flvstrijsifo-italijanslio bojišče. Odkar so se našc čete, a tudi naši topovi na italijanski fronti pomnožili, je Lah izgubil še zadnji del svoje korajže» Sedaj se poroča'samo o artilerijskih bojih in posapieznih inla^Dtierijslcib napadih, ki pa ne kažejo vefi iste Ijutosti kot poprej. Gotovo je, da se bodo Lahi zopet povrnili k ljutim napadom, toda sedaj se morajo še skrbneje pripraviti kot poprej, ko še nas ni bilo toliko. . Lalii so baje že izgubili v dosedanjib brezuspe- šnih napadih tri d^esetinke svoje armade in zelo veli- ko oficirjev. Za to, se raora vpoklicati vedno več mož in mladeničev pod orožje, kar posebno hudo čutijo i- talijanske tovarne. Gotovo tudi laškim kmetom to v- poklicavanje ne de dobro, toda premalo so organizirani, da bi njib glas prišel na površje. Ali in kdaj se bodo Lahi udeležili bojev ob Dardanelah, w tem ni ni6 gotovega izvedeti. Poročila si nasprotujejo. Po našem mnenju se jih bodo gotovo morali prej ali slej udeležiti, kajti sicer jim Angleži ne dajo ve8 niti denarja niti premoga. Posebno pa se bo na Lahe &e sedaj moCno pritiskalo, ko niso mogli Avstrije niti premakniiti, karaoli r-azdrobiti, kakor so pred vojsko svojim seSanJim prijateljem obetali. Pomisliti je tudi treba, 'da je laška pornoč pri Dardanelab vsak dan bolj potrebna, ker je ruska pomoC za dalje fiasa popolnoma izkljuSena.  Izjalovljen načrt za scptember« VojaSki kritik v ,,,Stockholnisu Dagbladu" raz|;ravlja obširno o polomu načrtov cetverospoi^azuma, tor pra\i glede Italije, da bi bila morala po sklepu generalnega štaba getverozvcze v septembru zadovoljiti se ob So5i z obrambno pozicijo, en del svoje armade pa bi morala poslali \' Dardanele, drugi del pa proti jugu Male Azije ali proti Siriji, fla bi bila prerezala glavne zveze Turkov skozri Adano in Halebe v korist Angležev. Italijanske f ete bi bile morale čez Franche Comte priti na pomoč generalu Joffreju, da bi bil mogel napa&ti Alza^ko-IjOtarinško. Ali vse to so jo razbilo. Avstro-ogrske čete so 6le od zmage do zmago in izjalovljen je naCrt Cetverorveze za mesec september. :Ta naSrt je bil razlog, da se je Italija tako ei- lila in trudila v mescu avgustu, da bi prodrla soško frontb in zagospodovala naid Gorico m celo okolico — ali vsi napori so se razbili ob hrabrosti naših čets Sedaj čepijo italijanske vojne sile še vedno ob Soči in položaj se ni izpremonil tako, da bi zadoščala kaka obrambna pozicija ob Sofii — izjalovljeni so vsi ¦lačrti.  V bližinl Gorke. ,,S.iovie>iftev" dopisnik p:šie iz Goiice: Tretji mesec vojske z Italijani je za nami-, triiiajsti teden živimo v bojn!i črti. Privadili isrno se, kar aas ;e ostalo, marsi>čemu, še bolj pa smo se odvadili temu1 in onemu. Cas pa drvl nevzdržno naprej. ItaliJani so še vedno tam, kjer so bili prve dni, na$J ju_ naki prav tara kakor iz-pooetka i,n neprestano čakajo, da j:ii spuste naprfij, naprej feez Brda in Furlariiio proti Vidmu in Benetkam. 2e nekaj tednov,, od konoa 'iul-ija na.prej ni veft elikih bojev v bližini Gorioe. Seveda še vedno prile- i kaka granata v mest;:> alj okolico, kjer poruši ali jobije, a le po rnalem, naši topovi s& oglaSa,;«; holj po- redkoma, saiao vcasih je čuti po noCi prasketaiVje pušk !^ ragljanje strojnih pufek. Večkrat pa grmA tam od tlalež 6ez Kras al: pa fez K\i!alske hribe. Vediio pa i>re!iči ob določenih urah, ako jo ^Tenift ngodno; ne-. !caj zrakoplovov, naših ali sovražnib. Nlč poseteiega ve^, nti; novega! Zadaj za gorlško fronto. Od Tržiča pa tja gori do KoroAke divja danzadnem boj, sedaj srditejSi, sedaj lahnejši. Danos se zdi, da popolnoraf)4 ponehava tu, jutri zopet drugod, da poznoje izbruhne s tern ;ve<5jo &ik% Topovi grrae neprestano, kakor da besni nad pokrajino silna ne\dhta. Vmes pa strahotno brenčanje v zrak režočih krogel. Naenkrat ponelia nai kaki točki grmenje topov. Po6i p'a*r puškinih strelov, potem pa oživi strelia,nje 3 puškami in se prične razdevajoči ogenj strojnih pušk. Ogenj posta.ja vedno silovitejši, dokler na tem ali onem delu fronte naraste v nepretrgan hru&5. Potem nas^tane naenkrat mir. Italijani so zopet enkrat poizkusili naskok in so bili odbiti, kakor vedno^ Tam zadaj delajosaperji brez strabu in neumorno postojanke za režerve. Tuintam razstreljavajo skale ti najvišje cenjeni tovariši pehote. Se bolj zadaj, iz varnega zakritja, streljajo topničarji svoje pogubonosne krogle. Pcljska artilerija. Vi začetku vojne  so se fiule večkrat pritožbe proti naši artileriji. Te pritožbe so utihaile že zdavnaj. Dale6 spodaj v rojni vrsti pehofe leže njeni opazovalci. Z nezgrešljivo gotovostjo zadevajo krogle svoj cilj. Telelonske 6rte vodijo od artilerijskih postojank in pehotnih oddelkiovk višjim poveljništvom, kjer se ugatavlja ^položaj in še vsakemu sovražnemu gibanju odgovarja s protiukrepi. Za postojankami poijsfkjega topniStva so težki dalekonosni topovi, nfimeščeni tako, da se ne vidijo niti od blizu in dobro zakriti tudi pred letalci. Cloivek Se skoraj no bi mogel verjeti, da morejo topovi r gotovostjo zadevati vse razdalje, ki jih ne dosega prosto oko. Tehnika je tudi tu premagala sijajno vse težaive. D;aljnogledi z nitnimi križi omogočajo natančno merjenje na razdpJje, ki jih je opazovalec ugotovil s svojim daljnomerom. Dasiravno morda prva ali druga kroglaj, ker je cilj tako majhen in razdalja 12 do 16 km, ne udari naravnost na cilj, ga tretji strel gotovo ne zgreSS več. Dalje zadaj počivajo v šotoriščih rezerve, pripravljene, da v sJučaju potrebe posežejo vmes. Tudi te niso brez dela. Videti je tu tovorno živino, bolj zadaj pa vozove, Z obojnim dobavljajo, kjer je mogoSe, municijo, živila in v sodcnih najpotrebncjše, kar je, pitno voilo, ki je je tako malo, Toda tudi pomanjkanje vode ima svojo dobro stran, kajti v bližini fronte se vodnjaM in studenci le prerai^i (okužijo, iz 6esar nastajajo pofem nalezljive bolezni. Tako pa prinaSa vsak sod iz oddaljenega studenca Betam vedno čisto vodo. Zopet Še nekoliko bolj zatdaj, do koder ne segajo veC tovori, so nastanjene čietev Strojne puSke in pa artilerija se nabaja tu v popravi. Pppravljajo so poškodbo, ki so nastale pri streljanju ali po sovražnem ognju, moStvo se odpofei,va po iz&rpajo&ih naporih v( boju in prav tako tudi konji. Odtod se viflijonavseK straneh cele vrste prihajagdClh voz z mesom, živili,,.. krukom i.n municijo, poleg v&si pa je videti večje ali manjše skupine jdrugih voz, ki so pripr>a,vljeni za uporabo. Ob tekočik vodali se nakajajo klavnice, klavna živina (po veft sto glav govedij in vojne pekarne, ki preskrblj'ajo eete z najvažiiejšimi živili. mesom in kruJiom. Tu, | o širokih doliuali, po kraških planotak, v gorovju, povsod so čete, ki prihajajo iz zaledja po večtedenski vežbi, da tu dobe končno izvežbo. Iz raz6ežnih ogrskili nižin, kjer koruza in pšenica zavzemata cele pokrajine, iz peščenik krajev ined Dravo in Tiso, z nepriiaznih alpskib pogorij, jz obljudenili mest prihajajo v zadnjeni času poklioani črnovojniški oddelki. Tu spoznavajo ozeml.e na Ironti, tu se u6e prenašla,ti velike toplotne razlike, tu se utrjujcjo. .Tu, na ozemlju, kjer se inorejo kretati, ue da bi cielali skodo, se vežbajo posamezno alt v večjih zvezah in se izpopolnjujejo v streljanju. V vojni izku<-ui eastniki, ki po liudih naporih v strelskih zakopih ' potrebujejo odpočitka, vodijo odgovorno vežbanje z isto vestnostjo, s katero so uveljavljali svoje zmožnosti že pred sovražnijtom. Marsikateri poveljnik, ki je vodil fiete v naskok na zahrbtnega sovražnika, je videl, da bi se bilo njegovo moštivo izognilo marsikateri izgubi, ko bi bilo spretneje znalo izrabljati ugodnosti ozemlja, 6e bi bilo bolje umelo zuvarovati kritja pred drobci ali spretneje izvesti bajonetni napad, Tu je bilo treba neizku&enim yojakom, ali takiin,, ki jim je š'e bila manj znana posebnost ozemlja, vcepiti vse znanje in vso spretnost, ki naj jih pretvarja v nepremagljive bojevnike. Bila je srečna misel vrhovuega armadnega poveljniSIJva, dai v zaledju pri&eto izvežbanje daje dozorevnti tu. Na Krasu je povsod prostora za vežbaliSča.jKomaj so čete iz vasi, pa že morajo prifieti praktiCne yaje. Malo obdelanega sveta, veliko grmičja, majbni gozdovi, velifca raznovrstnost talnih oblik, — vse to pospešuje izvežbo. V najbližji razdalji se lahko do.be strelišča, kjer more vojak preizku&ati svojo prožje in se izpopolniti v streljanju. Marsikateri vrl vojak hrepeni po spopadu s 90IVTa^nikom. Težkega srca so častniki večkrat prisiljeni. da brzdajo to hnepenenjja. Oni saral bi bili rajši pred sovražnikom. Vsaka vest o ziraaigi, ki jo berejo žarečih lio, zbada one, ki jim ni dano, da bi 96 borili tam apredaj, toda premagati morajo koprnenje* fta bi sami sodelovali dejanski. Napad ob zvoku godbe. Slovenski dež. strelec Iv. Sert iz PoISc pri Radgoni nam piše dne 2. setptembra z boji§6a ob So5i: Bilo ]e dne 2j5. 'avgusta okoli pol enajste ure po no&i. Noč je bila hladna, meseo je svetil tako lepo, da lepše noči biti ne more. Od dale6 smo slišali žuboreti našo So&o. Slišali, smo tudi rožljanje sovražnikove^ ga orožja. Zapazili smo ga. Cele trume se valijo proti našim postojankam. Naenkrat se sovražnik ustavi, mi pa. zvesto gledamo in postašamo, aiko M se že kateri plazil k našim pos(x).ia:nlkani. V tem hipu zalgra italijanska godba. Italijansku polentarji so mislili, da bodo šli nara\Tiost v mesto G... in da bodo taan slovesno sprejeti. TSFjih godba \q Igrfeila kakor ua kaki slovenski gostiji. Ali ni dolgo trajala ta godba. Naša artiier:ja je s strašnim ognjGm obsipavala Italijane in naeukrat ni bilo v.e5 slišati jiobenega polentarja. ffudi njih godba je utihnila.. Naenkrat se začu]e krik polentarjev. Naskakovati so začeli naše postojanke, a zmotili so !se grozno. Mož za možeta je padal m v par minutah. go bili odbiti z grozuimi izgubaini. Ni dolgo trajal ta mir in začne se druga borba, Še enkrat hujSa kakor pi^a. In tudi to pot je moral pobrisati soyražnilv z velika;nskimi izgubami. Pa §e ni petal, Po naših postojankah. so se inu cedile prevelike sline. V tr&tjiS &e je navalil s tako isilo na nas, da je bila groza, Ni bilo drugače pomoSi, kalcor d'a amo tudi mi morali pogledati, ali ima ItaHjan vrooo kri. S hudim naskokom smo se mu zakadili, nasproti. Za5©lo se je kr_ vavo klaiije. Po dvteurn-om, boju je sovražaik popihal y gozde, ml pa za njiia. To je bilo veselje, ko smo ga odbili. Sovražnik je bil desetkrat moč,L>ejŠi od nag. Ko postane vse mirno, greoio luitro nazaj in poberemo na&e ranj&nce, ki jih je bilo čisto malo. Niti v duhu si nismo mislili, da bodo nage izgube tako malenkosJne. S-odaj pa pogledamo polaiita^e. Groza nas je obšla, ko smo zagledali cele kupe mrtvili sovražnikov. Ti prizori s& ne dajo popislati. Tudi naši stari vojaki3 ki so bili v Galiciji v vojaki, so rekii, da kaj tacega 9e niso videli. Posebno sa se ču-dili "u,nažtvu nas mladih IantoY, ii smo še 1© mesca aprila stopdli pod orožje. Zato pa nas vse druge iante in 6itatel]e zanima ta zgodlba, ki je ne bom pozabil, dokler bom Živel. Mislim, da ima Italijan za zdaj zadosti. Po Mtki smo šli par sto korakov naaaj v gozd, in smo ta«mkaj napraviii alitar. Nato pride naš vo]ni duhovnik in za^ela ko je božja služba. Z povzdignjenimi rokami smo so zahvaljovali za zmago, da rias je Bog obvaroval sovražnikovth krogel, ki so padale bakor to6a z neba. Tudl vi, dragi Ciiatelji JSW. Gospodarja", mladeniči, možje, žea© in otroci, ki ste šo doma, hitite k službi božji jn molito za nas kj se tukaj na južnih bojnih poljih voifekuiejno noč in dan pri vsakem napadu odbijanio gnusr.ega polentaria ki ho<^a oropati našo lopo sloviensko domovino. Mi ' ga zmiraj preganjamo, kakor di.vjo zverino. Bog nf.m dai srečno vrnitev, patem bodo pozabljeno vso vojskin© težave. Dobordob res nlačna stena" za Italljane. Slovenski fantje naS«ga n5©iljr>znega pr-Šp^lka" nam pišejo dne 29. avgusta: Baivnokar preblram pri- Ijubljenega ,,Slov. Gospodarja" v krogu svojih tovariŠev, ki me pazljivo poslušajo. Ta najboljši moj prijateli, me ob.išče redno vsak teden. Pa ne niislite, da beremo naš list kakor v hotelu, ampakvnaši podzemski luknji, kjer čakamo^ kdaj nani kakšen polentar pokaže svojo butico, da mu prezračimo malo niegove možgane. Nahajam se sedaj že precej todnov na kameriitem Krasu, kjer smo prestali že težk^ boje, a hvala Bogu in Mariji &e vedno noSim celo kožo, čeprav me je že marsikateri potentar \tzel na m^ilio. Zaupanje v Boga in varstvo MarijiriO nas čuva pred sovražnimi žeiodi, 6eprav jih kar na tisoče vsipavajo polentarji samo na enega mož,a. Dobnerdobska planota je res za poleutarje ,,lataa stena", kakor 6itam v ,,Slov, Gospodariu"., kajti na tieoče jib je že ostlalo tukaj, ki ne bodo vefi šli nazaj v Svoj domači kraj. Niti enkrat si še niso mogli tukaj skuhati polente, fieprav r.as liodijo zmir-aj ogledovat s svojimi letali. Pa našira izvrstrsim topničarjem se zdi potrebno, čla pomagajo polentajju' pr,i tem poslu. Zatore] veSkrat požjjojo kakgno itaiilansko letalo na tla, da si lahko bolj&e ogleda našo kraje, ber iz takšne visoftine menda ne vidi tako dobro, kakor pa 6e je kar na tleh. N!am Slo\-e.nskim fantom gre tukaj čisto dobro, vojske sm)o že navajeni kakor Italijani polente, Nas še ne zebie, kakor Italijane, ki so Ž3 sedaj sredi poletja zmrznjeni. Pa če jim je tu. kaj premrzlo, jih bomo pa spravili v toplejše kraje, rvjer jih ne bo zeblo kakor tujcaji. NajsrSnejše pozdravre vsem' vojnini tovarišem in brailoem ,,Slov. Gospodarja" pošiljamo iz strelskega jarka: Anton Gaber. Vranc Gaber, Ivan Babič, Ivan Sorič, korporal Fr, Kožuh, Jožef Krallič, Ivap Presen, Jožef Fellin in Jožef Esih. Dalmatlnci dobro ^pucaio". Z dalmatiin^Sdini junaki ob Soči se naše Ijudstvo zelo rado pogovarja. Dalmatinec je zgovoren, rad prippveduje, kaj je vs>e doživel. Naše ljudstvo jih Iiubi- koti se ljubi samo rodnega brata. Ponudijo jim vsega kar se dobi pri hiši. Posebno radi imajo sladke fige, kiaterih je biilo tu pri nas, ki so prve zrle, zelo mnogo, tudi drugih je v obilioi; v kratkem bodo so&nate in jim postrežemo z naimi kalikor bodo hoteli. Vidiino t© krasne junakBj kako odhajaja v strelske jarke; žvižgajo si miedpotoraa io so SaJijo, kot bi šli na radostno pirovanjei in ne1 v krvtavi plies. Vidimo jih tudi, kako prihajajo iz gtrelsldih jarkov v ozaldje na kratek oddih. Cul sem, kako vprašuje kmetič, vrafajoč se s polja, te dalraati'rtgki© junake: ,,No, brat©, ali si dobro ^puoad"? — BE, Boga mi svetoga, dobro", inu odgovarjajo junaki. Beseda ,,puoatiu se tu prl naa sedaj splošno rabi. Nikdo n© pravi) v]e6: na ta in ta griček so danes Lak-i stroljali, ne, tako pravimo: na ta in ta grižek so dan©s Lalhi pucali. In to ne samo pri nas v eni vasi, 5ul seio tudi ljudi z Gon, kako ti pripoviedujejo, a iso tudi jgor k njim prejšnji teden Lahi ,,pucalia. JLalii se bojlio Hrvatov. Kakor se vrag boji blagoslovljene vode3 tako se Lahi boje Hrvatov. ,,Nobeden nas ni tako izmlatil in pretepel, kakor vi", je rekel neki ujet lažki stotnik majorju \Durud5ji, slovitemu poveljniku DaJmatSncev. Ko sta hotela v tej bitki dva Laha ujeti enega Dalmatinca, je zavpjl drugi: ,,:Drži ga, drži ga, ta velja za stol" Bratstvo Slovencev In Hrvatov v Bejanju. Neki Dalmatinec piše splitskjemu ,,Našemu Jedinstvu" med drugim sledeče: ,,IBrali smo v cenjenem ,,'Našem Jedinstvu" o gostoljubju in Ijubezni niaj&ih slovensJdh bratov. Pigali so vam resniico. So okopi in postojanke, od katerih niso daleč hiše in kolibe slovenskih kmetov. Iz feh hiš nam vsi strežejo. Dajejo nam vddo in hrano, ako jo imajo, nekaterirn oddelkom kuhajo sami kosilo in perejo perilo, ne da bi za to svoj© delo zahtevali vinarja. Neka slovienska žena mi je odgovorila, ko s«m ji pri prestavljanja naSega odUelka in okopa hotel nekaj darovati, da noče, ^aj ima tudi ona sina v Bold, kateri ji vedno piše o dabnatinskJem gostoljubju, ,Tako so tudi naše matere ljubeznjive z niihovimi otroci. .Tej vrli ženi so nekiateri naši vojaki poljubili roko, a ona je položila roke nad njihove glave in jih blagoslovila. Verjemite, takih prizorov je veliko, ganljivih do solz. V jarkih molijo zvečer naši vojaki. K njim se znajo priplaziti otroci iz bližnje vasioe, kateri pravijo, da so jih poslali od doma, da z njimi molijo>. da se vrnejo zdravi k svojim družinam. Veliko je srco tega uaroda, a v nas dvlojni ponos, da mu mi branimo domovino." Novl bo]i na Tlrolskem. Iz Tnomosta poročajo 31, avgusla: Meid mnogoStevilnimi porazi, ki so zad«li Italijane pri njihovib bre^uspešnih poizkugih, da H prodrli na Tirolsko, jo najtežji, naibolj izgubonosen poraz 25. atvgusta na lavaronski planoti. Ta poraz je najbrž napravil za daljši čas mir na tem odseku front©, kajti komaj je verjefeo, da bi sovražnik po izkuSnjah, ki jih je doživel tu. kmalu zopet zastavil dov napad. D«aet dol sq Italijanl prlpravliali bvoJ ninsfcok na naše postojanke pri Lavanoiiu. 14. 'arvgusta je za— čela delflvati njihova artilerija in njeno delovanie, je« pozrjejo od uro do ure »lov-itejSe tier tudi po no»6i ni ponehalo. Toča krogel sa je v tem ča^u vsip-aila na hrabre branitelje, v-edno nove baitierije so prihaiule in. od amerikanske ieentiii.etr&k)© granate pa do 30om krogls je bilo zastopano j>ač vse^ kar ima na razpolago sovražna artilerija. Drez ponehanja je padala toča krogel na našo stran, toda škoda, kl' jo je napravila, je bila le nebistvena. Deseti dan so korifeo misliii, da so naše postojanke dozorole za naskok, da morejo sestaviti penotni napad. V noči na 25. a\g. je udartla cela diviziia na naše postojanke. NasktsSili so z razvitimi zastavami. Pripovedovali so Setam, da po taki strašni artilenjsM pripravi ne nalete na odpor in takorekoč brez boja zasedejo naš© postojanke. V resnici 90 prišli 6isto blizu do njih, da, zasesti so oelo mogli naše najsprednejše postojank8, ki smo jjili opustili mi, toda po. tem so ]G pa pričeL ogenj naših braniteljev. Kar po oele vrate jih je pokosil, oele kupa ranj&ncev in mrtvece!v je obležalo pred ;"t3relsikimi jarki. Kar se je le moglo, se je rešilo nazaj z najhitrejšiin begom. V jutranjih urah so ponovili napad z novimi in močnejširai silarui, ki pa je bil odbit z ©nako strahovitiirti izgubami. Tretji napad, ki so ga napraviii dOpoJdna,. se je koncal enako. Italijasiski pešp<<lk št 115 33 bil. do malenkostnih. ostankov potolSen popolnoma, poikovt. nik s petimi častniki je bil ranjen in ujiet, vieč.ina 0stalili čajstnikov, med njimi an major in ve6 stotuikov je ležsjo mrt^h pred postoiankami. Polkovno zastavo. sino osvojili mi, potem ko ao padli trije zastavonoše. Cetrti ziastavonoša, ki sino ga uj&li rajnjienega, si je zastavo ovil okoli trupla. Važne listine so prišle v naše roko. Okoli 400 mož so &e teti dan odpravili kot ujetnike v Trento in Lnomost. Sobojevtniki in ranjeni Italijani, ki se sedaj na_ hajajo v naših bolniSnicah, oenijo izgub© Italijanov pri Lavaronu na najmanj štiri tisoč mož mrtvih, ranjonili iii ujetih. Mi pa smo imeli y vaeih desetih dneb na precej široki Ironti samo 6isto malo mrtvih in ranjenih kakih 50. Po 25. avgu&tu je bil mir na lavaron. ski planoti in Italijani niso v^č obbovili svojega napada. Kako je v Južnih Tirolah. Vojak Vatentin Pirnik, ki služi pri trdnjavskem skladišču v Tridentu na TirGlskem, nam piše dm 30. avgusfa: Sloveiici gmo samo štirje pri našem skladišeu. Polentarju se sioer zelo sline cedijo po našem raestu, pa dosedaj ga Še drugi niso videli, kakor vojni ujetniki in tudi v prihodnje ne bo drugače, ker med tirolakimi strelci še viedno živi Andrej Hoferj&v duh. Sicer pa se tukaj bojuje^o vojaki skoro vseh narodjOv Avstrije, med njimi seveda tudi Slo\renci in vsi skuša.io drug drugega prekositi v hrabnostl. Jaz sieer nimam priJike, se z orožjem v roki vo]skovati, ker sem \1e6jidel v pekariji ali pa v. skladi.ŠGik, kjer pripravliamo kruh in drugi razli&ni živež. Ta naša služba je tudi tm.©nitna, zakaj &e \t)jak ndma patronov za puško in munfoije za žčlodec, potem se 119 mo. re hrabro vojskovati, Vrenie je tukaj skoraj \-«dno lepo iji huda vročina. Pač pa je v gorah liladno, posobno no6i so mr_ zle. Vina bo lelos tukaj zelo malo, ker je peronospora vinograde posmodila, ker ni bilo dobltigalio© za Šferopljenje. Belo vino naflslabše vrs/te \ielja letos 1 K 60 v, črno se še dobi pri kfcrtejtih po 96 v litor. Slovenski fantie pri Naborjetu. Z visoke postojanke blizu Naborjeta nam pišejo slov-enski strelci dne 2. sept&mbra. Mnogo sloveaiskoštajersklb. fantov se nabaja v mrzlih in viaokih koiroških skalah, veliko VjiŠje so pa š© polenlarji. Polentarju se silno aline oedi]|O po našili krajih ter M se rad priplazil čez na.^o Crto. Dosiedaj se mu Se to ni posrečilo. Kaj bo še 1© pozneje, ko mu bo snega cez glavo d©belo nametalo! Po no6i proži doli nft nas kamenje, da bli kateri od naših 6et ne šel v njegove postojanke. A mi nismo tpiko bojfrči in s© g!a ni6 ne usfraširao, gremo pa po drugem kraju na vrh, fterav. 110 je malo dalje. Nekaterikfrat močno naskofiimo in kurimo po njih in Italijani pustijo svoje reči ter zbežijo. Ta.ko smo ž© večkraitl napravili z niimi in š© bomo, ako nas pusti Bog pri zdravju, saj smo spodnještaJOTski slovenski fantje vsi junaki. 'Od zaSetka, ko se j© vojska za6ela, je sovražnik nofi in dan objstreljeval našo trdnjavo Naborjet. To j© trajalo vec t©d_ nov zaporedoma. S© seda,j mu včasih kaka kirogla n topa zajd© serakaj. A moti se, ako mislf, da je trdnja. va že popolnotaa zdrobljena. Od strani se res vidi, kako je razkopano okoli nje, pač pa še sedaj trdno stoji, akoravno jo je tu in tam kaka krogla zadela, Trdnjava š© vedno oddaja svoj starodavjni glas ia svojih topov in jih še tudi bo. Sedaj je v tem ozemlju topovsko grm©nje bolj redko. Pretekli me&ec pa je grmelo, kakor bi se res bli?al sodnji dan, Tudi vreme ima.mo vedno burno in hlaidne v&tro^, pa zdravi &lov©nski lanitje vse lahko prenašamo. M. Verdnik ia Makol, H. Pirš iz Kostriviiioe, ivl. Kovač iz Cadrama in drugi. Kak stra.h napravljo bombe. Ograki list ,,|Vilagh" poroča 0 strahu v Bresciji, ki 90 ga napravile bombe iz avstrijskih zrakoplovov. Neka gospa jo Sla zu pog-rebmi gvojega nioižia, katerega je ubila bomba, kakor je bilo uradno nazna* njeno. Pogreb je bil skupno s pogrobom drugih žrtev. Jokala je, ihtela in se vrnila žalostna doraov. A glej 6udo! Ko stopi v hišo, zagleda a^oga moža po» polnoma zdravega pred Beboj Dognalo se je, da ]e ekgplozija prvih bomb tako učinkovala; na moža, da je kot blazen bežal v neko bližnjo vas in se tam šele onesvestil, ko je divjal ves dan po poljih m vrtovih. Potem je prišel k sebi, ali nič ni vedel, kiako je bil aospel v ono vas. Jokala je torej žena za neko drugo žrtvijo. Italija se pripravlja na zimsko voisko. Iz Chia^sa poročajo, da se v Italiji že pripravljaio za zimsko vojno. V ta namen že poziva;o italijanski listi prebivtilstvo, naj pripravl.;a< za vojaštvo zimske obleke. Tako pravi milanski ..Corriere della Sera" naj se ženstvo podv\z!a, kolvkor le mogoče in pripravi za vojaštvo na fronti posebno (oplih spod. njih oblačil, kajti drugaSe bi, mogla zima in mraz presenetiti vojaštvo. Potem pa nadaljuje omenjeni list: ,,Ze v Vidmu se menja zimskui lemp0jratura od 3 do 12 stopinj pod ni,$lo. Na pol;ih p.a je mraz še občutnejši in pada temperatura zti, 2 do 7 stopinj. Na Krasu je sicer temperatura za nekaj stopinj višja. Toda kar tu učinkuje strahovijfo, je burja,~šilni izhodnik, ki ga poznajo tudi v D;ailm,p.riji in Istri. Burja piha maraikedaj tudi v Vidmu in v seviernih gorskili dolinah, Kako z;;mo nastopa pogosieje in traja tupa^am z razlifino močjo po clele 14 dui. Leta 1907 ie bu.rfa povzrocila 7 stopinj mraza. Deževje je že v Vidmu zelo obiLno, še obilnejše je v predgprjih. V alpskili dolinah že v višjini 300 do 400 roetrov zapada globok sneg. Tam ni po 60 oentimetrov do enega metra snega nič nenavadrjega. VeČkrat sn©ži r.eprenelioma, da zapade sneg do poltretji meftea". Posebno močno snež( v gornjt Karniii, posetfco v Val Dv.^anu. Po zimi leta 1835 do 1836 je na prej'azu Mo.ite Croce padlo d.o 20.31 matra anega, leta 1888 pa 1487 metra, na Cimi Bappadi 13.96 metra, na prelazu Mauria 15.43 in na pMazu Raz^zo pa 16.80 metra. V dctini Cadoro in na Tirolskem snežui viharji niso ta!ko hudi. Na Tlrbižu je navadna višdna snega 60 oftnt metrov do ene^a metra. V izrednih zimah pa nazaste tudji do treh metrov. Zimski mraz se na alpskih vrhuncih izpreminja z višinia in močjo vietrov, ki prihajajo iz Srednje Evrope. Celo v dolinaili, kakur n<a Trbižu in, San Stelano di Cadore ae pogosto opažajo tdmperatuire do 20 in še več stopinj pod niclo, dooim pa }e za alpske \"iš'n© in nezakrite doline v furlaniji v omenjeniem 6a?u računati z mrazom 15 stopjjn] pod ničlo ksake tri ali štiri dni, kakih, 20 dni 6 do 10 stopirtj, cel nadaljni mesec pa 4 do 8 9top;ln]i mraEa. Temperature pod 20 stopinjami mraza so tu redke. Kar pa še ob6ut;:o povišuje učioeik mraz|a in ga ttc^la skoraj neprencjstr ega, je veter, ki je na mekaterii višinah stalni. apremIjevalec mraza." Kakor je lahko umljivo, da. ,,,Corrierova" razlaga podnebnih. razmer na italijanskem bojišfiu nii bogve kuiko prikupljiva za armadto, ki po veliki množinl pozna zimo in sneg samo oddaieč, ali pa niti tega ne. Toplega južniega pcilnebja va:0:io vo.icSt.yo bo pa6 preoej klaviarno gl©dalo, ko kakega lepega jutra zagleda okrog sebe m^ter na diebeto suega, ali pa ko mu začne briti okoli ušes ledena mrzla kra§ka burja. Plezanjie na Krn tedai pač n)e bo poyebno prijetno.