K.af vse pišefo o uciteljstvu. šoll, prosvetl In JVV ¦—1 Zanimiv odgovor na našo pripombo k ugotovitvam »Slovenskega doma« prinaša isti list 20. aprila, ki ga v celoti priobčujemo: »V tedenskem glasilu slovenskega »naprednega« učiteljstva (ki je seveda zgolj strokovno glasilo učiteljske organizacije!) smo brali v zadnji številki tudi odstavek, v katerem so ponatisnjene nekatere pripombe našega lista k pobijanju alkoholizma med slovensko mladino. Naš dopisnik je v članku poudaril potrebo, da bi bilo treba zlasti pri učiteljstvu, ki ima največji vpliv na doraščajočo mladino, iztrebiti alkoholizem. Učiteljski list naredi pri vsem tem popolnoma nedolžen obraz in pristavi pripombo, da se bo nazadnje oglasil še nekdo, ki bo trdil, da so učitelji povzročili celo svetovno vojno. Učiteljskemu tedniku je treba reči le eno, da se namreč zaman trudi, da bi večini slovenskega učiteljstva naprtil popolno nedolžnost, ker ima vsa slovenska javnast o njihovem delovanju jasne in čiste predstave. Vedeti mora, da ljudstvo ne brez utemeljenih razlogov na splošno v učiteljstvu ne vidi svojih prosvetiteljev, temveč ljudi, ki so mu po svoji miselnosti popolnoma tuji. Menda list ne bo zahteval od ljudstva, da se bo ravnalo po kapricah učiteljev, temveč bo le naloga učiteljev, da gredo z Ijudistvom. Minili so namreč časi, ko si je učiteljstvo prilaščalo privilegij, da je s prezirom do ljudstva prodajalo nazore ne »učenost«, ki kvarno vpliva na zdravo Ijudsko dušo. Sicer pa je vse govorjenje o učiteljstvu nepotrebno, ker bo čas sam prinesel osvežujoč veter, ki bq odpihal smeti z žita.« Piscu te notice, napisane v tako »dostojnem« tonu, priporočamo, da pazljivo prečita uvodnik v nedeljskem »Slovencu«, ker bi sc mu sicer utegnilo zgoditi, da bi oni osvežujoči veter njega prvega odpihal. —1 Nepremišljeni očitki. V »Domoljubu« duh. svet. g. Janez Kalan že tedne sem napada naše učiteljstvo, kateremu očita vse mogoče stvari. Zavoljo tega so ise očividno razburili celo nekateri njegovih lastnih somišljenikov, kajti v zadnji številki jim kliče, da so že pozabili, »kako so liberalci brez vsakega vzroka, iz gole mržnje do vsega katoliškega, prcmetavali katoliško misleče in živeče učitelje iz enega kota v drugega, jim nakopavali bolezen in enemu, če ne še večim, celo smrt...« Gospodu Janezu Kalanu, ki velja za resnicoljubnega moža, svetujemo, naj povpraša svoje »katoliško živeče učitelje« po statistiki preganjanj za časa »liberalnega« režima in za časa Stojadinovičevega oprode Dobrivoja Stošoviča. Če so enako resnicoljubni kakor on, nam bodo morali potrditi, da je bilo od leta 1931. do 1935. prestavljenih vsega toliko »katoliških« in »liberalnih« učiteljev skupaj, kolikor jih je premestil sam Stošovič v nekaj mescih. (»Jutro«, 20. aprila.) —1 Beg z vasi je naslov članka v »Domoljubu« od 17. aprila, ki se končuje sledeče: Nikar se, gospodične in gospodje, preveč ne čudite, če va® nekaterih dovolj prijazno ne sprejmemo medse. Saj vas komaj poznamo, ko ste tako malo pri nas; škoda, da imate tako malo časa, da bi ostali tudi v prostem času v naši vasi. Z upraviteljem šole se pač dobro poznamo. Saj pridemo skupaj pri naših igrah, v naši dvorani, saj govorimo z njim, kadar se v nedeljo popoldne sprehaja po šolskem vrtu, saj ga poslušamo, kako poje z našimi fanti, saj nam predava na kmetskem tečaju, saj nam vodi sadjarstvo in kmetijstvo, saj nam prireja roditeljiske sestanke; vsaj tam smo pričakovali, pa vas tudi ni bilo; radi bi vas vprašali, kako kaj naš Janez in Marjanca v šoli. In takole v nedeljo zvečer, ko sedimo možakarji pri Veseli kaplji zraven kozarca vina, je med nami tudi vaš upravitelj. Zaradi tega smo si prijatelji, smo si znanci, se spoštujemo in je upravitelj vos naš. Zato nam pa oprostite, če pogledamo postrani vaš najnovejši klobuček, židane, dišeče obleke in modne rokavice; veste, pri nas doma nam včasih še za sol zmanjka in poleti hodimo bosi. Pa še to nam ne zamerite, če zahtevamo od oblasti, da čimprej prepovc ta strašni beg z vasi! Pa ne zameri tudi ti, dragi učiteljski tovariš, če smo povedali vse to. Ne bodi hud, da smo zanikrn narod, da smo brez prave izobrazbe, da ne znamo dovolj ceniti svoje šole. Kadar bo šola vsaj malo tudi nas videla, se bomo pa poboljšali, prav gotovo. In še ne bodi hud, če bomo še kaj povedali. —1 Danes lahko trdimo, da je draginja porastla v primeri s cenami lanskega septembra že za 25 %. Predvsem se stalno višajo cene moki, mesu in masti. Prav najvažnejša živila se najbolj draže in naj so tudi pod tako zvano zaščito urada za kontrolo cen. Vsa kontrola toliko časa ne bo pomagala, dokler ne bodo določene maksimalne cene za pšenico in živino. Cene moki, mesu in masti se ne dvigajo radi špekulacij v mali trgovini, ampak se dvigajo samo zato, ker se cene pšenici stalno višajo in prav tako cene živini. (»Nova pravda«, 18. aprila.) —1 Uredba o kontroli cen je naslov članku v »Našem glasu«, ki se zaključuje sledeče: »Z uredbo o kontroli cen je bil storjen važen korak v boju zoper draginjo. Seveda bo pa tudi ta uredba mogla roditi uspeh le, če se bo res v celoti, strogo in dosledno izvajala, zlasti nasproti veletrgovcem — uvoznikom in veleindustrijcem. Potrebno bi bilo predvsem, da krajevni odbori za pobijanje draginje kar najintenzivneje sodelujejo, ker brez pomoči teji odborov in drugih oblastev, pa tudi vsega prebivalstva, ne bo mogoče doseči zaželenih rezultatov.«