Mev. 254.
V L!nMM v nedeljo, dne 8. DQVM m Posamezna številka stane 3 Din LClO LIH.
Naročnina
za državo SHS: na mesec......Din 20
za pol leta . za celo leto
120 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji .... Din 60 t inozemstvu. ... . 80
Cene insereloms
Enostolpna peti'nu vrsti mali oglasi po Din 1-50 ia Din 2'—, veČ|i oglas, nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
prilogo „ Ilustrirani Slovenec" Poštnina Mm v ooiovinL
Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.65(1 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Jugoslovani!
Zbor proti italijanskemu barbarstvu nad našimi brati v Trstu in Postojni priredi danes akademska mladina v zvezi vseh narodnih in kulturnih društev v veliki dvorani hotela »Union« ob enajsti uri dopoldne.
Kdor izostane, je izdajalec naših zasužnjenih bratov.
Akademska mladina in narodna kulturna društva.
SDS pred sodiščem.
Zagreb je mesto političnih procesov. Že v bivši Avstro-Ogrski so se obravnavali v dvoranah raznih zagrebških sodišč velezanimivi politični procesi, zlasti »vclcizdajniški«, ki so zanesli slavo mesta Zagreba daleč po svetu, in slavna sodna tradicija je ostala Zagrebu zvesta tudi v novi državi.
V sredo in v četrtek je stala pred zagrebškim sodiščem samostojnodemokratska stranka. Stala je pred sodniki kot tožiteljica, da se opere težkih očitkov, ki jih je izrekel na njen rovaš obtoženi dr. Cihlar.
Na stvari sami namreč nič ne izpremeni, če se je dr. Cihlar morebiti zmotil glede osebe, ki je reprezentirala zagrebško SDS. To je slučajno zmota v osebi — error in persona —, če se je namreč dr. Cihlar res zmotil. Kaj pa, če se ne bi bil zmotil in pogodil poleg stranke tudi njenega vidnega predstavnika v določenem času?
Ne gre torej v najnovejšem zagrebškem procesu toliko za osebo ali za pomoto v osebi, ampak za stvarnost. In stvarnost je taka, da je stala pred zagrebškim sodiščem zagrebška in ž njo vred cela SDS kot tožiteljica in iskala zadoščenja za težke očitke, doživela pa je strahovito moralno obsodbo, tako obsodbo, da ne bo poslej za nikogar več posebno fino pripadati še nadalje stranki, ki se poslužuje v političnem boju takih metod kakor KDS.
Glavno vprašanje, okoli katerega se je sukala vsa razprava pred zagrebškim sodiščem, je bilo; Ali je SDS po svojih organih preganjala hrvatsko misleče učitelje ali ne? Ali je naučna uprava pri premeščanju politično ji neljubih učiteljev postopala pravilno in zakonito ali ne? Razprava je dokazala, da so ti očitki na naslov SDS upravičeni, ker so verodostojne priče izpovedale pod prisego, da jc uganjala SDS take nezakonitosti, kakoršne bi ne bile izlepa mogoče niti v najbolj zaostalih deželah sveta.
Priče so izpovedale, da je bilo premeščenih na Hrvatskem pod gospodarstvom SDS na stotine učiteljev iz političnih razlogov. Ali učitelj ne sme imeti svojega političnega prepričanja? Dokler velja še za svobodnega državljana in dokler plačuje davke, gotovo! Kot svoboden državljan pa sme imeti tudi vladi in vladnim strankam nasprotno politično prepričanje, kakor vsak drug državljan, paziti mora le, da kot opozicijonalec spravi na primeren način v sklad izvrševanje svojih po zakonu mu predpisanih uradnih dolžnosti s svojim političnim mišljenjem. Ali sc je kdo izmed preganjanih hrvatskih učiteljev zoper to pravilo pregrešil? Ne vemo! To bi bila morala dokazati disciplinarna preiskava proti vsakemu preganjancu posebej, a disciplinarnih preiskav ni bilo nobenih! Sodbe in obsodbe so sc izrekle brez preiskave, kakor da ne živimo v pravni državi, ampak v dobi popolnega absolutizma in brez-pravja.
Disciplinacije učiteljev brez disciplinarno preiskave so se izvrševale od učne uprave na podlagi predlogov strankarskih organizacij. Priča je izpovedala pod prisego, da je obstojal v Zagrebu pod okriliem SDS »črni kabinet«, Iti je učitelje ovajal. Kdo pa jc sedel v tem zloglasnem »črnem kabinetu«? Odgovor na to vprašanje je nad vse žalosten; V »črnem kabi-ndu« so sedeli učitelji, ki so ovajali učitelje, svoje stanovske tovariše, in predlagali njihova preganjanja!
Po naših človeških pojmih je učiteljski stan nekaj lepega in vzvišenega. Učiteljeva naloga in dolžnost ni samo vbijati otrokom v glavo razna slovniška in računska pravila, ampak njegova prva in najvažnejša naloga |e otroke vzgajati v dobre in plemenite ljudi. Kdor pa hoče vdahniti v duše in vcepiti v srca otrok dobroto in plemenitost, mora sam
biti dober in plemenit človek, kajti česar človek sam nima, tudi drugim d-ti ne mo-e. Pojma dobrote in plemenitosti pa sta jako težko združljiva z delovanjem tovarišev proti tovarišem v »črnem kabinetu«. Ali ti gospodje tega ne čutijo? Ali se nc morejo več povzpeti tako visoko, da bi samo iz sebe napravili red v svojih vrstah?
Priče v zagrebškem procesu so izpovedale dalje, da niso samo izvestni demokratski učitelji preganjali svojih stanovskih tovarišev, ampak tudi drugi ljudje, ki so pripadali SDS, so se oblastno vtikali v šolske zadeve. Tajr>;štvu SDi je napisal gostilničar priporočilo za neko učitcliico, češ da je »n»ša« in šlo je! Kaj strokovna kvalifikacija, kaj služ-
bena leta, kaj rodbinske razmere, glavno je, da je »naš« ali »naša«! Ali prizadeti ne čutijo, kako sramotno in nizkotno je tako početje? Drugi ljudje to zelo, zelo čutijo!
O nečlovečnostih, ki so se dogajale pri iz'TŠevinju premestitev, raje molčimo. To je taka kulturna sramota, da je ne bo mogoče izbrisati nikdar več.
Vso to sramoto je razgalil pred našimi očmi zagrebški proces. Nasilje, s katerim je vladala SDS in ž njo zvezani organi, je brez primere. In ti ljudje so še tako predrzn', da se upajo o sebi trditi, da so svobodoljubni in napredni ljudje! Zagrebški proces jc postavil svobodoljubje in naprednost SDS v pravo luč in zato je bil potreben in koristen.
Ninčič čestita fesoliniju.
Belgrad, 7. novembra. (Izv.) Zunanji minister je poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku brzojav, v katerem pozdravlja rešitev od atentata in izraža radost nad srečno rešitvijo voditelja fašistov.
Zagrebški proces
ln »Jutro«.
Včerajšnje .»Jutro« si s trudom in muko prizadeva omiliti vtis, ki ga je napravil zagrebški proces ne le na učitelje, ampak na vso pošteno javnost. >Jutro« bi najraje vse utajilo, toda ves trud je zAstonj. Da bodo razsodni in objektivni ljudje videli, kaj je na stvari, objavljamo najvažnejši del razsodbe zagrebškega sodišča po izvirniku. V razsodbi stoji:
Prosudjujuč, dokazala, ovaj sud je na temelju iskaza svjedoka Ivana Tomašiča, dra. Alberta Bazale i Milana Novoseliča stekao osvjedočenje da su progoni hrvat. učitelja za vrijeme ministrovanja Sveto/ara Pribičeviča faktično postejali. Ti svjedoci su naime konkretnim slučajevima potvrdili da je upravo nerazmjerno visoki broj hrv. učitelja za to vrijeme bio bezrazložno premješlan na gora mjesta, pensionisan i otpuštan iz službe, i to bez ikakve istrage i bez dokazanih kakovih neurednosti, nego lih zato, što su pripadali Savezu, odnosno Udruženju hrvatskih učitelja. Isti svjedoci su potvrdili, da su nekoji od hrvatskih učitelja piotuzakonito premješteni na gora mjesta u bivšu kraljevimi Srbi ju, ma da je to u očifoj protimbi sa školskim zakonom za Hrvatsku i Slavoniju. Svjedoci Ivan Tomašič i Milan Novoselič su potvrdili takbdjer, da su učitelj Andrija Šlajcer i supruga mu Hermina u Hodošanu ne samo bezrazložno olpušteni iz službe, nego da su dva-tri dana poslije toga kako su primili dekrete o otpuslu, po bivšem povjereniku za Medjiniurje dru. Vinku Zgancu, sa oružnicima bačeni iz stana na ulicu. Su-više je svjedok dr. Zlatko Kunlarič potvrdio, da se je kao bivši sekretar u ministarstvu pro-svjete osvjedočio da za vrijeme ministrovanja Pribičevičeva nisu bili prevedeni po zakonu o činovnicima ni jedan učitelj koji jc u ispravi, što ju je prema tom zakonu morao podnesti, napisao da je Hrvat ili da je svečenik. Svi ovakovi da su bili pensionirani ili odpušteni. U ovom dijelu dakle drži ovaj sud, da je po-stignut dokaz glede svili činjenica što se tiče progona hrvatskih učitelja.
Ko je bila razsodba izrečena, je rekel zagovornik Ivo Kovačevič:
Raduje me, da je sud utvrdio progone hrvatskih učitelja. U ovom procesu osudjen je Svetozar Pribičev ie.
Upamo, da to zadostuje za vse objektivne ljudi. Mogoče bo to celo »Jutru« dovolj.
Pribičevič se huduje na zagrfcbško sodišče,
Belgrad, 7. nov. (Izv.) Proces, ki se je vršil pred zagrebškim sodiščem zaradi preganjanja hrvatskih učiteljev od strani SDS. je vzbudil veliko zanimanje. Za danes popoldne je sklical Pribičevič v samostojno demokratski klub časnikarje in jim je dal dolgo izjavo. Ugotovil je, da zagrebško sodišče nikakor ni bilo kompetentno soditi o tem, ali so se vršile nepravilnosti ali ne. Za presojo delovanja kateregakoli ministra je pristojna edino narodna skupščina. Ta ima reševati, ne pa sodišče. Ostro je obsodil način poslovanja, potek razprave in motivacijo zagrebškega sodišča in je rekel, da se nobenemu učitelju ni zgodila krivica. V kolikor se je, je tu pot pritožbe na državni svet. Potem rešuje državni svet, nima pa te pravice zagrebško sodišče. (Je zelo jalova ta argumentacija Svetozarja Pribičeviča. — Opomba uredništva.)
ZA RED V ŠOLSKI UPRAVI V SLOVENIJI.'
Bc'grad, 7. novembra. (Izv.) Narodni poslanec Ivan Brodar ic poslal na prosvetnega ministra vprašanje radi nastavljanja učiteljev na dvorazredni šoli v Smledniku. Na tej šoli že od začetka šole leta 1925-26 ni nobene šolske moči, dočim so na drugih šolah učitelji v prevelikem številu. Poslanec zahteva od ministra, da v tej zadevi napravi čimprej red in imenuje potrebno šolsko moč, da sc more pričeti z rednim poukom na sniledniški dvorazrcdnici.
;ih zločinov v Trstu.
JAVNOST OBSOJA BARBARSTVO FAŠISTOV, VLADA PA GA HOČE OMILITI. — PROTESTNI SHODI V BELGRADU — PREPOVEDANI. — K^J BO ODGOVORIL DR.
MOMČILO NINČIČ?
Belgrad, 7. novembra. (Izv.) Zanimanje političnih krogov se je večinoma osredotočilo na dogodke v Trstu, o katerih se vedno mnogo govori. Zanimivo je stališče, ki ga je zavzela vlada napram dogodkom. Zanimivo zato, ker so prepovedani vsi shodi v Belgradu, ki so bili v ta namen sklicani. Vlada je prepovedala shode brez vsakršne motivacije. Nasprotno se jc izvedelo, da bo Momčilo Ninčič na Hobnječevo in Zcrjavovo vprašanje odgovarjal na torkovi seji.
Vlsdni stranki, med njima Hrvatski se-ljački klub, to so radičevci, hočejo te dogodke omiliti, češ, da pri teh dogodkih ne gre za napade na Slovence, ampak da so
pri tem trpeli tudi italijanski državljani. S
tem pa nikakor ne morejo surovega napada,
| ki ga celokupna javnost obsoja, spraviti s
i svc*a. Tako pišejo " najostrejšem tonu vsi
j tukajšnji listi, posebno »Folitika«, popoidan-
! ske »Novosti« in »Pravda«. Pa tudi vladni i •
listi, kakor »Vreme« ostro obsojajo dogodke in zahtevajo zadoščenje.
Italijanski poslanik Bodrcro je obiskal zunanjega ministra ter ga obvestil o tem, kako jc stvar potekla. V parlamentarnih krogih se pričakuje, da bo Ninčič tokrat odgovoril tako, kakor se spodobi z ozirom na tak surov čin, kakor so ga izvršili italijanski fašis v Trstu.
GOVOR POSLANCA ŠTRCTNA. — POSLANEC RAZKRIVA VELIKE NEDOSTATKE VLADNEGA NAČRTA. - MINISTER ZA SOCIALNO POLITIKO PRISTANE NA NEKATERE IZPREMEMBE.
y Bolgrad, 7. nov. (Izv.) Ob nezmanjšanem zanimanju opozicije, pa popolni malomarnosti vladne večine se v skupščini nadaljuje podrobna razprava o invalidskem zakonu. Na današnji seji je prvi govoril posl. Š t r c i n.
V svojem govoru je posl. Štrcin kritiziral II. pogl. vladnega predloga. Ugotovil je, da to, kar vlada s tem zakonom nudi invalidom, ni dosti ali nič. Če nam zakonski načrt ne daje nič drugega, bi bilo upravičeno, da država skrbi za zdravje svojih invalidov. Zakon pravi, da imajo brezplačno zdravljenje tisti invalidi, ki plačajo manj kot 30 Din neposrednega davka. Danes plačuje toliko dav-> ka, posebno med prečani, vsakdo. To je velika krivica in neenakopravnost, ki je oči-vidna, čeprav minister zatrjuje, da bodo vsi invalidi po tem zakonu dobili enako pomoč in da bodo enakopravni. Zato se mora ta omejitev zakona odpraviti in stavlja poslanec tozadeven predlog za spremembo vladnega načrta.
Nadalje naglaša govornik, da je dolžnost države, da smatra tudi tiste za invalide, ki niso bili poškodovani v vojski. Ne pa kakor pri nas, da morajo invalidi z dokumenti dokazati, da so bili poškodovani v vojski Mnogo invalidov je, o katerih vsakdo ve, da so bili v vojni, da so tam zgubili roke ali noge, toda so slučajno izgubili svoje dokumente. Taki po vladnem načrtu ne bi nič dobili.
Nadalje govornik podrobno analizira člene, ki govorijo o zdravju invalidov. Zahteva ustanovitev zdravstvenih zadrug, ki naj bi se ustanovile v celi državi. Osnovanje takih zadrug bi ne bilo samo v interesu vojnih žrtev, ampak vsega prebivalstva. Zahteva, da se zdravljenje dopušča doma, da ni treba hoditi v bolnico.
Končno zahteva, da se čl. 18., ki govori o protezah, spremeni v tem smislu, da bi odgovarjal svojemu namenu. Havnotako predlaga
spremembo tistih členov, ki govore o strokovni izobrazbi invalidov. V čl. 21. se zahteva, da naj veljajo za invalide isti predpisi, kakor za druge učence. Ti predpisi računajo z zdravjem in mladostjo ljudi, ki še niso skrbeli za druge. Če ostane člen v takšni stilizaciji, nimajo invalidi veliko pričakovali od njega. Zato je treba njihovo učenje čimbolj skrajšati, da v kratkem času pridobe kar največ teoretičnega znanja. Zato naj se doda, da resorni minister priznava za posamezne stroke vse olajšave, da invalidi prej končajo šolo.
Govornik posebno kritizira čl. 32., ki zahteva, da mora vsaka občina oskrbeti službo enemu invalidu. To je nespametno in krivično. Zakaj se država ne obveže, da mora vsaka državna pisarna vzeti enega invalida? Ta določba je nesprejemljiva za invalide in za občine, zlasti ni to mogoče v Sloveniji, kjer so majhne in revne občine. Več občin je takih, da nimajo niti tajnika niti sluge. Sramota bi bila, da bi prišel invalid in hodil od hiše do hiše. Tega naši invalidi, ki so toliko pretrpeli, ne zaslužijo. Zato naj se jih ne zaničuje in ponižuje, ko so toliko žrtvovali za obrambo domovine.
Govornik popisuje podeljevanje trafik in zaščito invalidov.
Po obširni kritiki izjavlja, da za ta zakon no more glasovati, če minister ne sprejme vseh predloženih sprememb in spreininjeval-nih predlogov, ki so samo v korist najbednej-ših med bednimi, to je v korist vojnih invalidov.
Po Štrcinovem govoru so prešli na glasovanje o tem oddelku. Med glasovanjem je vslal minister za socialno politiko in z ozirom na opozicijo predložil nekatere spremembe, ki so bile sprejete.
Razprava se bo nadaljevala na seji v ponedeljek.
PREISKAVA ZARADI GRŠKO - BOLGARSKEGA INCIDENTA.
Belgrad, 7. novembra. (Izv.) Semkaj bo v ponedeljek prispela komisija Društva naiodov, ki jc določena za preiskavo žalostnih dogodkov na grško - bolgarski meji. V Belgradu bo ostala dva dni. Nato bo odpotovala na lice mesta. Sestala sc bo z vojnimi atašeji, ki so istotako po nalogu Društva narodov preiskovali dogodke na grško-bolgarski meji.
TRANZITNA KONFERENCA Belgrad, 7. novembra. (Izv.) Od 12. do 16. novembra se bo v Bukarešti vršila konferenca delegatov držav Male antante, na kateri bodo razpravljali o tranzitu.
CIČERIN V BERLINU.
Berlin, 7. novembra. (Izv.) čičerin je prekinil svoje zdravljenje v VViesbndnu in je odpotoval v Berlin.
Demonstracije proti fašistovskim zlodejstvom.
Velike demonstracije proti barbarizmu fa-fi tov v Trstu so se vršile včeraj v našem stolnem mestu. Ob enaisti uri dopoldne se je zbrala na Kongresnem trgu velika množica prebivalstva in glasno protestirala proti vanda-li mu in terorizmu italijanskega fašizma, ki ga le-ta nepretrgoma vrši nad našimi zasužnjenimi brati v Primorju, osobito pa v Trstu. Demonstranti so hoteli dati tudi duška ogorčenja v Šelenburgovi ulici pred pisarno italijanskega konzulata, bili pa so ustavljeni pred kavarno Zvezda«, kjer je stal močan kordon policijskih organov, ki je zelo strogo nastopal, da ščiti zastopstvo Italije. Vsled močnega policijskega kordona pri »Zvezdi« so nameravali demonstranti priti pred pisarno ital. konzulata s Prešernove, ozir. Dunajske ceste. Tudi tam so se bliskale sablje in delovali penderki. Demonstracije so se vršile nepretrgoma brez presledka skoro celo popoldne, višek ogorčenja proti italijanskim šikanam napram našemu ljudstvu Ln zločinom fašistov pa je prikipelo
zvečer ob 6. Velike množice ljudstva so demonstrirale v Prešernovi in Aleksandrovi ulici, pred »Zvezdo« in na Dunajski cesti, kjer se je vzklikalo naši državi m protestiralo proti politiki Rima. Naval ljudstva je bil tak, da je moralo policiji na pomoč prihiteti orožništvo, ki je z nasajenimi bajoneti za trenotek potisnilo demonstrante nazaj. Kljub temu so množice nadalje demonstrirale proti Italiji, obenem pa vzklikale našim zasužnjenim bratom. Demonstracije so se zaključile šele pozno v noč. Med demonstracijami je policija aretirala dopoldne g. Mateliča, popoldne ob 6 pa še dva, in vse tri odvedla na policijo, kjer so bili po zaslišanju že včeraj izpuščeni na svobodo.
Demonstracije so dokaz, da naši bratje niso pozabljeni, da naš narod sočustvuje z njihovo gorko usodo in da je njim prizadeta krivica, kakor da bi bila prizadeta nam. Uverjeni naj bodo, da pride dan, ko bodo tudi oni prosti in svobodni pod streho hiše ene.
Protestno zborovanje v Zagrebu.
Zagreb, 7. nov. (Izv.) Danes popoldne se Je vršila na zagrebški uni.orzi seja vseli akademskih društev, na kateri so sklenili prirediti v nedeljo dopoldne ob 10 protestno zborovanje proti nasiljem italijanskih fašistov
nad našim ljudstvom. Akademiki so izdali proglas tudi na celokupno meščanstvo da se udeleži tega zborovanja, ki se bo vršilo pred zagrebško univerzo.
Razmere v Dalmaciji.
Dr. Anton Korošec je po svojem povratku iz Dalmacije sprejel našega urednika in mu dal ua njegova vprašanja o vtisih iz Dalmacije sledeče odgovore:
»Ali ste zadovoljni z uspehom Vašega agi-lacijskega potovanja?«
»S predsednikom Hrvatske Pučke stranke g. Baričem sva imela 18 zborovanj in sestankov, ki so bili vsi zelo dobro obiskani. Nad vse pričakovanje ugodno so potekla zborovanja v Sinju, Šibeniku, Splitu, Dubrovniku in v Makarski. Vsi shodi so se vršili v najlepšem redu, čeprav je do najnovejšega časa bila HPS v teh krajih v manjšini. Povsod so naju pričakovali z največjim zanimanjem.«
>Kako je ljudstvo v Dalmaciji danes razpoloženo napram HPS?«
»Izvrstno, pravim, izvrstno. Ljudstvo se vrača v vrste HPS, ki se bo kmalu dvignila na ono višino, na kateri je stala pred volitvami v ustavotvorno skupščino. Takrat je bila HPS, kakor znano, najmočnejša stranka v Dalmaciji. Ko sem se odpravljal v Dalmacijo, sem mislil, da bom imel le maloštevilno obiskane ožje strankarske konference. Pokazalo pa se je, da je bilo najino potovanje velepomembna manifestacija za velike ideje našega programa. Dalmacija soglasno priznava, da je HPS vedno vodila zdravo realno hrvatsko politiko.
»Kako stoji danes z Radičevo stranko?«
»Radičeva stranka razpada. To potrjujejo vsi, ki poznajo razpoleženje ljudstva v Dalmaciji. Politično zreli del radičevcev zapušča Radičevo stranko. Drugi del radičevcev čaka, ker še vedno veriame Radičevim agitacijam, da bo Radič ukanil Pašiča in izpolnil vse, kar jim je obetal pred volitvami. Dvomim pa, če
bodo vztrajali v čakanju. Trdno se oklepajo Radiča samo oni elementi, ki pričakujejo od današnje vlade osebne koristi, da postanejo n. pr. občinski komisarji in glavarji, ali pa da dobe posojila pri Narodni in pri Hipotekami banki. Toda špekulativnejše glave med njimi že danes premišljujejo, če jim ne bi več neslo, če pristopijo k radikalom.«
»Ali ste res napadali srbske stranke?«
»Kritika še ni napadanje. Priporočal sem povsod hrvatskemu ljudstvu, naj ne pristopa strankam, ki so v svojem bistvu srbske. Dokler ne pride do velikega in pravega sporazuma med narodi, naj vsak narod z največjo čuječ-nostjo varuje svoje postojanke. Hrvatski rarod mora biti močan, ko se bo s srbskim in slovenskim narodom pogajal za končnoveljavno in pravično ureditev države. Vse, kar govore danes v Belgradu pri zelenih mi?ah o ugodnem razpoloženju za sedanji sporazum, je fikcija, verujte mi, gola fikcija.«
»Kaj se je v Dalmaciji izpremenilo po Vaših opazovanjih, odkar ste zadnjič potovali po tej deželi?«
»Dalmacija je danes zopet hrvatska. Misli hrvatski, čuti hrvatski in njeni ideali so hrvatski. Dalmacija gleda, kako v Belgradu ravnajo "ž njo in je razočarana. Pod krinko jugoslavenstvn so ji v največ primerih vsiljevali srbstvo v urade, šole in občine. Gospodarsko je popolnoma zanemarjena, ubita od davkov. Belgrad ne ravna ž njo nič bolje kakor Dunaj. To zimo grozi lakota. Katoliki pa so še bolj ogorčeni, ker jim prosvetna in verska državna uprava onemogoča njihov svoboden kulturni razvoj. To ni malenkost, toda v Belgradu tega nočejo razumeti.«
Seja Jugoslovanskega kluba.
Belgrad. 7. nov. (Izv.) Jugoslovanski klub včeraj in danes razpravlja na podlagi Sušni-kovih poročil o političnem položaju. Nato je poročal član finančnega odbora Vladimir Pušenjak o delu odseka, ki proučuje carinski tarif. Klub je pretresal posamezne postavke carinskega tarifa. Prihodnje dni bo razpravo nadaljeval. Jugoslovanski klub stoji na stališču, da je treba zaščititi interese naših gospodarskih krogov, da pa ne sme zaščita iti tako daleč, da bi radi nje trpeli najširši sloji ljud-
stva. Po končani razpravi o carinskem tarifu bo klub razpravljal o obrtniškem in delavskem vprašanju in storil primerne ukrepe.
Ecji v Siriji.
Pariz, 7. novembra. (Izv.) Med četami vstaškega poveljnika Bakrija in Francozi so se začeli pravi boji. Ostra bitka se je vnela v bližini muslimanskega dela mesta Damaska, Francozi so napad odbili. Iz Bejruta poročajo, da so Francozi napadli vstaše 16 km cd Damaska. Boj še traja.
HoSandlji.
(Konec.)
Gledališče nima mnogo posetnikov, pač pa koncerti. V Amsterdamu je slavni dirigent Willem Mengelberg, ki je ravnatelj kon-cerine zgradbe, Concerlgebouvv. Tu najdeš, če si muzikaličen. dosti lepega na uho. Pa tudi tisti, ki se razumejo na glasbo kakor zajec na boben, se hvalijo, da pridno posečajo koncerte in da razumejo godbo, in res tudi ti radi govorijo o tej lepi umetnosti. Skrivnost tiči v tem, da nosi vsak program za lajika neprecenljive podatke, in sicer poleg kratke biografije skladatelja tudi razlago umotvora, v kolikor se ga sploh da razlagati. Tako dela Mengelberg za prosveto, da privabi v svojo dvor,"io vsakogar ter mu nudi kar največ uk;,")Č0 užitka in razumevanja za umetnost.
Gledališče pa je bolj v zanemarjenem ■dnrju. Državnega gledališča ni, pač pa obstoj \i o privatne trupe, ki potujejo iz mesla v meslo ter najamejo zgradbe za nekaj mesecev ali tednov. Najbolj imenitna voditelja taki.. trup sta tudi pri nas poznana Dr. Willem r<:yaards in Louis Bomvmeester. Holandska liamsl a literatura je lepa in obsežna, toda ■ lepša je flamska literatura. Pismeni jezik isti. Obe plemeni, Flamci v Belgiji in Ho-, 11' ' v Ilolandiji se skupaj nazivajo Nizo-Med obema narečjema ni druge ko dial lične razlike.
Okoli takih prominenlnih osebnosti, ka-
Seja okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Te dni so se vršile seje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Dne in 4. t. m. so bile seje upravnega in nadzorstvenega sveta, 5. in 6. t. m. pa seje ravnateljstva, ki po zakonu nadomešča sejo skupščine. V poteku sej se je konstatiralo, da je zavarovanje preobsežen aparat, da se vodi centralistično za celo državo. Konstatiralo pa se je tudi, da se odločujoči gospodje, ki de facto danes vodijo to upravo, premalo zavedajo današnjega položaja in stagnacije obrti in industrije ter računajo po mnogo ugodnejših razmerah, ki so bile pred par leti. Zavod neprestano zida in investira. Poleg ljubljanske ponesrečene palače, ki bo stala 13 milijonov, se gradi palača v Zagrebu, ki bo stala tudi gotovo 25 milijonov ali celo več. Za Belgrad, ki menda tudi ne sme izostati, pa se votira letno po 10 milijonov Din za stavbeni fond. Poleg tega se investira denar tudi v razna zdravilišča in druge stavbe, o nekaterih se ne more reči, da bi bile posrečene. Ako bi hoteli odbori urediti poslovanje takozvanega »ažurnega dela«, bi se pač morali bolje pobrigati, za kar bi morala priti inicijativa od onih gospodov glavnega direk-torija, ki so delali, da se je sedanji zavarovalni zakon uveljavil in ki so duševni očetje zavoda bili in so še danes. Dokler so številke bilanc v redu, to še gre. Ker pa se je pričel za zavod tudi čas slabejšega dotoka, prispevka, bi menda gospodje vendar radi prevalili bremena na slučajno imenovane člane upravnega in nadzornega odbora, kojih število bo pa že tudi kmalu preveliko in izčrpano. S tako eminentno važnim zavodom tako ne more iti naprej. Treba je, da se čim prej izvrši revirija zakona ter se zavod do gotove možnosti decentralizira in se izvrše volitve. Da po tej poti ne gre dalje ,so prav dobro pokazale zadnje seje ravnateljstva. Rešile so se v dveh dneh od 17 točk dnevnega reda le nekatere. Med drugimi so tudi točke za odobritev zaključnih računov iz 1. 1922-23.
1.	Bilanca zavarovanja za slučaj nesreče je sledeča: aktiva 152,120.740 Din; pasiva: 140,125.328 Din, torej čisti prebitek 11,995.420 dinarjev.
2.	Bilanca zavarovanja za slučaj bolezni je: aktiva 146,715.523 Din; pasiva 98,347.873 dinarjev; čisti prebitek 48.367.650 Din.
3.	Bilanca penzijskega fonda Osred. urada za zav. del.: aktiva 30,376?249 Din, pasiva 36,956.482 Din; deficit 6,500.233 Din.
4.	Bilanca zdravilišča Brestovac za 2. polletje 1922 je: aktiva 6,531.167 Din; pasiva 6,431.495 Din; prebitek 99.672 Din.
5.	Bilanca zdravilišča Brestovac za leto 1923 je bila: aktiva 2,285.775 Din. pasiva 2,718.574 Din; primanjkljaj 432.799 Din.
Od brutto-prebitkov zavarovanja za slučaj nesreče, ki znaša 13.327.063 Din, se mora kriti deficit dež. blagajne Zagreb in Som-bor, tako da ostane 8.797.977 Din, kar se prenese na nov načun.
Važno je tudi, da mhrstrstvo za socialno politiko kot nadzorstvena oblast samo či.ti, da je tak centralizem zanič ter se morajo po njegovem ukazu voditi računi za vsak pokrajinski oddelek zase na njih račun; zakaj naj bi se potem ti računi vodili v Zagrebu za Ljubljano, Belgrad ali Sarajevo? Mnogo tež-koč je delalo tudi to, da je ravno ob času zasedanja umrl dosedanji predsednik zavoda g. Pilepič. Zato je nastal prepir, kdo bo njegov naslednik. Po pravilih se namreč men/a ' predsedstvo med delojemalci in delodajalci in i ker je bil g. Pilepič iz vrst delodajalcev, bi J moral biti sedaj novi predsednik iz vrst de-j lojemalcev. Po dolgih pogajanjih je bil izvo-I ljen nov predsednik iz vrst delodajalcev, tajnik industrijske Zveze g. Marko Bauer. Ako ministrstvo kmalu ne izpopolni novih imeno-
vanj, oziroma, kar je edino pravilno, ne iz. vrši volitev, bodo ostala mesta nezasedena, ker je že zelo veliko imenovanih članov iz. stopilo ali pa so umrli. Pa tudi gospodarstvo zavoda bo treba vzeti energično v roke, kajti to, da se le nastavlja uradništvo in se zida, pa le zida, gotovo ne vodi do dobrega cilja, posebno ker prihajajo v zadnjem času zel0 zmanjšani dotoki prispevkov, in mogoče je, da se dotok celo poslabša.
Občinske volitve v Ljubljani. Včerajšnji »Slov. narod« poroča iz Belgrada, »da je pred-sedništvo vlade obvestilo pisarno narodne skupščine, da bo minister za notranje zadeve Boža Maksimovič odgovarjal na vprašanje g. dr. Korošca gtede razpisa obč. voiitev v Ljubljani, čim pride ta točka na dnevni red narodne skupščine.« Temu poročilu dostavlja »Narod« pripombo, da bodo občinske volitve v Ljubljani razpisane v najkrajšem času, »ket se je vlada odločila za razpis volitev že zdavnaj prej, predno jc vložil dr. Korošec svoje vprašanje na ministrskega predsednika.« — To je povsem točno. Vlada se je že zdavnaj odločila za razpis občinskih volitev v Ljubljani in sicer takrat, ko so intervenirali pri mi-nistrskem predsedniku gospodje mestni gerentje, da se volitve čim prej razpišejo, da ne bo občina brez potrebe nakupovala sokolske-ga posestva in prodajala svet na Prulah. To zahtevo gospodov gerentov je krepko podprl tudi dr. Žerjav.
Saj razumemo. Ko smo v članku o napredni fronti zapisali, da strankarska zaslep. ljenost ni ravno vzorna za naš mali narod, je postal »Nar. Dnevnik« hud. To je zelo razumljivo, kajti če bi bili le dve stranki na Slovenskem, vedo gospodje za »Nar. Dnevnikom«, da bi bili nekako odveč, in tega se vsakdo boji. Sicer pa našo misel o »napredni fronti« v istem uvodniku »N. D.« le še podčrtava, zakaj točno po »Jutrovem« napevu poje pesem o nekih fronderjih med duhovščino proti SLS, katerih pa seveda ne ve po. vedati.
Nespodobnost. »Jutro« se zgraža nad stavkom v našem predvčerajšnjem uvodniku, v katerem pravi člankar, da je postala beseda »brat« med nami beseda, ki vzbuja po sedemletnih izkušnjah sram. Iz stavka samega in iz celega zmisla članka je razvidno, da jo hotel članica r s tem le na bridek način ugotoviti, kako daleč so od bratstva naše sedanje notranjepolitične razmere. »Jutro« pa v svoji zlobi zavija in nam podtika, da smo rekli, da se sra.nujemo bralstva s Srbi in Hrvati i ter nam očita cinizem. »Jutro« je enostavno nespodobno. »Jutro« in njegova politična skupina — ožja in širša — imata največ krivde na nesrečnem razvoju političnih razmer v naši državi. Iz strankarske sebičnosti je SDS od vsega početka pristala na enostranski, na hegemoniji enega naroda sloneči režim, še več — postala je v Belgradu najzagrizenejši pod-pihovalec in obrekovalec proti svojim lastnim bratom — Slovencem, Hrvatom in Srbom, v kolikor so pristaši demokratizma in enakopravnosti. Nikdar bi razmere v Jugoslaviji ne bile postale tako težavne, nikdar bi se v naših srcih ne bilo nabralo toliko jTrenkosti, da ni bilo zastrupljevanja političnih vodnjakov v Jugoslaviji od strani SDS. Nespodobno in cinično je zato, ako se drzne »Jutro« še sumničiti in klevetati, kadar ljudem, ki jim jugoslovanska država ni strankarska gmajna, v grenko-sti prekipeva srce. Slovenci dobro vedo, kdo se že sedem let d.an na dan trudi, da oblati Slovence kot protidržaven in reakcionaren element, ki ga je treba na vseh poljih izstradali; Slovenci niso prezrli sramotnega, izdajalskega stališča, ki ga je zavzelo »Jutro« še povodom zadnjega narodnega praznika dne 29. oktobra. »Julro« zato prav stori, ako se končno začne vaditi v spodobnosti.
kor sta Royaards in Bouvvmeester, se izkristalizirajo družbe igralcev. Te družbe imajo večinoma to hibo da sta eden ali dva igralca sijajna, vsi drugi pa so pod povprečnostjo. To škoduje skupni igri in odtujuje inteligentno občinstvo gledališču. Kino je največji in najuspešnejši konkurent gledališča.
Ilolandci n;majo niti enega količkaj znanega skladatelja. Beethovena, ki je bil flaluškega pokoljenja, smatrajo za Nemca, ker se je rodil v Bonnu in živel na Dunaju. Pač pa se ponašajo s tem, da zna malokdo izvajati godbo tako mojstrsko kakor oni. Ponosni so na svojega Mengelberga, ki ni razglasil njih slavo samo širom Evrope, nego tudi po Ameriki.
Najboljša tla je našla na Nizozemskem slikarska umetnost. Dižavni muzej v Amsterdamu, Mauritshuis v Haagu, zbirka v Delflu in muzej v Anversu in Bruslju hranijo tako bogale dragocenosti nizozemskega duha in umetnosti, da se ne more drugega nego nemo občudovati toliko krasote. Resna, globoka umelnost Rembrandta, največjega med vsemi, kraljuje nad vsem. Oba sangvinična Flamca, Rubens in Van Dyk, sta Belgijcem višek umetnosti. Nešteto je manjših imen, kakor Breughel s svojimi vaškimi scenami, Jan Sleen s svojimi nesramnimi pijanci in javnim pohujšanjem, ki je posebno popularen. Če je kaka družba preveč vesela, in če je vse ra/.inetnno ln se ljudje vedejo nedostojno, se reče le: Jan Steen. In ve se vse. Venneer s svojima dvema barvama, modro
in rumeno, ter nešteto drugih mojstrov je pripomoglo do tega, da je nizozemska šola postala tako slavna.
Med modernimi je najbolj znan Israels, židovski slikar, s svojimi slikami polnimi ostre karakteristike in toplimi, resnimi barvami. Nato Toorop, s svojo velikopotezno koncepcijo in novimi oblikami, ter mnogo, mnogo drugih.
SliKarstvo igra baš na Nizozemskem veliko večjo vlogo nego drugje. Zdi se skoro, da je Bog vzel Nizozemcem vse druge tvorne talente ter jim dal samo dva: trgovskega in slikarskega. In oni niso slabo gospodarili s tema dvema: ponosna kolonijnlna država In-sulinde in širom sveta znani umotvori so plod teh talentov.
Najbolj nacionalni holandski slikar se mi zdi Frans Hals čigar dela so zbrana v Haar-lemu, kjer je mojster živel v ubožnici. Tu se spozna v njegovih slikali umetniško čustvovanje, spojeno z vedrim optimizmom in okrepčujočo hudomušnostjo. Njegove slike so tako polne veselega, utripajočega življenja, njegove osebe živijo, govorijo in se gibljejo na plalnu, on je razumel, prikazati življenje tako, kakor ga vidi oko od Boga nadarjenega umetnika.
Še o nekem pojavu moram govoriti Stare slike so v teku stoletij potemnele. Vse niše slovenske stare slike so temne, in ravno lako slike v dunajskih zlvrkah. Isto se je godalo s holandskirni. Toda na?li so metodo po kateri spraskajo firuež, v kaleiem sedijo po-
temnele Ivarine popolnoma s slik. To je silno mučno delo, ki zahteva popolno poznanje mojstra in slike ter globoko umetniško čustvovanje. Miljonl.rat in miljonkrat mora slikar, ki restavrira tak star umotvor, iti s Čopičem preko platna, tega dragocenega plalna, ter ve pri tem, da je slika, ki jo hoče obuditi zopet k življenju, že davno lastnina civiliziranega sveta, in da jo vanj uprto na tisoče oči, ki s skrbjo zasledujejo, ali ne bo kaj pokvaril. Nekaj Frans Halsovih slik je tako re-stavrirano. in reči moram, da je moral biti Hals velik umetnik, da je mogel sam napraviti take kolorile, kakor jih današnji umelni-ki kljub temu, da imajo za sabo tehnično tako spopolnjeno industrijo barv, ne morejo nikdar zadeti. Vsak slikar si je v tistih časih sam delal svoje barve!
Holandija je slara kulturna dežela, in izlet po deželi ti pričara na vsak korak lepe slare gradove in vse, kar more romantična duša podobnega poželeti. Na nekem mestu blizu Ulrechla sem zagledal fort, ki se mi je zdel precej primitiven. Nemci se pri vsaki priliki norčujejo iz holandske armade in sploh njih vojaške sposobnosli. Pravijo, da se je Bismarck samo dvakrat v svojem življenju i smejal: takrat, ko mu je umrla tašča, in tisti-krat, ko je videl neko holan.isko trdnjavo.
Ne bom popisoval vseh čarov mirne in negovane prirode. ne morem reproducirali vtisa, ki ga napravijo mlini na veter med sočnimi polji in travniki, na katerih se pre-niišlieno oase krasna goveja živina, tudi no
^	__ 0 v Vsi v Ljudski dom iinunnummmMMiifiui»»itn>imi»m»HnntM*»iw<tmi»M^ Vsi v Ljudski dom /1
Danes ob 8 zvgčgrj hsvcčanl telovadni ahadcmltl sentpetrskega Orla ygg!!gl
ob 8 zvečer
"A
'V
Dnevne novice,
Uredniška vest. G. Fran Terseglav se je (rj-nil z dopusta ter je z današnjim dnem zopet prevzel glavno uredništvo našega lista.
Iz Žužemberka smo prejeli danes vest, ^ je orožništvo zabranilo ondotnemu g. dekanu Gnidovcu s silo vstop v šolo na Dvoru. Pekan Gnidovec je bil pod vlado dr. Žerjava leta 1921. zaradi neke bagatele obsojen. Zabitega so štiri leta po obsodbi iztuhtali, da je dekan tako velik grešnik, da ga ne smejo pustiti v šolo. Za znane PP vlade je veliki župan dr. Baltič izdal tozadeven nalog, ki se je včeraj izvršil. Kakor pa izvemo od popolnoma točno poučenega vira, je sedanji prosvetni minister Vukičevič poslal na ljubljansko oblast brzojavko, da se odlok velikega župana v tej zadevi suspendira, dokler minister sam ne odloči. Kakor razvidno iz dogod-na Dvoru, sledi, da se ta brzojavka ni vpoštevala, kar je vsekakor jako interesant-no in se bo zaraditega izpregovorila še resna beseda. Toliko za danes.
SLS razpada! Ne verjamete, da res raz-ia? Saj je zapisano v >Jutru«! In včeraj pobira za »Jutrom« stopinje celo »Narodni dnevnik«, torej je vendar več kot res. »Jutro« je že v četrtek odstavilo tajnika SLS Gabrov-ška, v petek pa so odpadli župani in občinski odborniki z dežele. Prvači občina Grosuplje. Kaj se je zgodilo? Po dolgem čakanju so bile razpisane občinske volitve in izvoljen občinski odbor, v katerem imajo odborniki SLS dve-iretjinsko večino. V četrtek je bil izvoljen za župana g. Adamič z Blata št. 15, pristaš naše stranice. Da malo pokrijejo svojo blamažo, retane po končanih občinskih volitvah občinski odbornik demokrat in naročnik »Jutra«, go-pod Goršič, ter predlaga v smislu »Jutrovih« klanjanj pred Pašičem zaupnico g. ministr-kemu predsedniku. Ker so naši po pravici mislili, da to ni stvar občinskega odbora, se za predlog niso zmenili, tako da ga nihče ni dal na glasovanje in ni nihče zanj glasoval. Pa pride k »Jutru« znani informator — baje je sedaj radikal — in jih potegne. Goršiča napravi za pristaša SLS in iz samo predlagane zaupnice Pašiču nezaupnico Korošču in vodstvu stranke. Vse naj bi bila demonstracija proti SLS, demonstracija, ki je niti »napredna kontrola klerikalnih teroristov« ne more preprečiti. Za ocvirek »Jutro« seveda ne more pozabiti tudi škofa in duhovnikov. Kako bi sicer bil protiklerikalen list? In da ima članek večji povdarek, ga slovesno končajo z duhovniško deputacijo v Belgrad. Pravoveren bralec »Jutra« bere, verjame in se veseli. Ob takem soglasnem kriku »napredne fronte« mora vendar pasti klerikalni Jeriho! In kar je še več vredno, je to, da je veselje neprestano, zakaj vedno razpada, se kolje in maje ta presneta SLS. Ker je noče biti konec pri nobenih volitvah, imajo nad njenim razpadanjem lahko neminljivo veselje. Liberalni malomeščan je ves srečen, d*> "a vlečejo s »klerikalizmom« in da sme plačevati davke, ki so jih izglasovali v dvanajstinah in proračunih napredni poslanci.
Škof dr. Bonciačič se je te dni iz Rima povrnil v Split
Brezbrižnost Direkcije državnih železnic. Direkcija drž. žel. v Ljubljani je izdala še prvega oktobra t. 1. nove tarife in nove kilome-terske razdaljnike, to pa samo postajam, ne pa revizijskemu osobju, katero jih vsak dan potrebuje. En primer: Med Škofjo Loko in
Ljubljano stane vozna karta, če jo potnik kupi pri blagajni Din. 7,— .Če pa potnik vsled zamude ne dobi karte pri blagajni, mora pa plačati sprevodniku dvojno vozno ceno po Din 9.—, to je Din 18.—. Vprašamo železniško ravnatneljstvo, zakaj se ne pobriga, da bi imeli tudi sprevodniki pri vlakih tiste pripomočke, kakor jih imajo postaje. Prosimo ravnateljstvo v Ljubljani, da izda tudi sprevodnikom novo kilometersko kazalo, da se ne bodo pobirale previsoke voznine od potnikov.
Dražba lova. Z razglasom št. 19806 razpisana dražba občinskega lovišča občine Mavčiče se ne vrši dne 16. novembra 1925, temveč v ponedeljek, dne 30. novembra 1925. 1. ob 10. uri pod istimi okolnostmi v uradu okr. glavarja v Kranju.
Županski tečaj v Žužemberku. Vse župane in občinske odbornike žužemberškega sodnega okraja vabimo na županski poučni tečaj, ki bo v Žužemberku v nedeljo, dne 15. novembra t. L Po možnosti naj se udeleže tega tečaja tudi sosedne občine višnjegorskega sodnega okraja. Kraj in pričetek tečaja priobčimo tekom prihodnjega tedna. — Županska zveza.
Dar mesta Berlina Zagrebu. Mesto Berlin je darovalo zagrebškemu zoološkemu vrtu sedem opic.
Aerodrom v Zagrebu. Za gradbo aerodroma v Zagrebu je vlada dovolila 3 milijone 600 tisoč Din.
Nova izdaja poštnih znamk. Dunajska državna tiskarna je pod nadzorstvom naših uradnikov izvršila klišeje za novo izdajo poštnih znamk po 1.—, —.50 in —.25 Din. Kliseje so prenesli v Belgrad v državno znamkarno. kjer bodo znamke tiskali. Nove znamke pridejo v promet začetkom prihodnjega leta.
Kap je zadela v petek, 6. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Šmartnem pri Litiji priljubljenega posestnika Antona Rozino, po domače Boštjanovega iz Male Kostrevnice.
Nov notar. Notar Dr. Peter Jereb je po premeščenem g. notarju Fr. Burgerju prevzel v Radečah njegovo pisarno v hiši poleg hotela Jadran in pričel ta teden že poslovati.
Smrt pod vozom listja. Poročali smo že iz Kostanjevice, da je dne 28. oktobra peščena skala ubila 18 letnega Adolfa Drachslerja. Ni minil en teden pa je prišel na vrsto drug mladenič, 26 letni France S k u b i c z Gorenje Prekope pri Kostanjevici. V torek 3. novembra so Skubičevi trije, dva brata in sestra peljali iz gozda voz še precej mokrega listja France je voz opiral, a voz je bil pre'.ežak in se je prevrnil nanj. Brat in sestra nista mogla sama dvigniti nanj. Sestra je tekla iskat drugih ljudi na pomoč. Pa bilo je prepozno. Ko so Franceta rešili izpod voza, je v par trenutkih umrl. Pokopali so blagega fanta poleg očeta, kateremu je pred štirimi leti neznan zločinec v gozdu presekal vrat in ga oropal.
Iz agrarne službe. Za arhivarja pni okrož nem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan orož. narednik Janko Križan.
Imenovanje. V oddelku za socialno politiko pri župan, oblasti v Ljubljani ej imenovan za tajnika Peter P o p o v i č.
Imenovanje na rudarski šoli y Celju. Za učitelja na rudarski šoli v Celju je imenovan nadučitelj v Dramljah Fran Košut ni k.
Iz agrarno službe. Za arhivarja pri okrož-Viktor Novak za višjega gozdarskega in-
ženerja pri velikem županu ljubljanske oblasti; Alojzij Rus, gozd. referent na Hvaru, za upravitelja pri gozd. upravi na Bob. Bistrici.
Iz zdravstvene službe. Za zdravnika-pri-pravnika v drž. splošni bolnici v Ljubljani sta imenovana dr. Ludovik B r a u n e in dr. Igo Tavčar.
Iz sodne službe. Imenovani so: Ivan Mlinar za poduradnika-zvaničnika na okraj, sodišču v Kočevju; Ivan K 8sel za sod. slugo v Kočevju; Jožef M a r n za sodnega slugo v Metliki; invalid Janez Bizjak za sodnega slugo v Kostanjevici. — Franc Drame, sodni sluga v Šoštanju, je iz službe odpuščen.
Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 7. nov. 1925 objavlja: Pravilnik o fakultativnem odkupovanju agrarnega zemljišča veleposestev in o pobiranju, vknjiževanju in porabljanju 10 odstotnega prispevka od kupnine. Naredbo, kako naj višja agrarna oblastva uporabljajo zakonske razloge za odvzemanje dodeljenega zemljišča, ko postopajo po nar. št. 21.725-25 o določanju subjektov in objektov agrarne reforme. Razpis, kako naj postopajo carinarnice, ko jemljejo deklaracije v delo.
Dobroznana tvrdka M. Ambrožič in drug, manufakturna trgovina na veliko v Ljubljani na Starem trgu se je preselila na Dunajsko cesto št. 28. Glej tozadevni današnji oglas.
Kdor proko Sofije potuje v Rim, izdaja brez potrebe čas in denar. Enako dela tudi revmatik, preje poizkusi vse mogoče drage mešanice, predno prične rabiti sigurno sredstvo Pištiansko blato. Dobi se v naravni obliki kot »Pi. Qa.« in kot gotova kompresa »Gama« v vseh lekarnah. Zastopstvo in glavno skladišče: L. Schreiber, Zagreb, Akademski trg l/II.
Naj jc petek ali svetek, Pekatete so hrana, ki vsak dan prav pride! Na razpolago je razen makaronov, špagetov še mnogo drugih vrst, ki se dobe v vseh trgovinah.
V celi državi dobro poznano milo »Gazela« vsebuje in ima samo dobra svojstva. Gospodinje, vpoštevajte to in zahtevajte v trgovinah izključno samo »Gazela«.
Če ti je zdravje ljubo, pij dnevno čaj, pripravljen iz čajnih mešanic znamke »Buddha«, ki se dobi pri vseh trgovcih.
Iz Ljubljane.
Današnja telovadna akademija v Ljudskem domu bo izredno lepa in zanimiva. Na sporedu je izročitev prehodnega prapora zmagovalcem, orodna telovadba, različne proste vaje šentpeterskega orlovskega odseka in orliškega krožka, ki niso bile še nikjer izvajane. Sodeluje salonski akademski orkester ter moški pevski zbor orlovskega odseka. Poleg tega si bodo posetniki lahko ogledali razstavo diplom, daril, kipov in drugih priznanj, ki jih je pridobil vrli odsek.
Umrl je 6. novembra, Dunajska cesta 23, g. Josip Moro, prokurist tvrdke Carl Pollak ; v Ljubljani. Bil je iz splošno znane stare ljubljanske rodbine Moro ter takorekoč celo svoje življenje deloval v eni tvrdki. Ze kot mladenič 18 let je vstopil v tvrdko Janesch, tovar-
no usnja, ko je prešla le-ta leta 1899 v roke g. Carl Pollaka, je tudi umrli g. Josip Moro ostal kot takrat še mladi agilni knjigovodja in izboren organizator v firmi Carl Pollak, katere zvesti sotrudnik je delal še do zadnjega večera svojega življenja. Zadnje mesece je večkrat tožil o bolečinah na srcu. posebno pa se je čutil slabega zadnje dni V petek dopoldne so ga kakor v tihem mirnem spanju ležečega našli mrtvega v postelji. Pokojni je bil človek veselega, kremeni tega značaja, splošno priljubljen družabnik, vzor vestnega, točnega in do smrti zvestega uradnika-sotrud-nika, za katerem žaluje nebroj njegovih dobrih prijateljev in znancev. Blag mu spomin!
Cerkveni koncert. Opozarjamo na spored cerkvenega koncerta v Trnovem, ki obeta nuditi res pravi umetniški užitek. Vstopnice se še dobe v pondeljek dopoldne v Novi založbi, v glavni trafiki na Mestnem trgu in v župnijski pisarni v Trnovem. Pred koncertom pa v cerkvi od tričetrt na 7 dalje.
»Mlinar in njegova hči«, žaloigra v 10. slikah se ponovi danes na Ljudskem odru. Popoldanska predstava; začetek ob pol 4. uri. Ugodno za občinstvo iz okolice. — Prodaja vstopnic od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. ure popoldne naprej do začetka predstave v Ljudskem domu.
Ob priliki francoskega narodnega praznika (praznik premirja) v sredo 11. t. m. se na francoskem konzulatu v Ljubljani za stran-i kc ne uraduje.
Iz Šiške nam pišejo: Kmalu bo preteklo tri mesece, kar se je zaprl tukajšnji poštni urad, a vendar še danes ne vemo, kdaj in kje dobimo svojo pošto. Izprva je poštna uprava hotela vzeti v najem prostore v Kmetovi hiši, a pod pritiskom več tukajšnijh industrijskih podjetij je kupovalo poštno ravnateljstvo bivšo Štirnovo hišo, ki leži bolj v sredi Šiške. Kupčija se pa ni sklenila zaradi visoke kupne cene, V današnji stanovanjski mizeriji bi se imelo poštno ministrstvo brigati, da bi se zidala v vseh večjih krajih prepotrebna poslopja, kamor bi spravilo svoje urade in kjer bi vsaj nekaj poštnega osebja dobilo stanovanje. V Šiški bi bila zgradba poštnega poslopja zaradi jako živahne trgovine in industrije posebno priporočljiva. Ako še pripomnimo, da donaša tukajšnja pošta državi vsak mesec 15 do 20 tisoč dinarjev čistega dobička, potem bi se pač lahko zidalo za poštni urad državno poslopje ter s tem kolikor toliko zmanjšala stanovanjska beda, saj z najemanjem lokalov in kupovanjem hiš se pa stanovanjska mizerija samo veča. — I. B.
Proslava cerkvenega zbora v Niceji se bo v Rimu vršila od 8. do 14. novembra. V cerkvi sv. Petra bo ob tej priložnosti pontifikalna maša po vzhodnem obredu, pri kateri bo slovesno navzoč sveti oče. V ljubljanski škofiji se bo 1600letnica nicejskega cerkvenega zbora praznovala v nedeljo dne 15. novembra; vernikom se bo prečital pastirski list ljubljanskega škofa o pomenu te proslave. Ker sv. oče žele, da se pri tej proslavi spom;njamo krščanskega Vzhoda, zato bo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v nedoljo 15. novembra ob 5 popoldne v dvorani hotela »Union« priredilo predavanje s skioptičnimi slikami o delovanju pa-
Prepričajte se tudi Vi, da so
.VOIKiV Čevlji
aiicc
Ifsr- nasproti Mestnega doma, — res najboljši in najcenejši !
morem pričarati pred čitatelja posebno obeležje, ki ga da pokrajini intimna zveza zemlje z vodo, saj so polja in travniki vedno zopet in zopet presekana od kanalov, ki deloma posredujejo promet, deloma pa, in to predvsem v onih predelih, ki ležijo pod morsko gladino, služijo v svrho drenaže. Nad vsem tem se razpenja ono nordijsko nebo, svetlo in vendar ne sinje, ki tako tlači na dušo človeku z juga, in ki se tako jasno zrcali v očeh domačinov.
La Haye, c'est une ville de luxe, mi je rekel znanec, s katerim sem izpočetka govoril francosko, predno sem se priučil ho-landščini. In res, Haag ni mesto dela, tukaj stanujejo bogatini, visoki umirovljeni nrtd-niki in častniki; to je mirno mesto, ki šteje manj nego pol milijona prebivalcev, skoro brez industrije in trgovine. Tu je parlament, setoječ iz dveh zbornic, prve in druge. Tu je seclež vlade, tu so zbrana vsa ministrstva, tu je mnogo bogastva, mnogo historičnih spominov, in tu je končno kraljica, ki ob strani svojega soproga, princa Hendrika, modro vlada nad narodom, ki njene vlade ne smatra za njeno, temveč za svojo, kar tudi odgovarja dejstvom. Het residenliedorp imenujejo hudomušno Amsterdamci Haag, rezidenčna vas. Res je da so tu hiše manjše, da so ulice mirnejše in ožje, a vendar ima Haag, ki se raz-teza do morja, kjer je divno mondensko ko-pni išče Scheveningen, nebroj čarov. Med Haagom in Scheveningenom se razteza haaški gozdič, v katerem se nahaja mirovna palača,
delo Carnegieja, kjer je zdaj mednarodno razsodišče.
Schevveningen me je razočaral. Morje je sivo, viharno, pusto, solnce se redko pokaže. Kaj pomagajo razkošni hoteli in penzije, kaj pomaga zdraviliški dom, lep kakor kraljevski dvor, če ni tu našega solnčnega, sinjega Jadrana? Pusto je tu, veter ti hoče strgati klobuk z glave, a svet je eleganten in bogat, družabno je dobro poskrbljeno.
Amsterdam ima svoje kopališče, kamor hodijo skoro samo židje, tako da ga imenujejo šaljivo: židovski akvarij. To je Zandvoort. Bogati svet gre v Noord\vyk, Bergen op Zee in druga lepa kopališča, v svoje vile.
Rotterdam je mesto dela. Medlem ko prevladuje v amsterdamskih ulicah trgovec, vidiš tu predvsem delavca. Saj je tu največja luka evropskega kontinenta, in velika industrija. Ko stopaš po starih lukah ob Mezi (saj Rotterdam ne leži, kakor Amsterdam tudi ne, ob morju; morski pristan Rotterdama je Hoek van Holland, medtem ko služi Amsterdamu kot tako Ymuiden), se ti zdi, kakor da si nekje na Angleškem ali v Združenih državah. Vsi napisi so angleški, tu so sami buteherji in bakerji, in nič ni slagerjev in bakkerjev. Saj pridejo semkaj skoro samo mornarji tujih narodnosti, in ti seveda ne razumejo holandščine. Sploh je v Rotterdamu jako velik angleški vpliv, in tu je mnogo angleških tvrdk, ki v Amsterdamu skoro čisto manjkajo in ki jih je posebno mnogo v An-versi.
Rotterdam ni tako čist kakor Amsterdam, in ne tako vabljiv.
Ko je Nizozemec končal svoje študije na srednji šoli, ne gre na študij v veliko mesto. Amsterdamska univerza je malo poznana in napravi zelo klavrn vtis. Universitas Am-stellodamiensis je v neki nizki hiši na nekem skritem dvorišču, in skoro nihče je ne poseča.
Študentje gredo v Utrecht ali Leiden. tehniki v Delft, aristokrati in bogali mladeniči pa v Groningen. V Leidenu ima dijaško življenje najlepšo tradicijo, in tam ne stoji na vratih študentovskih mamic holandsko, da se oddajajo sobe, nego: Camerae locandae.
Pisatelj Beets, s psevdonimom Hilde-brand, je opisal starodavno študentovsko življenje v Leidenu v živih barvah.
Tu je deloval ustanovitelj moderne medicine, Boerhaave, ki so mu zgradili lep spomenik.
V univerzitetnem mestu Utrechtu je vsako leto industrijski velesejem, in sicer v lastni, večnadstropni, impozantni palači.
Delft, mesto, kjer je bil rojen slavni Hu-go Grotius, ustanovitelj mednarodnega prava, slovi poleg tehnične visoke šole še po svoji obrti fajans, ki so pod imenom delftski porcelan osvojile svet. Tu so še Francosko-Nizozemske oljarne, kjer ima večino francoski kapital. Tovarna ima tako silen areal, da bi moglo na njem stati celo mesto.
Mesto Gouda izdeluje sloviti goudski sir in ilovnate pipice, ki so tako karakteristične za Holandce.
Da, vsaka najmanjša naselbina nudi svoje posebne zanimivosti, povsod je stoletna zgodovina, povsod so sledovi bojev in stremljenj, spomini na 80 letno vojno proti Špancem, na grozovitosti vojvode Albe, na francoske čete ob času Luija XIV, ko so Holandci pretrgali jeze in s tem utopili sovražno vojsko, ter pri tem žrtovali vse, kar so imeli.
Mnogo bi se lahko še napisalo o tej zanimivi deželi, ki je med nami tako malo znana. Le redkokdaj se pojavi kak slovenski trgovec ali industrijalec za par dni v Amsterdamu, ker ima tam kake kupčije. Trgovske zveze naše države s Ilolandijo so male in znašajo približno 1% naših inozemskih interesov.
Patriotičen in junaški je mali narod tam gori, na severu, v nizkih pokrajinah ob severnem morju. Iz njega so izšli veliki možje na vseh poljih, kjer je šlo za možato odločnost in žilavo vztrajnost. V kolonljalnj potitiKi so postali učitelji Angležev in Francozov, v trgovskem duhu pa učitelji vsemu svetu. B.
je nas najboljši domači informačni zavod ima v vseh mestih zanesljivi- poverjenike daje informacije o vsem. posebno pa še o imovnem stanjii denarnih zavodov trirov sko industrijskih podjetij in privatnih o»cb ove inlormacije so točne. izčrpne in brze se nahaja v Vilka Karadžiča ul. 11. Beograd ov telelon je fi-ja, a brzojavni nasl. Argus

HJKULO" dišave v zavoiih so
m
pcžcve dobrodelne misije v stradajoči Rusiji leta 1922 in 1923; pred predavanjem bo kratek govor o pomenu niccjskega cerkvenega zbora. Sodelovalo bo pevsko društvo »Ljubljana«.
Težak boj je imela včeraj od 4 do pol 5 popoldne ljubljanska policija z izvanredno mi-šičavim pijančkom na Sv. Petra cesti prav pred brivnico g. Podkraiška. Dva stražnika sta krotila porednega in hudomušnega moža, ki se jima je najprvo vlegel na sredi ulice v blato ter odločno protestiral, da bi se pustil spremljati. S težavo sta ga nato vzdignila. Nato se je mož poskušal na zvijačo rešiti iz krepkih rok, začel je gladiti enega stražnika, drugega pa odganjati češ, da ga ne mara. Nato je rekel, da gre ž njima, ampak da hoče cigareto. To zahtevo je podkrepil z močnim vpitjem ter zmerjanjem ter besnim ruvanjem, na kar se je zopet vrgel v blato. Pri padcu si je raztrgal 800 kron vreden kožuh. Le s silo sta stražnika razboriteža privlekla do hiše št. 33 v isti ulici, kjer se jima je pa možakar priiel za železna vrata, od katerih ga nista mogla nikakor odtrgati. Tudi penderk ni pom ..^al nič. Pijanček ju je pozival: Le bijta, le udaritel Še le, ko sta pritekla še dva stražnika na pomoč, so ga z združenimi močmi odtrgali od vrat ter zanesli na dvorišče, kjer je počakal na voz, s katerim so ga cdocljali na varno. Tam bo imel priliko premišljati svoje nepremišljene besede ter občudovali svojo moč, katero niti stražniki s penderki ne ukrote, Da je bilo radovednežev toliko, da se je za četrt ure ustavil promet na tem mestu, ni potreba posebej omenjati.
V vinotoču (kleti) Viktorja Sedeja, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, se točijo najraz-novrstnejša pristna vina po 11, 12 in 15 Din.
7475
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakuDU čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Pozor krojači, šivilje in neširilje! Celodnevni, poldnevni in večerni pouk moškega in damskega krojenja. Pričetek 9. novembra. Vpisovanje od 28. t. ni. Razpošiljanje in izdelovanje krojev. Krojni pouk s pošto potom učnih zvezkov učencem, ki ne morejo prisostvovati tečaju. Oblastv. konc. dipl. krojna šola, Židovska ulica 5, Ljubljana.
Iz štajerske.
IZ MARIBORA.
REŠEVANJE STANOVANJSKE KRIZE.
Različni faktorji so napravili že poskuse, kako bi rešili stanovanjsko krizo v Mariboru. Skušalo se je s prodajo vojašnic vojaški oblasti in znano je, da se tudi g. župan dr. Lesko-var zato zelo zanima, saj se je pred kratkim poleg drugih tudi zaradi te zadeve peljal v Belgrad. Ker pa vojaška oblast noče o tem ničesar slišati, zato je treba seči po samopomoči. Občina je uvedla tovornino, ki je prora-čunjena na 600.000 Din. Druga možnost, kako rešiti stanovanjsko krizo, bo gradbeni davek na stanovanja, kakor ga imajo vpeljanega že v drugih mestih, n. pr. na Dunaju, kjer je občina postavila s tem denarjem že nad 10.000 stanovanj. Zato bo predlagalo Društvo stanovanjskih najemnikov na svojem javnem shodu 10. t. m. v Gotzovi dvorani uvedbo stičnega občinskega davka za mesto Maribor.
Po načrlu, izdelanem po odboru najem-niškega društva, bi plačali ta davek vsi, ki imajo stanovanje v Mariboru, pobiral bi se davek tudi od naturalnih, društvenih in stičnih lokalov, dalje od hotelov, gostiln, kavarn, denarnih zavodov in industrijskih podjetij, davek bi plačevali tudi podnajemniki. Davka oproščeni bi bili oni, ki imajo manj kot 800 dinarjev mesečnih dohodkov ter humanitarna,
kulturna in telovadna društva. Davek bi znašal za stanovanje z 1 sobo 7.50 Din, i 2 sobama 15 Din, s S sobami 30 Din, s 4 sobami 60 Din, s 5 sobami 100 Din, s 6 in več sobami 120 Din mesečno. Podnajemniki bi plačali za 1 sobo najmanj 7.50 Din, za več sob 25% od zgornjih navedb. Obrtniki bi plačali 10%, trgovci, industrijci in drugi za poslovne prostore 20% od najemnine in industrijska podjetja poleg zgornjega še 10 Din mesečno od vsake zaposlene osebe; denarni zavodi po višini glavnice od 250—5000 Din mesečno. Za one zavode, ki so zidali, predvideva predlog znatne znižanje navedenih postavk. Zanimiva je statistika stanovanj. Stanovanj z 1 sobo je 2549, z 2 sobama 1679, s 3 sobami 763, s 4 sobami 367, s 5 sobami 97, s 6 sobami 68, s 7 sobami 25, z 8 sobami 14, z 9 sobami 4, z 10 sobami 4, z 11 sobami 1. Po približnem računu bi dajal ta davek občini letno 1,400.000 Din.
Poleg tega namerava društvo najemnikov predlagati zvišanje naklade na vino za 0.50 dinarjev od litra, kar bi dalo letno 750.000 Din, skupno bi se torej stekalo v občinski gradbeni fond nad 2,000.000 Din, s čimer bi mogla občina lepo število stanovanj sezidati.
Kako velika je stanovanjska kriza v Maribora, vidimo iz velikega števila nerešenih prošenj za stanovanja, in sicer od 1. 1923. 543, od 1924 294 in od 1925 453, skupaj 1290 nerešenih prošenj.
Zgoraj navedeni predlog ni še definiti-ven, vsak ima možnost, da pove svoje mnenje na javnem shodu, vendar pa ne bo kazalo tega predloga odkloniti, če hočemo, da pridemo enkrat do boljših stanovanjskih razmer. Gotovo bi bilo dobro, da bi tudi državna oblast priskočila na pomoč k reševanju stanovanjske krize v Maribora, če drugače nc, vsaj s tem, da bi davke znižala. Akciji pa želimo j obilo uspeha. .
Glavna skupšč;na »Glasbene Matfee« 1 pevskega zbora se je dne 5. novembra t. 1. izvršila. Udeležba je bila polnoštevilna, prišel je tudi g. predsednik glavnega odbora dr. ! Tominšek. Sprejeta so bila nova, razmeram primernejša pravila. Po poročilih odbornikov je bila bolj in tudi manj stvarna debata, ki se je zaključila z absolutorijem s pohvalo dosedanjemu odboru. Zato se je novi odbor izvolil tako, da so se izpolnila le ona mesta, kjer dosedanji fnnkcijcnarji niso mogli dalje ' vršiti svojega posla Novi odbor si je zastavil i načelo, ki ga je vsa skupščina soglasno potrdila, da naj ;avnost smaira »Glasbeno Malico« in njen zbor kot visoko šolo pevske umet-nosii, naj je ne vabi in ne sili na torišče vsakdanjih ambicijoznosti, pač pa jo vsestransko podpira kot splošno narodno institucijo in lasinino.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje za torek dne 10. t. m. v Gotzovi dvorani velik javen shod s sledečim dnevn'm redom: 1. Naš splošen položaj. 2. Davek na najemnino. 3. Splošno štedenje. 4. Druge pereče zadeve. — Ker se bodo na tem shodu razpravljala vprašanja največje vržnosti in se bodo tudi določale smernice za naše nadaljnje delovan'9 in postopanja, zato je dolžno't sploh vseh najemnikov in podn^mnikov, da se shoda si-- Odbor
gurno udeleže
IZ CELJA.
Koncert kvarteta Zika se je vršil v ka-zinski dvorani včeraj Strokovno poročilo priobčimo prihodnjič.
IZ PTUJA.
Slomškova proslava. Orel v Ptuju pripravlja Slomškovo proslavo, ki se bo vršila koncem novembra ali začetkom decembra. Na sporedu je predavanje, deklamacije Slomškovih pesmi in petje.
Nova hiša. Vrablova hiša ob mostu čez 1 Grajeno je pod streho. Spomladi se bo delo
nadaljevalo. Poleg nove hiše bodo zidali že dve. Eno bo postavil mizarski mojster Potrč, drugo pa trgovec z železnino Vrabl.
Električna luč je v minoritsko cerkev že napeljana. Sedaj jo inštalirajo v samostanu.
Gro! Herberstein, ki ima posestva tudi v Libohovicah na Češkem, biva sedaj na svojem gradu v Ptuju, kjer ostane nekaj časa.
Živinski sejem se je vršil v Ptuju dne 3 novembra. Prignali so 237 volov, prodanih je bilo 24 po 7—9 Din kg žive teže; 362 krav, prodanih 104 poDin 3.50—7.50, slabše so bile klobasarice; teleta po 9—11.50; 84 juncev, prodanih 16 po 5—7; 88 junic, prodanih 28 po 5.25—9; 13 bikov, prodanih 5 po 6.50 do 8.50; 90 konj, prodana 2 po 600-5500; 113 kobil, prodanih 15 po 600—5500 ; 23 žrebet, prodanih 7 po 350—700 Din. Promet slab, kupcev malo.
Na svinjski sejem dne 4. novembra so pripeljali 117 svinj in 233 prašičev; prodanih je bilo 114 po 10.50—15 Din. Prešiči po 7 do 12 tednov stari po 100—150—225 Din komad. Svinjski sejem je bil živahnejši kakor živinski.
IZ TRBOVELJ.
Pevsko društvo »Zvone. V nedeljo praznuje tukajšnje pevsko društvo »Zvon« tridesetletnico, v zvezi s slavnostnim koncertom, na katerem sodelujejo poleg domačega zbora še pevska društva iz Ljubljane. Litije in pa Šmartna. — Društvo »Zvon« se bo ob tej proslavi spominjalo svojega prvega ustanovitelja in predsednika pokojnega župnika Petra Erjavca s tem, da mu položi nagrobni venec, obenem se zapojejo žalostinke. Vsa ta svečanost se vrši ob pol 12, po deseti maši Društvo se je najprvo imenovalo »Pevsko in tamburaško društvo Zvon«. Od početka ga je vodil g. or-ganist Ličar, kmalu se je pa društvo preselilo na Vode in tamburar.je je prevzel g. učitelj Stritar. Ko je odšel ta k vojakom, kjer je tudi stalno ostal, je prevzel vodstvo g. Pavlič in j bil vodja društva dolgo let. Gojilo se je večji-i del, posebno na Vodah, samo tamburanje Se-j le ko je prevzel kapelništvo g. učitelj Moli, je | preobrazil društvo v pevski zbor. Kakor se mora priznati g. Pavliču, da se je smel 8 svojimi ta.nburaši pokazati in nastopiti v vsaki dvorani, ravnotako je g. Moli dosegel s svojo eneržijo, da se sme imenovali njegov zbor eden prvih. Za svoj trud je žel že večkrat priznanje. »Zvonu« kot kulturnemu društvu želi-, mo tudi v bodoče najboljših uspehov.
Ponesrečil je rudar Vozelj Franc na dnevnem odkopu podjetja Dukič in drug. Kot spremljevalca vlaka, ga je pritisnila lokomotivo in ga težko poškodovala na želodcu. Pre-. nesli so ga v bolnico.
Samomor. Rudar Jak'ič Rudolf, stanujoč pri Cahunu na Tereziji, si je zabodel v sredo nož ped srce in si prerezal glavno žilo. Njegovo življenje jc v nevarnosti. Vzrok jc nesrečna ljubezen.
Most n« Vodah. Ker se je ta most na strani proti Fortejevi liši razširil do vrta in se je napravila nova betonska ograja, se je na drugi strani ob Lisacovi hiši skazilo lice mostu, Sedaj se tudi ta stran mestu razširja in se napravi tudi enaka ograji kot na prvi strani. Most bo sedaj 3 m širši kot poprej.
Nove stavbe. Od zadnjega poročila pred enim mrsecem so se dogradile in napravile slcde"e nove stavbe: G. Sitar in Golob stanovanjsko hišo s trgovskimi lokali nasproti Ran-zingerjevc restavracije na Retiah. G. Parlenč, mizarsko delavnico v bližini Dimnka; g. Dro-fenik iz Be- Skega si je postavil na križišču pri ISvšniku lično hiš co iz betona s stanovanjem in mesnico; g. Skerbec, krojaški mojster, je z»čel graditi prizidek k svoji biSi, da si poveča dclavnico. Hi5c rastejo tu kot gobe po dežju.
Damske plašče
najnovejših modelov iz najfinejšega volnene^ veiourja, fina podlaga z vatelinom v vseh barvah nudi v Ljubljani najceneje tvrdka
F, & I. GORIČAR — Sv. Petra cesta 29
Oglejte si, preden kupite drugje I
Iz Preknmrja.
IZ MURSKE SOBOTE.
Vojaški koncert. Na inicijativo poveljnika mesta g. majorja Obradoviča je priredila preteklo sredo zvečer varaždinska vojaška godba v prostorih hotela Dobrač koncert, čigar čisti dohodek je namenjen tukajšnjemu Dijaškemu podpornemu ruštvu, da podpre v prvi vrsti one šesto- in sedmcšolcc, ki so morali vsled ukinitve razredov na soboški drž. realni gimnaziji oditi nadaljevat svoje študije na druge zavode. Konccrt, ki je bil za M. Soboto pravi užitek, so posetile najodličnejše soboške osebnosti; žal pa, da nismo opazili pri njem marsikoga, ki bi si ga ob takih prilikah želeli videti. Vse priznanje pa obče priljubljenemu gospodu majorju, ki jc s tem svojim činom pokazal, kake pri srcu mu je prekmurska dijaška mladina. Z delom prepojenim z ljubeznijo do domovine mu bo izkazala svojo globoko hvaležnost.
fz Primorske.
Onešfnščenje Vilharjavega spomenika v Postojni. V noči od srede na četrtek so brez-dvomno italijanski zlikovci oskrunili spomenik, ki so ga postavili Notranjci skoro pred četrtstoleljem svojemu stavljenemu rojaku, pesniku Miroslavu Vilharju. Zlikovci so z ostrim železnim predmetom popolnoma raz-tolkli napis, vsekan na kamenitem podstavku. Vllharjevemu doprsnemu kipu so obesili okrog vratu razcefrano laško trikoloro, ki so jo bili strgali z neke slovenske hiše v bližini. Govori se, da se je vse to zgodilo pred očmi patru-lirajočih karabinjerjev. Dopoldne drugega dne so na ukaz občinskega komisarja oprostili nepotrebnega ogrinjala, pač pa je ostal napis poškodovan, da le s trudom prečitaš: Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! Ljudstvo je razžaljeno in ogorčeno, a za enkrat si ne zna pomoči. To je zločin, ki zadene z nami vred ves jugoslovenski narod. Združimo svoja čustva v najenergičnejši protest proti skrunil-cem naših svetinj!
Vojaške olajšave. Koncem oktobra t. 1. je izšla naredba o skrajšanju vojaškega službovanja na šest mesecev za vse vojake, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje domačega gospodarstva odnosno za vzdrževanje najbližjih sorodnikov.
Dramatika. Društvo »Mladika« v Gorici je vprizorilo o Vseh svetih Hauptmannovo ža-loigro »Hanice pot v nebesa«. Predstava je bila lepega dela dostojna in se v nedeljo ponovi. Oorški Slovenci so na polnili dvorano do zadnjega kotička in dokazali, da tudi resna umetnost vleče, če je dobro podana.
Srečen brez primere bo tisti, ki naroči čimveč srečk bogate loterije »Kat. prosv. društva v Sv Petru pod Sv. Gorami«, katera vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 Din. Cena samo 5Din 7,a srečko. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike Tri skupnem naročilu se dobi na vsako deseto srečko ena srečka brezplačno Iščejo se 7.vesti razprod?ialci Pišite samo dopisnico na »Loterijski odbor kat. prosv. društva v Sv. Petru pod Sv. Gorami«, ki vam srečke takoj pošlje in priloži položnico Ne odlašajte!
Najboljše m najcenejše kupite ma;e, volm, trikotažo. rokav ce, nogavice, nabrbt-n.ke r.a Šolarje .n turisle, potrebsč.ne za Šivilje kro ače, čevliarje :n sedlar,e pri lOSiP !>ElUlhC'U LJUBLJANA, poleg freSernovega spomenika l°b Na d..beiol	vodv	Na malo!
irski koncert A.
Dne 3. t. m. je priredil Rus A. Borovski v Unionu klavirski koncert, na katerega programu so bili v prvem delu s skladbami zastopani malone v kronološkem in stilnem redu orjaki klavirske litoral ire na njenem višku: od Bacha nam jih je piani t preko Rameaua in Beethovna nanizal k velikemu reformatorju I,isz,tu in njega modernemu pendantu Skrjabinu. Program reson, kvaliteta, program brez kuriozitet in brez. koketiranja z občinstvom, dasi ne modem, (v moderni nimamo nič podobnih kvalitet...), pa vseskozi moderno izvajan. tako sodobno izvajan, da je bilo to izvajanje za Ljubljano novost in za marsikoga odkritje.
i arha so dajali zadnja desetletja večinoma z im;>'.•(■ .ionirftično željo, da bi se v njem odkril čustven kol ri.st, kar poznobaročni mojster na noben n '~ i ni bil. Namesto takšnega laži-Bacha ga je dal rovski takšnega, kakršen je res. Fugo v D za m le je izvajal umetnik v Busonijevi priredbi za klavir v prozorno vodoravnem stilu, organski tok linije je poudaril z zelo zmerno rabo pedala, (ki ver povzroči dojeni akorda) in s tem, da ni pre rano poudarjal vstopov v tem, kar trga celoto. Obč •• t i j ni iskal v Bachu v doslej običajnih menjavali hitrosti, podal ga je malone melronomski. Tako je ležal ves poudarek na goli, nesimetrični zgr.vlbl skladbe, ki je v tej nenališpani goloti dvojn'1 učinkovala. Mirno je tekel preludio, organski jo rastla fuija z lokovitim, sekvenciranim teuiatum v dramatične imitacije, kjer se razvije živa1,	'-dišav v gornjih in spodnjih gla-
sovih,	,.i v naravnem patomi orgelskih pe-
dalov, učinkovito posnemanlh v klavirju, zmago-vit■> zgrmoli v cilj in razvozljaj, jubilirajoč višek, kn' or da se je reka zlila v morje. Kompozicija ta1 e tnsff je podobna baročni zgraifti, na kateri je vse razen dominante s silo tej podrejeno. Bo-rov-k je to tako skladbo razumel, kakršna je, in jo baš tako podal brez vseh >svojih< pritiklin, in
s tem adekvatno in sodobno. — Po Bachu je učinkoval rokokojski Ramesu z Rappel des o!seaux, v katerem se posnema tičje petje (naturalizem), preleino vertikalno, skoraj barvito obdelavo, sentimentalno ornamentiko. kot živahno nasprotje, 3koraj kot dekadenca. Beethovnova Appas*ionata je er.a izmed najbolj igranih klavirskih skladb sploh, napram Bacilu pomeni Beethoven-romantik, če moremo tako reči, pretežno snovno muziko. Borovski je nazorno razvil v prvem stavku snovni konflikt teze potrkanega motiva (»usode«) in antiteze »junakovega motiva« in se po p e vnem čustvenem Andantu razgrel v končnem Prestu, Drugi del programa z Lisz.tom in Skrjabinom je bil stilno (romantik a in zgodnji impresionizem) naši današnji usmerjenosti bolj tuj od prvega, dasi nam je časovno bližji. Poezija in čustvenost v današnjih duSah ne najde pravega odmeva in Skrjablnrive barve so za nas obledele, impresionistični milničnl mehurček se je za nas razpočil v nič. Tako so skladbe obeh klavirskih orjakov, dasi v prečuteni izvedbi, ki kaže na univerzalne zmožnosti pianista, imele za sodobnika več ali mani bolj tehnčno-instruktiven pomen Kriva temu je današnja du-ševnosl, zakaj neprimerno bližji smo dnnes nutziki izza dveh. treh vekov kakor tej, iz katere smo takorekož zrastli.
Klavirski koncert Borovskega je bil kakor lani i letos velik glasben dogodek in nemala pobuda umetnikom, igračem kakor glasbenemu občinstvu zadovoljenje.	V.
Razstava Fatur - Kos.
V četrtek 5. t. m. se je v paviljonu Narodne nnlerije zaprla razstava arhitekturnih in plastičnih dni, ki sta jo priredila arhitekt Fatur in kipar V. Kos. Fatur je razstavil večjo količino stenskih iid. slikanih dekoracij, dalje ume t no-obrtnih osnut-kov in gradbenih načrtov. Velik del razstavljenega kaže v fantazijskih in dinamičnih formah na na-
stanek za izrazne umetnosti, ki je danes polpretekla, manjši del je modem in k- že na nov, simetrično logičen plastičen stil brez sentimenta in omamen a. Iz mladega arhitekta seveda še več ali manj gledajo njegovi vzori: Plečnik, Vurnik, Kregar, iz nrkiii fantazij se zdi, da se kažejo moderni Rusi, iz dekoracij Bavarci itd. Bomo še videli. Začetek kaže na marljivega človeka, ki svoje stvari ne vzame lahko. Kos je koj, ko je prišel iz šole, kaz.al vsaj znanje, danes je podlegel, čudno, obenem tako različnim uplivom, Kraljema in — Meštroviču, prav malo se udeležuje modernega pokreta, komaj da se njegova tvorba more še šteti zraven: kakor da mu manjka onega, kar je danes velike važnosti: plastičen čut. Upajmo, da prebili krizo in začne resneje.	V.
Narodno gledišče v LJubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer
Nedelja S nov.: Ob 3 popoldne: »Vdova PnSIlnkiu. Ljudska predstava pri znižanih cenah — Ob 8 zvečer: »Krpan mlajši«. Izven. Pondeljek, 9. nov.: Zaprto. Torek, 10. nov : Zaprlo (generalka). Sreda, 11. nov.: »Za narodov blagor«. Red A.
Opera.
Začetek ob pol R zvečer
Nedelja, 8 nov.: »Manon«. Izven
Pondeljek. 0. nov : Plesni večer (gdčna Visjakova,
g. Vlček). Izven Torek, 10. nov.: »Ajda«. Ded B. Sreda, jI. nov.: »Manon«. Red C.
Mastennl: *Manon*. Ta izredno prlljuH|er>a opera se poje danes v nedeljo dne 8 t. m. popoldne ob treh v naši operi. Cene z* to orc-no predstavo so znižane-ljudske. Zasedba jo sledeča:
Manon — ga. Lovšetova, Povzete — ga. Ribičeva, Javotte — gna. Korenjakova, Rozette — gna. Po-tučkova, mladi Des Grieux — g. Banovec, grof des Grieux — g. Kumpelj, Lescaut — g. Subolj, Guillot — g. Mohorič in Bretigni — g. Janko. Opero dirigira operni ravnatelj g. Mirko Polič. V drami je pep ldne ob treh Golarjeva Vdova Ro-šlinka. Zvečer ob osmih pa prva repriza Milčin-skega vesele kistorije Krpan mlajši.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 8 nov.: »MLINAR IN NJEGOVA HČI«.
Popoldanska predstava, začetek ob pol 4. — Predprodaja vstopnic v pisarni Ljudskega odra; dopoldne od 10 do 12. ure in popoldne od dveh naprej do začetka predstave.
Turlstika in šport.
Davainje prv. vnr/om. tekme. Od današnjih prvenstvenih tekem bosta najbolj zanimivi oni med SK Ilirijo : ZSK Hermes ter ASK Primorje : SK Slovan. Res, da sta oba prvoimenovana kluba favorita, vendar bosta tako Hermes kot Slovan oddala trd odpir svojima nasprotnikoma. Lahko stališče bo imel Jadran ki nastopi proti šibki Svobodi. Njegovi dve točki sta sigurni. Poleg prvih moštev nastopijo tudi rezervna moštva v medsebojnem tekmovanju. Vse lekmo se vrše na iprisči' SK Ilirije in sicer v sledečem redu: predpoldrv ob 9 Ilirija rez : Hermes rez., ob 10.80 Jadran : Svoboda, oonoldno ob 13.15 ASK Primorje : SK Slovan, ob 14 45 SK Ilirija : ZSK Hermes. Pred poldne ob 10,80 na ierišču ASK Primorje odi-rrats rezervi ASK Primorje in SK Slovana prv. tekmo.
naše dijake.
K stoletnici Winklerjevega rojstva.
V pondeljek, 9. novembra, bo preteklo -,to let, kar se nam je rodil Andrej W i n k-I e r, mož z nepreceidjivimi zaslugami za politični napredek slovenstva, eden onih, ki so v največji meri pospešili razvoj slovenstva v drugi polovici 19. stoletja.
Rojen je bil 1. 1825. v goriški okolici, v Nemški vasi med Trnovem iii Lokvami. Nje-govi predniki so bili Nemci, ki jih je kakih osemdeset let prej cesarica Marija Terezija poslala iz »Dunajskega gozda« v »Trnovski gozd«, da bi tam uvedli vzorno kmetijstvo in lesno obrt. Ob Winklerjevem rojstvu pa so bili že vsi, kakor ostala naselbina, popolnoma poslovenjeni. Saj so rekli, ko je mladi Winkler bil poslan v Gorico v šole, da so ga poslali zato, da bi imeli v »Nemški vasi« vsaj enega, ki bo znal — nemško. Po dovršeni srednji šoli je, kakor še pozneje, omahoval, katerega poklica naj se prav za prav loti. Dolgo ga je mikal profesorski, nazadnje pa se je vendar odločil za pravniškega. Pravne študije je obiskoval dve leti na Dunaju, dve leti pa je študiral privatno, ko je bil na ižanskem gradu domači učitelj pri grofih Auerspergih. Po dovršenih izpitih je stopil v službo pri sodniji ? Gorici.
Kakor mnoge druge Slovence, je tudi ojega politično razgibalo burno leto 1848.; lakrat je spoznal potrebo uvedbe slovenščine 7 javno življenje. 1854—58 je bil v Sežani, od 1858 pa zopet v Gorici, 1861 izvoljen v goriški deželni zbor, 1866 postal okrajni predstojnik v Korminu in ob novi preuredbi sodnih iblasti 1868 okrajni glavar v Tolminu, kjer je lajmlajši med svojimi vrstniki takoj uvedel lovensko uradovanje s strankami in občina-ni. 1874 je prišel v Trst k namestniji, postal 1875 dvorni svetnik, 1873 in 1879 državni po-ilanec za Goriško, bil 1876 prestavljen na Du-laj k upravnemu sodišču, s katerega je prišel 1880 kot prvi Slovenec v Ljubljano za kranj-ikega deželnega predsednika.
Politično se je začel udejstvovati že na Goriškem. Kot edini Slovenec v goriškem deželnem odboru se je takoj lotil slovenskega aradovanja in je s previdnim nastopom dose-$el, da je goriški deželni odbor naročil vsem slovenskim občinam, da naj ustno in pismeno ! njim občujejo v slovenskem jeziku. Dosegel ie tudi, da se je veleposestniška volilna ku-rija, ki je bila dotlej čisto italijanska in štela 5 poslancev, razdelila na dve kuriji, slovensko in italijansko, s čemer smo Slovenci takoj pridobili tri glasove. Od tedaj so imeli Italijani 11 poslancev, Slovenci pa 10 (namesto prejšnjih 7), v deželnem odboru Italijani 3 zastopnike, Slovenci pa 2. Od tega časa naprej aiso v goriškem deželnem zboru mogli Italijani nič več opraviti brez Slovencev. Tako je Winkler ustvaril trdno podlago, na kateri se je lahko razvil ves napredek goriških Slovencev na šolskem in političnem polju. Uradovanje v političnih, sodnih in šolskih uradih je bilo tedaj na Goriškem tako slovensko, kakor v nobeni drugi pokrajini. Tudi novi volilni red za goriški deželni zbor je temeljil na tej Winklerjevi pridobitvi. V goriške liste je pisal za časa svoje aktivne službe in še dolgo po svoji upokojitvi.
Mož z nenavadno spretnostjo, z veliko energijo in veseljem do dela se je v polni meri uveljavil tudi v težavnih razmerah, ki jih je 1. 1880. našel na Kranjskem. Poskrbel je, da so dobili Slovenci pravično in primerno zastopstvo v deželnem zboru in odboru, v trgovski in obrtniški zbornici, v deželnem šolskem svetu, v mestnem zboru ljubljanskem in v zastopih drugih občin v deželi, kjer so bili prej v manjšini. Slovenščina je dobila svoje postavno mesto v ljudskih in srednjih šolah.
Enako je bilo njegovo delo na polju deželnega gospodarstva. Pospešil je izvrševanje zemljiške odveze, skrbel za zboljšanje cest, pred vsem z novim cestnim in cestnim volilnim zakonom, skrbel za pozdigo živinoreje in m popravo hudournikov. Zakon c parcelaciji skupnih zemljišč, o pogozdovanju Krasa, o zdravstvu (1888), skoro ga ni zakona, ob katerem bi se moglo reči, da ni vsaj deloma, če ne ves, iz njegovega peresa.
Vestnost, ki ga je odlikovala kot uradnika v vsakem položaju, nizkem kakor visokem, se kazala tudi v njegovem življenju, ki je vseskozi razodevalo vernega, zavednega katoličana. Dolžnosti, ki jih je imel kot katoličan do Boga in cerkve, je naravnost zgledno izpolnjeval; ko je prišel 1880 kot novi deželni Predsednik v Ljubljano, je bila njegova prva P°t v frančiškansko cerkev, kjer je v goreči molitvi zahvalil Boga za podeljene mu dojelo in njemu izročil sebe in usodo kranjske dežele.
Umevno je, da so moža s takimi lastnostmi in zaslugami njegovi rojaki visoko cenilt ln naravnost občudovali; spoštovanje pa si je Priboril tudi pri Nemcih in Italijanih. V pr-,pm zakonu je bil oženjen z M. Obrezovo iz rerknice, ki pa je kmalu umrla; druga žena, ^ Persoglia iz Devina, mu je rodila štiri sl-!'°ve in tri hčere. Ko je bil 1892 upokojen, se le umaknil v Tolmin, kjer je nameraval prejeti svoja zadnja leta. Od tam ga je pregnala s'ctovna vojska v Gradec, kjer je umrl 16. nmi' " 1916 v visoki starosti 91 let.
no v teh naših dneh, ko je v nevarnosti polovica njegovega življenskega dela. x+y+z.
Prekmurski dijaki v LJubljani.
Današnji »II. Slov.< prinaša sliko L razreda gimnazije v Murski Soboti. Zanimiv je bil začetek te gimnazije. Poslopje meščanske šole v Murski Soboti smo našli prazno. S strahom je odprla žena gimnazijskega sluge posamezne razrede. En kabinet si je določil prvi ravnatelj soboške gimnazije prof. Iv. Bračko (sedaj zopet v Celju) za stanovanje (z vojaško posteljo seveda). »Novine« so razglasile, da se odpre gimnazija. PriSlo je takoj dovolj pri-glašencev. Največ jih je bilo iz bližnje vasi Krog, ki je najbolj odločno naroden kraj v sobošlu okolici. Takrat je namreč bilo še dosti poguma treba, da se je fant odločil za vstop v slovensko gimnazijo. Državni nasprotniki so celo napadali te pogumne prvošolce, ki so hodili v šolo, tako da so jih morali nekaj časa vojaki spremljati na potu v šolo in iz nje. Znali niso ti prvošolci veliko. Saj so do tedaj obiskovali samo mažarske osnovne šole. ki so bile med vojno skoro vedno zaprte. Zato je imel ravnatelj Bračko veliko dela, da jih je naučil slovensko, preden je sploh začel z latinščino in drugimi predmeti.
Ta razred torej je na sliiki. In ta ter 6. razred sta sedaj razpršena po Sloveniji. Osem dijakov teh dveh razredov je v Ljubljani. Našli so tu, kakor sem pričakoval, res dobra srca. Dobili so že lepo stanovanje ter nekaj denarja za hrano. Ker so dobivali v M. Soboti živila od doma, jim je v Ljubljani hrana razmeroma draga. Zato se še priporočajo za denarno podporo v roke g. dr. M. Slaviča, univ. prof. v Ljubljani.
Frunzejav naslednik.
Moskva, 7. novembra. (Izv.) Za naslednika umrlega vrhovnega poveljnika ruske armade generala Frunzeja je Imenovan poveljnik moskovskega vojnega okrožja general Vorošilov.
NOVI JAPONSKI POSLANIK.
Belgrad, 7. novembra. (Izv.) V Belgrad je prispel novi japonski poslanik Vicomte Mu-sha Koij. Obiskal je zunanjega ministra, da posreduje, da bi mogel kralju izročiti svoja akreditivna pisma.
Sovjeti osvajajo Vzhod.
Decembra t. 1. se bodo začela predavanja na »Svobodni kitajski univerzi« v Moskvi. Univerzo je ustanovilo »Društvo za pomoč Sunjatsenovi univerzi«. Društvu predseduje sovjetski diplomat A. Joffe; poleg njega pa so na čelu društva med drugimi znanimi osebnostmi n. pr. soproga pokojnega Lenina, Bu-harin, Radek in Tomski. Društvo je zbralo že bogata sredstva in doseglo tudi veliko državno podporo. Zajamčena je podpora (državnih) strokovnih in gospodarskih organizacij. Tudi razne kitajske javne organizacije so obljubile društvu in vseučilišču svojo moralno in gmotno pomoč. Društvo bo osnovalo svoje podružnice tudi na Kitajskem.
Novo vseučilišče si je stavilo za smoter, da v kratkem času (v dveh letih) mladim kitajskim slušateljem da pcdlago socialnih in političnih ved, katero znanje je vsakemu javnemu delavcu neobhodno potrebno. Vodstvo — rektor je K. Radek — sicer pravi, da univerza ne bo komunistična, ampak nepolitična. Vendar je gotovo, da bo v tej okolici in ped temi profesorji prežeta s komunistično ideologijo.
Gotovo je, da bo ta nova univerza mnogo pripomogla k temu, da se vpliv sovjetov med Kitajci še bolj razširi in okrepi. Sovjetski znanstveniki so prišli sovjetskim diplomatom in agitatorjem na pr-noč in marsikaka politična glava se bo nad tem dejstvem še globoko zamislila.
Slike iz časa križarskih vojsk.
Arheološki urad vis. sirskega ltomisari-jata je odkril v neki težko dostopni votlini v tripoliški pokrajini znamenite slike iz časa križarskih vojsk.
Slike kažejo večinoma dogodke iz življenja sv. Marine iz Kalamurja blizu Tripo-lisa, katero so Maroniti vedno vneto častili.
Ena teh slik nam kaže svetnico, ki bere ob vstopu v samostan iz lepe, v vsem srednjem veku čislane knjige: »Speculum puero-rum«, ki jo je priredil v začetku enajstega stoletja menih Izembaart iz opatije Fleury-sur-Loire.
Občinski proračun mesta Prage. Praška mestna občina bo imela 1. 1926. okoli 455 milijonov čeških kron stroškov, dohodkov pa 387 milijonov. Pimanjkljaj bodo pokrili z do-kladami na direktni davek.
Ali bogataš — ali pustolovec? V Londonu vzbuja veliko senzacijo neki človek, ki stanuje samo v najfinejših in najdražjih hotelih, se oblači nad vse elegantno, in ki si daje donalati svoje posebno mu všečne jedi z letalom iz prvih pariških kuhinj v London.
Kaj zahtevajo Hohenzollernci. Med prusko vlado in zastopniki bivšega cesarja Viljema teko že več mesecev pogajanja glede odpravnine. Pruska vlada je ponudila Viljemu II. 210.000 oralov sveta in celo vrsto graj-ščin, odkoder bi Hohenbollernci dobivali letno več milijonov zlatih mark dohodkov. Viljemov zastopnik pa ie to ponudbo odklonil in zahteva za svojega cesarskega klijenta vse gradove in vsa zemljišča, katerih dohodke je Viljem II. pač vžival kot cesar, ki pa niso bila njegova zasebna last, ampak državna. Viljem II. zahteva zase tudi cele muzeje dragocenih umetnin, ki so vredne na stotine milijonov zlatih mark. Celokupna vrednost od Viljema zahtevanih stvari se ceni nad 1 miljardo zlatih mark. Viljem II. pa je že doslej dobil od nemške države jako visoke zneske. Prvo leto po prevratu je dobil 70 milijonov mark v papirju, ki so bile takrat vredne 12 milijonov zlatih mark, potem 100 vagonov pohištva iz cesarskega dvora, ki so ga poslali za njim na Ho-landsko, od 1. ianuarja 1. 1924. naprej pa mu izplačujejo 50.000 zlatih mark. Posebno skromen Viljem II. torej ni, vsaj ne tako skromen, kakor so ga včasih opisovali njegovi oboževalci.
Kvaležna sovjetska vlada. Sovjetska vlada je podarila italijanski tvornici avtomobilov v Turinu »Fiat« krasno izdelano in z dragulji bogato okrašeno vazo iz masivnega zlata v znak za sodelovanje imenovane tvornice pri gospodarski obnovi Rusije.
PRI MIKOLIJU SO NAŠLI SE 809.000 DIN.
Zagreb, 7. nov. (Izv.) Nizozemskim političnim oblastem se je posrečilo, da so od poneverjene vsote pri aretaciji Mikolija izsledile 500.000 Din, katere je imel naložene pri neki banki. Pri nekem mornarju v Amsterdamu pa so zaplenili še 300 000 Din, lako da je od poneverjene vsote rešenih 800.000 dinarjev.
Knjige revije.
»Kritika« štev. 7. Izšla je druga številka drugega polletja Kritike, revije za kub urna vprašanja. Urednik Jos. Vidmar objavlja na uvodnem mestu članek o sodobni kritiki, ki boleha ua dveh pojavih: na meglenosti in breznaeelnosti. Tej kritiki zoperstavlja tako kritiko, ki odgovarja stoletju aktivnosti, spiritualizma in vere. Nov sotrudnik lista Romeo Bučar prispeva načelno važen članek ^Nekaj elementarnega za razumevanje sodobne upodabljajoče umetnosti«, v katerem raziskuje vzroke nerazumevanja sodobne umetnosti. Ta vzrok tiči po pisateljevem mnenju v nerazumevanju dejstva, da ustvarja kulturo duša, ne pa druge okolnosti. Josip Vidmar poroča o pojavih na slovenskem Parnasu, o zbirkah Peterlina-Petruške, Silvestra škerlja, Slavka Savinška, Cirila Jegliča in Cvetka Oolarja Prof. Ivan Koštial nadaljuje svoj sestavek o slovenščini v naših časnikih in graja napake, ki se pojavljajo v našem dnevnem tisku, ne da bi jih kdo popravljal. Vsi čitatelji dnevnikov bodo iz te razprave spoznali, koliko se greši na račun čiste, pravilne, pa tudi slovnične slovenščino in kako se uvajajo v naš jezik nepotrebne besede, ki se dajo nadomestiti z dobrimi slovenskimi izrazi. J. V. poroča o gledališču, K. D. pa o monografiji bratov Kraljev. -^Kritika« izhaja desetkrat letno, stane celoletno 50 Din, posamezna številka po 5 Din in se naroča v Ljubljani, Gledališka ulica 5, 23.
b) Jezus je majhen in A. Dolinarjev dvospev: Na vrtu — s klavirjem. Vstopnina 3 dinarje. Prijatelji lepe umetnosti vljudno vabljeni.
Laško. Pokopališče. Obisk pokopališča na dan Vseh svetnikov popoldne je bil tudi letos prav obilen. Impozantna je bila procesija iz župnijske cerkve. Vsem so ugajali okrašeni in razsvetljeni grobovi, škoda le, da ni bilo petja, kakor je to povsod navada. — Prisega. V sredo 4. novembra se je v Laškem in v Hudi jami vršila vojaška prisega. Od 8 do 9 so .se popisali in zaprisegli vojni obvezniki iz tržke občine, od 9 do 10 iz Marija-grašlse občine, od 10 do pol 12 iz Krištofske občine in ob 12 iz Št. Lenartske občine; popoldne ob 3 pa rudarji v Hudi jami. Zaprisegel je vse vojne obveznike iz imenovanih občin g. msgr. dr. Franc Kruljc. — Elektrika. Dosedaj je oskrbovala trg z elektriko centrala podjetja »Kamenitc, v kratkem pa prevzame to Fala. Dela za priključitev k falskemu omrežju so v polnem teku, tako po zasebnih stanovanjih kakor po ulicah Po ulicah napeljuje Fala sama, po zasebnih stanovanjih pa razni podjetniki. V Laškem se sliši želja, naj bi se lotos Martinovo obhajalo z novim vinom in — novo lučjo.
Šoštanj. Tukajšnje Katol. izobr. društvo jo začelo graditi nov Društveni dom. Z nepričakovano naglico napreduje delo in v enem tednu upamo, bo vsa ogromna stavba, ki bo poleg prostorne dvorane imela še 23 sob, že pod streho. Pravijo, da bo to največji Društveni dom v Sloveniji. Pa so vrli župljani tudi ponosni na to veličastno zgradbo in pomagajo pri delu marljivo s kulukom. Vse vprek tekmuje, kdo bo več sodeloval, fantje, kakor dekleta, pa tudi možje in žene ne zaostajajo, in vsak si prizadeva v obliki brezplačnega dela čim več prispevati za to prosvetno in gospodarsko središče celotne šaleške doline. Tako smo prepričani, da tudi denarni prispevki ne bodo zaostajali za brezplačnim sodelovanjem posameznikov. Navdušenje je splešno in če omenimo, da si tudi naši politični nasprotniki štejejo v čast, da morejo svoj del prispevati, je to le tem lepša priča, kako zelo jc društveni dom za kulturni razvoj našega ljudstva potreben. Bog živi vse dobrotnike Društvenega doma.
Šmartno pri Liliji. Danes ob treh popoldne se vrši v dvorani Društvenega doma igra Ben Ilur, ki je že zadnjič tako dobro uspela.
Čerkvesii vestnik.
77. Vrtanja konqreqacija pri č. Uršulinkah ima danes ob dveh popoldne redni mesečni shod.
Udeležite se vse!
Dijaški vestolk.
Obini zbor kat. akad. društva Danice bo v pondeljek dne 9. t. m., ob osmih zvečer v dvorani Akademskega doma. Udeležba je za člane obvezna, ur. starešine in tovariši bratskih društev vabljeni!
Na?.nam!a.
Glasba.
Cerkveni Koncert. V pondeljek dne 9. novembra ob pol osmih zvečer bo v trnovski cerkvi v Ljubljani cerkveni koncert, ki ga priredi pomnožen trnovski cerkveni pevski zbor pod vodstvom gosp. Fr. Marolta. Na orglah spremlja j gosp. H. Svetel. — Spored. 1. St. Premrl: Poglejte ; duše, mešani zbor. 2. R. P. Batlista: O Jesu mi j dulcissime, sopran solo s spremljevanjem gosli: j Poje ga. Bajukova. 3. Dr. Fr. Kimovec: Raduj se, j Kraljica nebeška, mešani zbor. 4. J. Rheinberger: | Ave Maria, tenor solo: Ad. Robida. 5. P. H. Sat-| tner: Slavite Marijo, mešani zbor z barit. solo. j 6. St. Premrl: Marija, dobrotno nam ohrani dom I in rod, mešani zbor. — Odmor. — Dr. F. Kimovec: J Večerni zvon, mešani zbor. 8. P. K. Kolb: Ave i Maria, barit solp s spremlj. gosli. 9. St. Premrl: Jezus je majhen, ženski zbor. 10. P. H. Sattner: Pozdravljena, mešani zbor s sopr. solo. 11. P. H. Sattner: Assumptio (Kdo je ta), sopran solo: ga. Bajukova. 12. St. Premrl: O Marija, mogočna Devica, mešani zbor.
Opozarjamo na I. mladinsko glasbeno predavanje, ki se vrši danes v nedeljo popoldne ob 11. uri v FiHiarmonični dvorani. Na sporedu je > Glasba Rusov«, o kateri govori skladatelj Emil Adamič. Posamezne točke izvajajo operni tenorist Dimitrij Orlov, katerega spremlja na klavirju ga. Gerda Orlov. Instrumentalni del pa izvajajo: prof. Jeraj (vijolo), prof. Novicky (flavto), kapel nik Štritof (klavir). Pri vhodu v dvorano se dobivajo sporedi po 2.50 Din. Predavanje je namenjeno izključno le. mladini ljubljanskih srednjih in strokovnih Sol.
Vojaška higijena. Francoski tednik »Can-dide« poroča: V pariški bolnišnici »Val de C-race« jc še vedno veljaven pravilnik, ki predpisuje sledeča odvajalna sredstva: Za častnike grenčico ali odvajalno limonado, za podčastnike magnezijo za prostake pa rici-novo olje. Maršali imajo pravico zahtevati svežo posteljnino, kadarkoli se jim zljubi.
Častni meščan 35 mest jc Lloyd Georgc. Pred 2 dnevi ga je izvolilo mesto York za svojega častnega meščana. York jc 35. mesto, ki je odlikovalo Lloyda Georga na ta način.
Vid nad Ljubljano. Danes v nedeljo se bo vprizorila v Lj udskem domu žaloigra »Mlinar in njegova hči«. Da bodo mogli igro poseiiti tudi oddaljeni, je začetek že ob 5 popoldne Predprodaja vstopnic je pri g Ivanki Zakotnik v Št. Vidu
Siškarji pozor! Danes popoldne ob šestih bo v samostanski dvorani gledališka predstava Mlinar in njegova hči. Žaloigra v 10 slikah. Čisti dohodek za novo cerkev. Vljudno vabljeni. — Jutri zvečer ob pol osmih bo v samostanski dvorani otvoritveno predavanje Mala Terezija s sklioptičnimi slikami. Predava g. dr. Jan. Fabjan, univ. proh-or. Vsi člani in članice vljudno vabljeni.
Stenski koledarji iz Amerike. Kdor bi želel imeti velik. 20 palcev širok in 28 dolg stenski koledar, vsak mesec z drugačnimi slikami in velikimi številkami, ga lahko nnroči takoj v Ljubljani v uredništvu Slovenca-Domoljuba (Jos. Grošelj) ali pa pri gospej Ceciliji Novak, Novi Udmat 3, p. Moste pri Ljubljani. Omenjenim osebam lahko vplačale naročnino po 18 Din za komad in koledar bo Vam poslan iz Amerike od firme A. Grdina in^ Sinovi. Kdor ima svojce v Ameriki, naj jim piše, da mu pošljejo Grdinov koledar ali naj pa sam piše. in pošlje omenjeno vsoto 18 Din na naslov A. Grdina and Sons 6019 St Clair Ave. Cleveland O.
Zveza uradnic in trnovskih nastavljeni; Krekova prosveta naznanja, da se vrši tečaj za ročna dela vsak pondeljek in sredo v društveni dvorani v Alojzijevišču. Priglasijo se lahko še nove in tu.ii nečlanice in sicer od pol sedmih do pol devetih zvečer. — Odbor.
Prvo ulov. tamburaško društvo Krim priredi Martinov večer, ki se vrši v nedeljo 8. novembra v gostilniških prostorih g. Leopold Breskvarja, Velika čolnarska 17. Začetek ob 7. uri.
Zalivale.
Družba sv. Elizabete se vsem blagim dobrotnikom, ki so se ob obisku rajnikov spominjali tudi ubožno mladine in njene božičnice, najiskre-neje zahvaljuje. Bog povrni stotero!
Izpred sodišča.
Dopisi.
Triiž. Prosv. društvo priredi v pondeljek dne 9 nov. ob osmih zvečer v Domu svoj III. prosvetni večer, ki bo posvečen slovenski umetni pesmi. Po uvodnih besedah zapoje gojenec ljublj. konservatorija g. Močan naslednje pesmi s spremljevanjem klavirja: 1. F. S. Vilhar: Pitaš dušo. 2. H. Sattner: Peča. 3. B. Ipavcc: V spominsko knjigo. Adamič: Molitev. 5. A. Dolinar: Pogled v nedolžno oko. 6. K. Savin: Predsmrtnica. 7. V. Mirk: Pravijo ljudje. 8. A. Lajovic: Zacvela je roža. Samomevi s klavirjem. Vmes zapoje dvo-glasni ženski zbor St. Premrla: a) Pojdimo spat.
Vtihotapljenjc komunistične propagandne literature preko avstrijske meje. Včeraj se je nadaljevala in zaključila pred senatom deželnega sodišča obravnava, o katere poteku smo že dvakrat poročali. — Kot obtoženci so nastopili zasebna uradnika Ladislav Kordič in Aleks Koblar, in pa delavec Tomaž VVolf doma iz Stražišča, sedaj na Javorniku na Gorenjskem. Vsi trije so obtoženi, da so poskusili dne 21. febr. 1924 vtihotapiti preko državne meje iz Nemške Avstrije komunistična brošure in letake, ki so zmožni, da se kali in ogrožajo javni mir, varnost in red v državi. Obtožnica trdi, da so omenjeni hoteli izvestne komunistične brošure vtihotapiti črez Podrožico, pri čemer so jih zalotili avstrijski obmejni stražniki, ki so celo zadevo tudi sporočili naši oblasti, brošure pa že na avstrijskih tleh zaplenili. Ker so obtoženci zanikali, da bi bili oni tisti, ki jih dolži obtožnica inkriminiranega dejanja, se je bila razprava svoj čas odgodila in se je nadaljevala včeraj. Po daljšem posvetovanju je razglasil senat sodbo, ■ katero so bili obtoženi spoznani krivim, da so nameravali vtihotapiti preko meje brošure in spise, s katerimi naj bi se delavci, posebno v industrijskih centrih in pa slovenski kmetje nahujskali proti obstoječemu državnemu redu, s čemer bi so kalil in rušil javnt red in mir v državi. Obsojeni so bili vsak na 7 mesecev ieike jele. Všteti pa so jim v kazen preiskovalni zapor, tako, da so bili obtoženci takoj izpuščeni. Ta obravnava je bila že zadnjikrat vzbudila precejšnje zanimanje in je bila tudi včeraj precej velika sodna dvorana skoraj polna. — Senatu je predsedoval sod. svet. Josip Janša, votanta sta bila viš. sod. svet. dr. Raiser in pa dež. sod. svetnik dr. Eberle. Državno pravd-nišlvo jc zastopat dr. Fellaeher. zacovarjal pa jo obtožence dr. Tliuma,
Gospodarstvo.
Borzni teden.
Ljubljana, 7. novembra 1925.
Ta teden ;e bila efektna borza v Ljub-llun\ brez interesa, Promet je bil minimalen. Vv.«.ka pa tudi najmanjša oddaja potlači le-
1	:c. Naša borza je majhna in zato more absorbirati le manjše količine papirjev. Sicer so Pa tudi velike borze v srednji Evropi v tem oziru slabotne. To je n. pr. slučaj na dunajski borzi, kjer je kurzni nivo zaradi neve-likih oddaj padel na izrednio nižino, ki je pri nekaterih papirjih naravnost katastrofalna. Tudi v Zagrebu so kurzi skoraj vsi nazadovali.
Najbolj izrazito izražajo položaj na borzi pri nas državni papirji. Prvi dan tedna so se kurzi invest. posojila in vojne odškodnine še držali, nato pa je sledil padec, ki koncem tedna še ni prenehal. Zopet se približujemo tečaju 300 za vojno odškodnino. Kar se tiče tega papirja, je bilo na trgu skoraj vedno samo blago, dočim kupcev ni bilo. Široka publika, ki se je že resno začela zanimati za ta papir, je postala zaradi velikih fluktuacij nezaupljiva in ne mara nič več imeti s tem papirjem posla. Danes sio bili v Zagrebu ,ia ta papir kurzi 308 blago, dočim je bil denar 303, 304, 305. Iz Trsta poročajo, da tam povprašujejo po odškodnini po nekoliko višjem tečaiu kakor v Zagrebu. Trdijo, da te oddaje realizira špekulacija, ki je kupovala papir po 150 in več, da izvleče svej dobiček. V soglasju z vojno odškodnino je nazadoval tudi kurz investicijskega posojila; 7 odstotno invest. posojilo nudi pri sedanjih kurzih še vedno boljše obrestovanje kakor se ga da deseči pri vlogah in zato vedno bolj postaja »Anlagepapier«.
Za bančne papirje nikjer ni interesi-ranja. Promet je bil v Ljubljani samo v Celjski in Merkantilni. Kurzi v Zagrebu so dosegli zopet nivo, na katerem so bili pred hausso v septembru in oktobru letos. V Ljubljani s:o ostali neizpremenjeni.
Tudi i n d us t r i j s k i papirji so popustili in zopet se približujemo najnižjim kurzom, kar je opaziti to zlasti v Zagrebu, medtem ko je v Ljubljani položaj neizpremenjen. Promet jc bil v Ljubljani v Strojnih.
Kurzi začetkom in koncem tedna so bili j v Ljubljani sledeči (prve številke so z dne j
2	nevembra, druge pa z dne 6. novembra);
7 odst. invest. posojilo 79—82, 73 den., vojna odškodnina —, 310 den., zastavni listi 20—22, 20—22, kom. zadolžnice 20—22, 20 do 22, Celjska 202 zaklj., 202 zaklj. Ljublj. kreditna 225 dlen., 220 den,, Merkantilna 101 do 1G4, 100—104, Praštediona 960 bi., 970 bi, Kreditni zavod 175—185, 175—185, Strojne lov. 120—123, 120 den., Vevče 120—128, 120 den., Nihag 40 bi., 39 bl„ Stavbna 100—110, 100—110, Šešir 145 den., 145 den.
T> P.
* * *
fzvoz vina v Avstrijo. Vel. župan mar. oblasti javlja sledeči odlok polj. min.; Po novi trgovinski pogodbi, sklenjeni med našo kra-lievino in avstrijsko republiko, ki je bila pred mesecem podpisana na Dunaju in ki je deloma stopila avtonomnim potom v veljavo, je Avstrija docela ukinila prepoved uvoza vina iz naše države. Od seidlaj naprej se more naše vino uvažati v Avstrijo; dovoljenja za uvoz izdaja avstrijsko ministrstvo trgovine ali ustanove, katere bo ono z izdavanjem uvoznih dovoljenj pooblastilo. Naše ministrstvo bo zahtevalo od avstrijske vlade tozadevne podatke in jih bo dalo naši javnosti na znanje. Carina na vino znaša 30 zlatih kron do izčrpanja kontingenta od 40.000 hI belega in 40.000 hI črnega vina. Za vino, izvoženo nad ta kontingent se plača carina od 60 avstrijskih zlatih kron, t. j. za vino izpod 13 odstotkov (prostornih) alkohicla. Evidenco o izčrpljenju kontingenta bo vodila avstrijska carina. Razdelitve kontingenta za sedaj ne bo, t. j. prepušča se izvozničarjem-trgovcem, da v mejah kontingenta izvažajo vino. Trgovci in izvozničarji v mariborski oblasti smejo participirati na omenjenem kontingentu po znižani carinski tarifi Dajem to zanimancem na znanje s pri-'	da obenem predlagam kmetijskemu
ministrstvu, naj se vodi v linteresu našega vinogradništva evidenca izvoza vina tudi z naše strani.
Statistika konkurzov v Sloveniji. Iz sta-tistike, ki jo je stavila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, posnemamo, da sta bila leta 1920. razglašena v Sloveniji samo 2 konkurza neprotokoliranih tvrdk, leta 1921 ravno tako samo dva (1 neprotokolirana in 1 pro-tokolirana tvrdka). Od tedaj naprej pa je začelo število konkurzov rapidno naraščati. Leta 1923. je biLo razglašenih že 12 konkurzov (5 neprotokoliranih in 7 protokoliranih tvrdk). Lani je bilo število konkurzov 29 (od tega odpade na protokolirane tvrdke 15, na neprotokolirane tvrdke pa 14 kenkurzov). Letos pa so številke še poraznejše kljub temu, da obsegajo samo prvih 9 mesecev. Razglašenih jc bilo letos do ca, 1. oktobra 81 konkurzov (32 pri protokoliranih in 49 pri ne-prctokoliranih tvrdkah).
Premet s poljskimi pridelki na ljubljanski borzi. V mesecu oktobru t. 1. je bilo na ljubljanski blagovni borzi zaključeno 35 in pol vagona poljskih pridelkov napram 45 vagonom v mesecu septembru 1925. Skupno je bilo v prvih 10 mesecih t. 1. prometa v poljskih pridelkih 215 vagonov. Lani je znašal promet samo 116 in pol vagona.
Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Ljudska posojilnica v Hrastniku, r. z. z o. z., Vinarska zadruga v Ljutomeru r. z. z o. z., Tiskarna sv. Cirila v Mariboru r. z. z o. z., Agrarna zajednica na Ma-rofu, Pince, občina Pince, r. z. z o. z., Mlekarska zadruga v Ratečah, Planice, r. z. z o. z., Električna zadruga v Štepanji vasi, r. z. z o. z. — Zbrisala se je radi končane likvidacije Zadružna zvenarna v Ljubljani r. z. z o. z. v likv.
Združene mlekarne d. d. v Ljubljani sklicujejo občni zbor za 26. t. m. (dopolnilna volitev upr. in nadz. sveta).
Posnemanja vreden zgled. Iz Prage poročajo, tla je češkoslovaško finančno ministrstvo te dni izdalo vsem davkarijam navodila, da naj izterjujejo davke z ozirom na težko gospodarsko krizo z največjo pažnjo in obzirnostjo zato, da ne bi prehudo izterjavanje brez potrebe ogroževalo ali uničevalo eksistence in družine. — Mislimo, da temu ni treba komentarja.
Volitve v trgovske zbornice. Te dni so se
vršile volitve v duuajski in graški trgovski zbornici. Iz Zagreba poročajo, da se bodo v kratkem vrši le tudi delne volitve v zagrebški Trgovski in obrtniški zbornici.
Tvornica jute v naši državi. Iz Prage poročajo, da se zanima skupina čeških kapitalistov za ustanovitev tvornice jute v Jugoslaviji, ki bi bila carinsko dovolj zaščitena.
Proti novemu zakonskemu projektu o izkoriščanju vodnih sil. Pred kratkim so neki zagrebški listi objavili glavne črte novega zakonskega osnutka o izkoriščanju vodnih sil. Dne 4. t. m. se je vršila v Zagrebu izredna seja sekcije Zveze inženjerjev in arhitektov, na kateri je bilo sklenjeno protestirati proti osnutku zakona o izkoriščanju vodnih sil v sedanji obliki.
Obiskovalci dunajske borze. Leta 1919., ko je bilo zanimanje za borzo še na predvojni višini, je bilo izdanih za obiskovalce dunajske borze 870 letnih kart. Leta 1921, ko je bilo zanimanje za borzne špekulacije največje, je bilo izdanih 1940 kart, najvišje število. Letos pa je bilo lizdanih dosedaj samo 1.345 borznih kart, pa še od teh jih je odpadlo 250, tako da šteje sedaj dunajska borza le še okoli 1.100 rednih obiskovalcev.
Ruski izvoz v Češkoslovaško. Ljudski ko-misariat za inozemsko trgovino namerava izvoziti od letošnjega pridelka v ČSR 50.000 ton zlita, 600 ton tobaka, 120 ton terpentina, 60 ton ščetin in 100 ton lugove soli. Ker uvaža ČSR za 1 milijardo Kč in še več mesnih izdelkov, se bodo mogle tudi velike množine mesa v bodoče uvažati iz Rusije.
Konkurz: berlinskih velikih firm. Kakor poroča »Borsenkurier«, je ustavilo plačila šest renomiranih berlinskih tvrdk. Ena teh firm je obstojala že 70 let. Največji primanjkljaj iz-
Jpor v Siriji.
Častnik v beli uniformi je poveljnik konjenice. Evropejec med njimi Jc bivši generalštabnl
častnik neke zapadno-evropske velesile.
kazuje tvrdka Kohn & Warschauer, čije imetnika brata Warschauer sta izvršila samomor. — Berlinski listi poročajo, da izkazuje bilanca delniške družbe Rheinische Metallwerke štiri milijone mark primanjkljaja.
Batjevi zavodi navezujejo trgovske stike z Rusijo. Batja namerava v bližnii bodočnosti poslati na Rusko svojega zastopnika, da bi Batjeve tvornice izvažale čevlje v Rusijo, a od tam dobivale surovine, zlasti kože.
Tržno poročilo.
Cene živini, telet in prašičev v Ljubljani dne 7. novembra. Voli prvovrstni za kg žive teže Din 9.25—9.50, voli rejeni 8.75—9, voli za vprego 7.50 —8, biki prvovrstni 8.75—9.50, biki rejeni 7.50—8, krave debele 8.25—8.50, krave rejene 7—7.25, te-lice debele 8—8.50, teleta, težja debela 11.25—
II.50,	teleta lažja 10.75—11, teleta zaklana 14— 14.75, prašiči špeharji 16—17, peršutarji 11—11.50, zaklani prašiči 15.75—16.25, banaški špeharji prvovrstni 17—18, banaški špeharji navadni 16—16.50 Ker se jo izvoz živine nekoliko zmanjšal, so cene živini in teletom ponovno popustile. Istotako se tudi kupčija s prašiči ne vrši več tako živahno, ker je trg prenapolnjen n tudi južno deževno vreme zmanjšuje ceno, obenem pa se mnogo več blaga ponuja kot prejšnji teden. Kakor kaže, bodo cene šle še nekoliko navzdol, dokler se ne poživi izvoz.
(K.)
Tržno cene v Ljubljani. Goveje meso kg Din 15—19, jezika 18—19. vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter, ledic, možganov 18—19, loja 7.50—10, telečjega mesa 17—20, jeter 25—30, pljuč 20, svinjskega mesa 20—27.50, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 27.50, glave 7.50, parkljev 5, slanine 22.50—29, masti 30 —31, šunke 35—37, prekajenega mesa 30—35, pre-kajenih parkljev 12, prekajene glave 15, jezika 35, koštrunovega mesa 14—15, kozličevine 20, konjskega mesa 7—9, krakovskih in debrecinskih klobas 44, hrenovk, safalad, posebnih 35, svežih kranjskih 40, pol prekajenih kranjskih 32 —40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30—35, piščanec 15—22, kokoš 25—30, petelin 35—45, raca 30 —35, nepitana gos 00, pitana gos 80—100, domač zajec 15—30, divji zajec 25—60, poljska jerebica 15—18, gozdna jerebica 25, kg srne 20—35, kg krapa 26—32.50, lipnja 25—35, ščuke 25—30, klina 12.50—15, mrene 17.50—20, pečenke 8—12.50, liter mleka 2.50—3, kg surovega masla 40, čajnega 50 —55, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 8—10, eno jajce 1.75—2, kg belega kruha 5.50. črnega in rženega 4.50, liter starega vina 14—24, novega 11 —14, čaša piva 3, vrček 4.25—4.50, steklenica 5— 5.50, kg luksusnih jabolk 8, I. vrste 6, II. in III. 3—5, luksusnih hrušk 12, I. vrste 10, II. in III. 4 —8, limona —.75—1, kg fig 14, navadnega kostanja 5—7, maroni 10, orehov 10, luščenih orehov 35, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 6—8, grozdja 10 —16, kg kave Portoriko 64—76, Santos 52—56, Rio 45—50, pražene kave I. vrste 80—92, II. 60—64,
III.	52—56, kristalnega sladkorja 13, v kockah 15, kavne primesi 20, riža 8—10, liter namiznega olja 22, navadnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, kg soli 4.50, celega popra 38, mletega 42, paprike 32—52, testenin 10—12, pralnega luga 3.50, čaja 75, pšenična moka 00 5.25, 0 4.75, 1 4.50, 3 4, 6 3, kaše 7, ješpreuja 7, ješprenj-čka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3—4, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50—7, ajdove moke 7—9, ržene moke 5—5.50, q pšenice 310 —315, rži 250—280, ječmena 230—250, ovsa 220— 260, prosa 300, koruze 240, ajde 330, fižola 360, graha 400, leče 000, q premoga 40—46, meter drv 150—160, mehkih 100, q sladkega sena 80, pol sladkega 60, kislega 50, slame 50, kg endivije 8—9, motovilca 10—15, radiča 10—15, poznega zelja 0.50 —0.75, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 3, ohrovta 2, karfijol 12—16, kolerab 4—5, kolerab-podzemljic 0.75—1, špinače 7—8, paradižnikov 9—10, čebule 2.50—3, česna 15, krompirja 1.25—1.50, repe 0.75, kisle repe 2.50, korenja 0.75—4, peteršilja 4, zelenjave za juho 4, kg zelja na debelo 0.40—0.50. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 7. novembra 1925.

Borze.
Denar.
7. novembra.
Bolgarski begunci se umikajo pred Krškimi četami
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italija 223.125—223.375 (222—224.10), London 273.625—274.125 (272.875—274.875), Nevvvork 56.43—56.475 (56.175—56.775), Pariz 228 do 228.50 (222.50—226.50), Praga 167.50—167.625 (166.61—168.61), Dunaj 7.965—7.97 (7.92- 8.02), Curih 10.895—10.80 (10.858—10.938).
Curih. Belgrad 9.20 (9.20). Pešta 72.70. Berlin 128.50, Italija 20.55 (20.40), London 25.1525 (25.175), Nevvvork 518.75 (51,9), Pariz 20.95 (20.60), Praga 15.75 (15.375), Dunaj 73.15 (73.20), Bukarešt 2.45, Sofija 3.775, Varšava 86, Amsterdam 208.75, Bruselj 23.55.
Na vrhuncu
prvovrstne 'zdelave in kakovosti blaga je naša zimska z a i o g a oblek in uistrov
Jos. Ropa - Ljubljana.
Glede nogometne tekme Italija : Jugoslavija pa nismo rekli : »O jojk Rezultat 2 : 1 nam je dal prav.
V	Bruslju se bo vršila od 14. do 16. avgusta 1926 enajsta ženska olimpijada. Na programu so teki od 60 do 250 metrov, tek čez staje, 4 krat 110 vardov vrsta, skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom in brez zaleta, met krogle, kopje obojeročno, diskos enoročno. — Mednarodna zveza za ženski šport je priznala sled ece nove ženske rekorde: tek 250 m 33.8 sek Angležinja Palmer, 83 m staje 13.2 sek. Francozinja Alange, skok v višin« 152 cm Angležinja Green.
V	zadnjem času zelo veliko beremo o novi) stadionih in novih športnih dvoranah. Največji športna dvorana na svetu bo novi Madison Square Garden v Ne\vyorku; v začetku decembra jo bodo otvorili. Kakor prejšnja dvorana bo služila tudi nova vsem športnim panogam, ki se morejo vršiti v zaprtem prostoru, lahki atletiki, boksanju, kolesarstvu itd. Tekom 12 ur se spremeni dvorana lahko v drsališče. Prostora bo za 15—20 tisoč gledav-cev. — Otvorili so velikanski stadion v Pittsburgu, zgrajen z 2,100.000 dolarji. Sedežev ima 70.000, pa jih bodo prizidali še 30.000, skupno torej sto tisoč! Podolžna os je dolga nad 800 m, povprečna pa nad 200 m. — V državi Nevv liampshire so pa otvorili eno največjih avtomobilnih dirkališč, Pripuščeni so samo vozovi, ki prevozijo na uro najmanj 1,93 km! Dolgo je dirkališče samo 2 km, podoba mu je ovalna. Omenjena hitrost je mogoča le zato, ker ima dirkališče zelo velik pridvig v krivuljah, do 50 stopinj. Samo dirkališče v Montlhery mu je v tem enako, 49 in pol stopinj. Stavba je stala pol milijona dolarjev, v 30 dneh so jo prezidali iz starega jahališča.
Amerika se je za olimpijske igre 1928 začel«
že pripravljati. Poleg lahke atletike in drugih sorodnih panog bodo tekmovali Amerikanci to pot tudi v kolesarstvu; šest amaterov bo zastopalo Ameriko v cestnem dirkanju.
Preidemo k lahki atletiki. V Ameriki bivajoči Nemec \Vellenreuther je pretekel 800 m v iabornem času 1:57.4. — Houbena so povabili v Ameriko; 4 februarja bo že startal v Ne\vyorku. Tedaj bomo tudi vedeli, koliko je resnice na očitkih Paddocku in Murchisona, da Houben na Nemškem samo zato zmaga, ker začne teči že pred strelom. — Ritola je dobil v Newyorku ameriško mojstrstvo v teku na 1.0 milj (16.09 km), čas 53:05.8.
Lenglenova je na Angleškem imela prav take uspehe kakor na Nemškem in v Avstriji; navaden rezultat njenih iger je 6 : 0 do 6 : 2. — Profesionalni mojster tenisa Čeh Karel Koželuh, je dobil za zimske mesece poziv za igre v Nini in se je pozivu tudi odzval. — Južnoameriško mojstrstvo tenisa je dobila Argentinija pred Chile, Peru in Uruguayem.
V	težki atletiki se v zadnjih tednih odlikujejo zlasti Dunajčani. Schielberg in Becker sta trenirala v klubu Herkules in je Schielberg dosegel tezno 122.5 kg, Becker pa s sunkom ob prostem dvigu do prsi 142.5 kg. Če bi bilo navzoče ofici-elno sodišče, bi pomenilo 122.5 kg svetovni rekord (Alzin 120 kg), 142.5 Itg pa avstrijski rekord (Stein-bach 141.2). Pri treniranju Meidlingerjev je pa Gltick sunil z desnico 102.5 kg, ob prostem dvigu na ramo — Mednarodna težkoatletska zveza je priznala rekord Nemca Wolperta, 97.5 kg tezno, lahka teža. Doslej 92.5 kg Francoz Messe. Priznala je tudi rekord Švicarja Aeschmanna, 98 kg teano, lahka srednja teža; dosedaj 97.5 kg, Italijan Galim-berti. Švicar Jaquenoud je z levico prosto sunil 92.5 kg, lahka teža; če priznajo, bo lo tudi svetovni rekord. Težo v težki atletiki so: do 60 kg peresna teža," 60—67.5 kg lahka, 67.5—75 kg lahka srednja teža, 75—82.5 kg težka srednja teža, od 82.5 kg naprej težka teža.
Harry Wills je podrl bokserja Floyd Johnsona že v prvi minuti k. o. Boj je bil določen na 10 rund. Newyorška boksna komisija je Johnsona dis-kvalificirala za vse življenje, ker je šel v boj, če prav se je zavedal svoje nesposobnosti. Svojčas je bil izboren in je premagal celo Willarda. Kaj bo komisija naredila z. VVillsom, se še ne ve; trd i j* da je tudi on vedel, kakšen je Johnson. Škoda bi bilo, čo bi bil še Wills diskvalificiran, ker se potem ne bi mogel udariti z Dempseyem. In vendar pripravljajo v Michigan-City že sedaj areno za ta boj ki bo imela prostora za 125 tisoč gledalcev Zaenkrat je odprl Dempsey restavracijo v Los An-geles; seveda velikansk obisk. Obenem nastopa v I hlmu, se producira v ekshibicijskih bojih itd. — Pisali smo, da se bo boril Paolino z Ermiuiom Spalla za evropsko mojstrstvo. Sedaj se je pa Er-; minio tako težko na roki poškodoval, da najbrž f tem bojem no bo nič. Erminio bi bil dobil brez ozira na izid 300 tisoč lir, Paolino pa 90 tisoč pesel. to jo 720 tisoč dinarjev! Zmagovalca v boju je hotel nato pozvati znani argentinski velikan Firpo — Nemec Samson Komer se je s češkoslovaških prvakom Frankom Hosse igral skoro dve run.l: nakar ga je z odločilnim knock-out poslal v krn ljestvo sanj.
Hamburška plavalka Huneus je dosegla v I | snem plavanju 400 m rekordni čas 7:00.6; do/ i Angležinja Gilbert 7:20; torej izdatno zboljšnn 1 — Izborili sta ameriški plavalki Garratti in Ga prva stara 16 let, druga 17. Prva je preplaval, prostem slogu 100 yardov v 1:02.2, 200 vardt 2:43; oboje svetovni ženski rekord. Druga pa vardov v 13:19, tudi svetovni rekord. Ud.
Šestdnevno kolesarsko dirkanje v Chicag dobil nar Walthour-Sponcer. Vandersfuvi!
ni dolgo veselil svojega uspeha; ravno en mesec je trajal njegov rekord, 115.098 km na uro. 1. novembra mu ga je izvil Brunier, kakor že prej enkrat; prevozil je na uro 120.958 km! Na navadnem kolesu, /.a motorjem in brambo proti vetru. Podrl jo tudi vsepolno vmesnih rekordov in bomo posobej o tem poročali. Najhitrejša runda bi dala na uro 127.118 km. Brunier je dirkal v avlodromu Montlh<5ry pri Parizu.
Ameriško avtomobilno mojstrstvo na 200 milj je dobil de 1'aolo v 1 uri 50 minutah. Na uro bi dalo lo 218.580 km. — V Chieago so napravili 40-nadslropno zgradbo. Gn-r-i: iiila kot avtomobilne garaže za 572 avtov. Gor se bodo peljali, nazaj dol jih bodo vozili v liftih.
Vidmar ne gre na šahovski turnir v Moskvo.
Sedanji predsednik Mednarodnega olimpske-j;a odbora je grof Baillet-Latour.
se m
imel oblačil od tvrdke
DRMO SCKWAB - Ljubljana
naj si pusti pri tej tvrdki izgotoviti prve potrebščine; ostal bo stalen odjemalec I
Prosvetna zveza.
Zdravstvena predavanja želi napraviti po prosvetnih društvih Državni higijenski zavod v Ljubljani. Predavanja so brezplačna. Prosimo vsa prosvetna društva, da takoj sporuče, kje in kdaj žele imeti ta predavanja, ki jih pojasnjujejo slike in lilmi. Kinoaparat kakor tudi skioptikon preski bi na lastne stroške Državni liig. zavod sam. Na razpolago so sledeči tilmi in tozadevna predavanja: 1. Kako ostanem zdrav? 2. Tuberkuloza (dva dela). 3. Ne pljuvaj na tla! 4. Življenje v sanatoriju. 5. Spolne bolezni (dva dela). 6. Razkuževanje sobe. 7. Koze, njih nevarnost in borba zoper nje. 8. Podgana. 9. Pegasti tifus. 10. Vozač smrti, drama protialkoholne vsebine. Društva, poslužite se te izredne prilike!
111. Prosvetni veter, ki se vrši 13. nov. t. 1. v Ljudskem domu, bo veljal našim Goričanom in Beneškim Slovencem. Ob spominu žal os'ne rapalske pogodbe, ob dnevih, ko pijejo naši bratje onstran Snežnika grenki kelih trpljenja in preganjanja, vabi Prosvetna zveza zavedno meščanstvo Ljubljane, da pribiti la večer v Ljudski dom, kjer bodo s pomočjo lepih skioptičnih slik spoznali pravične narodne in krivične državne meje.
11. št. Vestnika, glasila Prosvetne zveze, je pravkar izšla in prinaša sledečo vsebino: F. B.: Osnutek modernega odra (dalje). Odbor. Iv. Toma-žič: Kako pridobiti neorganizirane fante za društvo? Obč. zbor Ljudskega odra. Prosvetna zveza Maribor. Prosvetna zveza Ljubljana. Ženski odsek. Življenje v društvih.
Kamnik. Prosvetno društvo Kamnik« si je nabavilo nov skioptični aparat z električno (500 watno) žarnico v svrho skioptičnih predavanj. Aparat stane 2850 Din.
Med. Danes popoldne ob treh bo v dvorani skioptično predavanje o našem Primorju — od Trsta do Rotorja. Nato se vrši občni zbor S. K. Izobraževalnega društva.
Hapahki veter priredi Kat. prosvetno društvo na Kor. Beli danes ob pol osmih v društveni dvorani. Na sporedu je skioptično predavanje o Primorski in Dalmaciji. Z obilno udeležbo pokažimo, da so nam primorski Slovenci prav v teh časih pri srcu.
Jesenice. V sredo 11. t. m. ob osmih zvečer priredi K. del. prosvetno društvo večer, ki bo posvečen bratom v zasedenem ozemlju. Na sporedu so godbene. pevske in deklamatorične trčke. Predavanje z lepimi novimi skioptičnimi slikami bo veljalo naši solnčni Goriški, Trstu, Reki in beneški Sloveniji.
Št. Vid nad Ljubljano. Nocoj prirede niše organizacije v novem domu Koroški večer. Predava vseuč. profesor dr. Rožman. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
Stična. V prostorih izobraževalnega društva se vrši danes popoldne po službi božji skioptično predavanje o Pompejih, Neapolju in Vezuvu. Predavatelj je te kraje letos obiskal, zato bo brez dvoma to predavanje izredno zanimivo.
Opozarjamo na prosveini večer, ki se vrši 25 nov. t 1., in na 28. občni zbor Prosvetne zveze, ki se bo vršil 26. nov. v Akademskem domu v Ljubljani.

Nemški »klerikalizem«.
Pismo iz Nemčije. III.
Bottrop-Boy, 1. novembra.
Klerikalizem je kriv na Slovenskem vsega hudega. Klorjkalizem je vzrok vsega prepira, nemira in sovraštva, državljanske vojske, ki se bije že nad pol stoletja v Sloveniji. Takega boja zaradi klerikalizma, kakor na Slovenskem, ni zlepa kje drugod na svetu. Ti nesrečni slovenski klerikalizem!
Ali je pa res »klerikalizem« ravno na Slovenskem tako hud, tako nevaren, tako črn, da je treba vsak dan s kanoni nanj streljati? Veste, vsaka pesem je en čas lepa, pri Vas je pa vedno ena. Klerikalizem spredaj, klerikalizem zadaj; klerikalizem spodaj, klerikalizem zgoraj; klerikalizem včeraj, klerikalizem danes; klerikalizem za zajutrek, za opoldne in za zvečer. Da se ga že le ne pre-objcste! — Poglejte no malo čez plot domačega dvorišča, da vidite, kako je drugod! Če ne vidite, Vam pa jaz povem, ki v tuji deželi živim. Gospoda liberalna, poslušajte me prijazno!
Povem Vam, da jc nemški »klerikalizem« veliko strašnejši od slovenskega. Klerikalni zmaj ima tukaj veliko hujše rogove, daljši jezik, strašnejše kremplje in rep kakor slovenski. Hočete dokazov? Ali naj Vam zverino opišem? — Poglejmo samo tukajšnja katoliška društva in tukajšnjo inteligenco! V Nemčiji je katoliško organiziranih ne le 600.000 mla-deničev, ampak tudi 20.000 akademično izobraženih mož in posebej še 30.000 uradnikov ter 40.000 trgovcev. In kako so katoliški, kako do dna duše črni! V naših katoliških društvih vlada veliko bolj posvetni duh, naturalizem, kakor v nemških. V vseh teb stanovskih društvih, tudi uradniških in trgovskih, je prva in glavna stvar katoliško versko življenje, potem šele stanovski interesi. Pa kdo zaradi tega ta društva in nijh člane napada? Jim kdo klerikalizem očita? Mirno in nemoteno se zbirajo in delajo, ker jih veseli. Duhovnik je vsakemu teh društev ali predsednik ali pa duhovni vodja, ki ga člani spoštujejo in radovoljno slu-šajo. Duhovnik uživa tu v velemestu in vele-industriji tak ali celo večji ugled kakor pri nas v vasi ali v hribih. In vendar se našim vernim ljudem vedno očita, kakšni »backi« da so, ko duhovnika poslušajo; nemškim zdravnikom, uradnikom, profesorjem in trgovcem tega nihče ne oponaša. Pri katoličanih se to samo ob sebi razume, da duhovnika v verskih rečeh poslušajo in slušajo. — Srednješolci tukaj hodijo, kakor tudi ljudskešolski učenci, k spovedi vsak mesec. V ljudskih šolah se poučuje krščanski nauk po pet ur na teden. Učitelji žive tu v najlepši slogi z duhovniki in jim gredo nn roko v vsakem oziru, — pa jim nikdo ne očita, da so farovški hlapci. Sami hodijo z otroci večkrat k sv. obhajilu. Ko mi je bilo povedano, da pri prvem sv. obhajilu pristopi prav vse učiteljstvo — kakih 30 v eni župniji — z otroci vred k obhajilni mizi in so vprašali, če pri nas ni tako, sem z bridkim nasmehom odkimal in si mislil — povedati si nisem upal — jojmene, kakšen razloček!... Tn tu imate velik, močan narod, visoke kulture, pa taka vernost, pobožnost in vdanost cerkvi, — pri nas pa taka beračija, pa tak napuh, domišljavost in brezvernost! Potem ni čudno, da nimamo božjega blagoslova. Kako je že Finžgar rekel? »Vsak narod ima tako
usodo, kakršno si zasluži«... Z Nemškega je šel letos vsak teden poseben vlak v Rim. Učiteljice so se vozile dvakrat, drugič jih je bilo 500, prvič morda ravno toliko; in to med šolskim letom, dobile so za to dopust. A nihče se za to ni spodtikal ob nje. Pri nas so šli v Ri menkrat. Seveda so jih morali liberalni listi za to obevskati. Potem se pa čudite, če ni miru. Kako bo mir, če se ne smemo niti ganiti, da bi se ob nas ne obregnili. In ta skrajna nestrpnost se imenuje liberalizem, svobodoljubje! Ironija! Lucus a non lucendo.
—	In kaj so imeli letos Nemci v Aachenu?! Tudi jaz sem bil tam. Prišel sem tja bolj slučajno, kakor nalašč. Pa si nisem niti upal v »Slovenca« o tem poročati. Bi se mi porogljivo smejali. Zdaj, ko je samo ob sebi naneslo, pa povem. Za slovenska napredna ušesa nekaj nečuvenega. Kazali so Marijino obleko, Jezusove plenice, njegov prt no križu in prt sv. Janeza Krstnika. Vsakih sedem let skoz štirinajst dni vsak dan. Z visokega zvonika doli. Med petjem in godbo. Škofje z veliko asistenco. Ali so te »svetinje«, ki jih je skupaj spravil Karol Veliki, pristne ali ne, tega nevem. To vem, da Nemci vse to z dobro vero sprejemajo. Ključe od shramb, kjer so te »svetinje- navadno shranjene, hrani mestni župan; in le v pričujočnosti občinskega zastopstva so »svefnje« shranijo in zopet odklenejo. To so zarukanci kaj, tj mestni možje?! To je klerikalizem! Pa pridite pogledat rotovž v Aachenu. kjer ti »nazadnjaki« zborujejo! Meni se je zdel imenilnejši od dunajskega, čoludi je nekoliko manjši. Po ubogih slovenskih mestecih, kakor Kranj, Novo mesto, pa taka nestrpnost nasproti vsemu katoliškemu! V Nrvem mestu n. pr. niso smeli imeti katol. shoda na trgu. ampak so se morali stisniti na ozki kapiteljski hrib. — Gledalcev v Aachenu pa vsak dan od'10—12 dopoldne polne ulice in trge okoli cerkve, iz hiš in celo raz streli gledajo. In to skoro sama gospoda, preprostega ljudstva je malo. Popoldne pa se pomika od 12 do 0 zvečer nepretrgana procesija v cerkev, kjer si natančneje ogledujejo te in še druge »svetinje« in se jih dotikajo. V procesijo se postavljajo zunaj na trgu in se z veliko potrpežljivostjo počasi pomikajo naprej skoz dolge hodnike, dokler ne pridejo v cerkev. (Mimogrede povedano, so pred stoletji tudi naši predniki Slovenci romali, ne le v Kelmorajn, ampak zlasti v Aachen, kjer so imeli svojo kapelo, o čemer še zdaj poroča knjižica, ki opisuje vso to stvar: »Die Bttrger von Laibach und Krainburg stifteten die slavonisrhe Ka-pelle.«) — Vprašal sem nalašč, ali nekatoliški časniki — seveda ludi na Nemškem ni brez takih — nič ne pišejo proti temu Rekli so mi: nič! Baje so enkrat nekaj poskusili, pa so morali brž umolkniti. Kaj bi prčeli slovenski liberalni listi, ko bi se v Ljubljani kaj podobnega godilo! Pri nas je kaj takega sploh nemogoče. Prvič smo, kar je kolikaj »študira-nega«, preveliki nacionalisti in naturalisti. vse prekunštni, nimamo tiste preproste vere kakor Nemci: drugič bi liberalni listi to s svojim zasmehovanjem kralkomalo onemogočili.
—	Tu imafo po Vaših pojmih načrnejši klerikalizem, kar si ga merete misliti. In vendar je in ostane Aachen sloveče, veliko, leno in moderno-napredno mesto, s katerim se Ljubljana ali celo Kranj (!) še od daleč ne moreta meriti. Aachen — urbs calholicissima,'je rekel Leon XIII. Mi bi rekli: najbolj klerikalno mesto. — Ali kaj bi Vi rekli o največjem in-
i dustrjjskem meslu v Evropi, Essenu, ki ima
ČAIWA mtvjx
črna
Čaj za gospode
močan.plemenit, angleškemu okusu odgovarjajoči, posebno primeren za uživanje z mlekom ali smetano kot zajutrek.
pol milijona prebivalcev, torej skoro za deset Ljubljan, in velikanske Kruppove tovarne, pa jo črn ne samo od premoga in dima, ampak tudi od »klerikalizma«, kakor malokatero mesto. Ima 33 župnij in vse cerkve so ob nedeljah natlačeno polne; katoliških društev vse mrgoli, in tudi cenlrum pri volitvah v Essenu vedno dobro odreže: nad 100.000 glasov! Kardinal Schulte sam je dal Essenu spričevalo, da je tudi, ko se je razvil v močno industrijsko velemesto, ohranil >eine kirchliche Treue und kirchliches Leben, die \orbildlicli sind.« Vsi pogrebi so zjutraj s sv. mašo, gosp6 naglas molijo rožni venec pri pogrebih. To je »klerikalizem!., drugačen kakor pri nas! Pa ga li kdo zaradi tega napada? Nihče! Cerkvi neprijazni listj pišejo po svoje, —- a o tom zabavljanju na »klerikalizem« kakor na Slovenskem ni ne duha ne sluha!
Mislil sem, da bom opis nemškega »klerikalizma : danes končal, pa mi raste kar pod peresom. Zmaj je dolg in širok. Prosim še malo potrpljenja.
Da sle mi zdravi »klerikalci« in »liberalci!«	Janez Kalan.
Kupujte srečke Cij. poifp. društva v Ljubljani!
ZA ADVENTNO IN BOŽIČNO DOBO priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ctrkv. zborom: Adamič K., V svitu zarje, 12 adventnih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 24, glasovi po Din 6. Fai<t, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 20, glasovi po Din 4 Foerstor, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Partitura Din 12. Grum, Adventne pesmi za mešani zbor. Partitura Din 10, glasovi po Din 4.
—	O lpevi pri lavretanskih litanijah za mešani zbor. Partitura Din 16.
Hladnik, Božična slavospeva za solo, zbor in orgle. Din 12.
—	Božične pred in poigre za orgle. Din 10. Premrl, 10 božičnih pesmi za mešani zbor. Din 24,
glasovi po Din 6 Premrl-Sattner, Dve božičnici Dvoglasna ženska
zbora s klavirjem. Din 10. Sattner, 2 božični pesmi za solo, mešani zbor in
orgle. Din 12. Siehcrl-Prcmrl, Pridite molit Jezusa! (Božične pesmi, Riharjevi, Vavknovi, Cvekovi in drugi na-pevi.) Za mešani zbor. Partitura Din 30, glasovi po Din 6.
fjtf'*7 * r--:-

1KB1
InduLSlrifsico podjei;

Fran
i fp & m s
naznanja kupujočemu občinstvu, da je na Erf avcevš cesta 2 nasproti Dramskega gledališča otvorilo posebni oddeleR sses prodajo
W
En !|ro§§!
BP»H MMMHEIHI. J.L JBU I, ,'mmmmaf^amamBKaBmmmmmfmmam^was3sgssa star.?*
Vsako drobno vršilca J>ln fi'5t> ali vsako beseda 50 par. Noj-manjši 5 I>£n. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znnmkol
Kakor je splošno znano, je podjetje v konfekcijskih izdelkih doseglo rekord v nizkih cenah in dobrem blagu ter je popolnoma gotovo, da bo tudi v tej stroki doseglo isti uspeh. — Trpežnost, dobro Jbfiagjo, lepa olbSIS-Ka ln n!sska cena, to je znamka na;im čevljem. Cene obutvi za dame, gospode in otroke so določene daleč izpod najnižjih cen največje BssssssBssssa konkurence na tukajšnjem trgu. f1 ■1 ■»■■ -aa
e mm posftiss — to te naša rchlama!
miriti—11111 miiiii—1111 miiiii Dve sestri išče'a SOBO
pri dobri družini. Ponudbe Pod: »Mirni« upravi lista.
tPUnlfn s primerno Sol. IbUIfiVU naobra/.bo »Prcjne modna trgovina KT TTE, Aleksandrova cesta.
Predstaviti se je opoldne od =ne do dveh.	7530
Službe išče
?d trgov, družini marljiva " ttea drkic, da sc priuči ^"spodinjstvu evcnt"nl. tudi '•'Sovini. — Ponudbe pod »Zanesljiva« St. 7552.
S BESE*
POUČUJEM temeljito NEM- Prevzamem vsnkovrst. PRE-ŠČINO po zmernih cenah. - VAJANJA. - Prijave upravi
Prijave na upravo lista pod »Nemščina«.
Izučena ŠIVILJA
iSče mesta pomočnice v mestu. Gre tudi za sobarico ali v trgovino v Ljubljani. -Naslov: Krajnčeva, Radeče - Zidani most.	7533
Prvovrstna PEČ
(Dauernbrandoien) se poceni uroda. - Poizve sc pri ključavničarskem mojstru BRE-SKVARJU, St Petra nasip.
lista pod »Prevajam«.
Za trgovsko-obrtno podjetje na dežel! se iSče
DRUŽABNIK
(družabnica), s kapitalom 25.000 Din, z ali brez trgov, izobrazbe. — Ponudbe na upravo pod: 25.000 St. 7394.
j NAPRODAJ JE nova, lično
KOČIJA. -
Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod Stev, 7535.
Fremotj, tJrva, co'je, bsiketi, keks.
»ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8, Ljubljana. — Tel. 220.
Mlad mož
poštenjak, v dobri službi v Ljubljani, zelo prikupljive zunanjosti, z visoko šolsko naobrazbo, želi v svrho že-nitve znanja z nežno, dobrosrčno deklico, najraje z dežele, z nekaj dote in primer, izobrazbe. — Lc resne ponudbe, po možnosti s sliko, ki se vrne, na upravo lista pod »PoStenje«. - Diskrccija s častjo zajamčena. 7539
Restavracija Roža
Židovska ulica 6
danes fine jetrne in krvave
klobase. Toči sc rl-dki lju-teivvrski moSt. - S" p ipo-ro<5»	A. SM1D.
ZAVAROVALNICA in POZAVAROVALNICA
»Triglav«
generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, jc preselila pisarno v DALMATINOVO ULICO 11. 7537
Kratek klavir
zelo dobro ohranjen, poccni naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca* pod štev. 7540.
PES VOLČJAK
se je Izgubil; sliši na ime »Luks«, star 11 tr.cseccv z znamko št. 1067. Poštenega naj litelja se prosi, da javi svoj naslov nu up vi lista pod »Pes« Stev. 7542.
Posestvo tne, Lii
uro proti Gorenjski, ob cesti, na najlepšem mestu kraja, obstoječe iz hiše, gosp. poslopja in 5 ha vrta, travnikov, njiv in gozda — SE PRODA. Razen enega gozda, obsegaj, poldrag ha, se drži vse ostalo s hišo vred skupaj. Kraj je priljubljena izletna točka. - Naslov v upravi lista pod Stev. 7534.
pozor!
POZOR I
Elektr. žepne svetiljke - Baterije - Vžigalnike Karbidne gorilce - Kar-
nise itd, na veliko I. WIPPLINGER - Maribor.
Jurčičeva ulica 6.
Ostanki za perilo najboljša
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Nc zamudite ugodne prilikel Resljeva cesta 30/1., desno.
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
Prodam kočijo
'obro ohranjeno; cena po
dogovoru. - Naslov v upravi	rt«,**«*««♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
»Slovenca« pod Ster. 7545.	t»Mt»«M»Mn»»n<»m>
Znižane cene pri »Tribuna" F. B. L.
Dvokolesa:
najceneje in največja zaloga pri »Tribuna« F. B. L:, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Pneumatika
n dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz najboljših nemških, francoskih in angleških tovarn, na veliko in malo pri f. Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4.
Holenderji
la dečke in deklice od 4 do 8 let —
se dobijo po prav nirki ceni pri ^Tribuna« v Ljubljani, Karlovska c. 4
Triciklji in mala dvokolesa
za dečke in deklice na
krogličnih ležiščih, z verigo, izdelana kot normalna dvokolesa v
manjši obliki pri Francetu Batielovem v Ljubljani, Zvonar-ska ulica štev. 1
Mehanična delavnica.
Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Stara dvokolesa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo. »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Šivalni stroji
Otroški vozički
Mamice, ne zamudite
prilike si ogledati ve-ike Izbire vsakovrstnih modelov po čudovito nizkih cenah v tovarni »Tribuna«, Karlovska cesta št, 4.
Motorji:
»Frera« in druge angleške znamke v zalogi; velika izbira po konkurenčnih cenah. — Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4,
Ceniki
dvokoles, motorjev, otroških in igrač-nih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obroke. »Tribuna« F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4.
za domačo rabo, šivilje, krojače in
čevljarje — po znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4
Igračni vozički in
StollCe za otroke, zložljive kot stolček in mizica za učenje v hoji. — Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti — se dobijo po znižani ceni v tovarni »Tribuna«, F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4.
VAJENCA
za vrtnarsko obrt sprejme Ivan Bizovičar, vrtnar, podjetje, Ljubljana — Trnovo.
UČENEC
poštenih staršev in dober računar, se sprejme v trgovino Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko.	7451
BREZPLAČNO
hrano, stanovanje in postrežbo v hiši poleg obresti dobi kdor posodi 25.000 Din ali več proti vknjižbi, trgovcu na deželi. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Posojilo« itev. 7394.
Vila v Ptuju
s 4 sobami, kuhinjo in priti-klinami, trpežna in moderna stavba, velik vrt, vse takoj za zasesti, je pod ugodnimi pogoj za prodati. Pojasnila: Fr. Werhonig, Ptuj — Krekova ulica 8.	7439
Snažna, dobra
KUHARICA,
katera razume vsa gospodinjska dela in je dobra, delovna gospodinja, se takoj sprejme k družini petih oseb. Ozira se samo na dostojne, dela zmožne osebe. Starost 35 let. Plača 300 do 400 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7443.
UČITELJICA klavirja
z dolgolet. prakso, poučuje po najboljši metodi, strogo jn vestno. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7470.
r
Sprejmem VAJENCA
za čevljarsko obrt, poštenih staršev, z dobrimi šolskimi spričevali. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7490.
Trgovska učenka
ki se je že 2 leti učila, nadarjena, poštena in nad vse marljiva, išče mesta v trgovini, najraje na deželi! — Cenj. ponudbe na upravo lista pod: «Vestna« 7467.
VEČ~ KANARČKOV
naprodai. - Ljublfana, Stari
trg št. 34 (pritličje). 7491 -==\
ZDRAVNIK
dr. JOS, STOJO
radi selitve na Resljevo
cesto št. 12 ne ordinira do 12. nov.
ISčEM
TOVORNI AUTO
4-tonski »Austro-Fiat«, generalno popravljen, in en-tonski »FORD«, 1 leto rabljen, proda tvornica konzerv »GLOBUS« d. d. na Vrhniki
VP79ll(9 šopkov in ven.
TCtflllVd cev se jžče za
takoj v Zagreb. Natančnejša pojasnila pri tvrdki Herz-mansky - Prešernova ulica.
Vsakovrstno
ilato kupole
po najvišjih cenah
farne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3.
J. Stiepušin
Slsek
?rlporo6a bolJSe amburloe, strune, part -ture šole ln v»e iotreb-šdlne za vsa glasbila. Odlikovan na pariški razstavi. Ceniki Iranko.
Nove stelaže
in pult za manufaktur. trgovino, pult iz trdega lesa s politirano, javorjevo ploščo — po izredno nizki ceni naprodaj. Vprašati pr upravi lista pod: 7525.
POZOR!
POZOR 1
enega ali več, za gradnjo stanov, hišj glavnica deleža se sprejema po zmožnosti. ■ Natančna pojasnila sc zvedo pri Maksu Deren.da, gostilr.. in mizar, Sevnica ob Savi.
Priporoča se
stciroznana solidna tvrdka
Gričar & Mejač
konfekcija samo
Šelenburgova ul. 3.
K
STROJNIK
Izučen ključavničar, trezen, zanesljiv, z večletno prakso, išče službe. — Ponudbe na upravo pod: Strojnik 7485.
MLEKAR
Vajen izdelave ementalca, trapista, posnemanja in pa-stcrizacije mleka, išče službe s 1. januarjem., najraje v Belokrajini. Ponudbe upravi lista pod: »Samec« 7462.
Prazno ali meMovano
Naslov v upravi pod: 7513.
________J
Osamljena VDOVA,
mirnega značaja in solidne preteklosti, dobra gospodinja, s hišno opravo ter nekaj premoženjem — želi poročiti gospoda enakih lastnosti, ne izpod 40 let. Samo resne ponudbe na upravo »Slovenca« poH šifro: »Samostojna« 7489.
IZJAVA.
Ker že delj časa krožijo neresnične vesti o moji osebi, ki mi škodujejo na moji časti, opozarjam tem potom, da bom proti vsakomur sodnijsko postopala. Mirni Majntinger, Zgornja ŠiSka štev. 89.	7529
absolutno perfektna v slovenski in nemški stenografiji ter zmožna srbohrvašč. v govoru in pisavi, se takoj sprejme. — Moči z daljšo prakso imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upravo lista pod šifro: »Perfektna korespon-deniinja« štev. 7523.
Absolventka
mešč. in dvorazredne držav, trg. šole, vešča slov. in nem. korespondence, stenografije in strojepisja, išče primerne pisarn. služIle v mestu ali na deželi. - Dopisi pod »Eksistenca« št. 7488 na upravo.
Perfektno strojepisko
(uradnico), išče dr. IVAN MAZEK, odvetnik v Litiji.
Zglasiti se je osebno v Litij i.	7526
Vsakovrstni lect
kakor: punčke, konjičke, mi-klavže, parkeljne, različna med. roba, prvovrst. keksi, otr. biškoti, šampanjci, bibi itd. priporoča cenj. preprodajalcem po najnižji ceni izdelovalec T. NOVOTNY -Ljubljana, Opekarska cesta 26. Glavna zaloga: Dunajska cesta št. 9.	7270
PREMOG -ČEBIN
Wolfova ulica l/II. - Telefon flfi
5 lepih pisarn, sob
v II. nadstropju, odda takoj skupno ali posamič Pokojninski zavod v Ljubljani —
Gledališka ulica.	7314
Lekarn.
išče primerno mesto v kakem večjem mestu Slove-! nije. Pogoji po dogovo-u. . Pisma na upravo pod: 7531
MLE^^ri:;
staro, dobro računarico — sprejmem v majhno trafiko v mestu. Stanovanje z vso okrbo v hiši. Nastop takoj. Naslov v upravi »Stavenca« pod številko 7499.
mladenič
z lastno trgovino, 32 let, mirnega in resnega značaja, se želi poročiti s pošteno mladenko iz kršč. družine od 25—35 let, ki ima veselje do trgovine, ter poseduje nekaj premoženja. One 7, dežele imajo prednost. — Le resne ponudbe na uprav-nštvo pod: »Srečen zakon«. Tajnost strogo zajamčena.
gostilna in lokal
za trgovino, se odda takoj v najem z vsem inventarjem, v industrij, kraju na Gorenjskem dotičnemu, ki bi mi posodil nekaj denarja ali plačal najemnino za tri leta naprej, pod ugod. pogoji, ozir. prodam hišo z gostilno. Cenj. ponudbe na upravo pod: Ugodnost 7493.
želod - storže -žir - ježice
plača najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana - Krekov trg 10.
Okazijske
gramofonske plošče
modernih posnetkov — po znatno znižani ceni, dokler je zaloga. — A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 5. 7521
naprodajT"
PULT, STELAŽA, POSODA
za olje in petrolej, priprav, no za trgovca. Naslov pove uprava lista pod št. 7500.
H^torncTKOLO
novejše vrste in VOZ-za-pravljvček se kupi. Ponudbe na M. OBERSTER, Cerklje ob Krki.	7524
Pohištvo,
ugodna prilika!
V torek, 10. novembra t. 1. od 9. ure naprej prostovoljna dražba lepega pohištva v Groharjevi ulici 21 (Mirje). Vzklicne cene ze'o ugodne.	7527
pozor
pred nakupom koles !
Kolo italijansko, rujavo ple-skano, s polnim gumi, vel. široka in navzgor obrnjena balanca, ie bilo ukradeno! Kdor vrne kolo, dobi 100 Din nagrade. Pavel Jemc, gostilničar, Breg štev. 18.
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod
posestnik in trgovec, Nova vas št. 3
danes, dne 7. novembra ob 9. uri zjutraj, po kratki bolezni preminul.
Nepozabnega pokojnika položimo k večnemu počitku dne 9. novembra (v ponedeljek) ob 9. uri zjutraj. Žiri, dne 7. novembra 1925.
Žalujoči: Mici Kržišnik, Francka Demšar, Julči Tratnik, hčere. — Anton Kržišrik, Vinko Demšar, Leopold Tratnik, zetje. — Boštjan Kopač, brat. — Vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki. #
NAPRODAJ
električni MOTOR na enakomerni tok, 3.4 HP, 440 Volt. Popolnoma v dobrem stanu. — Naslov v upravi lista pod številko 7460.
Odda se v bližini Trbovelj
šivalni stroji so biser nemške tehnike Generalno zastopstvo in samo-prodaja za Jugoslavijo
EM. FISCHER
Zagreb, Sudnička 3 Telefon 18-06
emajlirano posodo
vseh vrst in druge potrebščine najtrpežnejše trr najcenejše
dobite pri tvrdki A. VICEII — MARIBOR Glavni trg 5
Prodam HIŠO
18 sob, 3 kleti, 1 hlev, drvarnice, 2 orala zemljišča, vse močno zid. in v dobrem stanju, v bliž. so 3 tovarne, 3 min. od žel. post. Sevnica. Cena 250.000 Din, plačilo po dogovoru. - Dalje 10 malih stavb, prostorov na istem mestu, meter3 po 13 Din; če kupec želi, mu postavim na tem mestu stanov, hišo za 25.000 Din. Natančna pojasnila se zvedo pri Maks De-renda, gostilničar in mizar, Sevnica ob Savi.	7449
OBLEKE in SUKNJE
Vam naredi po meri najceneje v kratkem času Franc BURJAK, Ljubljana, Ižanska cesta 44. — Sporočite, pridem pomerit na dom. 7486
KUPIMO zajamčeno brezhiben, modern, štirisedežen
avto.
Gramofonske PLOŠČE
najnovejših slovenskih posnetkov, kakor: Oj, Doberdob, Vigred se povrne, Koroške narodne pesmi, Jaz bi rad rudečih rož, Gor čez izero, in mnogo drugih lepih slovenskih napevov — bomo izdali še ta mesec. Žc danes zahtevajte seznam teh plošč, razpošiljamo ga zastonj. — A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica St. 5.	7522
Stavbena parcela
naprodaj, ob glavni cesti v Mostah. Vodovod napeljan. Več v upravi pod št. 7498.
Obširne ponudbe na:
—	Resch & Aczel —
Sombor, Bačka.
Bukovo oglje
najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana
—	Mirje št. 4.	4620
ČREVA
vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto, vedno na zalogi. — Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni
Jos. Bergman
Ljubljana, Poljanska c. 85.
Rabljena DVOKOLESA
motorji, autonrobili, šivalni in pisalni stroji, se kupijo proti izkazu lastnine. Franc Batjel, Ljubljana, Zvonarska ulica št. 1.	6906
, pozor!
Vsakovrst. mlinske kamne
—	najboljše kakovosti - ima vedno v zalogi JAKOB SELIŠKAR - škofja Loka.
baržunasti KLOBUKI
kakor tudi F I L C I v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri
MINKI horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Popravila se sprejemajo. Žalni klobuki v zalogi I
gostilna na račun nnHHHHmmam
špecer. trgovina v najem proti primerni kavciji. — Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 7461.
Hvala
HARMONIJ, dobro ohra-njen, kompl. POSTELJE in nekaj posode se proefa po ugodni ceni. — JARC, Rotovški trg 3, MARIBOR.
vsem, ki ste za časa bolezni in prezgodnje smrti mojega ljubljenega sina, gospoda
ZAHVALA,
Vsem, ki so odkritosrčno čuvstvovali z n^mi ob nepričakovani izgubi našega nad vse ljubljenega
Toneta
izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, šmarski požarni brambi, ribniškemu Sokolu za tako častno spremstvo, g. Skerjancu za zadnje poslovilne besede ob odprtem grobu prijatelja, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke. gg. cerkvenim pevcem in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo g. Puharju za njegovo požrtvovalnost, rodbini sodnega svetnika dr. Kalanovi za veliko tolažbo v najtežjih urah Iskrena hvala rodbini Tomšič iz Vrhnike in šmarski požarni hrambi za poklonjcno cvctje, hvala g. Se-dej in vsem, ki so nam na katerikoli način pomagali.
Ribnica-Smarje, dne 7. novembra 1925.
Rodbini PAD AR — KLINAR.
Posestvo
pri Sv. Križu pri Litiji se
vsled druž. razmer ugodno proda. Isto obstoji iz hiše, v kateri je prijetno stanovanje takoj na razpolago in z gospod, poslopjem, ter se nahaja tik farne cerkve. Poleg tega je 16 (ev. po želji kupca tudi več ali manj) oralov njiv, travnikov in gozdov. Cena ugod., ter se izve pri R. Miklavčič, istotam.
Lepa VILA
z enim oralom zemlje, v okolici Celja — stanovanje kupcu takoj na razpolago — poceni naprodaj. Ponudbe na posestno posredovalnico Lovro čremožnik v Celiu, Prešernova 19.	7515
Nove orgle
prospektne piščali, nove registre, električ. ventilatorje in vsa popravila orgel izvršuje v lastni delavnici po nizki ceni ANTON DERNIČ, izdelovalec orgel, Radovljica (Slovenija).	7517
Cnpn leP° opremljeno, OULiU zračno, čisto in z elektr. razsvetljavo, ev. s hrano in souporabo kopalnice, IŠČE GOSPOD za takoj. Posebni vhod pogoj, parketi prednost. Ponudbe na upravo pod: Soba 7492.
LO K A L
lep, prenovljen, na prometnem kraju z električno razsvetljavo, se takoj ugodno odda v najem. Naslov pove uprava pod številko 7497.
NAP R O D A J
poccni: 2 suknji, 1 ženski
kostum, 1 ženski plašč in
1 moška oM"ka. — N->-'ov v upravi lista pod it. 7495.
okrogel gabrov les
Kupim od 1. novembra do 1. aprila vsako množino okroglega gabrovega lesa,
od 25 cm debelosti in 1 m dolgosti naprej; na vsak meter se dopušča po ena zdrava grča Zanesljivo plačilo! Stavite vaše ponudbe franko vagon na naslov: Dragolin Korošec, Rečica ob Paki.
sočustvovali z mojo rodbino, vsem, ki ste njemu s skrbno postrežbo in eventualno tolažili, lajšali trpljenje, vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku. V tolažbo so mi tako številna pismeno in ustno izražena so-žalja, posebno pa še tako častna in številna udeležba pri pokojnikovem pogrebu. Hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja.
Št. Vid nad Ljubljano, 7. novembra 1925.
anton belec.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
ra:u £odneiše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
m	Vljudno naznanjam cenjenim odjemalcem, da
Naznanilo, sem začel s 1. novembrom v Ljubljani
medičar§ko obrt
ter Izdelujem medeno in drugo pecivo ln vsakovrstni lect itd. Se najtopieje priporočam RTII1RD KRAUPiNER, Celje - LJubljana Glavna zaloga in prodaja v trgovini, J05IF VITEK Krekov trg S

Kupujte samo prvovrstno
domsto svinjsko mast
znamke J. P, Lastni izdelek tvrdke
Janko Popoviž v Uublani
Najnižje dnevne cene t	Solidna postrežba I
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov.
Damski klobuki	Erna DtuhanoviC o» Modni salon Popravita
Po najntižih cenah Lep baržunast klobuček že od Din 150'— naprej	............................111111111111.................1111111 Prekrojevanje spatrl Sv. Petra ccsta štev. 27 (Poleg hotela Tratnih) obuke. - Nujna PO-Potreh^Cine za modistlnle z znatnim popustom pravna v šestih urah
Trgovci in gostilničarji
kupujte najceneje SIR na Mestnem trgu Stev. 13 in v Šolskem drevoredu (semenišče). Pri odjemu 5 kg računamo: Ia d. ementakki sir po 36 Din; Ha d. ementalski sir po 30 Din; razpokari ement. po 25 Din. — Istotam dobite čajno maslo »JAGODA« in dru*e mlečne izdelke. — ZDRUŽENE MLEKARNE D. D., Ljubljana, Maistrova ulica štev. 10.
OBLEKA
moSka ii teikega Sevljota In lina dunajska konfekcija Din 580. lina damska volnena obleka Din 220. Damskl plait Din 400. fantovska obleka Din 190. dekliika obleka Din 90.
RazpoSIlfa veletrgovino
R. Stermecki, «ue št. is
llustrovanl cenik i te z 1000 slikami se poSlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna kamrama In razne manulakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500 poitnlne prosto. Trgovci engross cene.
taznanllo p
Tvrdka
preje Kova^evic i Teršan, Ljubiiana
naznanja svojim cenjenim odjemalcem preselitev trgovine iz dosedanjih prostorov v
Zastopnikom, agentom i. t. d.
nafvišli zaslužek
brez strok, znanja in brez kapitala, nudi prvovrstna tujezemska tvrdka. - Ponudbe pod »Ertragsreichste Ver-tretung« 8966,5 na PIRAS, Praga — Jindfišska 18.
(dohod od Cankarjevega nabrežja tik frančiškanskega m»stu)>
Tem povodom priporoča svojo Ivomiško zalogo motvoza (špage), oprtov (gurt), drete za čevljarje in druge konopne izdelke. - Razne čevlje za moške, ženske in za otroke, gnmaše, nogavice in majice, vseli vrst Sčetarskega blaga, razne kreme za čevlje, glavnike ter vse v lo stroko spadajoče predmete.
Cene NoJtkursncmssH
$?mo na deS>e!©3
CMIIČČR
to presen
Herzmanshy
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Prešernove ulice 5 na STARI TRG 3.
Obenem se vsem cenjenim odjemalcem zahvaljujem za Zaupanje, ter se priporočam še zanaprej za okusno urejanje svežih cvetlic, šopkov in vencev po nizki ceni.
Najpopolnejši so novi
Za vsakovrstno obrt in industrijo najbolj priporočljivi Večletno jamstvo. — Brezplačen pouk v vezenju. Znižane eene!	Plačljivo na obroke.
Ljubljana
Novomesto
e" a
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš blagi sin, gospod
Stanko Srebrnič
bivši dijak IV. razreda srednje tehrične šole, sedaj težki vojni invalid
dne 5. t. m. ob 23. uri po 6 letni težki bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 26 let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega, nepozabnega trpina sc vrši v soboto, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne iz Invalidnega doma na mestno groblje v Celju.
Celje, dne 6. novembra 1925.
FR. SREBNIČ, učitelj. — ANA, soproga. — VLADKO, SLAVKO in ANICA, otroci.
Mdnulakturna trejo vir; a na veliko
&
Vljudno obveščava svoje cenj. odjemalce, da sva preselila s 7. novembrom 1925 svojo trgovino s Starega trga št. 3 v svoje nove poslovne prostore
na Dunafski cesti št. 23
(Postajališče električno žoleznico pred kavarno Evropa)
Z združitvijo svojih dosedaj deljenih skladiSč nama bo mogoče v novih poslovnih prostorih vršiti še z večjo točnostjo in skrbnostjo želje in naročila svojih cenjenih odjemalcev.
Zahvaljujeva se za doslej izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosiva, da uam ohranite to tudi v bodoče.
ZA PLETENJE
Flacli Rund-Links-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-:
SPULHASCEaiNE
EtAIIMASCIlINE HUNDSItjllLE
fdw a S? Sps «i«ii slrolev za vse sisteme In
-«J? If. a, :-: llnote veono na skladišču pri :-:
ALfRED KOŽNA, mnth
KupanKskii ulica šlev. 42.
Glavni ^astopflik ic inlSlie aostovnice za industrijo strojev za pletenj«
Feliac ^ederer, Wien
3 llllflllllll III II I I II « I	Hl>»l«lll|i||lllll
od najfinejše do najpriorostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri
mma hrsg/ir. tovarna pohištvo
::;,;;:■:,',. i I i;^; .(j ft
mm&ti*13
1 i
v . „ l^feJ ■
-- ' • '"Hib!
nad Ljubljano
nasproti kolodvora Vižmarje
Na velesejmu
razstava v paviljonu E"
Za jesensko prodajo
V8 .!MS
ceneznatno znižane pri f?
Palača Ljubljanske kreditne banke 3S l ML k. s
in zago se-prosto-
M. Ambrožič £L drug.

—»—m..........—	i | |
Iillliailll , rMfllnillllM1HIBPip^WIHIMIHIlWIlHH|IIW MlliiMI! l'l'lii
sssmsjs^

SitfO Z mSJilumU HI	voljno pro-
da. Posestvo se nahaja v prometnem kraju na Gorenjskem s približno 40 oralov gozda, s precejšnjo množino za izsekanje, 24 mernikov posejanja in 20 oralov travnikov; zraven ohširno gospo rlar. poslopje, vse v dobrem stanju. Hiša priti., z opeko krita, hlev za 10 glav živine, mlin na 4 teč., žaga samica, vodna moč se da izkoristiti za petkrat poveč. obrat. Popraviti bi bilo treba samo jez. Cena se izve pri tastn Franc Gogala, Boh. Bela 57, Gor. - Ozira se le na kupce, ki se priglase do 15. nov.
Olroke kapitana Granta. 120
(Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
V resnici so bili na pokopališču avstralskih domačinov, a kraj je bil tako svež, tako senčen, tako razkošen zavoljo ptičjega petja, da ni vzbujal žalostnih misli, človek bi ga imel preje za vrt v raju, takrat, ko smrt še ni smela na zemljo. Kraj je bil bolj ustvarjen za razkošje živih kakor za počitek mrtvih. Grobove, ki so jih divjaki tako skrbno popravljali, je začela zaraščati gosta, visoka trava. Evropejec je pregnal Avstralca iz krajev, kjer počivajo njegovi predniki, napeljevanje bo nagnalo črede volov in ovac, da se pasejo po mirnem gaju smrti.. Zato pa so tudi avstralska grobišča že zelo, zelo redka; bo«ve kolikokrat popotnik po grobovih, ne da bi vedel, da spe tam večno spanje nedavni rodovi!
Paganel in Robert sta pustila tovariše zadaj in zavila po senčnati trati med grobove. Kramljala sta in poučevala drug drugega, zakaj zemljcpisec je zatrjeval, da se v pogovoru z mladim Grantom sam veliko nauči. A nisla še naredila četrt milje, ko ju je lord Glenarvan videl ustaviti se, raz-ahati in se skloniti k tlom. Zdelo se je, da opazujeta zelo čudno stvarco, tako bi vsaj sodil po njihovih zgovornih kretnjah.
Ayrton je pognal vprego, in voz je kmalu dohitel oba prijatelja. Takoj so videli, čemu sta se ustavila m čemu sta se čudila. V senci mogočne banksije je st al osemleten deček, avstralski divjaček, pa oblečen po evropejtko. Njegovo plenic si lahko spoznal po kodra v ih laseh, po skoraj črni polti, širokem nosu in debelih ustnicah. Nenavadna dolžina rok ga je že suma izdajala, da spada k domačemu avstralskemu tt>du lam nekje v notranjščini dežele. Odlikoval pa ga Je bister obrazek: videti je bilo, da je evropska ^goja povdignila mladega divjaka z nizke stopinje njegovih rojakov.
kady Iielena, ki jo je dečko zelo zanimal, je stopila z voza in kmalu jc cela četa obkrožila divjačka, ;i je trdno spal.
."HBirmttira' T^-^fmr.T-.^.r ti^Bjn^i >	-»-v. •
Ubogi otrok, je dejala Mary Grantova, ali se je izgubil v samoti?
—	Mislim, da jc prišel od daleč, da obišče sveti gaj smrli, je pripomnila lady Helena. Gotovo počivajo tukaj njegovi dragi.
—	Ne smemo ga zapustiti! je dejal Robert. Sam je in bogve ...«
Sočutne Robertove besede je prekinil mladi Avstralec, ki se je obrnil, ne dabi se zbudil. Kako pa so se začudili, ko so zagledali na ramenu pisavo in preči tali ta le napis:
Toli ne
i'o be corcdiicted to Echuca, care of Jc.ffries Smith, railway porter. Prepaid.
(Toline, ki naj ga sprevodnik Jeffries Smith pelje v Echuco. Vožnja plačana.)
»Ta je pa prav angleška! je vzkliknil Paganel. Dečka vam pošljejo prav tako kakor prtljago! Nalepijo mu naslov kakor na zaboj! Saj so mi vedno pravili, pa nisem mogel verjeli.
—	Ubožček! je vzdihnila Jady Iielena. Ali je bil mogoče v vlaku, ki je skočil s lira pri candnnskein mostu? Mogoče mu je ubilo starše, in je sedaj sam na svetu!
—	Mislim, da ne, gospa, je odgovoril John Mangles. Naslov priča ravno nasprotno, da je deček po-potoval sam.
—	Prebuja se,« je dejala miss Marv.
Fantič se je zares prebujal. Oči .-o se mu za hip odprle, nato pa takoj zopet priprle, ker niso mogle prenesti dnevnega bleska. I.ady Helena ga je prijela za roko. Vstal je in pogledal začudeno na skupino popotnikov, ki ga je obkrožala.
Na obrazu se mu je začrtal najprej strah; ko pa je uzrl go.^po Heleno, se je pomiril.
»Ali znaš angleški, prijateljček? ga je vprašala mlada gospa.
—	Razumem in govorim angleški, jc odgovoril otrok v jeziku popotnikov, pa z zelo značilno izgo-varavo, ki te je spomnila na Francoza, ki govor' jezik troedincea kraljestva (— ancleškn.
—	Kako ti je ime?
—	Toline, je odgovoril divjaček.
—	O, Toline! je vzkliknil Paganel. če se ne motim, pomeni lo v avstralščini toliko kot drevesna skorja«?
Toline je prikimal in pogledal zvedavo na obe polnici. •
—	Odkod prihajaš?
—	Iz Melbourna, z železnico, ki gre v Sandhurst.
—	Ali si bil v tistem vlaku, ki je skočil s tira pri candenskem mostu? ga je vprašal Glenarvan.
—	Bil sem, gospod, je odgovoril Toline, pa Bog svetega pi ma me je obvaroval.
—	Ali si bil sam?
—	Sam. 1'reeastiti go«pcd Paxton so me izročili Jeffriju Smilliu. Žalibog, da je nesrečni sprevodnik ubit.
—	Ai v vlaku nisi imel nobenega znanca?
—	Nobenega, gospod, toda Bog čuva nad otrokom in ga nikoli ne zapusti!«
Vse to jc pripovedoval Toline 7. mehkim glasom, ki je segel do srca. Ko je govoril o Bogu, mu je postala be.eda resna in oči so mu zasijale, tako da si mogel za.duliti vso iskrenost in gorečnost mlade duše.
Ne bo nam težko razložiti takega verskega navdušenja v tako nežni dobi, če pomislimo, da je bil deček eden od tistih divjačkov, ki so jih angleški milijonarji krstili in vzgojili po strogih predpisih me-todistiške vere. Njegovi mirni, premišljeni odgovori in čedna, temna obleka sla ga delali že za majhnega duhovnika.
Toda kam je mislil po teh zapuščenih pokrajinah in zakaj je'zapustil Camden-Bridge? Lady Helena ga je brž vprašala.
Vračam sc k svojemu rodu v Lachland, je odgovoril. Videti hočem svojo družino.
—	Avstralce?
—	Da, Avstralce iz Lachlanda.
—	Ali imaš šc očeta in mater? je vprašal Robert Crnnt.
(Dalje sledi.)
1MEI5I
ElliEIII
E -fc
rt u)
C
čt
co >
•3 0
—S	C
m
c	t-rt
t-	**
O	-G
~ 5
C C
tn ®
•"» J3 t- «
V N
« 'S .S
"b o o.
'a > o
® s
(U
— N
3 J
s
• H
Q
o co
N
<u >
a
S
J
o t*5
2 Q
2
N
O) >
o, „
a

o >
T3 <0 k. a
o
U a
0
a-i
IM
U J & >
a
0	00 >
1	ž
rt <!« » g
MJ
> £7 n a • H
o> i4
>
O
04
1=1115
IE!II'£
Modna šivilja
fMBIJA KRMELJ
Beethovnova ulica štev. 9/II.
izdeluje P° meri promenad-ne in večerne OBLEKE, kostume, plašče in bluze. -
Popravila in moderniziranje. Solidno delo, cene zmerne,
M. Petrič
Ljubljana Gosposvetska 8
BHj Telefon 343
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
Viljem Treo
Ljubljana, Gosposvetska c. 8t 10. — Telel. inter. 103. Ustanovljeno leta 1830.
Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Možu
Pri izberi čevljev bodite boij pazljivi, kot pri Izberi klobukov. — Neugodni čevlji omepjo Vašo sposobnost, onemogočijo Vaš Mspeh, skrajšajo ugodnost In škodijo zdravju.
Prinašamo novo vrsto, ki odgovarja vsem zahtevam. To je uspeli našega dela, našega izkustva ln našiti strokovnih študij po vsem svetu.
Vsakdo mora poskusiti našo novo vrsto. Oni, ki more kupiti samo 1 par čevljev, mora nositi samo to vrsto. Tisti pa, ki ima denarja za več parov čevljev, si mora nabaviti čim preje to vrsto, ker je za izlete in potovanja nenadomestljiva.
Naša nova vrsta štev.	Din 269.
aparate in sestavne dele ima v zalogi
Franc Bar, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomanc, divane in druge tapetniške izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU 1 RADOVANU, tapetniku — Krekov trg Stev. 7 (poleg »Mestnega doma«).
Zdravnica dr, med.
eonora Jenko - Groyer jeva
naznanja, da se je preselila v poslopje Jadran-sko-podunavske banke, Miklošičeva ul. št. 13. Ordinira od 8—13 za splošne bolezni.
MIZARJI!
1 oral posestva z hišo tik Ptuja dobi oni, ki napravi potrebna okna in vrata na novi stavbi (1 stanovanje in trgovski lokal) v PTUJU. — Natančni pogoji se izvejo pri tvrdki MARTIN VRABL, Ptuj.	7511
Naprodaj prostovoljno pod roko lepo, popoln.
arondirano posestvo
v enem najlepših krajev Dolenjske v bližini mesta z gradičkom, gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in gozdi. — Pojasnila daje notar KARL PLEIWEISS v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 5.
TRGOVCI! Zahtevajte cenik in vzorce
čudežnih sveč za Božič
edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši. Bengalične žveplenke, bengalične svečice, BENGALIČNI OGENJ v vseh barvah brez žvepla in smradu za miklavževe večere in gledališke odre. — Lovske patrone vseh kalibrov v razi. bengal. barvah. — Aparat proti vlomu,
za vinograde in dr. Ceni k ognjemetnih predmetov se pošlje na zahtevo.
»PYR0TA«, I- jugoslov. pirotehn. tovarna, CELJE.
Ii C.
«e zopet dobiva v vseh boljših trgovinah
Generalno zastopstvo:
C. C. lalipak S. C., Zagreb
Da vpeljemo Ziatoro^-ler-penilnovo miio ladi tam. Kjer se dosedai še ni upo-
ras»!3alo. presarcio 1. avg. f 1. v vsahi tisoči ftomad lega mila pristen zialnih po 10 iranhov Beseda) se ie žc mnogo ziat-nihovnašSo' Hupl!e ?ialo-rog-teroeulinovo miJo in preprtCaiSe se o ntegov! ne^rehosUivi Biaftovosi! ? Mogoče da natdete ludi n zlainih!
Tvrdka „ADRIA" Filip Sibenik
se je preselila iz svojih dosedanjih prosiorov v Gosposki ul. 16 v
v svoje lastno poslopje pod Rožnikom
(za Kollmanovo vilo) ter se priporoča nadalnji naklonjenosti svojih odjemalcev. — Skladišče za mesto osiaja nadalje na Vodnikovem trgu (tvrdka F. Pleterski).
IIP EMU
znamke Gritzner, Adlcr, Phonix
za rodbino, obrt in industrije Posamezni deli za stroje in Lamerz igle.
blizu Prešernovega spomenika Pouk brezplačno.
iTaHHEEaffifflaEBSElEEHSJaElSHiSSBBraGrarS
HI	Mi
VlaSka u . 46 a.
Telefon 2—73.
in velour za plašče za površne suknje
in modni ševijot
za moške in ženske obleke in drugo manufaktumo blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka
Q B m
~ Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na za-»J	htevo poštnine prosto.
«3
.BHHHBlBBHnniaiaHHEnraHBnnHEEEaB!
bL
i /M

B
KI ■
El El
□
i
a
B
a ■
a
*
id

Zadružna Gospodarska banka d. d
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis A vis hotela „Union").	Telefon št. 57 ln 470.
Račun postno čekovneea urada za Sloveniio štev 11.945, v Zagrebu štev :i!).080.
Podružnice: CEL1E, D1A,(0V0, MARIJOR, NOVi SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: uLED.
ttap^ai in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, I o tr. bar dira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
=j