. Ncbel, slov. nebo); nabhasju, mračen.
4.	Zaradi» vroči čas, žara; mesca: ita in tir g ha, živeč, hranodaven.
5.	llemanta, zima; mcsca: tahat, sila; aahasja, silen.
6.	Zižara, rosni čas; mes.: tapat, toplo; tapusja, topel.
ženi mesec. Tak trinajsti pridani mesec so imeli Se pred nedavnim časam tudi Čehi, kisogn imenovali Gruden, .stavljnjc ga med njih Prosenc (Gruden) ino Leden (Prosinc). KomensJd— govori od njega tako: »V Ireh lbtch ostane poveril privorženi meseo Gruden, to je nastop trinajstiga mcsca.a Zavolj tega se je tudi pri Čehih imenovalo prestopno leto Mgrudno« leto.
Kar posamezno imena mcscov ličo, so ono sploh redki • spomini najdavniši slarodnvnosli, ino lo malo kterim narodam v Evropi jc bilo dano, do bi si jih do današnign dneva ohranili. Katolško veroznanstvo razširjajo so močno z Rima jc_ zbrisalo tudi ta ostank ajdovske dobo nar večimu delu ev-ropejskih narodov iz spomina, če ni ravno nič boljšiga nnmcst njih podelilo. Kari Veliki, zvesli podpiraveo duhovno rimsko vlade zarad svojiga posvelniga dobička, ni v temu zanesel šo svojimu laslnimu narodu; ampak nameslo imen mcscov, do zdoj navadnih njemu pa napolnili jo napravil nove, ktero so pak niso primile, temuč spet, kakor staro, s latinskimi znterlo. Tako so zadobili vsi romanski in germanski narodi latinske imena ines-cov. In za res tudi clo Slavjano jo zadela močno iz Rima prišavši pohaba in scer prav v tistim kroju, kjer sc jo tega nar manj nadjati bilo. Z Rima so peršlo latinske imenn meseov v Gerško in Bulgarsko, kjer jih jo izhodna cerkva za svoje primila, od tod pak so jih s kerstjansko vero nje pervi oznanovavci sv. Kiril in Mclhod k Slavjanam pernesli, kjer so se z gerško vero vred vdomačilc. Koledar (PraL) OstromirsI« od leta-1057 rabi žo sploh latinske imena m le dvema njih se kakor prilep prilezejo slavjanske, namreč, imenu Januarius Prosinjc in Augustu Zarev (Velki Scrpan). Najdejo sc scer tudi šc pozneje slavjanske imena meseov semlcrtjo u različnih spisih posebno maloruskih, iz klerih jih je Knramzin zbravši v svoji ruski dogodivšini soslavil; zdcj pa so izpismeniga jezika per Rusih in Serbih gerškiga verospoznanja popolnamn zginule. Alj v ustih maloruskiga ljudstva živijo še ta čas mnogoverstno, in Ivan Holowacky zbravši jih s veliko pridnostjo na svojih potih po Maloruskim, si je vlej zadevi veliko zasluženje dobil.
Slavjani pa zahodniga verospoznanstva: Polaki, Čehi, Moravci, Slovaki, katolški Serbi, Horvati, Dalmatinci, Korošci in nekoljko tudi lužiški Serbi in Iuneburski Slavjani so si ohranili do zdej svoje stare imena meseov in- jih v spisih rabijo ko v občnim govoijenju. Češka imena so pokažejo nar prej per Waceradu (J. 1202), kteri navodi sledeče: Leden. Unor, Brezen, Izok (?), Kvčten, Zaruj, Rujen. Pozneje so sc sploh tudi le v občnim govorjenju obderžale, ker v zapisih in dogodivšnih spisih so tačas bili sploh keršanski svetniki pravilo, dneve odločiti, kar je sploh navada bilo v krajih zahodniga kerstjanstva; in ko se je ta navada spet zgubljela in v drugih krajih, latinska imena meseov vpeljevati počela, so s& na taeslo njih spet staro domače imena meseov prikazale, nar prej v koledarih (pratikah), in so se zalim v vse spise razširile.
Čas. česk. m.
Slovensko Kniženstvo. Novi nemško-slovenski slovar, kateriga je slavno znani g. Anton Janezič u Celovcu izdal, smo tudi že v Terst dobili. Natisnjen je s lepimi drobnimi pismeni na žepno podobo s 630 stranimi. Potrebo takiga slovarja men-de Slovenci nikdar bolj občutili niso, ko ravno do tej dobi. G.uradnikam, in vsi m, kateri se po nemškim jeziku slovcnšir.e učijo, priporočimo, de si imenovan slovar, ki 1 fr. 40 kr. sr. velja, omislijo.
Rusensko Kniženstvo. Kar bomo Slovcnci v svojim jeziku še dolgo pogrešali, so Rusini v svojim jeziku žo sgotovili, namreč: prevod deržavljanskiga zakonika, občiiiga sodbeniga reda, kaznovavniga zakonika, deržavniga in samoteržniga redu (Staals- und Monopolsordnung.
Kbatkočasmca. Ko je cesar Jožef II. p" Horvaškiin potoval, pride tudi v vas blizo Varaždina. Tam zagleda iz nii-.S množino ljudi, ki so vkup pridcrli njega vidi t, velikiga mož:: kteri je čez glavo vsih molil. Pomiga mu, ter ga vpmSn: -Kdo ste?"—aaŽupnn to vnsi.aa — »Koliko čevljev imate?- (iiumrct-vclikolo, jc Jožef menil). „„Dvojo, milostlivi gospod, ii. ,cr škornjev,"* odgovori kmet. Cesar sc nasmeja r«*koč: rXn 3 zlate, kupite si še par panlofclnov.	S. Čuela.
Njin Veličanstvo . FRANCU JOŽEFU I.
• ob veselim prihodu v Ter s t o spomladi 1850. .
•©soda, glej! na brega Jadra stavne
Sklenila je mogočne aile tri/ Taljanski um svitlosti starodavne, Izkuicno Slaven atva hrabro kri, Germanski ved modrosti brstroglavne,. Zvarila vse je t elilt edinosti, .	> '
De sve I* tak očitno znamnje dade,	- '.' '
Kam »Vmiaci Usmi" prili zaade. -
Po klica tim te verlo breg obaaia, V*' Mogočni Terst namembe cilj sponi, ' -Derfavl r prid, Europi r kinč naraia, -
'Podnebjam trem teriestva cvet veljl^ '
Po vrednosti. Ie. udo svoje praia, [	.
No gleda kdo jim kerstne listo da,	"" .'• *-'*
Do Tzse pak zvestobo vsim naroči,	j *" In wViaiap» Dama« jo svedoči.
In tak Ti daris veselo blagor vriska, I* tisufi pers Ti poje slave gla«, I« tisuČ lic ljubezni plamen bliska, . Kreposti vse oberne Tebi v kras ; In Če se kdaj porerne doba stiska Zaiipaj, knez, in kliči zTešte*aaa! Ko skalnat breg valovjn bomo alali, In BVjribcs Huma" pli pregnali. ...
- *	i. kosbskl . - ' - '•'
Življenje nčenih Slavjanov*).
Anton MalczesU. v
Astos Malczeski, slaven poljski pesnik, je Lil u leta 1792 u Vollijuii rojen. Tukaj jo imel njegov oče, tivSi vojskovod najpred u poljski, pozneje u rusovski armadi, imenitne posestva. U očetovim domu so bili pervi odgojilelji mladiga Malczeskiga francoski učeniki, kteri so mu. le francosko govoriti'dovolili; materniga jezika se je še ie pozneji podobno naučiti moral. Po tem se je na latinsko golo u Krzemieniee podal, kjer si je zavoljo prijetne postave in dobre glave prinagnjenje vsih-jvojih učenikov pridobil. Posebno ga je Ijnbil slavni 'zgodovinar Tadcuž Czaek*.	'
Vojsko, ki je u letu 1811 pričel«, tudi njega med vojake pokliče. Ko prostovoljnik je stopil u verste poljske armade. Milo je že u tej vojski, vsred li. joiga vibarja, ko je M. per-vence svojili pesem zložil. Nesreča domovine je tfra pesmain nekaj žalostnima duhu udibnila.
Ker si j-"' M. nogo zlomil, je bilprimoran, vojaško službo zapustitL Podal sa je u pluje dežele, zdravja in vesolja ifknt. Takti je obiskoval Italijo, Svajearsko in Francosko,- ter je bit pervi Poljak, ki je u letu 1818 verh nar vikše curoppjske gore (Muiitblanc) dosegel.
I1 poglavitnim francoskim mestu Parizu je dolgo časa
«3 Preteklo lelo smo u Lubljansklm časopisu „P«avj Sioreacc" popisovali začeli življenje učenih Slavjanov. Popisani so bili: J>'jimn>v»Kv, patacmr, Sapabik in Kaaiipi.. Ker pa imenovani časopis (kije bil—mimo gredi bodi rečeno — prav dobro in u razumljivi SlovenSini pisan) je izhajati mlini, podamo lukaj podaljšik popisovanja učenih Slavjanov.
prebival. Tukaj je 111 tudi u razuzdano iiveljo lega velikica mesta polegnen. Potrati! jo do konca ostanko znan.eniliiiga pra*aie«ja, kleriga inu njegovi nariši so znpuslili. PrislSd vlivanja in hrepenenjo do bolj mirniga živlenja ga u ielu 1821 ■ Varšavo nazaj peljeta. Pozneje sejo zopet u Volhvnijo podal, ter majhno posestvo u najem vzel.
Tukaj, u deželni aamoti, so jo pesništvu ia zgodovinski-*<I«I- I«"« Iu pričakaniga pokoja ni n.jšel. Zaljubil ae je ■ ženo svoji«, prijalla in soseda. Kjd obiskovali je bilo težko ia nevarno: ker veliko jezero med njegovim in njenim prebivališam je lež.lo. Preoblečen po kosakovsko ie začel, ljubljenko obiskovali; pa izdan jo bil iu primoran, Volhynljo zapusliti. Ljubljenka ga sledi u Varšavo. Nekolik« časa JI. lukaj prebiva, pa pomanjkanje kživlcnju polrebniga jo začelo u duri terkati; tudi veit se je zbudila, ter na to in uno nespodobno opominjala. Dolgo jo terpcl, dokler ga mila smeri ni odrešila. Vmerl je 2. Jlajnika 1626.
Cema zemlja je pokrila truplo in pomote človeške; ncu-—irjoči. del njegov se je vzdignil, kjer nebeški oče vso djanje in nehinje miiostljivejši sodi, kakor bezolzirni ljudje na pod-sončai zemlji. Putemstvu pa jo zapustil M.lezeski delo, u ktrrim živi in bo živel, dokler čitljive serea bijejo.
Malo pred smerljo je prišel njegov imeniten pesmotvor nasvillo, podimenam: „Maiua. Pohiešc l-hr.aji.skka."
S perviga ta pi.vest ni dopadla, oko ravno je bila polna priTgi pesniškiga duha. U Volhjnii namreč je II. slišal po-vedovati, de kntko pred razdelitve poljskiga kraljestvo Vojvoda Potocky, ošaben plemenilaš, svojo sinobo, Jedert Komoroivsko, na skrivoma potopiti je ukazal: ker je bila seer žlahluiga plemena, pa vunder ne iz staro imenitnih rodovin poljskih Magnatov rojena. To prigodbo je M. u Ukrajno preložil, ler n svojim pesmotvoru divjo in pusto naravo te dežele živo popisal pa tudi grozopolne obraze Ukrajne vpletel.
Jlnomkrat ie bilo tO nesniško (Ipln nnticnpnn- rr
a t p« iuiu giutupuuie uuruze uunijue vpieiei. Mnogokrat je bUo lo pesniško delo natisneno; prestavljeno « tciS druge jezike, tudi a nemškiga; med pervake njihoviga lismenstva štejejo Poljaki Malczeskiga;—pa vbogipesnik.'.. ? J revnosti je poginil; malo ostalih prijatlev ga je h zadnjima počivališu spremilo; ne ve se več, kje je njegov grob! O snikov osoda. navadno žalostna, oa večno se nonnvliaioča!
pucivansu spremuo; ne ve se vec, Kje je njegov grob! U pesnikov osoda, navadno žalostna, pa večno se ponavljajoča!
J, Š.
Misli o. g. Premrii-ovi knjigi: HTova Iiabera laških, nemških in slovcnsltfli po-gOTOrOT« Gorica 1850.
Rodoljubnost je sveta in žlabna reč! Naš narod, ki je u duševnih in zemeljskih zadevah toliko siromak, da mu je težko iomagati, šteje saj tu in tain ljudi, ki brez sebičnosti, brez ivastanja na tihem in to veči del na svojo penezno škodo rodo in terdo nevdelano zemljo našega jezika u raznih granah književnih kerčč. O da bi tim možem vsaj oslali del naroda pud roke segal, in njim pomagal, da bi premogli "to delo vse več in več širiti, in da ne bi že.perviga dne opešali zavolj prevelike leže, ki vleče te delavce k zemlji.
Te misli so se mi u glavi začele verteti, ko sem g.Pre-mruove pogovore natanjko pregledal. Pred nekimi Iclami sem imel laške pogovore u rokah, ki sem je včasi prebiral, iu serce me je bolelo pri misli, da nam Slovcncom nije kaj takiga. Tedaj me je močno razveselilo vidili to knjigo. Posebno p«k mi se dopade, da bo se iz te knjige vsak lahko dvn jezika naučil,. Slovenc bo so nemški in laški, Nemec slovenski in laški, Lah nemški in slovenski ob enem učil.
Ker že o tem govorim, njo čem nekaj bolj na Janjko pregledati. Kar se mi zdi, jo je g. zložitelj razredil u dva {lavna rnzdela: gramntični ali sluvnički, in rnzdel pogovorov, 'ervi ali slovnični dol obseže nekaj čez tretjino cele kiijims in obrača najtežji del slavjnnskiga jezika t. j. glngo'j s samo-stavnlml Imunatni v ^oterdivnih in odrečivnih stavkah nit vso strani, tako da si bo učene, kateri bi to knjigo nn drobno u glavi imel, popolnoma duh tega dela slovnice priučil. Za tim sledijo ludi predlogi, ki so res u' našem jeziku za glagoljem najsirji oddel, (udi o teh jo mnogo izgledov danili, in morebiti *o bi Inhko jih več dalo. • '
Zalim sledi praktični del, razdeljeni u šest in Stirdcsct pogovorov. Neki bi si tukaj morebiti mislil, da to-ni jo težko, take pogovore pisali. Timu bi jaz imel odgovorili, da pri nas žalibog nijo šc družlveno izobraženiga jezika, ker se slovenski jezik u mestah, sedežu družtveniga izobraženja, le malo kaj rabi. In ravno zato me jo čudilo,- da se je g. Prcmru u nekih prav zavitih rečeh po tako lepi gladki poti iz ležkoče izvil.
Samo eno sem si še želel u pogovorih, t j. gdekak opomin o slavjanski književnosti, ali pak istoriji; ker bi si bravec po takem clo na Ichki poti"znanosti o teh rečihnabral. Tode vsaj vem, kar jc k temu pred potrebno; nam manjka namreč kratek alj vender kritični pregled riiar jugoslavjanske literature, kakor tudi dogodivšin. Tode ako Bog da,.bomo tudi u tem s časom kaj dobili.
Tedaj priporočim vsakimu Slovencu to knjigo'; vsaki bo kaj za sebe najli zamogel, ker je pisana o rečeh ', o katerih šc nije kaj pisaniga; vsak bo na gdekaj naletel, kar mu do zdaj morebiti nije na oči prišlo. Posebno pak naj bo ta knjiga priporočena učiteljem laškiga .jezika u Celovcu,. Mar-burgu, Celju in Ljublani; ker se naš učene po takem ob enem materinski svoji, kakor tudi ptuj jezika nauči.
Če pak kdo na kakšo pomanjkljivost naleli, naj si njo popravi, saj vsak človečanško narav pozna: nil humani per-feclum. In slednič naj vsak premisli: Fisavce bi še imeli, ko bomo le kupce za knjigo imeli.
Ivah Macoh;
Saroduc zagone tke istrianske. ..
1.	Jaz imam bačvo (sod) vina, z miram jo obračam, narejam
in nabijam, pak dvoje vino zmešano, zmiram mutim in nabijam palfTfigdar se ne zmeša, ne nabije.
2.	Na gori rase, na konji se goji, med ženami pleše?
3.	Jaz kupim 200 krav po dvajšico, po čim pridejo?
4.	Neki otcc je kupil vsim.svojim sinom kape, sebi pa ne.
5.	Neka stara baba prinese gospode, ki so mehki po zimi, ter
jih dene gret na sunco tar so terdovratni.
6.	Notri je padel suh, zvun pfek sim mokriga zvlekel. ••
7.	K mizi gre sit, od mizo gte lačen.
8.	ICaj je naj bolje pri telečji glavi?
9.	Piavček Čadaka liže.
10.	Skrozi zida ognja'p'ta.
11.	Kateri (kisti-a-o) osel je zatulil, da ga je ves svet čul?
Priobčil J. SiMčič, Jelšanec.
Dopisi.
U SENJU 25. Tiuvnja 1850. Ima tome Čctiri godine danah, od kada smo i mi olvorivši oči malo se bistrije okolo sebe obazirati počeli i npazivši toliko siromaštvo i oskudicu duha slavjauskoga u nami, narodno družlvo sklopili; ali istino vam izpoviudamo, da nas nista nije dosele toli uzhitilo, kao kada . čilHsmo onomadno u našim narodnim novinain, da izlazi u Tcrstu list pod naslovom »Jadranski Slavjan« kojega vi učred-nik jeslo. Glas ovaj tiem nRm je milisi bio, slranom što do sada još nikakvog poučnog lista u našem jeziku žalibože neima-diasmo, a slranom, šlo ga izdaje slavno družiyo, kojega revnost i domoljubje obče poznata jesi, slranom pako, Šlo se list taj sgla\nom svčrhom druživa n«šeg, s prisvojenjem jezika našega podpunoma slaž*. S toga nijesmo mogli na ino, nego dr se i mi nanj predbrojimo. Zato vam evo šaljemo 2 f. za pred-pla'u na pol godine. Adrcssu izvolite učiniti ovako: „Duhovnoj Blladcži Sčminišta Senjskog u Senju.«—I s tiem želeči listu vašem kao što punim pravom zaslužuje dobar nap čdak i u-spčh oslajemo	iskreno ljubeči vas,
Družtvo Sesukišta Senjskog *)
*) Isto kad dopis ovaj u nalis predajemo, molimo čestito druž-tvo semeništa senjskog a i sve ostale g. otečcstvoljubce, da nas i u buduče iz okolineiSvoga prebivališta svojimi dopisi počastili blagovole, jer deset očiuh više vidi, deset ušiuh više Čuje.	• Učred.
V PRAZE ose 23. Dubna 1850. Slavno družlvo v Tcrstu poclilo českd narodni Muscum prvniin lislem svdlio „Jndmnskog Slavjanina", což nas vclice potešilo, a na zdmfiii posiln sn srdeč-nym pozdravenfm posledni člyrysvazky sveho časopisu na rok prcdešly 1849 abude prositi o dnlši pokraČovdni, jakož i ono pokračovani svčho Časopisu posilati sobfi za* zvlašlnf radost pokladali bude. '	Vacesuv Ranica.
Imena g VteiueJjiteljov Jadranskima Slavjana.
Angelič German .............for. 10
Beck Dr. Ignac, c.k. svetvavec vlad.......»10
Brajdič Jakop.....'.............„10
Bartl Jože . ........ . . ......„10
Debelak Jože ...............„10
Filip Lavoslav . . v............ 10
Globočnik Feliks. . ............ 5
Gvozdanovič Ivan, žlahlnik .........	„ 3
Jugovic Jaroslav....... ........ 5
.Jugovic Frane...............»20
Kvekvič Marko.....................„20
Love Ivan ...*..........• . . .	„ 5
Lazarovič A. M. . . .'...........
Lazarič Ivan . j . . . ........»20
Mičič Juri . . *.............„ 5
Marinovič Aleksander . . . . •.......»20
Pleše Frane............... 5
Plalner Dr. Corrado . .*'..........„20
Petke Antonio ..,....<........„30
Pitamic Ivan c. k. svetvavec sod. .......„ 12
Rusnov Anton, Žlahlnik ..........»10
Ragjenkovič Nikola ............»30
RudmaŠ Širne . . . % ^ . . . ......»15
Seunik Dr. Frane l-1 .......... 5
Stojkovič Andrea -......,....... 5
Sellok Jerni . . ........... .	„ 5
Šporer Ferdo . . ............»20
Vehovar Matevž .............. 5
Vidic Anton............... 5
"SVitlman Pavi............... 5
.Zoppig Jože	1......... 10
Zorman Andria .......... . . .	»_ 20
Suina . .	f. 375
G. F. Šporerju javno izreče odbor svojo posebno zahvalo za trudenje, ki si ga pri zbiranju glavnice dal.
Slavjansko družtvo v Tcrstu projevuje s tfmlo za časopis českdho Muscum svd diky proso zajedno pnkli by možno bylo,Vašnosti, nfimdopisovatele z Čech vynajiti, obzvlašlž . o včcfch tržtva a obehodu se tykajicich.	Red.
ZAPOPADEK.
Slovenski : Odbor prečastitim Članovam slavj. druživa. . Osnova pripravivn:ce narodnih učivnic. • ' Prava zlata ruda. ."" Stara navada železna "srajca. - Na*loniY stol . za šivavce. ' 'Opravilna djanja c.k. kiiietijškiga druživa v Gorici. :: Imena meseov slavjanska sploh in češka posrbej. • Njih Veličanstvu Francu Jožefu I. Življenje učenih Slavjanov. Anton Mnlczeski. Misli o g. Tremm-ovi knjigi.. Narodne zdgonelke'istrianske. —Dopisi, kasta: Obšlina..
I. Družtvo. D. Izmišljcnja.' -
Zaslupanjc slavenskih inlcrcssah u fran.žurnalisl-ki. Svit ide uvik naprid. Nješto o narodnosti. •	O književnoj uzamnosli.
Tčrgovina u Tčrslu.
Tergovina
Pregled ginu robe, u obzira liirpe, uvod« i izvod« miesec« Travaj« 1850.
msi
Suaajuc (Pamuk)
iz Amerike »kir.iakljili
, Indie......
„ Levi.rite.....
, Egipt«......
. PovLirinili izvodih .
I»r|>i 1 travni.
1H50
ukupno žakljah . Kava (KalTc) iz Kube St. J«go Cent. „ Havanne. . . „ „ Portorieeo . . „ „ St. Domingo . „ „ Laguoyra . . , „ Brazilie . . . * „ Iudie . . . . ,,
ukupno ceatov.
Kože
Bulgari izRusie kožah Altnnati sululi iz Port, id. „ „ Rio „ id. t n Amer. „ soljenih „ „ „ Kravljih iz Kalkute „. id. „ Levante „ id. „ Egipta ,
id. „ Levante -id. T cern. mora „ Telečihp pov. izvod „ Jagnječih i brav. „ „ Zajcevih iz » » Drobnih sirovih „ „ id. zn zanat prip.» ukupno kožah .
Sever (cukar) sirov iz Babic beli Cent „ _ ltio Janeiro „ v „ id. Itloskov „ „ „ ICulie povčrs.„ - „ id. žuti .,
311». Trav»jftl85Uj Hčrp« : Ukupno —-—-—— ll> mv.taud.be
urod tiv«d I 1850 184«
4200 3200 000 10000
18000
3950 620 5550 3700 220
3250	5900
220	3600
4350	1800
3400	10300
180	40
14040, 104001 21640
4000 3500 2000 2000 1500 19000 1500
33500
3600 250 2700 .350 2000 7100 1705
17705
Itoo' 6500 ■1050 " 2700
700 1050 ■500 '9100 705
14205
J
4000 -1300 3000 17000 2500
37000
1000,	2000, 2000 1500. —
2000	3550! 150 221.00! 19292!. 19292; 30000
11000	4070. 1070j 141100
1000 1500 5400
4000, 21000. 200 500 1200 300
II
6000 . 1900 16000 4000 35000 45000 90000
4000 3500
2000 70000 97000 16000
70900 12040
311700,255252
5000 20000 700 1500 5000 5400 2000 14000 3000 3000 35000 70000 22000120000 8000 98000 7940 75000
26000
54000
102452 464500 521850
2500' 40200 4200, 32000 — j 2100 ' 9050, 29800j 10250! 900;
8500; 34200, 5500 30700'
— I 2100
lGlOOj 2*750 900 10250
ukupno centov. Kuvam (radined) iz poviirsnih izv. Cnt. „ Olandie zntren „ „ id. u bačvic. „ „ id. u Skrinjah,, ukupno cenlov . Uue iz Dalinacic r iz Islrie čisto Ornah r „ Aputie fino „ „ „ id. čisto » „ „ Levante , „ - „ Sardinie lino n Orniih .
Žito (hrana) Bob iz Egi|»l« Stajah Iuikuruz iz pov. izv. . Ječam r * * * Pšenica r „ „. „ Raž » , , , Zob , „ „ i,
Stajah .
26000.105000 31000,100000
160001. 3500 37600 25000 8900 4000! 500! 1100!
2000 10000 4000 . 600
17500 52600 8900 1000
63000 33600 ICGOOi 80000
5500 7000 17000 7300 200 37000! 33800
5000 3400 11600 13400 400
3S000 30000 90000i 64000
15000 102000 40000 12000
49000 62000 8000 12000
297000 225000
15300, 55500
8(100 60000 37000 117000
19000 44000 16000 8000
132000 390000 434500
45000 120000 32000 16000
27000
n Tirata.
KAZALO TfeRGOTOJE u Terstu dana 6. Svibnja 1850 s obzirom na jugoslav. požar.
Tečaj ovdaSnjih prodajah zadnjcg tjedna I. j. od 27. Trnvnja .	do 4. Svibnja 1850.
>. ' . Prodalo se.je u Tčrstu sledeča roba:
265	Loptik
397	
60	
67	
■420	Centov
500	
300	
500	Ž« kal j ah
. 950	
' 60	
28	Bačvab
300	' Loptab
867	Panjov
■1500	Komad
2000	•»'
2500	
2800	
600	
6000	9
5400	
7000	
2000	
65000	
1500(1	
1500	Skrinjic
50(1	
130(1	
16(1	Bačvab
103	Skrinjic
65	Bačvab
. 20	- a
1100	Orne
850	
180C	»
17lir	
40: Centov	
8200	Staja
250C	n '
70C	91
180C	91
'200C	n
1500	»
1000	
230(1	. »
5000	»
3000	D
1700	
2500	
2500	V
120	Žakaljali
65	
55	Bačvah
28	Skrinjic
479	»
Bumbaka, Mako . . . Cent. id. Amerika . . „ id. Levante . . „ 'id. Macedonia. . * „ Gummi arab. in sorte . „ , gedda . . . . , , in granit .... , Kave, Rio ..... .
„ Babi« . , .':. , ' a St. Domingo . „ , S«. Jogo ... „ Konoplje, Ferrar« i Bologna -Kositeni (cinj) Banka . „ Kože volov, domače... , 9- id. iz Dalmacie M , voL ikrav.iz cžrn. mora a . > » S.^'0 -• , „ solj. .Amerike, 1 s kravlje suhe iz Albanio „ '
» .. s .Odese , »	» 3 -
» leletje B domače 9 „ jagnetjebieleicerneiOO,. „ zajceveizpovers.slr.ilO, L!mana iz Sicilie Škrinja „ Nada različne Kr. . 1000 ft Naranče iz Sicilie . . Škr. Ruma iz St. Jago . . Gallon Šečera iz Havane bieli Cent id. „ Olandie rafinad) , zatren) „ Žganice iz Francie BG „
. Burila Ulja Codploda)iz Apulieub.Orne id.	wMontefino w
id.	„ Alban.iLev.9
id.	i> Dalmncie. T
Voska iz Bosne . . . Cent. Žita t. j. Pšenice iz cer. mora Staj. id. „ Dunava „ id. „ Rinskoga v \ id.' „Abbruce a id. M Egipta • „ * Kukuruza n Aibanie »
id. id. id. Baža
Boba Ječma Zobi
Levante Egipta -Dunava pohabi. Egipta
„ Aibanie .. „ Prodaja ro dražbi Clicitacia) Kave iz Rio ... . Cent. id. š Jave pokvar. . „ šečera iz Olandie zntren „ id. „ Savano biolog „ id. » id. žutug B
30;-45-35 —
lit 18[— 13 —
29
30	— 36-4830 17 —
30
39 30 37|—
mC 35 —
15-35 — 34-37-52-
19 30 _l_ 45U 45-
41-34-27 —
42-45-55-70 — 70 — 50|—
7 — 150'— 5i—
19 30
"i-27-31-
25-29 —
445
_1_
_l_ >50, 3|— 3 20 —!— 3,- - -
240 2 45 2 30 3 15 220 --
2'40 l!50 220
I
2G'2t 32*20
101-16 30 13i 7
2 5(1 2i—
26 57 3140 1815
TEČAJ TŽRSTJANSIiE TŽRGOVAČKE BORZE dana 8. Svibnja 1850.
Prom.	na Ambor, za Bank-Mrk.			2/tat	_	krajcarah
				3/m	527*	
"id.	„	Amsterdam za Olnn. 11.		2'in	593/*	n
id.		Ausbor	* 100»	l/m	—	. forint.
			a a a	2/m	—	n
			a n a	3/ni	H8"/9	m.
id.		Beč	n a a	uso .	99	
				2/in		
			n a a	3/m-,		n
id.	M	Bolognu	a Skudu	l/m	130	krajcarali
id.		Carigrad	, 100 Pst.			
			31 dana	visla	• ^—	forint.
id.		Frankrurt	, 100 for.	l/m	—	
id.		Gcnovu	a Liru	l/m	—	krajcarah
			a a	tim	—	»
			a a	3/m	27%	• »
id.		Jakin	a Skudu	l/m	130	n
			a a	2'in	. —	91
				3/m	—	
id.	»	Livoran	" 300Liro	I/m ■	—	forint.
			a a a	2/m	—	„
			a a a	3/m	118	• ' »
id.	„	London	a Lib. štor.	l/m	1 —	
			a a *a	3/m	in.	3»
id.	n	Marsilj	a Frank	2/m	28'/.	krajcarah
id.		Milan	a 300 lire	l/m		forint.
			a a a	2/m	—	» '.
			a n a	3/m	105'/.	
id.	»	Mletku	a a a	l/m		»
			a- a a-	2/m	—	»
			a a a	3/m	-	»
id.	»	Napulj	„ Duk. sr.	■ 6/7	123	krajcarah
id.			a a a '	2/m	—	.»
	o	Pariz	Frank	2/m	. —	»
			a - a	3/m	28'/s	■ „
id.	s	Rim	a Skudu	6/7	130 |	
id.		Smirne	a 100 Pst.		i	
			31 dana	vista	• "—	forinL
Opazka. J/m, t. j. jedan mesec, 2/m, — 2 meseca, -3/m, — 3 „
6/7, — 6 nedeljah (od talianskog 6 seltimane), uso, — 14 danab poslie presenlacie, vista,— odmali.
Tečaj komata godišnjeg, 4'/, f* "/„, n« zlato doglatja (aggio] 26 f %, a srebro , , 1118 ./» ®/0.
TEČAJ ZLATK1H 1 SREBEBMH |ROVACAH:'
C. k. Dukati eistog zlata '.....\ f. 5:36 u bank.
Franzuskili „ , . od 20 frankah „ 9:35 , id. ', „ Souvraind'or „ 16:,33 „ id.talirah n srebra od 5 frankah „ 2:'20'/B 1 „ C. k.. „ „ „ „ Maric Torez. „ 2:25 . „ Spanjolsk. „ . „ „ „ Kolonati ' „ 2:33'/. a
TEČAJ KIR1E PO SUHOHI dana 6. Svibnja 1850..
Od Tursla do Ljubljane
id. id. id. id. id. id. id. id.
Zagreba
Oplnja .... Siska .... Gradca 2. po gvozd Bečii „ . „ Požann a n Pošte . . ... Zcmuna....
f. '/, do
;
, n,
, S 'J, 1, * /a
i 3
,
IV. 8'/a
«'/. 3
3'A 3'A
TEČAJ , od
BRODARKE (Kiric po mora) dann 8. Svibnja 1850. Tčrsla do Algcrn frankov % —2'/V za karikii
KB-
Ainhora
i Brcam. B. M. 55 —110	, Last
id. . Aaislerdanm
i Anvcrsn o. f. 50 —100	„ id.
id. „ Genove soldov 30 —	„ Jliuu
id, - Londona šitiiiuv 30 —SO	„ Tonolndu
id. _ id. n -I '/.j— ,>	„ ICvarter
id. .. 31nrsiljit frankov S — 2	„ Kariku
id. _ Xovi-York doinro 7 — 8	n Tonoladu
id. „ Kti>.lanvirosi!innv25 —-10	„ id. luirika jo toliko, ko 1.;;^ Staja, Last ., za Olundiu po 4000 lib. 'ol. Mina „ t. j. 70 ko 100 Sinja, Tonclada „ za llrilnniu po 22-10 lili. Ijritanskih, Evarter „ I. j. ko: 3'/» Slaja.
BRODARSTVO U TEKSTU. DOPLjVI PO J10RU oil i. dn 7. Svibnja 1850. Iz KANEE, brod. Jlallese, kup. A. Diaconn, terg. G. B. San-
drini, teret niandiile i ž-ra. „ 1BRAILE, br. Ban Jcllačič, k X. Rudimiri, I. E.3Ictikc, ter. pšenico.
„ SALOSIKA, lir. Acchilo, k. C. G. Jtnrailii, 1. D.G. Czorzj,
ter. kukuruz, bnmbaka itd." „ ALEXAMDR1E, br. Pazicnte Giovanni, k. 31. Kikolič, t. F.
Vivaatc, ter. žito, bob itd. a ODESE, br. Dositcj, k. N. Bcrharovič, t. ordin, ter. pšenice, „ KANEE, br. Zeilan' Bahri, k. Husscin Baboiaclii, I. A. J. Pa-
rente, ter. kože, ulje itd. „ KORFU, br. 3Iarianna, k. Fralicceli, t. S. Capann, ter. uljet a SMRKE, br. Omcro, k. 31. 3Ialandracbi, 1. Lange tere. kukuraz.
„ KATAME, br. Adclina, k. S. Rajčič, t. Bratja Jlcttel, teret
mandale, nnranče, itd. „ 3IARSILJA, br. Nostra Sig. delte grazie, k. G. A. Fravcga,
t. ordin, leret šečer, kože itd. „ SfflRKE, br. Tessnglia, k. P. Tirpiri, t. G. AlTenduli, teret
bumbak, žira itd. a KLETKE, parobrod, k. Lova, Lloyd, pulovnikc. „ AMBORA, br. Heinricb, k.H.Stclir, t. Steinkillil, Ir. pov. robo, „' BAHIE, br. Maria, k. G. Vasato, t. F. Gatturno, tr. šečer sir. a 3IALAGE, br. Jnanito, k. N. Bisso, t. F, Gnttorao, tr. kavn. a KOVI-VOHK, br. Abrani, k. Mcdnnič, t Dntiili, Ir. kava vosk. a St. JAGO, br. Salvador, k. Ricscch, t. L. Samongo, Ir. kav.:, a GALACA, br. Caval marino, k. A. Giuruvič, t. E. 3Ietike, ter. pšenice.
a ODESE, br.Haggi, k.T.Giro, t G. H. Calojani. tr. pien. ivur.o. a LAGOS, br. L'Harpe, k. M. Andričovid, t. 31. Kvekvič, leret , kukuruz.
n BRAILE, ,br. Filomcna, k G.Tomašič, t.K.31orosini, tr. žita. a KORFO, br. Spiridonc, k. D. Piero, t. C. Zavojani, teret
kukuruz, žira itd. „ ETTOL1E, br. Nicolo, k. K. Storaili, I. D. N. Apostolopulo,
ter. kukuraz, žira itd. a SPECIE, br. Evangelislria, k. T. Deda, t. L. Varo, tor. raža. a GENOVE, br. Genio, k. Busica, ordin., ter. aljo itd. a MLETKE, 2 parobroda, kpt.ni Rossini i Leva,- Llovd, pntov. n SIURTO, br. I/appariziouc delle grazie, k. G. Gavagni, terg.
D. Vianello, Ir. žir. , ALEXANDRIE, br. Dalmata, k. G. Slaparje, I. F. 3Iorpurgo,
teret žila, gumi ild. „ AALESUKD, br. Hilda, k. J. Aberg, i. C-. 31. Sdirr.der, terel
ulje ribsko, sulic ribo ild. „ ROTERDAJt, lir. Jolianiia, k. 1). Kuin, ordin. tr. Ser., rilie. „ ITAKA i KORFU, br.St. Kicolo, k. G. Aiimem.Ui, t.G,Ytis-
ma, ter. pšenice, a CARIGRADA, parnbrod, k. G. Pocovie, Llovd, pulovnike. , S3IIBKE, br. Tcinistoclc, k. V. Vladimiri, t. J. ("oon, teret žira, bumbak, vuno ild.	Fsrdo Šroasit.
Vrcdil S. Rutlinaš.
Tiskarnica Aastr. Lloyda.